Poštnina platana v gotovini
LETO XLIX ŠTEV. 3
Vseh
Močnik Peter: Začeti je treba > . . 49 Škof Franc: Kako smo lani in kako bomo letos prevažali čebele v Vojvodino? ........................ .	. 52
Prof. dr. A- Gubin: Znanstveno delo na področju čebelarstva v ZSSR . 54 Zasavski: Ob prebujenju čebel .	56
Leskovšek Janko: V panjih nastaja
novo življenje......................58
Fr.L.: O shranjevanju medu . . . 60 Moličnik Janko: Nekaj čebelarskih
spominov........................... 64
Zupančič Jože: Med slovenskimi čebelarji pred 100 leti ...... 66
Ing. Rihar Jože: Obveščevalne postaje . . .  .......................68
Odprta noč in dan so groba vrata Sluga Franc, Zupan Jože .... 70
Čebelarji kmetovalci!
Vabimo kmetijske zadruge in čebelarje kmetovalce, da nam pomagajo pri pridelovanju semena švedske detelje. Državna semenarna v Ljubljani ima nekaj semena te prav dobre krmske in odlično medeče rastline. Seme bodo prejeli samo oni, ki se bodo pismeno obvezali, da bodo nekaj semena vrnili semenarni. Sporočite Čebelarski zadrugi ali pa naravnost semenarni, na kolikšni površini boste posejali švedsko deteljo, da se vam zagotovi potrebna količina semena.
Poziv
Čebelarska zadruga prosi vse one čebelarje, ki imajo suh in dober smrekov les, da ga prodajo zadrugi po dnevni ceni ali pa zamenjajo za izdelane panje. Les mora imeti 25 ali 20 mm debeline. Prijave pošljite Čebelarski zadrugi v Ljubljani.
VABILO
Podružnica za Ljubljano in okolico vabi svoje člane na sestanek v smislu čl. 4. pravilnika p volitvah delegatov in organizaciji podružnic Čebelarske zadruge za .Slovenijo v Ljubljani, ki se vrši 16. marca 1947 ob 8. uri zjutraj v sindikalni dvorani v Ljubljani, Poljanska c. 2 (vrata 10, pritličje), s sledečim
dne’, nim redom:	'
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo preglednikov.
5. Sklepanje ‘o podelitvi razrešnice poslovnemu odboru.
lina:
Mali kruhek
Medeni tedeu v Bratislavi na Slovaškem. Čebelji piki. Napajalniki za čebele. Še o odvzemanju medu-Mravlje v čebelnjaku. Nov strokovni list • ...  ..................71
Naša organizacija Dopisi: Delovanje čebelarske podružnice v Ljutomeru. Čebelarska družina Cerklje	ob	Krki	.	75
Zapisnilc o seji širšega upravnega
odbora CZ ......................  74
Delovanje izvršnega odbora	CZ	.	78
Zadružni vestnik...................79
Na ovitku: Oglasi. - Vezava Slovenskega čebelarja. Cenik čebelarskih potrebščin, ki jih ima v zalogi Zadružna čebelama.
6. Dopolnilne volitve v smislu čl- 10 pravilnika.
7. Razprava o predlogih za skupščino zadruge.
8. Volitev delegatov za skupščino.
9. Določitev dveh kandidatov za upravni odbor v smislu čl. 10 pravil Čebelarske zadruge.
10. Sklepanje o morebitni reorganizaciji podružnice.
11. Slučajnosti.
Ako ob napovedani uri sestanek ne bo sklepčen, se bo pol ure kasneje vršil na istem mestu drugi sestanek, ki bo veljavno sklepal o vseh točkah dnevnega reda pri vsakem številu prisotnih zadružnikov.	/y •	^
Smrt .fašizmu — svobodo narodu!
Poslovni odbor
Kupim roje!
Ponudbe pošljite na naslov: Rudolf. Božič, upokojenec, Radomlje pri Kamniku.
Knpim
Slovenskega čebelarja iz leta 1942 in 1945. Ponudbe z navedbo cene je poslati na naslov: Novak Tomaž, Mačkovec’ 105, p. Čakovec.
Prodam
10 AZ-panjev čebel. Podrobne informacije daje Zupan Franc, Smokuč 5?, pošta Žirovnica — Slovenija-
Preklic
Izg;ubil sem zadružno izkaznico št. 4496. glasečo se na ime: Novak Tomaž, posestnik in čebelar, Mačkovec 105, p. Čakovec. Proglašam jo za neveljavno. — Novak Tomaž.
Močnik Peter
Začeti je treba!
\ vsakem c obel n ja k n je mešanica plemenjakov z. različnimi svojstvi: med temi je navadno več slabili kot dobrih družin. Čebelarjenje pa se izplača le tedaj, ako je razmerje obratno, kajti plemenjaki s slabim donosom požrejo vse boljše. Čebelar, ki ima možnost zvišati donos, pa lega ne stori, ni pravi čebelar in gospodarstvu ne koristi, /aradi tega se moramo potrudili, da si vzredimo družine s čim bolj enakimi svojsivi. družine, med katerimi bo čim manj razlik \ donosnosti, jasno je. da st- mora naključje pri vzreji in odbiranju matic zamenjati z načrtnim delom, kakor tudi to, da s tem delom ne smemo odlašati.
Podlaga vsemu je dober plemenjak \ pravem pomenu besede, plemenjak. ki ima kai največ dobrih lastnosti. Izbrani plemenjak kakor tudi njegove prednike pa je treba več let zapored opazovati iu ga šele na podlagi teh opazovanj določiti za začetek načrtne čiste vzreje. Ako tak plemenjak imamo, ako smo se o njegovih vrlinah in dedni stalnosti teli vrlin prepričali, lahko takoj začnemo z vzrejo matic. Potem ne potrebujemo več v našem čebelnjaku družin, ki imajo slabe matice, slabi' prednike in sploh slaba svojstva. temveč dajemo prednost edino le potomcem tega izbranega plemenjaka. Ko smo v njem vzredili zadostno šievilo matic in te sparili s plemenitimi troti na plemenitili postaji, zamenjamo z njimi vse matice v ostalih panjih. Ni dovolj, tla zamenjamo matice samo v nekaterih panjih: brez izjeme je treba iztrebiti ves zarod prejšnjih matic. Z zamenjavo dosežemo, da postanejo vsi panji iste krvi. da so tudi troti z dodanimi maticami v im j -ožjem sorodstv u.
Številne skušnje čebelarskih strokovnjakov so pokazale, da lahko računamo z uspehom le tedaj, ako opraše mlade matice troti iz onega plemenjaka. iz katerega smo matice dobili. I ako rav nan je se čebelarjem ne zdi prav ilno, ker .presojajo vzrejo matic po načelih, ki so se uveljavila pri vzreji drugih domačih živali. Pri vzreji goveda n. pr. priporočajo križanje več čistih rodov. To pa za čebele ne velja. Znani avstrijski čebelar Gvidon Sklenar ima čebelji rod 47«. ki ga je vzredil s parjenjem mijbližjih sorodnikov. (Istorodna plemcnitcv!) Skozi več desetletij je paril matice z bralskimi troti in vendar ni opazil v potomstvu nikakega nazadovanja, temveč ravno nasprotno: napredovanje. Uspelii švicarskih čebelarjev slone prav tako na načelu istorodne plemenitve.
Iu ugotovitev za naše stare čebelarje, ki so čebelarili na roje. ni presenetljiva. Niso rav no redki primeri, da so v čebelnjaku kakega kranjičarja
izvirale vse družine od ene same začetne družine. In vendar ni bilo opaziti pri njih nikakih kvarnih pojavov.
Zanimivo je, kakšne poglede imajo razni znameniti čebelarski strokovnjaki na zboljšanje čebelje pasme. Njih skušnje in zaključki naj bi nas vodili tudi pri našem delu.
Oglejmo si, kaj pravi znameniti avstrijski vzrejevalec matic Gvidon Sklenar?
»Nikakor se ne dajmo zapeljati k teniu, da bi za vzrejo določili dva dobra plemenjaka, ki bi dala vsak s svoje strani nadaljnje vzrejno gradivo. To bi dovedlo do križanja, do novih zapletljajev in težkoč. Matice si vzredimo le od enega najboljšega plemenjaka in skrbimo, da te matice opraše troti iz istega panja, od katerega izvirajo mlade matice. Važno je. da vse matice v vseh panjih naenkrat izmenjamo.
Da se v našo vzrejo ne vmešajo troti iz ostalih plemenjakov, moramo oprašitev mladih matic po teh trotih onemogočiti, sicer bi bilo naše delo brezuspešno. Zato ne smemo dati mladih matic takoj v panje, temveč v prašilnike. Tretji dan rano zjutraj zapremo žrela vsem panjem, razen plemenjaku, ki je dal mlade matice, z zapahi, skozi katere troti ne morejo na plan. Ker ostanejo panji tako zaprti 12 dni, je dana samo troiom dobrega plemenjaka prilika, da opraše matice po prašilnikili.
Toda s tem še ni storjeno vse. Dosegli smo, da so vse matice potomke iste matere, torej istega rodu. Lahko pa se kljub temu dogodi, da se kaka matica spari s tujim trotom. Mi pa hočemo imeti čistokrvne naslednike. Od mladih matic imamo1 to prednost, da nam dajo same plemenite trote, kar nam je v veliko oporo pri nadaljnji vzreji. Na to zidamo tudi našo izbiro. Zopet si vzredimo od plemenjaka mlade matice, jih sparimo s plemenitimi troti in z njimi zamenjamo brez izjeme vse prejšnje matice. Sedaj imajo vsi panji matice čistega rodu. Pri zamenjavi moramo biti dosledni. V nobenem panju ne sme ostati kaka stara matica, pa naj bo še tako lepa. in še toliko obetajoča, kajti ta bi nam lahko pokvarila vse načrtno delo.«
Kako se vrši odbiranje in kako uporabljajo dobre matice v Rusiji, nam opisu jeta P. S. Ščerbina in P. J. Bliznjuk v knjigi »Čebelarstvo«.
»Vse najboljše (rekordne) matice razdelimo v dve skupini. Od prve skupine pridobivamo mlade matice, druga skupina pa ima nalogo, da vzreja dobre trote. Spomladi damo v sredino gnezda takih panjev eden do dva okvira s trotovino. v ostalih panjih pa razvoj trotov oviramo na ta način, da jih opremimo zgolj z umetnimi satnicami in odstranimo morebitno trotovino.
Matice (hčferke) je treba vzrejati ne od ene, temveč od več rekordnih matic. Od vsake vzredimo 20—25 matic, ki jih razmestimo po panjih z namenom, da bi spoznali in pravilno ocenili potomstvo. Pri tem je treba točno zabeležiti, v kateri panj smo dali matico in od katere rekordne matice je dodana matica-hči. Ko so vsi panji obnovljeni in ko so v vseh čebele potomke rekordnih matic, imamo priliko primerjati produktivnost raznih družin. Tako nastane nova skupina rekordnih matic. Te nove matice v naslednjem letu zopet razdelimo v dve skupini in uporabimo kakor \ prejšnjem letu eno skupino za vzrejo matic, drugo pa za vzrejo trotov.
Ako se odbiranje vrši več let na istem čebelnjaku, lahko pride do nezaželenega križanja v najbližjem sorodstvu. Zato je treba od časa do
čusa osvežili kri. lo dosežemo z zamenjavo matic z malicami iz drugih čebel n jakov, ki so oddaljeni od prvega vsaj 10 km.
Švicar dr. U. Kramar priporoča pri vzreji večjo povezavo med matičarjem in trot ar jem.
Mlade matice iz rodu Flora« pustimo opražiti na plemenilni postaji po trotih iz rodu Mars . Drugo leto vzredimo od najboljšega plemenjaka zopet mlade matice. Polovico teh sparimo s troti iz rodu »Flora«, polovico pa zopet na plemenilni postaji s troti iz rodu »Mars«. Pri prvih prevladuje kri rodu Flora«, pri drugih kri rodu »Mars«. Tako lahko odbiranje in parjenje nadaljujemo v nakazanih dveh smereh, kakor pač kažejo uspehi. Pri eni skupini prevladujejo svojstva očeta, pri drugi svojstva matere. Čebelarja seveda zanima, katera skupina je boljša glede na donos in čistost barve. Od tiste, ki prednjači, jemlje potem nadaljnji novi zarod matic. Namen vzreje ni v tem, da parimo enakovredne najbližje sorodnike, temveč v tem, da parimo živali, pri katerih se odlikujejo prevladujoča svojstva z očetove in materine strani.«
Dr. Götze, znani nemški strokovnjak, pravi, da mora čebelar pariti vedno enako z enakim in odbirati potomstvo po tehle načelih:
1. Nezadovol ju joče družine mora brezobzirno zatirati. Preprečiti jim mora zlasti proizvodnjo trotov in matic. To je tako zvano negativno plemensko odbiranje.
2. Odlične matice mora velikopotezno razmnoževati in skušati dobiti od njih čim več trotov. To je pozitivno plemensko odbiranje.
Nadalje poudarja:	Ako vzreja leto za letom po teh načelih in pridob-
ljeno gradivo skrbno nadzira, se vzrejnemu cilju čedalje bolj približuje. Vendar pravi rejec ni nikdar zadovoljen: svojo .pasmo' stalno zboljšuje in zahteve po čistokrvnosti z vsakim doseženim uspehom zvišuje. Pravilno plemensko odbiranje torej sploh nima konca.
Rejec mora paziti, da pripadajo njegove živali v resnici isti pasmi. Take živali imajo potomstvo, ki ni samo ,dobro’ znano, temveč je vedno med sabo tudi v določenem sorodstvu. S tem ni rečeno, da mora biti to sorodstvo ravno .krvno sorodstvo', biti pa mora brezpogojno .gensko sorodstvo'. Najlaže ga doseže s ponavljajočo istorodno plernenitvijo, ki nastane, ako spari krvno zelo blizu si stoječe živali, v skrajnem primeru brate in sestre. Ta način je bil prav tako pogosto upoštevan kakor zavržen. Toda v naših čebelah je še vedno toliko tuje krvi. da jih ni mogoče izčistiti drugače kot z istorodno ple-menitvijo. Zapomnimo si: Istorodna plemenitev stopnjuje slabe in dobre lastnosti pri potomcih. Zato je treba biti stalno na preži. Kakor hitro se pokažejo najmanjši znaki pomanjkljivosti, je treba vzrejo takoj prekiniti. Težišče vzreje leži potemtakem v nadziranju in odbiranju potomstva.«
Četudi so načini vzrejnega dela različni, vendar iz navedenega raz-vidimo, da je z načrtnim, dobro premišljenim parjenjem in odbiranjem mogoče izboljšati čebelje rodove. V drugih državah že dolgo delajo na tem. Doseženi so bili odlični uspehi, mi pa smo še daleč od začetka. Pozivi Slovenskega čebelarja udarjajo na gluha ušesa. Prav gotovo je, da vsega ni mogoče ustvariti naenkrat, toda začeti je treba! S plemensko vzrejo matic morajo začeti posamezni čebelarji, kakor tudi podružnice in družine. Zlasti velečebelarji bi morali v tem pogledu prednjačiti in akcijo za zboljšanje naše sivke z vsemi razpoložljivimi silami podpreti. To ne bo samo njim v korist, temveč v korist vseh ostalih čebelarjev. Vsi zmoremo vsef
skoi I-ram-:	Kako	smo lani in kako
bomo letos prevažali čebele v Vojvodino?
Lanski množični prevoz čebel na akacijevo pašo v Vojvodino je bil prvi poizkus naših čebelavje\ vozili čebele, na oddal,jena pasišča po železnici. Sicer so v predaprilski Jugoslaviji že vozili slovenski železničarji čebelje «I nižine spomladi v Bačko (bilo je kakih i0 prc\aževaleev /. okroglo y(M) AŽ-panji). vendar li prevozi niso bili tako enotno organizirani kakor lani. Prevaževalci tudi iiiso imeli posebnega v laka, ker jih je bilo premalo, la takrat nili ni bil potreben, ker so bile prometne zveze tako ugodne, da si mogel brez posebnih odredb železniške uprave prepeljali čebeli' \ J-t urah iz Slovenije v Bačko. Redni brzolovorni vlaki z direktnim tovorom so imeli samo kratke postanke na določenih postajah zaradi opreme strojev' 7. vodo in kurivom, odnosno zaradi izmenjave vlakovnega osebja. Vožnja je bila hitra in nepretrgana, kar je pri prevozu čebel v toplem v remenu glavno. Vojna vihra pa je uničila ne samo železniški' proge, temveč tudi železniški vozni park. to je stroje in v agone. S porušen jem železniškega mostu preko Donave pri Bogojcvu se je podaljšala prevozna proga preko železniških križišč Indjije in Novega Sada za kakih 70 km. Od Ljubljane do Subotice je sedaj okrog 070 km. To je razdalja, ki vzbuja pomisleke- pri marsikaterem čebelarju. Lanski prevoz je trajal na tej progi pičlih 29 ur. to pa zato. ker je železniška uprava dala čebelarjem na uporabo vagone z zračno zavoro, ki vozijo z znatno večjo brzino kot navadni tovorni v agoni. Oba čebelarska v laka sta bila i ust radi rana do Subotice kot brzov laka. kar pomeni, da so vse zainteresirane železniške uprave, to je: ljubljanska, zagrebška in novosadska dogovorno izdale osebju svojih področij posebna navodila za opravljanji' teh vlakov. Prevoz je uspel popolnoma: železniško osebje je dokazalo, da se ne ustraši tudi največjih nalog.
S tem, da. so prišle čebele v rekordnem času iz Slovenije v Subotico, pa še niso bile premagane vse težkoče prevoza, ampak so se šele začele. S postaje v Subotici je bilo treba prepeljati čebele na 10 do 16 km oddaljena pasišča. Razvoz pa se ni mogel izvršti tako. kot je bilo predvideno, ker je primanjkovalo prevoznih sredstev in ljudske delovne sile za razkladanje panjev iz vagonov in nakladanje na avtomobile. Najeli smo celo vozove z živinsko vprego, a nili teh ni bilo mogoče dovolj dobiti. Z jutranjim svitom in naraščajočo vročino so postajale čebele čedalje bolj nemirne in razdražene. I ežave pa sne imeli ludi s tujimi vozniki, ki niso bili vajeni čebeljih pikov. Pota ki so vodila na pasišča v akacijeve gozdove. ho bila zelo slaba. Po večini so bili to peščeni kolovozi, polni kotanj in drugih zaprek, /uto je bilo mogoče izkoristiti nosilnost prevoznih sredstev komaj do 50%. Vse te okolnosli so onemogočile čebelarjem, da bi odprli čebele ob pravem času. Ozirati so se morali poleg tega na tovariše svoje skupine, ki še niso imeli čebel na pasišču, kajti odpiranje se je moralo izvršili pri vseli panjih ene skupine istočasno. Kakor je pokazala skušnja v preteklem letu, so bile čebele zaprte od domačega čebelnjaka pa do prihoda, na pasišče po 48 ali še v eč ur. in sicer pri v ročini do >0° C. Šele. ko je bilo vse to naporno delo končano, je lahko mislil čebelar na sebe. to je na preskrbo s stanovanjem in prehrano. Nekateri prevozniki so namreč ostali pri čebelah vse do povratka v Slovenijo.
Skoraj I ritedenska odsiitnosi od donia pri nestalnem spomladanskem \ temenu \ gozdu zahteva od čebela rja vestne pripravo in opreme. Kuhinjski. jedilni in spalni pribor mora imeti vsak. čebelar brezpogojno s seboj, l ani so nekateri na pribor pozabili in to je bila velika pomanjkljivost.
I parno, da se napaka ne bo več ponovila. Tudi je treba grajati tiste, ki niso pokazali dovolj discipline in smisla za tovariško vzajemnost. Nekateri so preveč častili boga Baklni. Kes je. da je povzročala vročina žejo, toda svojih zasušenih grl ne bi smeli začeti prej odinakati. dokler niso bila vsa dela pri čebelah končana. Pravo tovarištvo in značajnost se pokažeta ravno ob takih prilikah.
Iz skušenj se učimo! Skušenj smo si dovolj nabrali na lanskem prevozu. letos pa je potrebno, da te skušnje pravilno izkoristimo. Naj sledi nekaj splošnih navodil, ki nam jih narekuje dosedanja praksa. Najprej na.) odgovorim na vprašanje, kdo naj prevaža v Vojvodino. Odgovor je preprosi. \sak napreden čebelar, ki je dovolj odločen in ne dvomi že naprej v uspeli podjetja. Dvomljivci samo kvarijo moralo in dobro voljo med prev ažev alei. Prav bi bilo nadalje, da bi čebelarji osebno spremljali sv oje čebele, da bi sami spoznali vse tež koče. lake čebelarske vožnje. Vsekakor pa morata biti v vsakem vagonu (na 60 do 70 AZ-panjev) po dva spremljevalca. Zlasti pri prihodu na pasišče in pri odhodu domov sta nujno potrebna. ker ne zmore tedaj en sam človek vsega dela. Čebelje družine, določene za prevoz, morajo biti na višku razvoja, kajti slabe družine kljub dobri paši ne pokrijejo stroškov. Panji naj imajo tudi na čelni strani odprtine za zračenje. Čebelarska zadruga že izdeluje tako preurejene AŽ-panje in si jih lahko pri njej vsak nabav i. Slabo grajeni panji ali panji s poškodbami, ki omogočajo izletavanje čebel med vožnjo, morajo ostati doma. ker ogrožajo pri prekladanju ljudi in živino. Nad vse važno pa je pravilno skladanje panjev v vagone in na vozila. Pri tem je treba paziti, da so čim bolj zavarovani pred tresljaji in padci. S prhnemo zalogo živil, kuhinjskim, jedilnim in spalnim priborom opremljen čebelar, ki izpolnjuje zgornje pogoje, je sposoben za prevažanje čebel na akacijo v Vojvodino in lahko upa na uspeli, kdor pa tem pogojem ne more zadostiti, naj ostane raje doma. da ne bo razočaranja in nepotrebnih stroškov.
Ker po lanskem neuspehu ni pričakovati letos večjega odziva, bo najbrž zadostoval za prevoz en sam čebelarski vlak. Ako bosta potrebna dva vlaka, naj vozita drug za drugim v časovnem razdobju vsaj treh dni. S tem bo omogočen tudi pri manjšem številu prevoznih sredstev hitrejši razvoz panjev s postaje na posamezna pasišča.
Prijave za prevoz naj bodo odposlane odboru pravočasno. Prijavni rok naj traja do konca marca. Zaradi kalkulacije režijskih stroškov je potrebno mi plačilo določenega zneska, ki se prijavnikn ne sme vrniti, četudi bi pozneje iz katerega koli vzroka odpovedal udeležbo. Odbor, kateremu bo poverjena organizacija prevoza, naj stopi čimprej v stik z železniško upravo in z lokalnimi oblastmi v Subotici, čebelarske podružnice pa naj obvesti s posebno okrožnico o vseh potrebnih pripravah. Dan odhoda naj bo javljen v dnevnem časopisju in preko radia.
Te vrstice so bile napisane zato, da bi si bil vsak čebelar na jasnem, na kaj je treba misliti še pred prevozom. Uspeh, katerega si vsi želimo, bo v precejšnji meri odvisen od prevaževalcev samih. Ako se bodo strogo ravnali po danih navodilih in ako bo vreme ugodno, prav gotovo ne bo izostal.
Znanstveno delo na področju čebelarstva v ZSSR
Preti veliko oktobrsko revolucijo v Rusiji ni bilo znanstvenih raziskovalnih ustanov za čebelarstvo. Čebelarstvo je bilo na dokaj primitivni stopnji.	V	čebelnjakih	je	bilo	83 %	naravnih	panjev (klad, votlih krcljev itd.).
V času	sovjetske,	oblasti	je	doseglo	čebelarstvo velike uspehe. Število če-
beljih družin se je dvignilo od 3.700.000 (kolikor jih je bilo leta 1910.) na 10,000.000 (kolikor jih je bilo leta 1940.). večina preprostih panjev pa je bilo zamenjanih z modernimi panji. Modernizacija se je izvršila tako hitro, da je bilo teh leta 1937. že 96 % od skupnega števila vseh panjev.
Čebelarstvu se pripisuje \ ZSSR velik pomen ne samo kot gospodarski panogi, ki daje med in vosek, temveč predvsem kot či-uitelju, ki povečava donosnost po-vrtnin in poljskih kultur. Znanstvena raziskavanja, ki so bila izvršena v teku zadnjih 20 let. kažejo, da daje črna detelja, ako je dostopna čebelam, trikrat več semena kakor sicer; na celi vrsti primerov je ugotovljeno, da lahko pričakujemo od lucerne, oprašehe po čebelah, dvakratni pridelek. Opraševanjn črne detelje in lucerne po čebelah posvečajo v Rusiji veliko pozornost, kajti žitarice in industrijske rastline, ki jih po-Dr. Alpatov in dr. Gubin.	sejemo	po črni detelji ali lucerni.
donašajo mnogo večjo korist.
Čebele so važne tudi kot opraševalke ajde, sončnice, grašice. bombaža, lana. švedske detelje, esparzete itd. Isto velja za sadno drevje: jablane, hruške, slive, višnje, črešnje, jagode, grozdičje, kosmulje in maline.
Zadnji čas so bili izvršeni poizkusi, s katerimi so znanstveniki ugotovili korist čebel pri opraševanjn vinske Irte. čajevca kakor tudi čebule, dinj in bučnic.
V	ZSSR je mnogo steklenih cvetličnjakov, v katerih se goje pozimi kumare. Ko kumare cveto. postavijo v vsak tak cvetličnjak nekaj panjev s čebelami, da jih opraše.
Korist, ki jo donašajo čebele z opraševanjein sadnega drevja, povrtnin in industrijskih rastlin, je 5 do 7krat večja kakor korist, ki jo daje pridobivanje voska in medu. Da bi bil ta izredni pomen čebel za povečanje donosnosti poljskih kultur vsestransko preiskan, so napravili v ZSSR nešteto znanstvenih poizkusov. Z njimi se je predvsem bavil znanstvenoraziskovalni zavod za čebelarstvo. Zavod je nameščen 30 km južno od Moskve (postaja Butovo v moskovski oblasti) v veliki, nalašč za ta namen
sezidani zgradbi. V zgradbi je tudi zavod za strokovno izpopolnjevanje zootehnikov-čebelarjev: v njem si pridobi vsako leto nekaj desetin agronomov in zootehnikov potrebno čebelarsko znanje.
Čebelarski zavod ima t) glavnih oddelkov. Oddelek za praktično čebelarstvo vodi znani strokovnjak F. A. Tjunin. V teku poslednjih let so znanstveni delavci tega oddelka proučevali zakone, po katerih se razvijajo čebelje družine. Na podlagi njihovih izsledkov se \ veliki meri izkorišča v čebelarstvu rojenje čebel. Z zgodnjim izsiljenjem rojev je omogočeno ne samo hitro povečanje družin v čebelnjakih, temveč tudi pridobivanje znatnih količin medu. Ti izsledki imajo velik pomen zlasti sedaj, ko je treba na novo ustanavljati čebelnjake v pokrajinah, ki so bile nekdaj
m k
Sovjetski čebelarski strokovnjaki:
Bukevič. Perepelova, prof. Koževnikov. dr. Mihajlov. dr. I jmiiii in Igošin.
okupirane in v katerih so bile vse nekdanje čebelje družine uničene po fašističnih tolovajih.
Oddelku za plemensko odbiranje čebel načeluje biolog prof. S. M. Komarov, ki raziskuje s svojimi sodelavci dedne lastnosti čebel in odbira plemenite rodove za načrtno vzrejo.
Oddelek za opraševanje poljskih kultur, ki ga upravlja profesor
S.	A. Rozov. proučuje pasišča in medovitost rastlin. Njegovi sodelavci so zadnji čas vztrajno delali na izboljšanju medovitosti pri neki vrsti divje ajde. Zelo dobre uspehe so dale mešanice te divje ajde z lucerno.
Prof. V. Alpatov (v oddelku za čebelje bolezni) proučuje učinek raznih zdravil na obolele čebele.
Prof. V. A. Temkov (v tehnološkem oddelku čebelarskih proizvodov) je preiskal medicinska svojstva medu. Ko je zdravil z medom ranjence v mnogih bolnišnicah, si je prizadeval, da bi dognal veliko moč medu pri uničevanju bakterij, v glavnem bakterij, ki povzročajo razna vnetja in gnojenja pri odprtih ranah. Celo hujše rane so se hitreje celile, ako so
BpS»!
C'clx'liirski /uvod in poizkusno pureolo v Bulovoin pri Moskvi.
.jilt obravnavali z modom kakor pa, če hi jih zdravili na kak drug način. Mod vojno jo tti oddolok iznašol zanimive načine izkoriščanja strunskih produktov, ki nastajajo pri predelovanju voska. To izredno dobro gradivo je mogoče uporabili pri izdelavi mazila za obutev. Med vojno st' je tega mazila neobičajno mnogo porabilo.
Sodelavci oddelka za proučevanje' organizacijskega sistema in življenja čebel (ki ga vodi LT.Babij) so našli zanimivo odnose med količino medu in številom čebeljih družin na poodinih mestih. Pokazalo se je. da so pridelek medu podvoji, ako razdelimo na primer čebelnjak z SO družinami v dvoje skupin po 40 družin in li dve skupini postavimo na dvoje različnih mest.
Čebelarski zavod ima veliko znanstveno knjižnico. Od časa do časa sklicuje strokovne konferenco in kongrese članov raziskovalnih čebelarskih postaj. V ZSSR jo vsega skupaj preko 20 čebelarskih raziskovalnih postaj.
I eh sestankov se udeležujejo najboljši čebelarski praktiki in stahanovci. ki so zaradi svojega dela in doseženih uspehov pri pridobivanju velikih količin medu postali znani in spoštovani širom po vsej Rusiji.
Na zavodu za čebelarstvo so vzgajajo kadri čebelarskih znanstvenikov in strokovnjakov.
Zasavski:	Qb	prebujenju	čebel
Šele mesec marec nam prinese v normalnih razmerah vsaj nekaj tako toplih dni. da se čebelo lahko temeljito sprelete in otrebijo. Tedaj dobi tudi čebelar priliko, da malo bolj natanko pregleda, kakšno ji' stanje družin, koliko imajo hrane in zaloge. Kadar jo zunaj dovol j toplo in v senci vsaj 10° (', naj pogleda v notranjost panjev. Zaradi mlade zalege pa ne sme imeti panjev predolgo odprtih, ker se mu zalega lahko prehladi. Co vidi. da ima družina še primerno zalogo medu, da ima že tudi več ali manj zalezenih satov, potem nima kaj brskati po panju. Gnezda naj čebelam v takem primeru nikakor ne razdira, ampak satnike le toliko uakrene, da. vidi od strani, kako jih čebele zasedajo in koliko satov je že založenih. Obenem naj osnaži dno panja, da se ne začno rediti v drobirju molji.
Posebno pozornost obračajmo v tem mesecu na zalogo medu. Največ družili pade od lakote prav ta čas. Ko se začne množiti zalega, gine med kot kafra, liste kapljice medečine, ki jih morda dobe ta mesec čebele v
naravi, so skoraj brez pomena. Lahko se je prepričati o zalogi medu, če je vreme toliko ugodno, da moremo natačneje pregledati panje. Toda ravno marec ima dostikrat svoje mulie. Razumen čebelar pa ugotovi, kakšne razmere vladajo v notranjosti panja, tudi po vedenju čebel na bradi. Čebele, ki so zaradi pomanjkanja hrane onemogle, se z zadnjimi močmi priplazijo na brado, popadajo na tla ali pa se trepetaje nabirajo na njej. Zdaj je prav dvanajsta ura, da jim čebelar priskoči na pomoč. Najbolje je, če jim doda medeno satje tik gnezda. Onemogle čebele pa ne bi mogle zaprtih celic več odpreti; zato jih mora odkriti čebelar. Mrzlo satje moramo prej dobro ogreti. Tudi potrebne toplote ne morejo onemogle čebele proizvajati v panju. Treba je tedaj panj segreti z gorko opeko ali s steklenico tople vode. Oboje zavijemo v kako cunjo. Toplota bo obudila tudi čebele, ki so pred kratkim popadale s satja na dno panja in tu onemogle obležale. Ker pa jim sama gorkota ne da toliko moči, da bi ostale pri življenju, jih poškropimo z mlačno medeno vodo, da lahko zlezejo nazaj v gnezdo. Tako družino prav toplo odenemo, da more izrabiti zasilno dokrmljenje.
Tudi po drugih znakih spozna čebelar že na bradi, da je družina izčrpala svojo zimsko zalogo. V strahu pred bližajočo se lakoto potnečejo čebele odprto zalego iz panja, ko so prej použile sok iz ličink. Na bradi dobi čebelar izsesane ličinke, ki mu naznanjajo, da preti družini poguba.
Družine, ki le preveč silijo iz panja v takem času, ko še nimajo zunaj kaj iskati, so prav tako sumljive. Zaradi pomanjkanja hrane v lastnem panju iščejo nadomestila pri šibkih ali brezmatičnih sosedah. Sila za hrano je vzbudila v njili roparski nagon. Roparice spoznamo po tem, da obletavajo panj, ki ga mislijo napasti, z visoko dvignjenim zadkom in se boječe približujejo žrelu. Če jih hoče zgrabiti stražeča čebela, se hitro umaknejo in poskušajo znova doseči tuje žrelo. Ako se jim to posreči, izginejo bliskovito v panju, kjer navadno neopaženo izvrše svojo tatinsko nalogo.
Ako so hočemo prepričati, da so to res roparice, lahko eno izmed vračajočih se čebel stremo. Če se izcedi iz nje precejšnja kaplja medu, potem ni dvoma, da je to naropani med. V takem primeru napadeni panj takoj zapremo, a ga kasneje odpiramo v presledkih kakih treh minut, dokler ne izlete vse roparice ven. Nato pa žrelo zapremo za toliko časa, da se ropanje poleže. Družino, ki je bila napadena, moramo pregledati, da se prepričamo o vzrokih njene pomanjkljive obrambe. Lahko je brezmatična ali pa tudi oslabela, da ni več kos napadu roparic.
Redno izletavanje ni v marcu še nujno potrebno. Narava nudi čebelam tedaj tako malo hrane, da se jim bera kaj malo izplača. Poleg tega ostane ravno v tem času izredno mnogo čebel zunaj. Če sede katera na kako senčno mesto, navadno otrpne in se ne vrne več v panj. Živahen izlet je opaziti zlasti pri močnejših družinah, največkrat pa je tako izletavanje posledica pomanjkanja vode. Zato so napajališča v bližini čebelnjaka posebno v tem času prav potrebna.
Skrbi pa ni treba imeti za one družine, ki se ne dajo izvabiti goljufivim marčnim sončnim žarkom, ampak čepe lepo doma in zadovoljno brundajo svojo enolično melodijo. To je znak njih zdravja, moči iu blagostanja. Ob žrelih takih plemenjakov-korenjakov opaziš v hladnih jutrih mokroto, ki priča, da je v panju dovolj moči in življenja. Sopara, ki puhti iz panja, se v hladnem zraku ob žrelu spreminja v kapljice in »panj moči«. To pa ni nič slabega in čebelar naj bo kar vesel, če ima dosti takih družin.
Leskovšek Janko:
V panjih nastaja novo življenje
Sončni žarki postajajo iz dneva v dan toplejši. Vse v naravi se polagoma prebuja. Tudi naša drobna in marljiva čebelica hoče biti med prvimi.
V	njenem domu se po zimskem počitku pričenja novo življenje. Matica je morda že v januarju odložila v celice prva jajčeca in zalega sedaj s čedalje večjo vnemo. S tem pa nastopi za čebele doba naporov in velikih skrbi, kajti vse to mlado življenje, ki klije po celicah, potrebuje hrane in nege.
Razvoj zalege od jajčeca do popolne žuželke je zelo zanimiv. O njem sem napisal kratek članek, ki je namenjen predvsem čebelarskim začetnikom. Upam	pa,	da	se	ne	bodo ob čitanju	teh vrstic dolgočasili niti	starejši
čebelarji,	čeprav	jim	je	vse	to	že	znano.	Saj imamo čebelarji	radi vsako
besedo, ki na ta ali oni način jemlje čebelice v misel.
Ko se pojavi v panjih zalega, se dvigne v njih toplota na 35° C, kar je posebno za hladne pomladne noči precej. Le pomislimo, da imamo tedaj po stanovanjih kljub izdatni kurjavi komaj 20° C. Iz tega sledi, da slamnic	ne	smemo
jemati prezgodaj	iz	panjev.
Nasprotno! Spomladi bi morali čebele še topleje odeti kot za zimo.
Najvažnejše bitje v panju je matica, Od nje je v največji meri odvisno blagostanje družine. Njena naloga jo. da leže jajčeca in s tem ohranja svoj rod. Spomladi zaleže najprej v strnjenem krogu nekaj celic na obeh straneh sata, na katerem je preživela zimo. Nato prestopi na sosednji sat in ga na oni strani, ki je obrnjena proti prejšnjemu satu, prav tako v majhnem krogu zaleže. Ko je tu gotova, se vrne na srednji sat in okrog prvotne zalege doda v obliki kolobarja nekaj novih jajčec. S srednjega sata se premakne na nadaljnji sosednji sat in odloži vanj manjše število jajčec. Kasneje jo vodi pot preko vseh založenih satov nazaj na tretji sat. Spotoma razširi zalezene ploskve za nekaj krogov. Založene ploskve se na ta način čedalje bolj širijo, zalega pa se čedalje bolj množi. Znano je. da matica jajčeca sproti oplaja s trotjim semenom. Tz oplojenih jajčec si“ poležejo čebele, če pa oploditev izostane, se razvijejo iz njih troti.
Jajčeca so tako majhna, da jih človek komaj zapazi. Prvi dan stoje pokoncu na dnu celic, drugi dan se nagnejo, tretji pa popolnoma vležejo. Četrti dan izleze iz vsakega jajčka droben črviček ali ličinka, ki začne pošteno jesti. Hrano preskrbe ličinkam mlade čebele. Najprej pokladajo v celice mleček, neko belo snov odličnih lastnosti, ki jo proizvajajo v golt-nih žlezah, nato pa zmes iz medu. obnožine in vode. Kakovost te, nekoliko skopo in točno odmerjene hrane ima na razvoj ličink odločujoč vpliv.
Vsak čebelar mora vedeti, da se matica izleže iz popolnoma enakega jajčeca kakor delavka, kljub temu pa je med obema neverjetno velika
razlika. Od kod ta razlika?
Marsikdo bo dejal: Od tod, ker jo za matico pripravljen večji piskerc.« To je seveda res. ali znano je, da vzredijo čebele v sili matice	tudi \
navadnih lončkih, le	da jih
nekoliko ,	1
četkn razvoja torej ni nobenega razločka.
Čeprav je matica \ panju najvažnejše bitje, ji vendarle ne pritiče vodilna
vloga. Glavno in izključno besedo imajo \ družini čebele. One odločijo, kdaj naj n. pr. matica zaleže trotje celice in matičnike, in one sklenejo, kaj naj nastane iz položenega jajčka: čebela ali malica. Kaj ukrenejo? Nič drugega kakor to. da jim pokladajo drugačno hrano. Za čebele je dobra preprosta hrana, kot je	bila zgoraj	opisana,	za	matico	pa	pripravijo	vse	kaj
boljšega. Poleg tega	je nakopičijo	v	lonček	toliko,	da	se	žrka	kar	topi	v
njej in je pri vsej požrešnosti ne more použiti. Posledice se pokažejo predvsem na spolovilih. Pri matici se jajčniki popolnoma razvijejo, pri čebelah pa ostanejo zakržljani, tako da vsaj v normalnih razmerah ne morejo leči jajčec. Zato je razumljivo, da je njih zadek krajši in manj opet. Razlike se pojavijo tudi na drugih telesnih delih. Tako 11. pr. na nogah, na čeljustih. 11a želu itd.
Pa se vrnimo zopet k čebelam! Ličinka se hitro debeli. Šesti dan popolnoma doraste. Dočim je ležala prej zvita v svitek na dnu celice, pa se sedaj vzravna in postavi pokoncu. Iz ust se ji začne cediti posebna slina, ki na zraku otrdi v svileno nitko. Iz nitk si sprede kokon, v katerem se |K>tem zabubi. Zapredek pokrijejo čebele z voščenim pokrovcem. Tako nar stane pokrita zalega. Dvanajsti dan po zapredenju je preobrazba končana in iz celic prično lezti mlade čebele. Druga za drugo preglodajo pokrovce nad sabo in so z muko izmotajo iz celic. Da jim ni treba preveč grizti, 11a-glodajo stare čebele pokrovce na zunanji strani.
Prav zanimivo je. gledati mlade, še vse z ostanki »srajčic< obdane in docela sive čebelice, kako si pomagajo iz celic. Ko so enkrat zunaj, se kar hitro pomešajo .med starejše sestre, ki jih radodarno nakrmijo in ljubeznivo očedijo. Komaj se mladice nekoliko razgledajo, se že lotijo dela. ki ga zahteva od njih življenje \ panju.
Razvoj čebele od jajčeca 1	; , 'ne žuželke traja toč-
no 21 dni. Razvoj matice je krajši: ker jo pri njej zaradi izredne hrane vse pospešeno, traja le 15—1(> dni. Največ časa potrebuje za svoj razvoj trot. Zibko zapusti šele štiriindvajseti dan. Je pa zato
tudi primerno tršat in zastaven. Zanj seveda vemo, da se izleže iz,neoplojenega jajčka.	v
Ti kratki podatki so brez dvoma osnovnega pomena za vsakega čebelarja; saj ima z zalego opraviti od rane pomladi do pozne jeseni. Zato naj In si jih zlasti začetnik dobro zapomnil. Kadar koli bo pogledal na zalego, bo o njej vedel vse, kar mu je pri normalnih razmerah vedeti potrebno.
K slikam: Vse tri slike, ki so uvrščene med besedilo članka, so posnete po originalnih fotografijah iz dr. Leuenbergerjeve knjige »Čebela«. 1’rva nam prikazuje razvoj ličinke v jajčecu, druga preobrazbo ličinke; v bubo, tretja pa bubo (nimfo) v zadnjih dneh preobrazbe.
1 r 1 :	O	shranjevanju	medu
Vsakemu čebelarju je znano, da moramo hraniti med v čistih posodah, ki jih uporabljamo le za med, in v shrambah, ki so popolnoma suhe, v katerih ni kaj takega, kar daje neprijeten vonj, da se ne navzame tega vonja tudi med.
Znani nemški praktični čebelar Freudenstein ima v svoji knjigi »Lehrbuch der Bienenzucht« celo poglavje posvečeno shranjevanju medu. V tem poglavju tudi popisuje, kako je treba ravnati z medom, ki se je začel kvariti. Nekatere njegove trditve sc nam bodo zdele morda čudne. Sam pa sem se ob različnih prilikah ravnal prav po navodilih tega čebelarja in reči moram, da do sedaj še nisem naletel pri njem na kak napačen nauk.
V	nastopnem naj podam njegova izvajanja o shranjevanju medu:
Med čebelarji in trgovci z medom nastajajo večkrat spori zaradi medu, češ da je prodani med pokvarjen in ni za kupčijo. Začne se prerekanje in tožarjenje, a če pride končno še do ugotovitve, da je čebelar krmil žival s sladkorjem, tedaj je konec pesmi tak, da je to navadna gol julija, kajti iz sladkorja naj bi nastal slab ali vsaj manj vreden med. Navadno je pri takih sporih čebelar spodaj, čeprav ni kriv, da se je med pokvaril. Prebrisani trgovec pa kmalu poišče novo žrtev, da se na tak nepošten način dokoplje do novega dobička.
Zato naj pojasnimo, zakaj in kako se med pokvari in kaj je treba ukrenili, če se nam je to res zgodilo.
'Če hoče gospodinja napraviti mezgo (marmelado), jo mora temeljito prekuhati, da se ne pokvari. Za trpežnost marmelade je tedaj potrebno, da se s prekuhavanjem odstrani iz nje skoraj vsa voda. Znanstveno se pravi temu kondenzacija (zgostitev). Vse organske substance, t. j. vse snovi, ki so žive, ali ki so bile nekoč žive, uničujejo male glivice (bakterije) ter jili spreminjajo v anorganske snovi, to se pravi, povrnejo se zopet v mrtve snovi, iz katerih so nastale. Te bakterije pa ne morejo delovati in ne morejo organskih snovi razkrojiti, če ni nekaj vode zraven. Ako shranimo n. pr. suh les, lahko vzdrži tisoč let in tudi več. Če pa je les vlažen, ga lahko napadejo glivice (bakterije), da začne trohneti in razpadati ter se končno spremeni v prst (humus). To, kar ostane od nekdanjega lesa, je po obsegu mnogo manjše in po teži dosti lažje, kol je bil prvotni les. Del snovi se je namreč pri razkrajanju, ki so ga povzročile bakterije, porazgubil v zraku.
<»<)
Podobno jc tudi z medom. Čebele pripravljajo med iz nektarja. V nektarju je mnogo vode, 80—90 odstotkov. To vodo mora imeti, da lahko čebele s svojimi prebavnimi sokovi spremene, surovi rastlinski sladkor, ki je v nektarju. Saj naše telo tudi ne more prebaviti suhih redilnih snovi. Treba jim je prej dodali vode ali sline, da jili potem lahko prebavni sokovi predelujejo.
Ko pa je nektar invertiran (prebavljen) in je dobil mod svojo vonjavo po cvetnem prahu, kar tudi ne gre brez vode, tedaj ni voda samo odveč, ampak celo nevarna, kajli zaradi prisotnosti vode bi bakterije med kaj liitro uničile. Zalo se pri prebavljanju nektarja večji del vode izloči. Gospodinja izvrši to pri napravljanju mezge s kuhanjem. Pri izdelovanju sladkorja in sploh pri hlapenju in sušenju rabimo vročino. Lahko pa sušimo tudi na kemične načine, n. pr. z absolutnim alkoholom (t. j. s popolnoma čistini alkoholom, brez primesi vode). Ta namreč tako hlepi po vodi, da jo takoj odvzame vsem vlažnim snovem, s katerimi pride v dotiko. Zato lahko z absolutnim alkoholom tudi sušimo. Prav tako odvzame žveplena kislina drugim telesom vodo.
Kako odstrani čebela iz prebavljenega in z vonjem prepojenega nektarja vodo, še ne vemo točno, a morda doživimo nekoč še to veliko odkritje. Zadovoljimo se tedaj z ugotovitvijo dejstva, da se je iz prebavljenega nektarja v čebeljem telesu voda po večini izločila. Saj je bilo v nektarju 80—90 odstotkov vode, med pa je ima le še okrog 20 odstotkov. Trditev, da izpuli leva voda iz medu šele v pan ju iz odprtih celic, je okostenela budalost, ki se je naselila v glavah čebelarjev. Med ima namreč tako močno nagnjenje za sprejemanje vode iz zraka, da na to niti misliti ni, da bi s hlapenjem oddajal vodo zraku. Strjevanje medu, kristaliziranje in spreminjanje v sladkor ne nastaja zaradi zorenja in sušenja v celicah, ampak samo po sebi zaradi tvorjenja krislalov, pri čemer je vedno potrebna tudi neka količina vode (kristalizacijska voda). Če odvzamemo n. pr. sladkorju preveč vode, potem sploh ne more kristalizirati. Podobno je pri medu. Ravno to, da nima vode, zabranjuje bakterijam razkrojevanje. Med vseljuje sicer tudi vodo, vendar porabi to vodo le zase. Prav tako res je, da ima veliko poželenje po vodi. To lastnost imajo vse kondenzirane (vkuhane ali posušene) stvari, n. pr. sol, sladkor, seno itd. Te stvari so zelo sprejemljive za vodo.
To pa je stvarem pogubno, ker pridejo na ta način do vode, ki jo rabijo bakterije. Manjka le še primerna toplota, kajti bakterije rabijo: hranivo. vodo in toploto. Mraza pa ne morejo prenašati; zato so v gospodinjstvu potrebno za ohranitev živil omare z ledom in ledenice ali vsaj hladne kleli.
Tudi med ima isto lastnost kot vse kondenzirane snovi: iz zraka privlači vodo, ne da bi to opaziIi. Iz zraka pa prihaja največkrat škodljiva voda. Zato tudi v gospodinjstvu zabranjujemo dostop zraka do živil na ta način, da jih v posodah zalijemo z oljeni in maščobo, ali da jih zapečatimo. S tem smo bakterijam, ki jih je v zraku vse polno, preprečili, da bi se naselile v njih.
Zdaj že vemo, da se začne med kvariti tedaj, če dobi iz zraka vlago. Ljudje dostikrat mislijo, da je prostor, kjer imajo shranjen med, popolnoma suh. A to ni tako preprosta stvar. Le položi prav suh papir na kakem takem mestu in ga potiplji čez nekaj dni. Že z roko boš čutil, da je postal papir vlažen. (Papir je tudi nastal s sušenjem in ima zaradi tega silno »žejo«.)
Ce Iti papir stehtaš ua natančni kemični tehtnici, boš tehtal tudi vodo. ki jo je papir vsrkal vase. Ako pustiš papir dlje časa v dotičnem prostoru, boš opazil tudi bakterije, ki so začele svoje delo. Papir je dobil plesnive lise: glivice plesni že uničujejo papir.
Prav tako ima naš med pogubno žejo po vodi. Vsrkava jo i/. zraka celo skozi privit pokrov in skozi papir. Prvo, kar čebelar opazi, je to, da je postal med naenkrat razredčen in tekoč kot voda, posebno v zgornji plasti. Ko ga je iztočil, je bil ves lepo enakomerno gost. Ta vrhnja tekoča plast ni nič drugega kot voda. ki jo je med vsrkal iz zraka. Blebetavi vseznalci seveda trdijo, da j ti tak med posledica krmljenja s sladkorjem, ali da 11111 je če bela r prilil vodo. Razumljivo je, da se med pokvari, če 11111 prilijemo vodo, a tega niti treba ni, saj jo sam prav poželjivo vleče i/. zraka. To si dobro zapomni, ljubi čebelar!
Ko se med zavoljo prevzete vode razredči in posiane v nekaj dneh moten, tedaj so že na delu bakterije (v našem primeru kvasne glivice), ki so se naselile v razredčenem medu. Te bakterije rastejo, se razmnožujejo in dihajo kot druga živa bitja. Zrak, ki ga izdihavajo, povzroča na medu pene. Vsa stvar jc začela vreti in pri tem se razvija ogljikova kislina, ki se dviga z mehurčki na površino. Pri teni nastaja alkohol, lu drugega nič? Ne, nič drugega. To pokvarjenje tedaj ni ravno tako strašno. Nekaj snovi bo manj. ker kvasno glivice živijo in se hranijo, pri čemer izločajo ogljikovo kislino, ki odhaja največ v zrak. Alkohol pa ostaja v razredčenem medu in tu celo vsrkava vodo, ki bi jo sicer rad imel med. Ker v nižje plasti medu voda ne more več prodreti, navadno vrenje kmalu preneha. Le če je prostor, kjer imamo shranjen med, zelo vlažen, se zna zgoditi, da zaide vrenje tudi \ globlje plasti medu.
Sčasoma poginejo v tem pokvarjenem medu glivice, ki so povzročile vrenje, in se združijo v tanko kvasno plast. Pokipela plast postane čista, ker pa zaradi pomanjkanja vode ni mogla popolnoma povreti. je \ njej le malo alkohola in še mnogo sladkorja.
Iz navedenega sledi, da o pokvarjenem medu skoraj ni govora. Malenkost alkohola ne škoduje pra\ nič in meni se zdi. da ima med celo boljši okus. Komur pa ni všeč. lahko to povrelo plast posname, jo porabi za liker, da otrokom ali čebelam.	,
Če smo si na jasnem, kako nastane pokvarjeni med«, bomo znali med obvarovati, da se nam ne pokvari, če pa bi se pokvaril, bomo znali kvarjenje omejiti, torej pokvarjenega rešiti.
Ako shranimo med v popolnoma suhem prostoru, si' nam ne bo nikdar pokvaril. Da ugotovimo, če je prostor res suh ali ne. položimo vanj prav suli papir. Kakor hitro postane papir vlažen, je to znak, da prostor ni popolnoma suh. Papir je prav gotovo vlažen, če se nam zdi med prsti izredno voljan in nekako cunjast. "V takem prostoru ne smemo shranjevati medu. Če opazimo. da se je med že navzel vlage in postal tanko tekoč, ali če je že začel vreti, tedaj odstranimo tanko tekočo, se pravi povrelo plast, ali pa med kondenziramo in steriliziramo.
Kaj pa je spet to: kondenzirati in sterilizirati? O kondenziranem mleku ste že slišali, saj se dobi v mestih po trgovinah. To je čisto navadno, gosto vkuhano mleko: z vkuhavanjem in z dodatkom sladkorja so 11111 odvzeli vodo. ki jo bakterije rabijo, ko hočejo mleko pokvariti. To mleko vzdrži toliko časa. da sprejme iz zraka zopet dovolj vlage, ki jo rabijo bakterije
za svoje razdiralno delo, če niso ljudje že prej tako prepariranega mleka popili v kavi. To je tedaj kondenziran je. Sterilizirati pa pomeni uničiti življenje in življenjske klice v kaki snovi. Kot kmet boš vedel, da je sterilen nerodoviten svet, torej svet, na katerem ne raste nobena stvar.
Koiulenzironje in steriliziran je se izvrši tedaj z vročino. Pako je splošno \ navadi. Če kaj kuhamo, mora biti posoda odprta, pri steriliziran ju pa zaprta, ker je treba paziti, da ne pridejo iz zraka škodljive klice v snov. Koliko takih klic je v zraku, si gotovo že opazil v sončnem pramenu, ki je posijal skozi kako režo v temno sobo. V teh sončnih žarkih si videl pravi ples naj raznovrstnejših klic, ki so v zraku.
Navadno zapremo pri steriliziranju posodo z vato, da lahko odhaja iz posode zrak in vodna paru, ne da bi posoda počila. Skozi vato pa ne more prodreti nobena klica iz zraka v posodo. Nadalje je treba vedeti, da pri vkuhavanju bakterije kmalu poginejo, medtem ko vzdrže trosi, nekako seme bakterij, ki je zelo trdoživo, več’, ur v vreli tekočini, /ato se zatečemo k zahrbtnosti. Počakamo namreč, da tudi ti trosi vzkale, ne da bi razvili novili trosov. To se zgodi nekako v 24 urah. Če po tem času zopet kuhamo, uničimo vsa živa bitja v tekočini. Tako smo snov sterilizirali. Danes imamo \ gospodinjstvu že posebne priprave za steriliziranje, 11. pr. Weckove posodi'. X gumijevim obročkom obdan pokrov pušča pri vkuhuvunju zrak iz posodi', da ta ne poči. Pozneje pa pritisne vnanji zrak na pokrov, da se trdno zapre in ne more prodreti nobena škodljiva kul iz zraka v posodo. "V taki Weckovi posodi lahko steriliziramo tudi med, le nekoliko draga bi bila ta stvar.
Med. ki je na tem, da se začne kisuti, ali ki je že začel vreti, lahko kondenziramo (11111 odstranimo vodo) in steriliziramo (uničimo v njem ki-pelne glivice) takole: Kozarce ali lonce z medom postavimo odprte ali pokrite s pokrovkumi na plitve pločevinaste posode, v kakršnih pečemo v štedilniku kruh. Čez posode denemo časopisni papir, jih prekrijemo še s pločevinasto posodo ter vse skupaj porinemo v vročo krušno peč ali v pečico pri štedilniku. Da se kozarci ne razpočijo, jih moramo polagoma in previdno segrevati na tu način, da jih pustimo nekaj časa pred pečjo ob odprtih vrutcih. Šele ko so se tu posode dobro ogrele, jih smemo potisniti v peč.
V	teku pol do ene ure izvlečemo posodo iz peči. posnamemo pene in med je ozdravljen.*
Če pustimo med .predolgo v vročini, izgubi poleg vsesane vode tudi kri-stalizacijsko vodo. Med potem sploh ne kristnliziru več, ampak postane vlečljiv in gosto tekoč.
Pomnimo tedaj: Če se med pokvari, t.j. če postane redek in moten ali če začne vreti, je vzrok vedno to. ker je bil shranjen v vlažnem prostoru. Če smo krmili čebelo s sladkorjem ali smo med prezgodaj točili, nima s tem prav nikake zveze. Ko so čebele, odložile med v celice, je že dozorel in sine zgosti morila s hlapen jem, ampak le s kristalizacijo. Med je zelo higro-skopičen, to se pravi, da poželjivo sprejema vodo iz zraka. Le zaradi te vsesane vode začne vreti, pri tem pa se razvijata ogljikova kislina in alkohol.
Med. ki je začel vreti, kondenziramo ali steriliziramo najlaže v krušni peči ali v pečici pri štedilniku. Skisani med ni nič izgubil uu svoji vrednosti, ker je pri vrenju dobil le nekuj alkoholu. Pokvarjeni med ima nu vesti vedno le tisti, ki ga je hranil v vlažnih ali premalo suhih prostorih.
* Seveda izgubi med pri tem mnogo eteričnih snovi. (Opomba poročevalca.)
Moličnik Jakob:
Nekaj čebelarskih spominov
Komaj 13 let sem bil star, ko mi je umrla mati. Ker je bila (loma revščina, me je oče takoj po njeni smrti oddal v rejo h kmetu p. d. Spodnjemu Zavratniku, ki je imel svoje posestvo pod košato Raduho. Kmetija je ležala na njenih vzhodnih obronkih. Kadar se je zjasnilo, jo je celo v najhujši zimi obsevalo toplo sonce od jutra do večera. Tu gori nismo poznali otožnih dolinskih megla. Ker je bil kraj poleg tega zavarovan pred severnimi vetrovi, je bil kakor ustvarjen za čebelarstvo. Zato ni bilo nič čudnega, če je bil moj rednik vdan čebelam z dušo in telesom. Četudi je bil od zore do mraka zaposlen s trdim delom po strmih bregovih svoje domačije, je vedno našel dovolj časa za čebele. Ob prostih urah mi je često razlagal tajnosti iz njih življenja. Z največjim zanimanjem sem ga opazoval pri njegovem delu v čebelnjaku in mož je menda kmalu spoznal v meni bodočega čebelarja. Pa mi je nekega lepega majskega dne naročil: »Ker moram oditi v hosto, prepuščam skrb za čebele tebi. Tu imaš zvonček, in ko boš videl, da sili iz kakega panja večja množina čebel, začni na vso moč zvoniti. S tem boš priklical mene, likratu pa bo močno zvonjenje povzročilo, da se ho roj zbral in vsedel na najbližje drevo.« Prej mi je namreč moj rednik smeje večkrat povedal, da jo roji, če je tišina, radi popihajo, da pa se ob ropotu vsedejo na prvo vejo, ki jo najdejo.
Na poverjeno mi nalogo sem bil zelo ponosen in prepričan sem bil, da jo bom dobro opravil. Sedel sem na klopco pred čebelnjak ter skrbno motril čebelice. Tako nekako okrog 11. ure sem naenkrat opazil, da &e iz nekega panja vsiplje čudo mnogo živali. Na vse pretege sem začel mahati z zvončkom. Gospodar je takoj nato pritekel iz hoste, meni pa se je zdelo, da so se čeraclice ob čarobnem zvonjenju resnično obesile na najbližjo vejo.
Roj sva brez vsake muke ogrebla in spravila v panj. Zelo sem bil vesel, ko sem videl, da je gospodar z menoj zadovoljen, še bolj pa se je povečala moja radost, ko mi je povedal, da mi ravno ta roj poklanja v dar. In že takrat setn trdno sklenil, da se ne bom nikdar več ločil od čebel.
Vso skrb sem sedaj posvetil svojemu panju, zraven pa sem vestno pomagal svojemu redniku pri delu v čebelnjaku. Tako sem čedalje bolj prodiral v tajnosti čebeljega življenja in se počasi usposabljal za samostojno čebelarjenje. Čim več pa sem imel opraviti s temi marljivimi živalcami, tem bolj sem jih vzljubil.
Leta so mi pri dobrem redniku bliskovito minila. In prišla je prva svetovna vojna. V svojem 18. letu sem moral oditi k vojakom. Srečno sem preživel vojno vihro ter se vrnil kot zrel mož v domači kraj. Takoj, ko sem se oženil in osamosvojil, sem se odločil, da si nobavim zopet čebele in da postanem čebelar. Tega sklepa pa ni rodila želja po dobičku, temveč ljubezen do nežnih in tako izredno marljivih živali.
V	našem kraju pravijo tole: »Če hočeš imeti uspeh v čebelarstvu, moraš pričeti čebelariti s tremi roji. Enega moraš dobiti v dar, drugega moraš najti, a tretjega ukrasti.« V dar sem že dobil roj, a kje na| drugega najdem? Pa se pojavita nekega lepega poletnega dne pred mano dva kozja pastirčka, Malerjev Maks, o katerem ne vem. kaj se je zgodilo z njim v tej vojni, in Jerčetov Francelj, ki služi šo sedaj v naši vojski, ter ini povesta, da sta na paši v visokem skalovju nad Savinjo iztaknila divje čebele. Urno se opremim z vsem potrebnim, se oprtam še s panjem in liajd z njima na pot. Po dveh urah naporne hoje me pripeljeta pastirčka do starega macesna. Takoj spoznam, da je družina, ki se je naselila v votlem deblu tik nad zemljo, zelo močna. S sekiro previdno nasekam deblo ob vdolbini, kjer so imele čebele vhod, in tako odprem votlo deblo. Ko je ležalo pred mano razgaljeno celo gnezdo, se ga kar nisem mogel nagledati. V njem je bilo ogromno satovja, mnogo zalege in obilo medu. Čebele so se razdražene zaganjale vame, vendar mi niso mogle do živega, ker sem imel na glavi čebelarsko pokrivalo in na rokah gumijaste rokavice. Skupila pa sta jo pastirčka in vsa njuna čreda koz. Naenkrat je nastalo tako vpitje in meketanje, da sem nehote prenehal z delom. Tega koncerta ne bom pozabil vse svoje žive dni. Da se ubranijo majhnih napadalcev, so jo koze s pastirčkoma vred ubrale v divjem begu v dolino. Kmalu je nastal okrog mene najlepši mir. Ker me ni nihče več motil, sem svoj posel končal brez vsakih zaprek. Napolnil sem štirilitrsko posodico do vrha s sladkim medom, mnogo medenega satovja pa sem zložil na kupček in ga kasneje zanesel niže v breg, kjer
sta mo čakala pastirja, vsa preplašena, raztrgana in nekako čudno zabuhla v obraz. Naročil sem jima, da naj zvečer, ko se bo stemnilo, odneseta čebele in satovje domov, toda pozabil spm jima zabičati, da satovju ne smeta dati v panj. Panj je bil namreč zaprt z mrežastim okencem, to pa je bilo potisnjeno v njegovo notranjost, tako da je nastal zadaj prazen prostor. V ta prostor sta položila pastirja sate, preprečila s tem prezračevanje in povzročila nesrečo, pri kateri je bila skoraj vsa družina že na potu uničena. Preostala je le matica in peščica čebelic. Družinica seveda ni bila zmožna življenja, vendar sem z njo zadostil drugemu predpisu, ko pa sem si pri dobrem prijatelju-čebelarju izposodil na skrivaj še en roj, sem izpolnil tudi tretji pogoj in tako postal čebelar po vseli naših domačih predpisih.
Cebelariin že 5^ let in imam s čebelami veselje, če mi prinesejo kaj medu, ali pa tudi nič. Kar zdi se mi, da jih imam še rajši, če vidim, da so revice in da jim preti nevarnost pogina. To marljivo živalco ljubim tem bolj, čim večje skrbi in težavo imam z njo.
V	teku svojega čebelarjenja sem doživel dobre in slabe čase. Najhuje pa je bilo med okupacijo, ko so Nemci brez usmiljenja gospodarili po naših čebelnjakih. Kljub temu, da smo morali tedaj marsikaj pretrpeti, pa nas čebelarski humor ni nikdar zapustil. To priča tudi naslednji dogodek.
Jerčetov Tonček, brat v prejšnji zgodbici imenovanega Franceljna, mi je posodil panj. Cez nekaj časa pa bi očitno imel rad svoj panj nazaj. Ker mi ni upal tega odkrito povedati, se je zatekel k zvijači. Seveda sem se tega zavedel šele tedaj, ko me je že pošteno potegnil.
Nekega vročega poletnega dne priteče Tonček k meni in mi pove, da je našel v skalovju nad vasjo divje čebele. Umevno je, da sem bil takoj pripravljen, da jih grem ogrebat. Odšla sva z doma z vsem potrebnim in iskala čebele ure in ure v neznosni vročini, loda vse najino iskanje je bilo zaman; nisva jih našla. Ko me jo začela zmagovati utrujenost, sem Tončku nasvetoval, da bi si malo odpočila v senci košate smreke. Kako zadovoljen je bil prebrisani Tonček z mojim predlogom! Jaz sem kmalu v hladni senci zadremal, Tonček pa jo je medtem odkuril s svojim panjem domov. Ko sem se zbudil in opazil, da ni ne Tončka ne panja, se mi je šele posvetilo, za katerim grmom tiči zajec. Vzel sem potegavščino za dobro in so vrnil v vas. Prvi, ki me je srečal, je bil čebelar Cigale, sedanji predsednik tukajšnje Čebelarske družine. Ker sem mu prej povedal, da grem ogrebat v skalovju najdene čebele, sem bil v uemuli zadregi, ko me je vprašal, kako sem pri njih opravil. Pa sem se mu na kratko odrezal: »Mnogo rojev sem že ogrebel, te preklicane čebele pa so me ugnale. Tako so bile hude, da jim nisem mogel priti blizu.« Ne daleč sta najin pogovor poslušala dva možakarja, ki bi po tukajšnjih predpisih tudi rada postala prava čebelarja. Eden je bil mizarski mojster Rajko, ki je pozneje padel pri partizanih, drugi pa čevljar Lojze. Komaj se je prijatelj Cigale odstranil, sta že planila k meni in me obsula z vprašanji, kako in kaj je s temi čebelami. V meni jo vzvalovila hudomušna kri in začel sem jima opisovati na dolgo in široko, kje bosta našla čebele. Ko sem jima želel več sreče, kakor sem je imel sam, sem se od njiju poslovil. Napotil sem se proti domu in se na tihem veselil, kako bosta postala prijatelja, ki sta že marsikomu kakšno zagodla, indirektno žrtvi malega Tončka. Tudi onadva sta odšla domov z namenom, da se temeljito pripravita na ekskurzijo v ranem jutru. Oglasila sta se celo pri nemški komandi v vasi, javila, da bosta zjutraj v skalovju nad vasjo ogrebala čebele in prosila, da bi vojaki nanja ne streljali. Naslednji dan sta se že zgoduj odpravila na pot. Mimogrede sta v jutranjem mraku pohodila v jezo marsikatere pridne gospodinje bližnje vrtove, ko sta iskala v njih pelina. Pri nas namreč govore, da se ubraniš čebel, ako si natareš s pelinom roke in obraz. Čebele sta iskala do jjoznegu dopoldneva, ne da bi jih našla. »Aha,« sta se končno domislila, »pa opazujva, kam čebele lete!« Nobena živalca ni zletela v tisto smer, ki sem jo jima jaz označil; vse so frčale drugam. Navsezadnje sta obupala ter se razočarana in do skrajnosti izmučena vrnila domov. Šel sem k njima in ju lokavo vprašal, kakšno srečo sta imela na svojem lepem izletu, in če sta se pošteno najedla sladke strdi. Oba sta močno dišala po pelinu, držala sta se pa tako kislo, kot bi ju črvičilo po drobovju. Eden mi splofi iii hotel odgovarjati, drugi pa je bil z odgovori prav kratek. Slednjič sem jima povedal, da smo vsi iskali nekaj, česar nikjer ni bilo, in da sta z mano vred nasedla muhavosti prebrisanega Tončka. Smejali smo se vsi trije prav iz srca.
Leta 1946. je spomladi kazalo, da bodo družine zopet enkrat dobro odrezale in da bomo imeli bogato letino. Toda kasneje se je vreme v našem kraju tako pre-
ukrenilo, «la so splavalo vse naše naile po vodi. Skoraj ni bilo dneva brez vetra in dežja. Zato je umljivo, da je panj, ki sem ga imel na tehtnici, od srede junija dalje stalno kazal primanjkljaj na teži. Prišla je pozna jesen in z njo strah, da bomo izgubili vse. To bi se tudi v resnici zgodilo, če bi nam ne priskočila na pomoč naša zadruga. Dodelila nam je toliko sladkorja, da se bodo čebele z njim vzdržale vsaj do pomladi; kako bo potem, je pa vse odvisno od spomladanskega vremena. Upajmo, da nas ne bo zopet tako prevarilo kakor lansko leto.
Priznavam, «la sem stal dolgo časa izven vrst organiziranih čebelarjev. Gledal sein nekako skeptično na čebelarsko organizacijo, sedaj pa vidim, da je le v skupnosti moč in rešitev, zlasti tedaj, kadar grozi uničenje našim čebelicam. S silnim veseljem sprejemam vsako številko Slovenskega čebelarja. Prebiram ga tudi svojim še nevčlanjcnim tovarišem in sem prepričan, da jih bom vse prav kmalu pridobil za vstop v našo zadrugo.
Zupančič Jože:
Med slovenskimi čebelarji pred 100 leti
Že Valentin Vodnik je v svojih »Lublanskih Novizah od cejliga svejta«, ki jih je bil začel izdajati pred sto in petdesetimi leti (prva številka Vodnikovih novi« je izšla 4. januarja 1797), posvečal vso pozornost velikemu ruskemu narodu. Ruse je imenoval po njih glavnem mestu Moskvi — Moškovitarje. Vodnik je bil pravcati rusofil; suj je zabeležil, kadar je le mogel, kako dobro vest o Rusih, kar so mn seveda tedaj šteli v slabo. Ko je prišel oddelek ruske vojske v Ljubljano, je tudi to vest takoj zabeležil v svojem listu in simpatično prikazal naše krvne brate iz vzhodnih krajev.
Prav tako pozorno je zasledoval življenje v Rusiji urednik dr. Janez Bleiweis v svojih »Novicah, gospodarskih, obrtniških in narodnih«. V Bleiweisovih novicah z dne 16. februarja 1849 — od tega bo čez dve leti preteklo že polno stoletje sein zasledil naslednje poročilo, ki ga objavljam zaradi njegove zanimivosti, in sicer tako, kakor je bilo natisnjeno, deloma pa tudi zato, dn bodo sedanji bralci videli, kako lep in domač jezik so takratne Novice pisale.
Članek se glasi:
Cbelarstvo na Rusovskem. Cbela je Rusom kaj ljuba domača živalca; rusovski kinetovavec ima posebno skrb za njo, in jo s pravim veseljem glešta [neguje].* Znano so mu popolnoma nuvade in potrebe omenjenih živalic, in on ve vse napake, ki jim utegnejo škodovati, o pravem času odvračati. Skoraj pri vsaki hiši je poseben vrt za čebele, kjer čebeljnjak poln panjev, dostikrat do sto in še več, napravljen stoji. Vodno mora kdo na čebelnein vrtu biti, ki ve s čebelami v čaker hoditi, in opravlja dola. kakršnih čebelarstvo potrebuje, ali pa leži v majhni koči, ki je s slamo krita, kakor zvest čebelni čuvaj in oskrbnik. Panjovi so navadno iz štiri čevlje dolgih in do dva čevlja širokih in izdolbenih klad napravljeni; kjer še nimajo onacih klad, jih napravljajo kakor pri nas sode, iz posameznih dog in jih nabijajo z obroči, katerih pa ne pokladajo, kakor pri nas čebelarji, ampak jih pokonci postavljajo. Pozimi hranijo panjove v koči iz slamo napravljeni, kjor so zimskega mraza popolnoma obvarovani.
Na Rusovskem imajo som ter tja veliko lipovih gozdov in neizrečeno veliko ajde; tu in tam tudi dovolj maku sejejo, in na širokih ravninah raste po celi rusovski deželi tudi obilo obilo cvetlic, kjer čebele posebno bogato pašo dobivajo: ni tedaj čuda, «la so Rusi izvrstni čebelarji, in «la pridelajo sila veliko medu, kateri je prijetnejši, kakor oni iz planinskih krajev.
Bleivveisove Novice z dne 24. avgusta 1859 pa prinašajo naslednjo beležko: Korenje — čebelam dobra paša. Neki čebelar je zapazil, da so čebele z velikim veseljem letale na ostanek ostrganega korenja. Dal je tedaj nalašč več korenja (mrkve) zribati in ga je postavil čebelam pred čebelnjak. Čebele so letale na korenje kakor na ajdo. Tudi je dal korenja v vodi skuhati, da se je popolnoma
* Opombe v oglatih oklepajih || so dodane sedaj. J.
razkuhalo, in tu sok. je postavil čebelum pred čebelnjak- Tudi na to sladčico si» čebele letale z velikim veseljem.
Spomladi, kadar čebelarjem primanjkuje živeža za čebele, bi utegnilo korenje dobra pica biti in marsikateri panj rešiti poginu. Nuj bi naši čebelarji poskusili to!
V	Novicah., istegu letu je objavljen članek J. Jonkeju iz Crmošnjic na Dolenjskem, ki opisuje letino in strd pred 88 leti. Sporočilo dolenjskega čebelarja (morda so njegovi nasledniki še danes vneti čebelarji in bodo veseli glasu svojega predniku) objavljamo v celoti:
Čebele in strd leta 1859. Že lani so pridne čebelice le malokje zimske hrane dovolj uubruti mogle, zukuj skozi celo poletje ni ne enkrat padla medena rosu, in tudi ajda jim Jani ni dala, česar so potrebovale. Zu tegu voljo so skrbni in umni čebelarji večkrat svoje čebelice že v jeseni oskrbeli z nekolikošuim satovjem, du so se pozimi preživeti mogle.
ker je zadnja zima po novem letu kuj topla in mehka bila, so jih čebelarji mogli prezgodaj pod milo nebo spustiti in jih s prihranjenim medom (strdjo) živiti.
Ali z medom pitane čebelice so prezgodaj obilen zarod napravile, in vso zalogo medu povžile; prišel je potem letošnji nemili majnik z mrzlim in vihurnim vremenom, kateri je zaprl čebele v panjove, da niso mogle ven si živežu iskat, še manj pa medu čez svojo potrebo nabirat. Medu za živež čebelicam ni bilo pozneje nikjer in tudi za drag denar ne dobiti. Kaj druzega je sledilo iz tega, kakor to, da je večina čebel glada (lakote) konec: vzela in da so čebelarji vsi klavrni in žalostno postopali okoli svojih praznih čebelnjakov.
Ker je potem takem čez letošnjo spomlad veliko manj kot druga leta polnili panjev ostalo, in ker so ob letošnjem ajdovem cvetju le poslednji trije dnevi preteklega meseca [urednik je dodal: Iz Gorenjskega pa smo slišali, da so ondi čebele letos dosti dobre| velikega srpana čebelam ugodni bili, po tem pa je nastopila spel ostra sapa (burja), in se nabiranje medu zdaj že svojemu koncu bliža, ne smemo od letošnje letine zastran medu več pričakovati, kakor da bo še manj kot srednja letina. Opomniti pa moram, da meseca malega in velikega srpana nabrani med, ker sta oba meseca suha in vroča bila, bo veliko bolji mimo takega, ki se pridela v mokrem poletju. Letošnji med inia veliko več sladčico v sebi, je tečnejši in se bo dolgo ohraniti dal.
Letošnji med se bo v lončenih in dobro poeinjenih piskrih na hladnem kraju več let ohraniti dal, uko ga le obvarujemo mravelj in drugega mrčesa, ki ga rud zulezuje, in od časa do časa posnemamo to, kur se gu v gorkem vremenu nu vrhu stuju, da se kisati ne začne. Kdor bo tako pridno ravnal, bo imel tečnega in zdravega medu za živež čebelam dovolj.
Ne bom so motil, uko rečem, da javalne bomo dobili prihodnje leto, pa morebiti tudi več let no, tako dobrega medu. kakor bo letošnji, kor večletna skušnja uči. da malokdaj je dve leti ali več let zaporedoma dobra medena letina.
\ C rmošnjicah na Dolenjskem 3- septembra 1851).
•llospodarski list česky« je objavil istega lota članek iz čebelarskega življenja. Kratek izvleček iz tega članka so objavile tudi ljubljanske Novice.pod naslovom:
Čebele pomagajo sadnemu drevju, da bolj rodi. V Slezi ji so se sadjerejci prepričali, da čebelo k rodovitnosti sadnega drevju veliko pripomorejo. Du bi so o tem še bolj prepričali, so v dveh kmetijskih učilnicah v pruski Sleziji skušnje ponovili, katere so potrdile, du so sadna drevesa v enaki zemlji, v enakem podnebju, in pri enakem gleštanji [oskrbovanju] itd. ondi, kjer imajo dovolj čebel. 6 do 8 odstotkov več sadja rodile, kakor tam, kjer nimajo čebel. Ob enem Šlezijani tudi trdijo, du je sadje ondi, kjdr se čebelice po drevesnem cvetji praše, veliko slaje in boljeg okusu, kakor tum. kjer je čebeloreju zanemurjenu. kar je pa menda bolj drugim vzrokom, ne pa čebelam pripisati.
Novico prinašajo v istem letniku tudi obvestilo o izidu nove čebelarsko knjigo, ki je izšla pri Hrvatih pred 100 leti. Novica se glasi takole:
Nove čebelarske bukve. Slavni odbor društva gospodarskega horv. slavonskega je 19. dan p. m. naši družbi nove čebelarske bukve priporočil. Ker so moremo na
besede sl. odbora zagrebškega popolnoma zanesti, da jr knjiga dobra, jo priporočamo tudi mi vsem čebelarjem, ki razumejo našemu slovenskemu jeziku vso podobno hrvaščino. Naša družba [slovenski čebelarji tedaj še niso imeli samostojnega čebelarskega društva, temveč so bili včlanjeni v ljubljanskem gospodarskem društvu] bo rada prejemala naročila. Glasi se pa omenjeno pismo takole:
»Slavno gospodarsko društvo v Ljubljani! >
Profesor ICriževački Ante Horvat spisao je djelo o pčelarstvu, koje se svakomu gospodam preporučiti može. Buduči da ovdašnji gospodari, osobito gosp. župnici pčelarstvom se ratio zabavljaju i našem jeziku vješti su, odbor podpisani prosi, da ovo djelo slavno društvo posestrimo preporučjti i u »Novicah« proglasiti bi izvolilo. Ko ji bi želio takovo imati, neka se izvoli ali tamo ili ovdje kod društva gospodarskoga oglasiti. Djelo če koštati 80 kr. nov. dn. unapried ne traži se plača.
Odbor upravlj. gosp. društva hrv. slav- u Zagrebu.
19. svibnja 1859.	*
Za konec pa še drobno zdravniško navodilo, kakor so ga »Novice« priporočile svojim bralcem 14. septembra 1859.
Zdravilska skušnja. Če osa ali čebela človeka ali živino piči, ni boljšega pomočiva, kot je kuhinjska sol v en malo vode pomočena in na rano položena. Tudi takrat, ko je človek s pijačo kako oso požrl in ga je ona v grlo pičila, bolečine brž jenjajo, ako večkrat vode popi je, v kateri je bilo dovolj kuhin jske soli raztopljene.
ing. Rihar jože: Obveščevalne postaje
Večina obveščevalcev javlja, da so imele čebelje družine sredi januarja (15-, 10. in 17.) tu v večji tam v manjši meri priliko za trebitev. Poedini obveščevalci poročajo, da so že nekaj tednov pred trebitvijo z močnim šumenjem naznanjale, da težko pričakujejo izleta. Saj niso imele okrog 50 dni možnosti, da bi izpraznile svoje črevesje, ki se je v tej dolgi dobi prenapolnilo z neprebavljenimi ostanki hrane. Ker je s tem v nujni zvezi pojav griže, je pričakovati hudih posledic zlasti pri čebeljih družinah na področju Ljubljanskega polja. Edino čebele v tem skoraj stalno zameglenem predelu in v gornji dravski dolini niso imele priložnosti izleta. Zato je zlasti tam, kjer so čebele prezimovale na medu, ki izvira deloma ali povsem od iglavcev, pričakovati večjega nastopa griže in padca družin.
i Mesečni povpreček za januar 1947		
Toplina	Padavine | Izlet	Poraba
—5,63« C	45,7 mm 2 dni	85 dkg
Breg-Križe: Po sprašenju dne 16. t. m. je bilo čuti iz panjev normalno brnenje — znak dobrega prezimovanja.
Kranj: Minulo je že dva meseca, odkar so čebele zadnjič letele. Pri nekaterih panjih je bilo opaziti konec meseca prisiljen izlet.
Virmaše-škofja Loka: Medtem ko sta imeli sredi januarja Selška in Poljanska dolina tople in jasne dneve, v katerih so se čebele pošteno preletele in očistile, ni bilo pri nas zaradi megle in mraza že skoraj tri mesce izleta.
Kalce-Logatec: V treh dneh trebljenja je ostalo zelo malo čebel v snegu, ker je bil južen in trd.
Krka: Dežomerska postaja je zabeležila 44,5 mm padavin.
Novo inesto: Na izletni dan 17. januarja je kazal toplomer v senci le 6° C. S trebljenjem se je zmajšala nevarnost obolenj, ki grozi zaradi tega, ker prezimuje
večina družin nu mani. Imam vtis, da bo preccj mrtvic, kor so bila žrela pri več panjih zatrpana z njimi.
Mala Nedelja: Toplomer je kazal 7. januarja, to je na najmrzlejši dan v mescu v raznih krajih Slovenije kaj različno najnižjo toplino- V Škofji Loki in na Turškem vrhu pri Ptuju jo n. pr. kazal samo —16° C, v Cezanjevcih in Bistri 19" C, v Selnici oh Dravi in v Logatcu pa kar —22° C. a v Ribnici celo —25° C.
Turški vrh-Ptuj: V januarju je bilo 18,6 mm padavin.
Podroben pregled za inesec januar 1947
a) Meteorološki podatki
K i- a j	Višina nad morjem	Toplina zraka					Dni	je bilo			
		naj- viŠja	uaj- uižja	srednja mesečna	izletnih	deževnih	snežnih	oblačnih	pol jasnih	jasnih	vetrovnih
		c°									
Breg Tržič ....	483	+ 4	—20	-4.93	i	2	8	n	7	13	4
Kranj		385	+ 6	—28	—3,77	—	1	2	15	9	9	12
Virmaše — Škofja Loka	361	+ 2	— 17	—4,80	—	1	4	15	11	5	16
Bistra -— Borovnica . .	290	0	— 19	—5,55	—	1	3	11	7	9	1
Kalce Logatec . . .	494	+ 5	—23	—7,16	3	2	4	11	4	11	—
Ribnica		500	+ 10	—25	—6,90	2	—	4	9	10	11	4
Krka			+ 5	—21	—5,51	2	—	5	20	3	8	16
Plusku — Trebnje • •	207	+ 12	—24	—6,03	2	—	5	15	12	3	12
Novo mesto		180	+ 6	—24	—5,44	2	—	5	9	8	14	11
Sv. Lovrenc na Pohorju	442	—	—	—	2	2	6	8	11	10	1
Selnica ob Dravi . . .	324	+5	—23	— 6,96	—	3	9	11	16	4	31
Mala Nedelja ....	279	+ 3	—18	-4,90	2	1	5	13	9	7	5
Cezanjevci		182	+ 5	—21	—5,58	2	2	6	8	17	6	12
Turški vrh Ptuj . .	336	+ 8	—18	—5,70	2	2	7	14	12	5	11
b) Podatki o gibanju tehtnice
Kraj				Panj je		na teži				
	pridobil		v	izgubil		v	v mesecu čistih dkg		največ pridobil	
	L	2.	3.	1.	2.	3.				
	mesečni tretjini dkg						n«	po- rabil	dkg	dne
Breg Tržič ....				10		20		30		
Kranj 		—		—	25	25	20	—	70	—	—
Virmaše — Škofja Loka	—	—	—	30	15	45	—	90	—	—
Bistra — Borovnica • •	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Kalce Logatec . • ■	—	—	—	15	55	25	—	95	—	—
Ribnica		—	—	—	30	25	20	—r	75	—	—
Krka		T—	—	—	25	30	30	—	85	—	—
Pluska — Trebnje . .			—	—	40	30	30	—	100	—	—
Novo mesto				—	—	40	30	40	—	110	—	—
Sv. Lovrenc na Pohorju			—	—	20	25	25	—	70	—	—
Selnica ob Dmvi . . .			—	—	—	60	30	—	90	—	—
Mala Nedelja ....	—	—	—	40	20	50	—	110	—	—
Cezanjevci				—	—	—	—	—	—	—	—	—
Turški vrh — Piuj . .			—	—	35	cc o	35	—	100	—	—
Ocfyo'tioi ru*č ua clcu^
SO g'tü'&oL '\*'taicL...
i	i—i i—i r~
t SLUGA FRANC'
Sluga Franc, rojen 12. marca IN8I, po poklicu strojevodja drž. železnic v pok., stanu joč v Ljubljani. Rožna dolina c. V/2S, je umrl 2. decembra 1946. Pokojnik spada med prve naše čebelarje, ki so prevažali čebele na akacijo v Vojvodino. Srečen je bil, kadar se je mogel razgovarjati o čebelah, svojih izkušnjah in doživljajih, ki jih je l>ilo dosti; saj je l>il vnet in napreden čebelar polnih 30 let.
Med okupacijo je mnogo, a tiho trpel. Italijanski fašisti so ga z ženo vred zaprli in mu med preiskavo izropali stanovanje. Odnesli so mu marsikatero dragocenost. Sina in hčerko so vlačili po svojih zloglasnih taboriščih in ječah. Njegov zet Borštnik Bruno, ki je bil tudi čebelar, je umrl v Dachau-u že ]H) osvoboditvi. Pokojnik dolgo časa ni vedel za to. Nestrpno je pričakoval njegovega povratka in sc veselil svidenja z njim. Iz Daehau-a pa je prišla samo žalostna vest o prerani smrti in hladnem grobu v tuji zemlji.
Člani Čebelarske družine Vič smo ga spremili na njegovi zadnji poti na viško pokopališče. Na njegov grob smo položili zelen venec. Nepozabnega čebelarskega tovariša, ki je vsakemu rad pomagal, bomo trajno ohranili v svojih srcih. Slava njegovemu spominu!
t ZUPAN J02K
Zupan Jože. je bil navdušen čebelar. Saj je začel čebelariti že s svojim 14. letom. Čebele so bile njegovo drugo življenje. Kadar je imel količkaj čas«, je pohitel k njim, da se oddahne od dela, da si nähere pri njih novih moči za naporno službo, ki jo je vršil. Bil je železniški uslužbenec v Bohinjski Beli. lu kakor je bil vesten v službi, tako je bil vedno na mestu tudi pri čebelah, /ato je vladal v njegovem čebelnjaku tako vzoren red kakor v malokaterem drugem.
Rojen je bil 26. januarja 1908 v Nomnju, svojo življenjsko pot pa je zaključil kot partizan 4. marca 1945. Padel je v Podgozdu, okraj Grgar v Slovenskem Primorju. Tam je tudi pokopan. Preprost vojaški grob krije njegove telesne ostanke. Naj mu bo lahka zemlja, za katere svobodo je dal svoje mnogo obetajoče življenje!
CYT\oJLl
I \ t ;	{........................j L....................................................j L...................................................i t......................................................
»Medeni teden« v Bratislavi na Slovaškem. Pred kratkim je začel izhajati ciklostiran bilten »Slovpres« (Slovaška preša), ki ga v srbohrvatskem jeziku izdaja Poverjeništvo za informacije v Bratislavi na Slovaškem ter ga dostavlja raznim uradom in ustanovam v FLR Jugoslaviji. V 15. številki biltena z dne "51. januarja 1947 poroča sSlovpres« o Medenem tednu«, ki so ga organizirali slovaški čebelarji. Članek se glasi v slovenščini takole:
»V okviru Medenega tedna, ki sta ga priredila Centralno združenje slovaških čebelarjev in Okrajna čebelarska organizacija v Bratislavi, so odprli dne 27. januarja 1947 čebelarsko izložbo, ki je trajala do vključno 2. februarja t. 1. Razstava je zelo plastično prikazala znanstveno in praktično čebelarsko delo.
številne obiskovalce je najbolj privlačila razstava čebelarskega tiska, ki je v podrobnostih prikazala razvoj in sedanje stanje čebelarstva tako na Slovaškem kakor tudi na Češkem. Prvi začetki čebelarstva v naših krajih segajo že v V. stoletje.
Bogat je bil tudi oddelek z naj starejšo čebelarsko literaturo, ki posega v dobo celega stoletja. Med razstavljeno literaturo je bilo nekaj prav dragocenih in redkih izvodov.«
Poročilo je izšlo še med razstavo in podčrtava, da je bil obisk razstave zelo živahen. Udeležili se je niso samo čebelarji in ostalo občinstvo iz Bratislave in okolice, temveč tudi gostje iz drugih krajev ČS republike.	J.	— I,.
Čebelji piki so sicer za neutrjene ljudi neprijetna stvar, vendar ne tako nevarni, kot tu ali oni domneva. Saj so znani le prav osamljeni primeri, da so ljudje od pikov umrli. Najbolj kočljivi so še piki v bližini dihalnih organov, ker se zaradi nastale otekline človek lahko zaduši. Povsod drugod je pa nevarnost za kake posledice nepomembna. Da tudi velika množina pikov ni človekovemu življenju nevarna, mi priča izkušnja. Moja komaj triletna hčerka je
pred leti zalezla neopažena prav pred panje v času, ko so bile čebele zaradi hude vročine izredno razjarjene. Njeni v vetru vihrajoči lasje so jih še bolj razdražili. Kmalu jih je imela vse črno po laseh, obrazu, rokah in bosih nogah. Na njeno vpitje smo prihiteli iz stanovanja in našli otroka v obupnem položaju: roj čebel se je zaganjal vanjo in jo neusmiljeno pikal. Na obrazu je imela želo pri želu. po laseh pa cele gruče čebel. Otroka smo vrgli v korito pri vodnjaku, nato pa smo ga drgnili z mokro otiračo, da bi odstranili številna žela z obraza, lasišča, rok in nog. Imela je vse črno pikov in bi jih drugače ne populili zlepa. Skrbelo nas je, kakšne bodo posledice pri taki množini strupa. Zdravnika nismo klicali, ker je bil od nas oddaljen več kot uro hoda in bi ga do večera prav gotovo ne dobili doma. Tudi s salmijakom nismo nadrgnili naše ponesrečenke, ker ga pač nismo imeli.
Otrok se je kmalu potolažil in onemogel zaspal. Spal je do trde noči, ne da bi se premaknil. Tudi noč je mirno prespal. Naslednji dan smo videli, da opikanka niti zatekla ni, samo polno rdečih pikic je imela po obrazu in po životu. Kakih drugih izprememb nismo opazili. Le v prihodnjih dneh in nočeh se je tu pa tam nervozno drgnila po životu in tožila, da jo srbi. To je čutila še kako leto, posebno v stopalih. Pogosto se je nenadno zdrznila, češ da lezejo po njej mravlje.	Frč.
Napajalniki za čebele. Prepričal sem se. da na to napravo pozabi večina čebelarjev, ali pa se jim ne zdi potrebna. Pa ni tako. Voda je čebelam pri gojitvi zalege nujno potrebna in jo zgodaj spomladi navadno krvavo pogrešajo, /ato bi moral biti pri vsakem čebelnjaku tudi napajalnik z vodo, da ni treba čebelam iskati vode v oddaljenih krajih ali celo v nesnažnih gnojnicah. Nestalno in večinoma vetrovno spomladansko vreme ugonobi mnogo čebel, ki izletavajo po vodo. Le poglejte spomladi kako mlakužo in našli boste kmalu tudi čebelico, ki se na vse načine trudi, da bi dosegla breg.
Preprost napajalnik si napravi vsak čebelar lahko sam. Potrebna mu je le večja posoda, ki ima v spodnjem delu pipo ali neznatno luknjico, da voda stalno kaplja na poševno prislonjeno desko. Deska naj ima vijugaste ali poševne zareze, da vodo vsaj nekaj časa zadržujejo. Lahko pa denemo v posodo tudi tanek pokrov, ki se prilega njeni notranjosti.
V	pokrov si izvrtamo s tankim svedrom na gosto luknjice, pri katerih čebele srkajo vodo. Seveda moramo vodo večkrat menjati in dodati na vsak liter nekaj zrnc soli.
Najbolj so potrebni napajalniki spomladi. Zalega dostikrat ne uspeva zaradi pomanjkanja vode. Čebele privadimo na napajalnike, če robove posode nalahno namažemo z razredčenim medom. To pa le v poznejših popoldanskih urah, da ne privabimo tujk. Dokler ne posrkajo medene rose, je bolje, da odnesemo ob gorkem opoldanskem času zaradi roparic posodo v shrambo in jo nastavimo prihodnji dan spet sredi popoldneva, ko ne letijo čebele več daleč od doma. Posode. napolnjene z mahom, niso primerne, ker sc v njih voda kisa, dobi slab okus po mahu, a tudi nevarnost bolezenske okužbe je večja kot pri menjajoči se vodi. Pozimi ima vsak čebelar toliko časa, da si lahko sam naredi tak preprost napajalnik.	Frl.
Še o odvzemanju medu. Tovariš Peternel nam je v 5.-6. številki lanskega Čebelarja popisal, kako jemlje med iz AZ-panjev brez begalnic. Naj še jaz povem. knko to delam, ker se mi moj način zdi še preprostejši in praktičnejši.
Poleg panjev z begalnico imam tudi nekaj takih brez njih. Na dan pred odvzemanjem, in sicer že v zgodnjih dopoldanskih urah, vstavim v vseh panjih nad matične rešetke ločila iz pločevine, ki pa morajo biti dovolj velika, da morejo preprečiti vsak stik med čebelami v medišču in plodišču. Seveda ne sme biti med obodom matičje rešetke in pa-ujevo steno nobene reže, na kar je paziti že pri zazimljenju ali pa spomladi pred prestavljanjem. Nato odprem be-galnice, pri panjih, ki nimajo begalnic, pa odstranim zapahe ob žrelih medišč. Niislcdnje jutro so vsa medišča tako rekoč brez čebel; iz panjev z begalnicami so se sprašile v plodišče, iz ostalih pa so hočeš — nočeš odletele skozi odprta žrela bodisi na pašo, bodisi v plodišče. Pri pobiranju medenih satov iz medišč zbrskam z gosjim peresom posamezne zaostale čebele v plodišče ali pa
tudi kar skozi odprto okno. Priznam, da ostane v panjih brez begalnic po navadi nekaj več čebel na satih, vendar ne toliko, da ne bi z eno potezo gosjega peresa odstranil vseh z ene strani sata.
Pred mrakom vrnem iztočene sate v medišča, odstranim ločilno pločevino, vstavim okence na svoje mesto in stvar je opruvljena. Vse to delam brez mrežastega pokrivala, brez gumijastih rokavic, brez prevezovanja hlačnic in rokavov, brez omelca in žepne svetiljke, brez ka-dilnika in smotk iz cunj, da, celo brez cigaret, duši sem strasten tobakar. Dim in cigareta me pri delu v čebelnjaku le ovirata.
Odvzemanje medu po opisanem načinu je res užitek in pravi praznik za čebelarja. Važno pri odvzemanju pa je, da se to 'opravi, dokler je še kaj paše. Žival je tedaj še vsestransko zaposlena, ne utegne slikati okoli tujih žrel in ne poizkuša ropati iz nezavarovanih medišč pri panjih brez begalnic. Kaj podobnega se mi še ni pripetilo in še nikdar nisem opazil poizkusov ropanja niti jeseni po ajdovi paši, še manj seveda poleti.
Debevec Leopold.
Mravlje v čebelnjakih. O sredstvih za uničevanje mravelj smo že mnogo slišali, ampak tako preprostega in cenenega, kakor ga neki čebelar priporoča, nismo do danes poznali. Dotični čebelar pravi, da je treba tedaj, ko se pojavijo mravlje v 'čebelnjaku, streti kakih 40—50 teli nezuželjenih gostov in jih pustiti ležati mrtve na mestu. Potem bomo imeli 4—5 mesecev mir pred njimi. To velja prav tako za jedilne shrambe in druge prostore. »Kdor ne verjame,« pravi mož nadalje naj poskusi«.
Drugo Poljec
Nov strokovni list. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ je začelo iz-dajuti časopis »Arhiv za poljoprivredne nauke i tehniku«. Prva številka, ki je pravkar izšla, prinaša originalne znanstvene in poljudno-strokovne razpravo iz področja raznih poljedelskih panog, ki jih gojimo v naši državi Razen teli originalnih prispevkov objavlja »Arhiv« znanstvene in strokovne članke iz tujega in domačega kmetijskega slovstva. Časopis je potreben vsem kmetijskim strokovnjakom za njih nadaljnjo izobrazbo. Ker je tudi med našimi čitatel ji nekaj takih, ki se znanstveno ali praktično ukvarjajo s kmetijstvom, jih na tem mestu na list opozarjamo s priporočilom, da ga naroče. Uprava in uredništvo sta v Beogradu. Kneza Miloša 16/TV.
DOPISI
Delovanje čebelarske podružnice v Ljutomeru. Na seji širšega uprav-n e g a o (II) o ra dne I. sopte’mbru I <)4(* smo govorili o čebelah, ki so bile pripeljane k nam na ajdovo pašo ter o mnogih uedostatkih. ki so jih zakrivili prevaževalci v času prevažanja. Posebno poročilo o'tem. ki ga je sestavila komisija, je bilo poslano tudi upravnemu odboru v Ljubljano. Imena prevaže-valecv, ki niso poravnali stojniue pri kmetih, bodo objavljena v Slovenskem čebelarju. Družina Veržej se je pritožila zaradi prevelikega števila privoženih čebel. Posamezni delegati so poudarjali, da so nekateri prevaževalei pripeljali več čebel na pašo. kot so imeli od Ministrstva dovoljenje. Okrajni odbor bomo obvestili, da se mora ajdova paša zaključiti 8. septembra. Takoj po tem dnevu mora vsak prevoznik svoje čebele umakniti s pasišča. lečaja za vzrejo matic se bo udeležil tov. Pihlar. Družine naj redno pošiljajo mesečini poročila. Družine naj zberejo naročila za čebelarske potrebščine in naj jih dostavijo gospodarju podružnice. Podružnični inventar nuj se po uporabi vrača gospodarju. Čebelje družine je treba družiti. Odbori čebelarskih družin naj sporoče, koliko potrebujejo krmilnega sladkorja. Odbor bo pripravil ustanovitev samostojnih družin pri Sv. Miklavžu in pri Sv. Tomažu. Za ustanovitev plemenilne postaje odgovarja poseben odsek. Povprečni donos medu na panj je bil 6—7 kg. Opazovalne postaje na j v bodoče pošiljajo svoja poročila tudi poslovnemu odboru podružnice.
Na seji dne (>. oktobra 1946 smo sklenili urgirati zaradi krmilnega sladkorja. Sestavljeno je bilo naročilo potrebščin. Blagajniško poročilo je bilo sprejeto. Gospodar je našel stiskalnico, ki si jo je članstvo brez njegove vednosti med seboj izposojalo. V bodoče mora vsak član o uporabi stiskalnice gospodarja obvestiti.
Na seji dne 17. novembra ,1946 smo rešili okrožnice upravnega odbora. Pristopili bomo takoj k izvedbi nove statistike. Zadrugo bomo naprosili za semena medovitih rastlin. Naročili bomo potrebščine za plemenilno postajo. Prejeti. sladkor bomo razdelili med naročnike: vsakdo bo prejel 48 % od one količine, ki jo je naročil, ker celotnega naročila nismo prejeli. Družina Križevci mora vabili svojega delegata k sejam s pismenim vabilom. Zaradi obsežnosti podružničnega okoliša so prijave za začetniški tečaj v Ljubljani dospele prepozno. Zato priporočamo družinam, da naj imajo v stalni evidenci nekaj kandidatov za podobne tečaje. Tako jih bodo lahko drugič takoj po prejemu okrožnice javile poslovnemu odboru podružnice. Nedelavni odbor Družine Križevci se bo moral izmenjati. Blagruj ni k bo naložil denar v denarni zavod. Družine naj pojoča jo o svojem delu v Slovenskem čebelarju. Sodelovali smo pri kmetijski razstavi v Križevcih. Če bi bilo več času, bi bil naš oddelek na razstavi bolje urejen. Tehtnica naj se čimprej vrne Mali Nedelji. Čebelarje z 2 ali > družinami moramo prepričati o potrebi nabave večjega števila družin.
Na odborovi seji 26. decembra 1946 je bila odsotna družina Križevci. Za pospeševanje medovitih rastlin smo prejeli že ’2 kg semena bele detelje; na-iočili ga bomo še 40 kg. S semenom bo obsojal tov. Polanič eno izmed svojih n jiv. Pridobljeno seme bo razdeljeno med članstvo. Člani naj naročene predmete pri gospodarju takoj dvignejo in plačajo, lov. Polaniču smo kreditirali 10 AZ-panjev. Za pomladansko krmljenje bomo rabili še sladkor. Dobiček, ki smo ga napravili pri prodaji sladkorja, bo ostal v podružnični blugajni. Po Novem letu bomo izplačali vsaki družini po 5 din za vsakega člana. Družine naj opravijo svoje sestanke po čl. 5 pravilnika v mesecu januarju. Podružnica pa ga bo imela 23. februarja. Podružnični sestanek bo celodneven in združen s strokovnim predavanjem. Izvoljen je bil odbor za dopisovanje in propagando. Pri ustanovitvi nove družine Sv. .Miklavž bo prisoten tov. Belec, masovnega sestanka družine Mala Nedelja se
bo udeležil tov. dr. Stajnko, v Veržej pojde tov. Rajh Mirko, v Križevce pa tov. Belec. Blagajniška knjiga naj se zaključi z 51. decembrom 1946. Pregledata naj jo tov. Kozar in Karba. Sprejeli m> bili sledeči predlogi za širšo sejo upravnega odbora v Ljubljani: 1. Slovenski čebelar naj izhaja v začetku vsakega meseca. 2. Izvršni odbor zadruge naj poskrbi, da bo čim prej izšla uredba o ajdovih pašiščih.
3.	Zadruga naj tudi v bodoče posveča vso pozornost gojenju in razširjanju inedo-vitih rastlin.
Čebelarska družina Cerklje ob Krki je imela svo j občni zbor 12. januarja 1947. Udeležba zadružnikov ni bila razveseljiva. Predsednik je pozdravil navzoče, poročal o delovanju odbora in se končno dotaknil porazne letine, ki jo je povzročila suša med poletno in jesensko pašo. Sklenili smo. da zaprosimo Čebelarsko zadrugo za strokovno predavanje, ki naj bi se vršilo v teku prihodnjega leta. O snovi, ki naj bi se na predavanju obravnavala, se bomo po razgovorili kasneje.
ZAPISNIK
o	seji širšega upravnega odbora Čebelarske zadruge za Slovenijo v Ljubljani
Seja se je vršila 19. januarja I‘)47 v sindikalni dvorani Kmetijskega ministrstva na Poljanski cesti. Na dnevnem redu so bile tele točke:
1. Nagovor predsednika in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Poročilo	tajnika	in	odobritev sklepov izvršnega	odbora.
".	Poročilo	odseka	za	tisk in propagando.
4.	Poročilo	odseka	za	medovite rastline in	obveščevalne	postaje.
5.	Poročilo	odseka	za	plemenilne postaje.
(>. Poročilo gospodarskega odseka:
a) delovanje zadružne trgovine,
b) delovanje inizarniee.
7. Poročilo blagajnika.
8. Poročilo nadzornega odbora.
9. Poročilo o delovanju podružnic in razdelitev nagrad.
10. Poročila in predlogi podružnic.
11. Predlogi za morebitno spremembo pravilnika za podružnic«' in Čebelarske družine.
12. Volitev zastopnikov za občni zbor Zadružne zveze za Slovenijo.
13. Slučajnosti.
O	d izvršnega o d b o r a so bili na seji tovariši: Mihelič. Žnideršič. Cedilnik, Košmerl, Poličeva, Raič, Cvetko in Arko. od nadzornega odbora pa tovariši: Šmajdek, Debevec, Erjavec in Rihar. Navzoča sta bila tudi referent tovariš Kobal in urednik Slovenskega čebelarja tovariš Rojec-
Podružnice so zastopali: Celje tov. Bitenc. Črnomelj tov. Kastelic. Gornji grad tov. Melavc, Grosuplje tov. Korelec, Jesenice tov. Miklavčič, Kamnik tov. Janežič. Kranj tov. Ravnik, Kočevje tov. Alič Ančka, Konjice tov. Arbeiter. Ljubljana tov. Skof, Ljutomer tov. Belec, Maribor lov. Šumenjak, Novo mesto tov. Vales. Ptuj tov. Ačko, Gornja Radjjona tov. Ačko Dragotin. Slovenska Bistrica tov. Ipavec. Slovenjgradec tov. Kavs, Šmarje pri Jelšah tov. Mlakar, Šoštanj tov. Menhart. Škofja Loka tov. Noč, Trbovlje tov. Pust in Trebnje tov. Bukovec.
Podružnice Krško, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Prevalje in llakek niso poslale na sejo svojih delegatov. Rakek se je opravičil. Seje si' je udeležil tudi delegat novo ustanovljene podružnice Zagorje tov. Bervar.
1. Predsednik zadrug e tov. Miheli č je ugotovil, da je seja sklepčna, ker se je je udeležilo iz 2" podružnic 22 zastopnikov. Nadalje je ugotovil, da je bila seja pravilno sklicana in vabilo z dnevnim redom poslano vsem podružnicam. Glede dnevnega reda je predlagal, da se kot 5. točka vnese poročilo odseka za plemenilne postaje, ki je bilo pomotoma izpuščeno. S pozivom, da bi bili delegati v svojih vprašanjih in poročilih kratki in jedrnati, je prešel k naslednji točki.
2. lov. Kobal : Pri svojem poročilu vas ne bom zadrževal, ker bi bilo škoda časa, da bi ponavljal to. kar ste čitali že v posameznih številkah Slovenskega čebelarja. kjer objavlja izvršni odbor poročila o svojem delovanju. Potrebno pa je. da vam navedem vse važnejše sklepe, ki jih je napravil odbor v vašem imenu kot
izvršni organ. Sklepov ne bom navajal kronološko. Uredil sem jih po odsekih, da boste imeli tako boljši pregled. Tu in tam bom dal po potrebi tudi kratko pojasnilo.
Sledilo je % sklepov izvršnega odbora, ki jih je predlagal gospodarski odsek.
O	sklepih je Slovenski čebelar sproti poročal.
Tov. predsednik: Slišali ste sklepe gospodarskega odseka, katere je izvršni odbor po večini tildi že izvršil. Prosim tovariše delegate, da se izjavijo o tem poročilu.
l ov. Arko: Ko podružnice določajo, kateri čebelarji-začetuiki Jiaj dobe satnice brez oddaje voska, naj rigorozno pretresajo vsak primer posebej, da ne bo pretiranih zahtev.
Tov. Šu men jak: Ali je prav, da prodajamo vosek v industrijske namene, ko ga nam sumim primanjkuje!'
lov. predsednik: Od /veznega ministrstva smo dobili okrog 2400 kg voska. Ce nam je šlo to ministrstvo toliko na roko, mislim, da je naša dolžnost, da listini ministrstvom, ki nujno potrebujejo vosek za izdelavo sukanca in drugih predmetov, nudimo vsaj nekaj od svoje količine. Suj je vse naše gospodarstvo tesno povezano med seboj in gre \ korist skupnosti. Sicer je pa tako urejeno, da Čebelarska zadruga brez prejšnjega dovoljenju Ministrstva za kmetijstvo ne more odstopiti voska industriji.
l ov. Belec : V zadevi nakupa hotela Balkan prosim pojasnila. Rad bi vedel, kakšna je stavba in kako jo misli izvršni odbor uporabiti.
Tov. predsednik: V sedanjih prostorih smo tako utesnjeni, da je vsako razširjenje našega dela nemogoče. Manjkajo nam prostori za pisarno, za skladišča, za delavnice itd. Kdor ve, da imamo že danes skoraj 6000 članov, da se je življenje in delo naše zadruge v primerjavi s predvojnim podeseterilo, la ve, da sedanji prostori sploh več ne ustrezajo svojemu namenu. Nameravali smo nu dvorišču sezidati poslovno poslopje, ki bi omogočilo delovni razmah naše zadruge. Zaradi pojasnil, ki smo jih dobili pri gradbenem oddelku MLO. smo misel na graditev poslopja opustili, pač pa smo sc namenili kupiti hotel Balkan, zu katerega smo zvedeli, da je naprodaj po dokaj ugodni ceni. Jasno je. da nimamo v rokah kake definitivne pogodbe, ker mora o tem sklepati še lastnik, to je Železničarsko podporno društvo. To društvo je v likvidaciji. Na današnji seji naj bi delegati pooblastili izvršni odbor:
1. da stopi v stik z železničarskim sindikatom in kupi hišo,
2. da začne iskati kupca za stavbo, ki jo ima Čebelarska zadruga na Tyr-ševi cesti.
Stavbo bo skušal izvršni odbor takoj nato, ko bo sklenjena pogodba s sindikatom, prodati. Glede kreditu, ki nam je potreben za nakup novega poslopja, bi nam šla na roko Zadružna in kmetijska banka. Tovariši! Prosim Vas. da poveste, kuj mislite o tem.
Tovariši Belec, Alič Ančka, Rihar Jože, Košmerl Vinko. Denhart Alojzij, Ipavec Svetozar in Ravnik Janko so se s predlogom strinjali in pozvali vse delegate, da pooblaste izvršni odbor za nakup hotela Balkan in prodajo stare stavbe na Tvrševi cesti. Tov. predsednik je dul na glasovanje dva predlogu:
širši upravni o d b o r C e b e 1 a r s k c z u d r u ge za Slov e n i j o p o -
0 b1 a š č a izvršni odbor:
). d a pristopi k nakupu hotel a B alkan, d a t a	n u k u p	i z v r š i
1 i r da najame za to potrebno posojilo pri Z a d r	u ž n i in k m e -t i j s k i banki;
2.	d a takoj p o n u k u p u h o t e 1 a B alku n n a j d c k u	p c a zu	st u v b o
na T y r š e v i cesti in jo p r o d u p o č im bolj ugodni	c e n i ■
Obu predloga sta bila s o g 1 u s n o sprejeta.
l	ov. Škof je predlagal, nuj bi Slovenski čebelar objavil cenik čebelarskih potrebščin, da bi bili člani obveščeni, kaj in po kakšni ceni ima Čebelarska zadruga na zalogi.
Tov. Kastelic je bil mnenju, naj bi člani dobili čebelarske izdelke po istih cenah, kot bi jih dobili, če bi jih kupili v Ljubljani.
Tov. predsednik se je pridružil temu mnenju, vendar je dostavil, nuj bi
lo	veljalo le za tiste čebelarske potrebščine, ki jih naročajo člani skupno preko svojih podružnic. Ce pa kak posamezen član nuroči potrebščine, bi moral sam prevzeti stroške za odpošiljatev po železnici ali po pošti.
lov. Alko jo predlugal. nuj I>i zadruga za letos priznala samo ristorno. rriiiodnjo loto |)u nuj hi naročila družin i/.vrš('vnlu tnko, da bi dobilo blugo frunko bivališče.
Soglasno sta bila sprejeta, naslednja sklepa:
I	■ ('ono e o b e turski	m p o t r o b	š e i n	a m I) o	m o o b j a v 1 j a I i v	S	I o -
v ti n s k o m e o I) o I a r j	n.
2.	C o b o tarske p o (1 r u ž n i e e	i	n d r n	ž.	i	n e ,	ki s	k n	p	n o n a	r o e a j	o
C o I) e	1 a r s k e p o ( r o b š e i u e .	b o d o	d obit o	n a r o e o	n o	b	I a g o	f r a n k	o
d r u ž	i n a ali p o d r u ž n i c a .	p o s a	in o z n i	k	ti	p a	b o	z a d	r	n g a z,	a r a e u
ii	a. I a	p r e v o z n o st r o š k o.
l	ov. Aličeva se	jo zanimata, kako je z izdajo	žepnega koledarčka.
To v. j) r o tl s e d n i	k je	pojasnil, da	letos	zaradi pomanjkanja papirja ni	bilo
mogoče izdati koledarčka, pač pa bo zadruga poskrbela, da bo izšel prihodnjo loto.
Tov. V a los je povedal, tla so zastopniki posameznih čebelarskih družin novomeške podružnico večkrat izrazili mnenje, da jo agitacija pri nečlanih za vstop v zadrugo otežkočena. ker dobe čebelarske potrebščine po nižjih cenah pri privatnem trgovcu kakor po pošti iz. čebelarno. Novomeška podružnica je zato poslala zadrugi dopis s predlogom, da bi izvršni odbor dovolil podružnicam ustanavljati prodajalne čebelarskih potrebščin.
Tov. predsednik: Zadrega nima ničesar proti ustamivljanju prodajaln pri čebelarskih podružnični). laka prodajalna že obstoji v Mariboru t e jo potrebna ustanovitev prodajalne tudi v Novem mestu, nuj o tem sklepajo člani na soji in
o	sklopu obvesti' izvršni odbor. Prodajalna bo dobila po možnosti vse tisto čebelarske potrebščino, kot jih ima zadružna trgovina v Ljubljani. Seveda je trebu računati pri tem z raznimi težkočnnii. kor je marsikaterega blaga še malo. Tovariši! Oe l)o Vaša podružnica predlagala ustanovitev take prodajalne in če bodo za to podani pogoji, bo izvršni odbor akcijo gotovo podprl. Naša zadruga načelomu no prodaja blaga nečlanom. So pa nekateri člani tako nedisciplinirani, da posojajo svoje izkaznice nečlanom in jim tako omogočijo nakup potrebščin v naši prodajalni. Mi no moremo voditi evidence nad takimi primeri. Zgodi se pa tudi. da član naroči za nečlana potrebščino, laki pojavi so prav gotovo v škodo naši zadrugi, zlasti sedaj, ko nekaterih potrebščin primanjkuje.
Tov. Vales je predlagal, naj bi samo naša zadruga prodajala čebelarske potrebščine, ne pa tudi privatniki.
lov. p r t'd s e d n i k je pojasnil, da jo to v demokratični državi nemogoče. Pač pa si lahko zadruga pridobi člane s tem, da prodaja blugo'po nižji ceni kot privatnik.
lov. A č k o iz Ptuja je predlagal, naj bi izvršni odbor naprosil Nu proze in Na vod. tla bi bila izposojevalnina zu avto. če bi ga najel čebelar za prevoz čebel na pašo. čim nižja.
T o v. p r e d sodnik jo pojasnil, da računajo podjetja za I km vožnje z avtoni 14 din. Ce bo katera podružnica ali čebelarska družina potrebovala avto. naj se obrne na čebelarsko zadrugo, ki bo računala svojim članom za t km samo 8 din.
Vsi sklepi gospo tl a r s k o g a odseku so bili nato s o g I a s n o s p r o j e t i.
i.	Sledilo je 20 sklepov izvršnega odbora, ki so se nanašali na odsek za tisk in propagando.
Tov. Ravnik: Izvršni odbor jo razpisal štipendijo za znanstveno izpopolnitev \ čebelarski stroki. Ta naj bi znašala uu mesec 2400 din. Mislim, tla absolventu univerzo, ki bo študiral v inozemstvu, tu znesek no bo zadostoval, ker bo moral poleg življenjskih potrebščin kupovati tudi literuturo. Nujno jo. tla štipendijo zvišamo vsaj za 1000 din.
Tov. predsednik: Na Češkem sem si ogledal državni čebelarski znanstveni institut. Govoril sem z ing. Svobodo- in mu predlagal, tla bi vzel v prakso kakega našega dijaka. Mojemu predlogu je takoj ugodil. T reba nam je samo preko našega Ministrstva za kmetijstvo predlagati Zveznemu ministrstvu primernega štipendista. Ing. Svoboda je tudi povedal, tla bi zadostovala praksa h mesecev. Mi smo to štipendijo razpisali že prej in sicer za vse leto. Zato bi jo lahko sedaj zvišali na še enkrat večjo vsoto Težava pa je z ljudmi. Treba bo najti nekoga, ki ima univerzo ali agronomsko fakulteto in vsaj osnovne pojme o čebelarstvu.
Tov. škof: Izvršni odbor je dovolil nekaterim druži nam I j ubljanske podružnice. da se osamosvo jo. I ineslno pu bi bilo, da bi dokončno o tem sklepal občni zbor podružnice, /ato naj si' z osamosvojitvijo še nekoliko počaka.
I	o v. K o S m e r 1 je pozval predsednika ljubljanske podružnice, naj naroči Čebelarskim družinam, da sklepajo o razcepitvi podružnice na svojih članskih sestankih.
Tov. Belec je predlagal, naj bi se vršil popis čebel samo enkrat na leto
Tov. predsednik : S predlogom to\. Belca se ne strinjam popolnoma, ker je bil prvi statistični popis zelo pomanjkljiv in nismo mogli na osnovi tega popisa I>i iti do pravih zaključkov, /aradi tega je nujno potrebno, da podružnice znova izvrše popis panjev. Statistika mora biti čim bolj popolna, če hoče Čebelarska zadruga načrtno vodili svoje gospodarstvo.
Statistika pa ima tudi svoj praktični pomen. Vzemimo za primer samo sladkor. C e bi nam bili čebelarji poslali točen popis panjev in čebelarjev, bi izvršni odbor svojo prošnjo za sladkor vse drugače utemeljil, kot jo je mogel, ko ni imel ločnih statističnih podatkov.
Tov. i’ u s I iz Trbovelj je predlagal, naj bi se popis vršil meseca junija ali avgusta, tov. predsednik pa mu je odgovoril, da čas ne bi bil primeren, kor bi popis padel v dobo rojenja, ko so čebelarji najbolj zaposleni.
lov. Kostne rl je izjavil: Mislim, da ui za nas preveč laskavo, če so padle besede:	No bojte se oblasti! Statistični podatki no bodo šli nikamor. ( osa se nam
je treba bati s’ Kaj imamo skrivati pred ljudsko oblastvo. pred listo oblastjo, ki nas je vedno samo podpirala? Naša sveta	dolžnost	je. da statistiko čimprej	in čim bolj
vestno i/vršimo. kajti le tako bomo	dosegli,	da bo tudi čebelarstvo	vključeno	\
splošni načrt narodnega gospodarstva.
S k lepi o d s e k a za lisk i n p r o p a g a n do so bili n a I o s o g 1 a s n o s p r e j o t i.
4. N a d a I j n jih - p r e d I o g o	v o d s e	k a z a m e d o vite r a	s t I i n o i	n
o b v eš e e v a I n e post a j e j o bilo s p r o	joti h b r e z d e b a t o.
“j. Tajnik je prečital 5 predlogov odseka za plemenilnc postajo ter omenil, da jo bil izvršnemu odboru v pomoč ustanovljen tudi odsek za prevoz čebel na pašo in za zavarovanje čebel v primeru zadušitve, \ loma. bolezni itd. I ,i zadnji odsek pa še ni začel poslovati.
lov. Š u m o n j a k se jo zanimal, če so plomeuilniki namenjeni podružnicam.
Tov. predsednik jo odgovoril, da bomo potrebovali plemenilnike za vzrejo matic in no za posamezne podružnice. Sklepi so bili nato soglasno sprejeti.
Tov. predsednik Mihelič se je v imenu izvršnega odbora zahvalil delegatom za zaupanje, ki so mu ga izkazali s tem, da so potrdili vse sklope. Nadalje je omenil:
l)a smo mogli vso le sklepe izvršiti, gre velika zalivala našemu Ministrstvu za kmeti jstvo in gozdarstvo tor tov. košmerlu. referentu za čebelarstvo pi i tem ministrstvu. Moram priznati, da je sodelovanje mod Čebelarsko zadrugo in Ministrstvom za kmetijstvo rodilo repo uspehe, ki jih ne bi nikoli dosegli, a ko ne bi bilo tega sodelovanja. Mislim, da je pravilno, če se na tem mestu zahvalimo našemu Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo ter tov. referenta naprosimo, da še naprej tolmači naše težnje pri oblasti v istem smislu kot doslej.
I	o v. predsednik je kot načelnik odseka za tisk in propagando še omenil, da bo v kratkem izšla knjiga Vzrejajmo na j boljši- čebelo«. L 'stanovih bomo 10 ple-menilnili postaj. Izdali bomo predelano Jugovo knjigo Praktičen čebelar , natisnili bomo knjigo O faceliji in prevedli iz ruščine učno knjigo -.Čebelarstvo«. V doglednem času bo izšla knjiga Čebelarsko izrazoslovje (terminologija).
\ lotu l()4(>. smo priredili s sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo 4- učne tečaje. Ce se nam posreči kupiti novo stavbo, bomo imeli v njej dovolj prostora za prenočevanje tečajnikov Pomanjkanje primernih prenočišč jo bila namreč ona glavnih ovir. da nismo mogli v preteklimi letu prirediti več točajev.
V	tem lotu mora Čebelarska zadruga posvetiti največ pozornosti poučnim predavanjem po podružnicah in čebelarskih družinah.
O	napakah pri Slovenskem čebelarju smo govorili na tiskovni konferenci. Poročilo o potoku konference jo bilo priobčeno v I. in 2. številki našega lista.
Predsednik je opravičil nerodno izhajanje lista. Dejal je: Ovire in težavo so povsod in tako tudi pri izdajanju našega glasila. I pa mo pa, da bomo kmalu premostili vse ovire in dosegli, da bo začel list redno izhajati vsakega 10. dne v mesecu.
Nil osnovi predloženega proračuna je bil sprejel sklep, du ho znašala naročnina za Slovenskega čebelarja v letu .1047. 50 din. Nečlani bodo morali plačali 80 din. inozemski naročniki pa 100 din.
Tov. predsednik je nadalje razpravljal o propagandi za vstop v zadrugo. Mnenja je bil, da ne smemo nikogar siliti k temu. Najboljša naša propaganda ho složno delo za koristi in napredek slovenskega čebelarstva. (Dalje prihodnjič.)
DELOVANJE IZVRŠNEGA ODBORA ČEBELARSKE ZADRUGE
1. seja, dne 15. jaiiuurjn 194.7. Prečitali smo sklepe izvršnega odbora, ki naj jih odobri seja širšega upravnega odbora.
Odobrili smo poročilo o delovanju podružnic in sklenili predlagati širšemu upravnemu odboru, naj sklepanje o dodelitvi nagrad odloži, dokler ne bomo zbrali vsa poročila podružnic in Čebelarskih družin.
Delegate za skupščino Zadružne zveze bomo določili in izvolili na seji širšega upravnega odbora.
Do ene izmed prihodnjih sej bo predložil odsek za tisk in propagando načrt za razdelitev dela	pri izdaji novega	Praktičnega čebelarja«.
Določili smo	nagrado uredniku	in sotrudnikom Slovenskega čebelarja	v
letu 1947.
1. in 2. številka Slovenskega čebelarju zu letošnje leto bosta izšli skupno okrog 10. februarja. Vsaka naslednja številka pa bo redno izšla vsakega 10. dne v mesecu.
Nagradili smo risbo Toneta Kralja s 3000 din in jo odkupili. Poleg nje smo odkupili še po eno risbo Trpinovo in Uršičevo. Za naslovno sliko pri letošnjem Slovenskem čebelarju bomo porabili Trpinovo risbo.
Na članskem sestanku podružnice Ljutomer bo zastopal izvršni odbor tovariš Močnik, llkratu bo imel tudi predavanje. Predavatelju za podružnico Gornjigrad bomo določili kusneje.
Clan zadruge	Markelj Franc iz	Pozirja, podružnice Škofja Loka, ki	mu	je
požar uničil čebelnjak s čebelami, bo	dobil nekaj kg sutnic brez zamene za	vosek.
Zu nakup firneža bo izdajal izvršni odbor interesentom priporočilna potrdila.
Nu Ministrstvo za finance bomo poslali vlogo, s katero bomo prosili, naj Ministrstvo izda na podrejene finančne odseke pri Okrajnih ljudskih odborih navodila za pravilno obdavčenje čebelarstev.
Mizurnicu bo naredila eno purtijo panjev na 9 satov za prevoz čebel nu daljavo. Panji bodo imeli v sprednji steni ventilacijo.
Izdelovali bomo za AZ-punje vložno dno.
V zadrugo smo sprejeli M čebelarjev. Na znanje smo vzeli izstop iz zadruge Galeta Ivana in Skrbinška Nacetu.
Izdelati nameravamo čebelarski film. O tem bomo govorili z državnim filmskim podjötjem.
Z odobruvanjem smo vzeli na znanje poročilo referenta tov. Košmerla, da je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo dovolilo za opremo plemenilnih postaj 120.000 din.
Sklenili smo predlagati seji širšega upravnegu odboru nukup hotelu Balkan nu Sv. Petra cesti v Ljubljani, kajti sedanji trgovski in poslovni prostori ne zadoščajo^ več velikemu razmahu naše zadruge. Drugo nadstropje .v stavbi bomo brezplačno odstopili Znanstvenemu institutu za čebelarstvo.
Z odobravanjem in zahvalo smo vzeli na znanje, da je Krajevni ljudski odbor na Vrhniki brezplačno odstopil 4000 kv. metrov veliko zemljišče ob železniški postaji Vrhnika, kjer bomo lahko zgradili moderno mizarsko delavnico.
Zadružno in kmetijsko bunko bomo naprosili, da nam zviša kredit na 3 milijone dinarjev.	„
Zadruga se bo udeležila skupne čebelarske konference, na kateri bodo zastopniki iz vse države. Za konferenco bomo izdelali obširno poročilo.
2. seja dne 29. januarja 194". Nu članskem sestanku podružnice Kumuik dne
2.	februarja bo zastopal zadrugo tov. Kobal.
Izvršni odbor je pooblastil tovariša Arka. da pridobi za zadrugo finančnega svetovalca.
V službo bomo vzeli še eno pisarniško moč. ki bo nujno potrebna pri upravi Čebelarske knjižnice in pri odseku za tisk in propagando.
Akciji zu izseljence homo iiukuzuli 10.000 din podpore. Ivo bo izgotovljena bilanca za loto 1046.. bomo o nadaljnjem prispevku ponovno sklepali.
Izvršni odbor je vzel na znanje poročilo podružnice Kamnik, da je gozdna uprava v Kamniku odstopila za plemenilno postajo travnik v izmeri 2000 m2. Parcelo si bo komisija ogledala. Ce bo ustrezala, jo bomo porabili za svoje namene.
Glede oddajanja čebelarskih potrebščin na upanje bo sestavil gospodarski odsek pravilnik. Predložil ga bo izvršnemu odboru v odobritev.
Pri avtomobilu bomo preuredili karoserijo, eno os in diferenci jul.
Na znanje smo vzeli odlok MLO — finančnega odseka, da je zadruga oproščena plačevanja dohodnine za leto 1<H5.
Odobrili smo zapisnik seje širšega upravnega odbora z dne 19. januarja t. 1. Vse sklepe bomo skušali čimprej izvršiti. Predloge bomo uredili in oddali posameznim odsekom v rešitev.
Profesor Verbič bo z urednikom Čebelarske knjižnice določil obliko notranje naslovne strani knjige »Vzrejajmo najboljše čebele«. Napisal bo kratko vsebino ter izdelal besedno in stvarno kazalo.
Določili smo ceno fuceliji na 80 din za kg. Pridelovalci morajo letos pridelano seme oddati. Za pridelovanje jim plačamo vse stroške.
Po navodilu tov. Cvetka bo izdelala mizarnica paviljonček za panj na tehtnici, ki bo postavljen na dvorišču zadruge.
n i 1 / i r~i r~i r~ i m r t__j—L_r
"l j.....i—J	i J !..i”'	i..j	i—l	L.
Nove knjige
V	najkrajšem času izide knjiga Vzrejajmo najboljše čebele«, ki jo je spisal prof. Josip Verbič. Knjiga je zanimiva in poučna. Kdor bo hotel izboljšati svoje čebelje pleme, brez nje skoraj ne bo mogel biti. Zlasti vzrejevalci matic bodo našli v njej obširna in temeljita navodila. Poleg nje bo še letos izšel prevod iz češčine o faceliji, kakor tudi učna knjiga »Čebelarstva«. Rokopisa sta že končana. V pripravi je nadalje predelana izdaja Jugove knjige Praktični čebelar«.
Tečaj
/.a kuhanje voščin in izdelovanje satnic bo priredila naša zadruga dne 3. in
4.	aprila t. I. v Ljubljani. Kdor se ga želi udeležiti, naj to sporoči po dopisnici do 25. marca t. 1. izvršnemu odboru! Tečajnike, ki bodo sprejeti v tečaj. bomo pravočasno obvestili o vseh pod robnostili.
Izobrazba članstva
Na predlog odseka za tisk in propagando je sklenil izvršni odbor naše za-
druge, tla bo prirejal praktičnu predavanja iz čebelarstva po podružnicah in pri čebelarskih družiiiuh. Razen tega se bo vršil v teku letošnje sezone eno-do dvotedenski tečaj zu ljudskošolske učitelje, tečaj za predavatelje in tečaj za enotno poslovanje podružnic in čebelarskih družin.
Zadružne izkaznice
Kljub večkratnim opozorilom na tem mestu dobiva uprava zadruge še vedno l>omanjkljivo izpolnjene pristopne izjave. Zato ponavljamo: Priimek in ime naj bosta razločno napisana! Ne pozabite pristaviti poklica in rojstnih podatkov! Rojstnega kraja ni trebi vnašati med podatke, pač pa kraj in pošto bivališču, sicer uprava ne ve, kam naj pošlje list. Zaradi napačnega naslova nam potem pošta vrne list.
Statistika čebelarstva
Popisne pole so doslej poslale podružnice: Škofja Loka, Kamnik, Rakek, Slov. Bistrica, Slovenjgradec, Ljutomer. Gornjigrad, Trebnje, Ljubljana in okolicu, Celje, Ptuj in Zagorje. Ker je rok za predložitev minil že 31. ja-
umirja, smo po/vali vso ostalo podružnico. da store čim proj svojo dolžnost. Na prekratko odmerjeno roke so no more nihče izgovarjati.
Sladkor.
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani je poslalo Čebelarski zadrugi tule dopis:
V	zvozi z \ušim dopisom od 7. januarja l()4~ o potrebah oziroma nakazilu sladkorja za spomladansko krmljenje čebel nam jo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo I'l .lij javilo z dopisom št. 2025/3 od 30. januarja 1947. da je ljudska republika Slovenija jeseni !')+(> prejela proeentualno več denaturiranega sladkorju kot drugo republiko in da ni računati na kakršno koli novo dodelitev. Vobče je Zvezno ministrstvo mnenja, da bo treba prekinili z nakazovanjem sladkorja za jesensko ali sploh špekulativno krmljenje čebel. Naročilo nam je. da naj opozorimo čebelarje, naj si ob glavni paši zagotove in prijiranijo toliko medu. da ga bodo imeli dovolj za kritje primanjkljaja ob zazimljenju. /e jeseni letu l‘)4(). je bil sladkor nakazan izjemoma zaradi izredne suše.
Prepričani smo. da bodo čebelarji v bodoče lahko dobili nedenaturiran sladkor za krmljenje čebel, ker bo najbrž že v prosti prodaji. Saj je bila že sedaj cena denaturiranega sladkorju enaka ceni sladkorja, ki ga prejemamo na živilske nakaznice.
Medovite rastline
I	prava državnih železnic v Ljubljani nam je na našo vlogo odgovorila, da je naročila sekcijam za vzdrževanje proge. nuj omeje sekanje medovitega drevja in grmovja na nujno potrebne mere.
Glede izdaje dovoljenj za zasaditev medovitih rastlin na železniškem svetu je prav tako naročila sekcijam, da naj laka dovoljenja izdajo na prošnjo zainteresiranih podružnic. Prostore, kjer se lahko glede nu železniške obratne namene in brez škode za druge železniške interese zasadi drevje, od kaže pristojna sekcija za vzdrževanje proge.
Drevje preide takoj po zasaditvi v last železnice, oskrbovanje pa prepušča železniška uprava podružnici brezplačno proti podpisu običajnega reverza.
Pozivamo podružnice in čebelarske družine, da v polni meri izkoristijo izdano dovoljenje in napravijo načrt za zasaditev goličav z medovitimi rastlinami na odkazanem železniškem svetu.
Sa t nice
\	12. številki Slovenskega čebelarja
smo zapisali glede satnic:	kdor ne pri-
nese voska, bo plačal satnice kg po 184.— din. Ta stavek popravljamo v toliko, da stane kg satnic po sklepu izvršnega odbora naše zadruge IS3. dinarjev. Satnice pa bo zadruga oddajala brez zamenjave za vosek samo čebelarjem začetnikom. Podrobna navodila so prejele vse podružnice in Čebelarske družine z okrožnico št. 3.
Čebelarske potrebščine
Ob sestavi računskega zaključka za leto 1946. se je pokazalo, da dolgujejo podružnice na kreditiranih čebelarskih potrebščinah okrog pol milijona dinarjev. Ker revizijski odsek ne dovoljuje, da bi oddajali potrebščine na upanje, bo zadruga odpremila v bodoče blago samo proti takojšnjemu plačilu ali pa ga bo razpošiljala po povzetju, /ato pozivamo podružnice, da nemudoma poravnajo svoje obveznosti. Dokler podružnici' ne poravnajo starih dolgov, ne morejo nabaviti novih čebelarskih potrebščin. V tej številki Slovenskega čebela rja so priobčene na zadnji strani ovitka - cene čebelarskih potrebščin. Najbolje je, da zbero podružnice naročila in denar po priobčenem ceniku naprej nakažejo.
Kuhanje voščin
Čebelarji, ki žele. da jim bo naša zadruga prekuhala voščine. naj jih takoj pošljejo v Ljubljano. Ne čakajte pomladi! Tedaj bodo morali naši delavci izdelovati satnice. Od vsakega kilograma voščili računa zadruga za prekuhavanje po 8 din.
Podružnice
in njih funkcionarje prosi uprava Čebelarske zadruge, da pošiljajo vabila za članske sestanke na upravo zadruge, članke in dopise pa na uredništvo Slovenskega čebelarja. Ce hočete, da bo vabilo za članski sestanek priobčeno \ prihodnji številki, ga mora uprava prejeti najkasneje do 20. vsakega meseca.
Čebelarji,
ki bi radi prodali svoje čebelje družine. naj sporoče Čebelarski zadrugi svoj točen naslov, število, vrsto in ceno panjev. Zadruga dobiva dan za dnem iz južnih krajev naše države naročila za čebele. Naročnikom bo sporočila naslove posameznih ponudnikov, da sc bodo potem lahko sami z njimi pogajali.
Vezava Slovenskega čebelarja
Da ustrežemo željam nekaterih naročnikov, smo se odločili za originalno vezavo lanskega in predlanskega letnika Slovenskega čebelarja. Kakor je bilo objavljeno že v prejšnji številki našega lista, bomo vezali:
letnika 1945 in 1946 skupaj za ceno . .  ...................30	din
letnik 1946 za ceno ,.	 28	din
originalne platnice (brez vezave) bomo oddajali po ceni 16 din
Kdor želi samo platnice, naj to sporoči najkasneje do 15. marca Čebelarski zadrugi za Slovenijo v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 21. Po prejemu platnic mu bo lahko vezavo oskrbel vsak domač knjigovez. Kdor pa želi, da mu vežemo Slovenskega čebelarja v Ljubljani, naj nam do zgoraj navedenega roka pošlje vse številke v papirnatem omotu, na katerega ritfj napise,-svoj točen naslov. Nepopolnih letnikov ne sprejemamo v vezavo.
Člane opozarjamo, da so nam pošle:
3. številka Slovenskega čebelarja iz leta 1945,
3.—4. številka Slovenskega čebelarja iz leta 1946 ter
8.—9. številka Slovenskega čebelarja iz leta 1946.
Kdor bi imel katero od teh številk odveč, naj jo odstopi Zadrugi proti primerni odškodnini. Odkupimo tudi celotna letnika 1945 in 1946. Z. njima bi radi postregli onim čebelarjem, ki so pred kratkim vstopili v našo organizacijo in ju žele imeti.
Nadalje sporočamo, da je knjiga prof. Josipa Verbiča:
" '7- Vzrejajmo najboljše čebele
dotiskana. Pri skupnem naročilu knjige dovoljujemo 20% popusta. Naročila naj zberejo čebelarske družine na svojih sestankih in naj jih pošljejo pristojnim podružnicam. Te naj. nam nato dostavijo naročila do 31. marca.
Cefatacii-zadcuBhikL!
Zadružna zavest Vam narekuje, da kupujete vse čebelarske potrebščine v
ZADRUŽNI ČEBELARNI V LJUBLJANI
Tyrleva cesta šfev. 21
List izhaja mesečno. Glavni in odgovorni urednik: Rojec Vlado. Izdaja Čebelarska zadruga za Slovenijo. Tiska Partizanska tiskarna v Ljubljani. Letna naročnina za zadružnike SO din, za nezadružnike 80 din, posamezna številka ? din. V inozemstvu
stane list 100 din.
Cenik čebelarskih potrebščin, ki jih ima v zalogi Zadružna čebelama
din
AZ-panj tip-	I z gradilnim satnikom na 9	satov...........................  760.—
AŽ-panj tip	I z gradilnim satnikom na 10	satov.......................... 780.—
Až-panj tip	II brez gradilnega satnika na	9 satov.........................  730,—
AZ-panj tip	II brez gradilnega satnika na 10 satov.................................. 750.—
Eksportni panj na 7 satov............................................................400.—
Kranjič ..........................................................................100.—
Panjiček na tri sate..............................................................110.—
Panjiček na štiri sate............................................................115.—
Palice za grede v AZ-panjih, železna 36 cm za 9 satov................................ 2.20
Palice za grede v AZ-panjih, železna 39.5 cm za 10	satov .	  2.35
Nosilec za matično rešetko........................................................... 2.10
Tečaj za vratca franc. št. 6.........................................................  4.—
Škrnjak (polzapornica) mali, srednji, večji.............................. —.43,	—.49,	—.75
Podložek za škrnjak...............................................................    —.45
Obroček z babico za okence..........................................................  1.50
Sarnir za brado, par  ..............................................................  2.40
Zapah za okence iz močne pocinkane pločevine, par  .................................. 3.45
Lesni vijaki za šarnirje, kotnike in zapahe pri okencih, komad........................—.10
Zičnata mreža za okenca, z* eno okence din 6.—,	m-  ..........................70.—
Matična rešetka, močna za en panj din 18.—, m’  .....................................215.—
Kvačice za AZ-panj, kg.............................................................. 35.—
Satnik, nezbit, navaden.............................................................. 2.20
Satnik, nezbit, gornja letvica z žlebom.............................................. 2.70
Zapah za žrelo ‘/i enojen, na babico.................................................. 3.—
Banica za zapah pri žrelu št. 3.......................................................—.18
Zičniki razne velikosti po uradno določeni ceni...................................—.—
Lesena prečna zapora za 9 ali 10 satov................................................ 4.—
Zaporica za begalnice................................................................ 2.50
Kotnik št. 3 iz železne pločevine f.................................................. —.92
Čebelarsko pokrivalo iz žičnate mreže brez blaga.................................  .	40.—
Deščica za pritrjevanje satnic....................................................    15.—
Kolesce za vtiranje žice v satnice...................................................18.50
Pocinkana žica za satnice na lesenem vretencu....................................... 10.50
Sklopna kozica......................................................................  95.—
Sipalnik Ideal.................................................................      246.—
Lesen sipalnik za panj na 9 satov, na 10 satov .  ...........................  4?.--,	50.—
Strgulja za snaženje AŽ-panja.......................................................  36.-
Nož za izpodrezavanje satja v kranjičih.............................................. 40.—
Nož za izpodrezavanje prizidkov.......................................................33.—
Omelce za ometanje čebel............................................................. 21.—
Pitalnik za AZ-panj...............................................................   27.50
Matičnica za pritrditev na satnik . .  ............................................... 4.—
Škatlica za pošiljanje matic po pošti................................................  5.—
Stojalo s podstavkom za odkrivanje	satja......................................  241.50
Točilo na 3 ali na 4 sate........................................................   2850.—
Gonilo za točilo, zelo močno.....................................................  .	697.—
Odtočna cev s pipo .  .............................................................  170.—
Mreža za koš v točiln............................................................... 62.50
Priprava za zbijanje satnikov....................................................... 108.—
Lončki iz povoščene lepenke za K, % in 1 kg po.............................2.—,	2.50,	3.50
Satnice v zameno za vosek z vračunanim delom in prometnim davkom kg 28.—
Čebelarski zbornik, broširan, Vezan............................................ 25.—,	40.—
Anton Janša, knjiga, spisal Stane Mihelič............................................ 25,—
Ccbelne bolezni, brošura, spisal Josip Verbič......................................... 3.—
Zgoraj navedene cene so neobvezne!