ABOLICIJA  IN HUMANIZEM
Ob ugotovitvah brionskega plenuma Je skoiaj ¥a£ javnost ostala brez  beseda  Nikakor nismo mogli  razumeti,   kaj  je vodilo nekatere partijske ia državne voditelje^,   da so izrabljali izkazano zaupanje in svojo  avtoilteto, oe bolj nema pa je ostala javsiost ob aboliciji i^ankovlč-Stefanovide/e skupine«  Nihče od nas ni  pričakoval in ne pričakuje najteZje kasni^   vsi pa snao pričakovali  zakonsko obsodbo njenega dsla,   saj so delikti  te skupine grobo k-Sili naša ustavna načela«
i-lnenja g laaestnoeti, in neuraestnosti abolicije so deljena. Voa ta mnenja lahko zajaosmo v dve ugibanji s  ali   je abolicija res plod odpuščanja in humanosti  (glede na grobe kršitve huma-nisna je t© malo verjetno)  ali pa so ostanki  birokratskih teženj v našem socialističnem razvoju Se tako močni^   da je to edini izhode
ila Žalost sta obe versiji ugibanji.  iColikor bolj so to le ugibianja?   toliko bolj se ka5e potreba,   da naši  voditelji  javno
povedo svoje stališče^
Igor Uršič
PRIPIS UK"5::DNX3TVA:   Čf* smo   tovariSu Rsnkoviču odpustili vse grehe v imenu hujaani.sma (in če so njegovi prekrški res to3^ikŠni, kot so  bili prikazani v ja\'^nosti},   s^ sprašujemo:  ali  bomo v prihodnosti  lahko sploh še komu sodili zaradi podobrdb. px'eH:r" Skovl?? Saj humaniacm (resnični huiaanizeifl)  velja ^a vse ljudi, ne le aa velike "ribe"!
182