Tečaj XXVIII. Izhajs dvakrat na teden t štirih tedanjih, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z ^Gospodarskim Ustom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta.........3-— četrt.leta........» 1-50 Posamične številke stanejo 6 kr. •;.— Naročnino sprejema upravnKtvo v Gosposki ulici siv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrsček vsakdan od. 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno, in stane vse leto gld., r?)Q^. . _^ »Soča* in * Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski uliri; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Punte della Fabbra. SOČA (Izdaja za deželo). Uredništvo lu odpravnifitro se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od il. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le npravulStvtt. * . J Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniŠtvo. ______ Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstaa, če tiskano 1-fcrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. ftflorH&a TIskarna« A. GaorSček tiska in zalaga razen «Soče» m »Primorca* So -Slovansko križnico". katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol tor stane vscletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« so računijo po 20 kr. petit-vretica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -»» Bog- in narod! «««- «Gor. Tiskarnam A. Gabrsček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. V Gorici, dne 8. avgusta 1898. I Govor dr, Ferjančica na učiteljskem shodu v Ljubljani je vzbudil splošno zanimanje. V prvi vrsti so nemlki listi planili po njeni ter ga razkosali po svoje, kažoei, kako opasan postaja polifišU položaj. Do kakega spo« razumljenja med Cehi in Nemci vlada ne more priti, jezikovno vprašanje še vedno ni rešeno, jezikovne naredbe razburjajo med Nemci duhove, ker niso še odpravljene, državni zbor je zaključen, in sedaj pa prihajajo Se Jugoslovani zahtevat rešenja jezikovnega vprašanja hkratu za celo državo, in ugleden mož dr. Ferjančič se oglasa za tako resenje, čeprav smo že svoj čas Culi, da pojde težko, kar nakrat urediti jezikovne reci za vse Slovane ! Nemški listi besne nad Jugoslovani, ker jim ne privoščijo ničesar in sicer tudi taki listi, ki stoje v zvezi z raznimi visokimi gospodi na prvih stokih v državi. Tako nekako »od zgoraj" se je zopet povedalo, da nam ni upati se, da se dokopljemo do ravnopravnosli. O posvetovanju čeških, poljskih in jugoslovanskih zaupnikov se je bavil tudi tržaški .Piceolo", ki se je ostro izrazil proti ravnopravnosli s Slovani v 1'rimorju, kateri po njegovem brezvestnem mnenju uživajo že tako nečuveno protekcijo od strani vlade, katera jim vsestransko gre na roke ter u,aja slovanšcino v vse urade itd. Žid je zopet lagal v svet, kakor zna le on. Kaka ironija! Slovani v Primorju imajo pri vladi protekcijo! !1 Risum teneatis, amici! Tako nesramnih politiških lažnjivcev in zavijačev resnice — kakor so Lahi — menda ni na svetu. Pa saj se poznamo. Dokler je bil Slovan v Primorju še nezaveden, je delal Lah ž njim, kar je hotel; danes je nekoliko drugače, ker se zavednost čim dalje Siri med slovanskima narodoma na jugu in Italijanov se je radi tega polotil — kolikor toliko — strah! Toda pustimo jih in poglejmo, kaj pravijo Cehi. Vsi češki listi se bavijo z govcrorn dr. Ferjančica in sicer na različen način: polu-ofi 'ijozni pravijo, da smejo Jugoslovani računati na podporo v tem pogledu od Cehov, AJiGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podrtvikl. (Drugi zvezek). (Darje). PETA KNJIGA. V senci visokih dreves so gnezdili tiči; čebele so brenčale po jagodah; zelen obok se je razpenjal nad njegovo glavo, braneč ga pred solnčnimi žarki. Toda on je bil gluh za glasove narave, slep za njene mičnosti. Najdalje se je mudil pri jezeru, čegar prozorna voda ga je spominjala Egipčanke ter njene prečudne lepote in one noči, ko se je vozil v čolničku ter poslušal njeno pripovedko in pesmi. Videl je kakor v islini to niično bitje, slišal njen-zvoneč smeh, čutil mehak dotik njene roke. Od sladke njegove hčerke so prešle Ben-Hurove misli na Baltazarja, na čudne reči, kakoršne je slišal iz njegovih ust o kralju, katerega je starec pričakoval s takim koprnenjem. To tajno bitje je prikovalo k sebi blodeče mladenceve misli. Ker pa navadno ne verujemo tega, kar se ne strinja z toda da je položaj tak, da se ne d;l vse storiti tako, kakor bi hoteli. Pražka- »Politik* zagotavlja Slovence, da bodo Celit pomagali urediti jezikovno vprašanje za-nje, kadar se uredi isto za Češko in Moravsko. Sedaj pa — pravi — da je v interesu vseh Slovanov, da se najprej urede češke razmere, in da je opustiti vse, kar bi to oviralo. Slovanska solidarnost pa veže v^e slovanske narode, da podpirajo drug drugega, ali drugo vprašanje je, kedaj pride kateri narod na vrsto. Razni visoki češki politiki bi se res dali premotiti, da bi so brigali samo za Češko in Moravsko, ter bi z ministerskim predsednikom vred, pozabili povsem na jug, ali tukaj ima besedo tudi češki narod. In med tem so širi prepričanje, da se ima jezikovno vprašanje rešiti vkupno za celo državo. To mnenje izražajo razni manjši češki listi, zagolovljaje, da ne zapusle Cehi Slovencev in »Moravska Orlice" pozi vije gospodo v Pragi, naj se spomni govorov o slovanski vzajemnosti ter naj preide od njih — k dejanjem. Nekateri češki politiki se boje, da bi se reči ne zavlekle še bolj, ter bi se jezikovne razmere ne dale urediti tako hitro, vkupno za vse Slovane, in radi tega odsvetujejo Jugoslovanom, utikati se sedaj v zamotano jezikovno vprašanje na Češkem, ali narod češki govori drugače. — In sedanji položaj! Državni zbor počiva, ministerski predsednik in njegovi svetniki imajo lep čas izdelati jezikovne načrte tudi za Jugoslovane in kadar bo potem grof Thun dobil priliko v državnem zboru predložiti končne načrte o jezikovnem vprašanju, bi se dalo isto rešiti za celo državo hkratu; v sili pa je § 11. na razpolaganje. Ne odnehavati, temveč pokazati Nemcem, da je mož na svojem mestu, tako bi moral delati ministerski predsednik, in nič bi se ne smel strašiti, da združi z jezikovnim vprašanjem na severu, tudi ono na jugu. — To bi se dalo doseči s pomočjo Ciiov. Ce nam Cehi v tem pogledu priskočijo na pomoč ter vkupno z drugimi Slovani zahtevajo rešitve jezikovnega vprašanja, katera je v tiru, potem smemo upati, da pridemo do ravnopravnosli v kolikor toliko kratkem času. Ce se pa to ne zgodi, če se jezikovne razmere urede samo na severu ter se zopet prezre jug, tedaj smo Jugoslovani potisnjeni nazaj za desetletja. Razne gospodarske in druge nujne reči bi se pretresale v državnem zboru tako alt take oblike, in vmes pa bi se oglašali Jugoslovani s svojimi zahtevami po ravnopravnosli v jezikovnem obziru, in kakor smo imeli v zadnjem času v državni zbornici »severni* ples, tako bi se pričel tam »južni* ples, in morda bi bilo potreba zopet sličnih reCij v državnem zboru, kakor so bile za reševanja jezikovnega vprašanja med Cehi in Nemci, —• (Tukaj je bilo zaplenjenih sedem vrstic Ur.) — Ali ni torej tudi v eminentnem interesu države same, da naredi mir ob južnih mejah z uvedbo ravnopravnosli, da lam utrdi avstrijski čut slovanskega življa ler duši razširjajočo se »irredenlo?* -- Ali ros misli vlada še nadalje hoditi z roko v roki z onimi, ki so njej odkriti sovražniki P...... Jezikovno vprašanje na jugu je poslalo pereče, liki na severu; Culi smo odločnejšo besede, kakor kedaj poprej, a treba bo še prav odločnih korakov od strani v to svrho poklicanih činiteljev. Ne vemo, kako se bas razvije splošni zamotani poliliški položaj, ali to vemo, da s pomočjo Čehov bi se dalo, kolikor toliko, ustreči našim opravičenim zahtevam. Upajmo torej na Češko solidarnost in zaucsitiio se na slovansko vzajemnost!..... našo željo, se mu je ono kraljestvo duš, takošno, kakoršno je razumeval Baltazar, ono kraljestvo, dasirav.no strinjajočo se z vero saducejev, zdelo kot izrodek mistične domišljije Egipčanove, kot nekaj neresničnega in čudnega. Kraljestvo Judeja! da! to je vse kaj drugega! Ono je že bilo, torej zamore nastati znovič. In mislil je s ponosom o kraljestvu, dokaj obširnejšem in mogočnejšem od davnega — ler sanjarilo kralju, modrej-§em od Salomona, o kralju, ki bi vodil Izrael k zmagi in k maščevanju nad sovražniki. In radujoč se *e naprej slave svojega naroda, je nameril svoje korake k šotoru. Po južini je Ben-Hur naročil spraviti koleselj pod milo nebo ter ga jel ogledovati od vseh stranij. Niti najmanjša stvarca ni ušla njegovi pozornosti. Zadovoljen je tudi spoznal, da je koleselj narejen po vzoru grških koleseljev, ki so po njegovem mnenju dokaj nadkriljevali rimske. Bili so močnejši in tudi osi so imeli daljše, a kolesa so bila nataknena niže. Radi tega so bili zares večji, toda, da mu bodo kos Ilderimovi žrebci — o tem ni dvomil. Rimski kolarji so izdelovali koleselje skoro izključno le za dirke, brigajoči se mnogo bolj za lepo obliko, nego za trpežnost in varnost. Nasprotno so pri Grkih vozovi Ahileja 0 Andreju baronu fiehovinu. (Konec). Bil je rojen I. 1810. v Branici v Primorju kot sin ubogih starišev. Leta 1821. so ga potrdili v vojake in ga uvrstili med top-niearjc. Leta 1847. je postal nadognjar (Ober-feuenverker). — O tej priliki je pristopil kot drugi poveljnik konjiške baterije št. 2 (nadporočnik Pauer) v brigado kneza Miroslava Lieehtenstehia, ko je pričela vojska 1848. 1. v Italiji. — Dne 29. maja je imel priliko odlikovati se pri Montanari. Cehovin, spoz-navši, da ne more naprej prodirali vsled streljanja toskanških baterij, je po lastni inicijaUvi začel streljati z dvema topovoma na sovražnike. Granate in karleče so padale kot toča v sovražne čete, da so se morale umakniti, zopustivši na meslu tri poškodovane tope. in »kralja vseh Ijudij", namenjeni za vojsko ter mnogih njenih bojevnikov, služili doslej za i zor, pc kvilerem so izdelovali vozove, ki j tekmi* «/ali med seboj za vence na istmij-j .\kih igrali in v Olimpu* Ogledavši si natančno koleselj, je Ben-Hur ukazal zapreči nanj konje ler odrinil ž njim na polje na poskušnjo. Vrnil se je še le proti večeru. Sklenil je, ne spustiti se v borbo z Messalo, dokler se ne prične dirka. Še le tam se srečata sovražnika pred obličjem celega vzhoda. Na druge tekmece niti mislil ni. Zaupal je v svojo gibčnost in kar se tiče konjičev, so bili vrli njegovi zavezniki v zadevi maščevanja, zvesti sotekmeci na polju slavja in hvale. „Saj je to res, ve, prečudne drago-tine! Kateri dirjalec je enak tebi, Antares, ali tebi Aldebaran? Saj je to res, Rigel — in ti Atair, kralj dirjalcev! Celo veter vas ne dohiti!" Naposled po dolgem čakanju je zaslišal topol konjskih kopit ter zapazil bližajočega se jezdeca. Vendar pa to ni bil Ilderim, marveč zvesti služabnik antijohijskega trgovca, Mallnh. »Arijev sin!* reče nizko se poklonivši, »pozdravljam te v imenu šejka Ilderima. Prosim te, da zasedel konja ter takoj prijezdiš v mesto: tam on čaka na tebe." Ben- Bur ni vprašal, kaj in zakaj, nego šel je v šotor, kjer so stali, jedofii krmo, šejkovi konjički. Vsled tega hrabrega sina je Cehovin dobil veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Dva meseca kasneje, t, j. 25. julija, so je Cehovin zopet zgrabil z Lahi pri Soraa-kampanji. Tukaj je dobil za dokazano junaštvo veliko zlatohr.abrostno svetinjo, kajti naši so se mislili umakniti preveliki sili sovražnikovi. A Cehovin priteče s tremi topovi na pomoč in začne obsipali sovražnika s karlečavei. Baterijski poveljnik nadporočnik P&uer pade o tej priliki in naših topnifiarjev se je lotila obupnost, kajti mrtvi so ležali po tleh njegovi topničarji in konji. Pa Cehovin se dvigne na Pauerjevega konja in navdušuje k vslrajnemu boju. Cehovin je bil povsod, sedaj tukaj, sedaj lam, kjer je bila večja nevarnost. — Ker so skoraj vsi topničarji popadali mrtvi ali ranjeni na Ha, jo Cehovin sam streljal na sovražnike. Ta vstrajnost je pomagala, in sovražnik se je moral umakniti na vsej črli, ker je potem našim tfošla pomoč. — Nadognjar Cehovin je postal vsled smrti poveljnika Pauerja poveljnik baterijo, V tem dostojanstvu se je udeležil bjlke pri Volli, Generalšlabni stotnik John (pozneje feldcajgmajslor baron John), vrnivši se baš od nekega ogledovanja, javi, da prihajajo sovražniki v velikih čelah. — Tako jim jo poslal Cehovin dva topa naproti; s 4 lopovi jo pa čokal v ozadju. — Podpirali so ga lovci IX. lovskega bataljona. Odlikoval so jo v tem več ur trajajočem boju proti 18 nasprotnim topovom. Proti noči so se umaknili naši lovci in še ob 9. uri zvečer se je pripravil sovražnik, da bi naše naskočil, a Cehovin jih je zavrnil, Zbog tega hrabrega čina je bil Cehovin imenovan zaporoenika (lajtnanta). Potem je nastalo premirje, ki pa ni dolgo trajalo, kajti 1849. I. so napovedali Pijemontezi našim zopet vojsko. V bilki pri Mortari dne 21. marca 1849. se je poročnik Cehovin zopet odlikoval. — Naši so uplenili Lahom pet topov, več voz za strelivo in zajeli 1600 vjetnikov. Najbolj se je pa Cehovin odlikoval pri Novari — dne 23. marca 1849. Stal j?.na cesti s tremi topovi komaj 800 korakov *-i Sovražnika oddaljen. Sovražnik je imel 16 topov in je strašno na naše streljal; Cehovin mu je odgovarjal s 3 fcanoni zelo uspešno in sicer tako, da je sovražniku tri topove tako poškodoval, da niso mogli .več streljati..— Pa tudi Čehovinu je sovražnik prouzročil mnogo škode. Granata mu je namreč raznesla jeden top, ubila jednega moža in tri konje, sedem mož in pet konj pa ranila« V onem trenotku sta bila polk Franca Karola in IX. bataljon lovcev v veliki nevarnosti, da ju so- Aldebaran, gibčno prestopajoč z nrič-nirni nogami, pridirja k njemu, kakor bi se mu ponujal v službo. Ben-Hur ga poboža, vzame pa drugega konja, ker četvorko je prihranil izključno za dirko. " ¦ Kmalu na to sta oba z Malluhom molčč jezdila proti mestu. Niže selevškega mosta sta prebrodila reke ter jezdarila precej daleč po njenem desnem obrežju in prebrodivši reko znovič, dospela v mesto od zapadne strani, prihra-nlvši si na ta način dokaj poti. Ta previdnost je bila potrebna. Jezdarila sta dalje molče do pristaje pred skladiščem Simonidesovim pod mostom. Tu Malldh pridrži svojega konja. „Dospela sva*, reče. Ben-Hur je spoznal kraj. »Kje je šejk?" vpraša. »Pojdi z menoj, takoj ga zagledaš." Ko oddasta konje pred vratmi stoječemu sužnju, povede Malluh mladenca v prvo nad* stropje. Pred vratmi obstaneta. Ben-Hur potrka. »V imenu božjem, vstopi I" je Ml odgovor. vil. Simonldes daje racritt. Malluh ostane za pragom. Ben-Hur stopi v sobo. Nič se ni spremenilo v njej od časa, ko je bil tam zadnjič, samo na sredi, na visokem, iz eberiovine narejenem podnožju, -je Št. 63. y Gorici, dne 9. avgusta 1898. vražmk pogazi. V Um osodepolnem | trenutku začne Cehovin strastno strehah j z ostalima topovoma na prodirajočega so- I vražnika. Vsled tega -o se sovražniki kar razpršili, veliko jih je lo ubitih in ranjenih, j Naskok se je tedaj sovražniku ponesrečil ah izjalovil. — 'V tem pa so začeli Lahi hudo s | topovi na naše streljati. Cehovinu so poškodovali jeden top in mu ubili zopet več konj I in mož. Pa Čehovin se vendar ni umaknil. I — Z jednim samim topom se je boril proti 13 topovom toliko časa, I da so prihiteli mu drugi naši na pomoč. Potem je Cehovin naglo popravil svoje topove in je zopet nastopil proti Lahom s 4. — Priča temu junaštvu je bi! korni poveljnik feldcajgmojster d'Aspre in drugi,kateri je imenoval v svojem poročilu te čine: „be-w u n_d e r n n g s w u r d i g e, h e r o i s c hej Thaten der Artillerie". Za te junaške čine je Cehovin dobil [ najvišje vojaško odlikovanje — Marije Terezije red. — Potem je postal nadpo- t ročnik v dragem topničarskem polku m je bil imenovan baronom. — Mož je tedaj prispel od i riprostega kmeta do baron a. Tukaj bodi še omenjeno, kar tudi piše I g. Anton Dolleczek v »Vateriandisches Ehren- | buch", du se takrat v mirnem času ni moglo | tako naglo avaneirati, kakor dandanes, oso-bito ne pri topn carstvu. Vsled milosti našega j cesarja je prišel Cehovin 1. 1852. kot stotnik (ritmojster) k prvemu ulanskemu polku, a kasneje, ko so topničarstvo reorganizovali (I. 1854.), so ga premestili zopet .:ot stotnika I. vrste k topničarstvu. I Cehovin je začel kmalu potem bolehati. Zbog tega je odšel iz svojega garnizijskega mesta Manlove v trtice v Baden pri Dunaju. — Pa našel ni zdravja več, ampak umrl je 10. septembra 1855. 1. komaj 45 let star. Ker je bil Cehovin odličen, hraber vo- I jak in junak, imajoe še druge svetinje, kakor j vitežki vojaški red ITT. vrste toskansk«ga nadvojvoda Leo; ilda, papeževo svetinjo, čast- | jški zaslužni križec — tedaj šestero svetinj, bi bil gotovo, ako bi bil zdrav in bi bil še živel, dospel do generala in tudi kaj več, da J ga ni v najlepši moški dobi ugrabila nemila j smrt. I Baron Cehcvin je pokopan v Badenu pri Dunaju. Na grob so m« postavili skromen spomenik, kateri je pa že razpadel. Ker so staro pokopališčn v Badenu opustili, so pokojniku postavili vsled odreditve vojnega rainisterstva dostojnejši spomenik na novem pokopališču 1887. 1. Dragi čitateljil Kakor že omenjeno, se bode Cehovinova slavnost vršila dne 14. avgusta (nedelja) t. 1. — Ne morem drugače, nego da zaključim te vrste z besedami gospoda Janka Lebana, kater: je pisal ob koncu Gehovinovega životopisa v letošnjem »Koledarju sv. Mohora"; S tem spomenikom in slavnostjo se b. -; ob jednem slavil jubilej 50-letnega vladanja našega milega cesarja Franca Jožefa L, kojemu je naš Cehovin tako junaško-zvesto služil. To bode lep dan, na kateri bode ponosen vsat Slovenec. Mnogo svetlih oblek (uniform) se bode bliskalo tedaj okoli Cehovinovih v Gornji Branici in nadejati se je, da se te slavnosti udeleži vse, kar je le prešinjeno s slovenskim narodnim inav- | strijskim ponosom*. I Tedaj 14. avjusta t 1. vse v Branico, da proslavimo moža-junaka, ki ima nezmerne zasluge za našo očetcjavo — milo nam Avstrijo! K. (Opomnja. — V dopisu je omenjeno, da je naš Cehovin bil odlikovan z Marije Terezije redom in vsled tega bil povzdignjcn v baronski stan.Tukaj bodi omenjeno, da je Marije Terezije red avstrijski vojaški red za odlične vojaške zasluge v stal bronast sedmo ramenast svečnik, osvetljujoč umetno iz lesa narejene stene, zlate okrajke pri preprogah ter bogat strt p udelan z vijolčkastim tinjcem. Ben-Hur, prestopivši nekoliko korakov, je obstal. V sobi so sedeli: Simonides, Hde-rim in Estera. Pogledal je vse zaporedoma, kakor bi hotel vprašati: Kaj morete zahtevati vi trije od mene? In takoj se mu je vrinilo drugo vprašanje: Ali so to prijatelji, ali sovražniki ? Loti se ga nemir. Njegove oči naposled obstanejo na Esteri. V njenem pogledu je bilo toliko miline, čital je v njem toliko naklonjenosti, ha! nemara še kaj več, in ves strah je zbežal od njega. Pred očmi se mu je prikazala senca Egipčarike.I čemu, videč jedno od teh žensk, moral je vedno misliti na drugo? Iz te zamišljenosti ga vzdrami Simoni-desov glas. »Hurov sin", je dejal, »Huro? sin!" je ponovil počasno in svečano, »pozdravljam te v imenu Boga naših očetov, v imenu svojem in svojih!" To govoreč je prekrižal roke na prsih ter sklonil glavo, izražajoč s tem svoje suženjstvo. Ben-Hur je poznal to gibanje. »Simonides", odvrne in glas se- mu je od ganutja tresel, »sprejmem tvoj pozdrav in pozdravljam te vzajemno... kakor sin očeta." vojski — posebnu srčna dejanja, in je bil j dne 18. junija 1757.1. ustanovljen povodom bitke pri Kolinu. Najprej je imel ta red samo velike križe in viteze, katerim je dne 15. oktobra 1765. I. cesar Jožef II. še »Kornan-deure" in viteze dodal. — Ta red obstoji iz križa podobnega zavitemu repu; sprednji del križa ima v ščitu nadvojvodinski - avstrijski grb z okolnim napisom: ,Fo rt i tu din i" (za hrabrost). Na zadnji strani so črke M. T. F. (Maria Theresia Franciscus). — Sreberna, z zlatom obrobljena zvezda velikega križa je z lavorovim vencem obkrožena. Trak je ru-deč-bel-rudeč. — Pri podeljevanju tega odli-kovanja (reda) se ne ozira na dostojanstvo (Rang), vero, rod, ampak edino na vojaške zasluge. Redni kapitel uvažuje in razsoja dejanja kandidatov. Podeljenje tega reda je j ako redko. — Redni mojster je vselej načelhlk (,ieT*y avstrijske cesarske hiše. — S tem redom je združena pokojnina — in sicer: 6 za velike križe po 6000goldinarjev, 16 za »kumture* po 1500 goldinarjev, 100 za viteze I. vrste (ali reda) po 800 gld., 50 za viteze II. reda po 600 gld. — Vdove do- | bijo do smrti polovico. — Redov praznik j (Ordensfest) je 15. oktobra. — Vsi vitezi j imajo pristop pri dvoru (hoffahig) in dobijo diplome kot avstrijski baroni). DOPISI. Od Voglarjer. — Pred petimi leti v naši vasi nismo imeli še šole. No, vendar, hvala Bogu, so ustanovili jednorazredno ljudsko šolo tudi pri nas za otroke, ki so bili prej v šoli na Trnovem. Vsakdo je pričakoval z veseljem to krasno pridobitev v naši vasi, kajti vsakdo si je želel olajšati veliko in težavno pot svoji mladini. Nikdo pa se ni zmenil, kje bi bila šola na najprimernejšem mestu, ampak: bodi tu ali tam, je bilo pri | nekaterih vsejedno. Našo šolo morajo obisko-i vati otroci iz treh vasic, namreč iz Zavrba, Podgozda, in kar je vasi v obližju šole. Vas j Zavrli pa je oddaljena od šole nad eno uro. Tedaj pomislimo! Znano je sploh vsakomur, da v zimskem Času v zgornjem delu vasi pade silno snega. Ubogi otroci iz toli oddaljene vasice sploh ne morejo obiskovati Šole, kajti v toliki oddalji se še velik človek ne upa iz hiše v zimskem času. Mnogi smo zahtevali, da naj bode šol. soba v središču vasi, kjer bi bilo mnogim otrokom precej olajšano in poleg tega, da bi bila šola na lepšem mestu, a n°, da bi se tujec čudom čudil, i kje da imam*, šolo. Da! Upajmo pa, da nam I v kratkem zašije zvezda boljše prihodnosti; I delajmo vstrajno in ne strašimo se dela! To I ni vse; omenil sem, kje naj bi bila šola. j Ljudje božji! Ste li Culi, da je spo- j daj podšolsko soboklet in svinski I hlev. Smešno a resnično in obžalovanja I vredno je, da se naša mladina vzgojuje tam, J kjer se čujejo zoprni akordi — prešičevi.— I Prihodnjo leto bo gotovo mnogo otrok dolž-I nih, da obiskujejo šolo. Vsa šolska soba bo j prenapolnjena, kajti že sedaj je malo pr* ra j in v sobi je vladno. Kam z otroki? A1 .«i I pametno in umestno, da bi se sezidalo novo šolsko poslopje, katero bi bilo v kras naši I vas; in potem dobimo tudi stalnega učitelja. I Peto leto je, kar imamo šolo in imeli smo I že štiri učitelje. Sedajni velespoštovani gosp. Te besede je izrekel s povdarkom, ho-teč takoj naznačiti, da le takšni odnošaji morejo obstati med njima. Simonides spusti roke na kolena, toda obrnivši se k Esteri, reče: »Hčerka, tvoj gospodar stoji. Stori, kar je tvoja dolžnost." Stala je pred njim objokana, podava-joča mu stol. On ga jej vzame iz rok ter ga postavi k Simonidesovim nogam. »Tu se vsedem!" reče. Njune oči se srečajo znovič, toda le za kratek trenutek, in pri tem pogledu je postalo obema ložje pri srcu; čutila sta se nekako boljša in srečnejša. In znovič vzdrami glas Simonidesa mladenča iz zamišljenosti. »Estera, moje dete", reče, »prinesi mi moje račune." Vzame jih v roke in obličje se mu je zjasnilo, kakor bi se mu velika teža odvalila I od prs. »Hurov sinw, pravi, ^najpoprej se moramo sporazumeti. Da rešim vprašanje, katero imaš pravico mi staviti, in katero, ko bi ga mi ne stavil, bi moral jaz sam izustiti, sem že davno uredil te račune. Iž njih raz-vidiš, koliko znaša tvoje premoženje, ' akor tudi spoznaš naše vzajemne odnošaje. Ali jih j hočeš pregledati?" J Ben-Hur, vzemši papir iz njegovih rok, J pogleda Ilderima. , I (Dalje pride). učitelj nas tudi 7.ijm~ti, nam v veliko žalost, kajti ljubili smo sr*», k- r je to zaslužil. Bog naj mu da pov-to i dobro. — Možaki, po-dajmo si roke iti delajmo vstrajno v korist mladini, katera je največja nada našega milega nam naroda. Iz Skrbiuc na Krasn. — Že davno ni bilo nikakega dopisa iz naše vasi. Vse je nekam tiho in mirno, vse spi. Bližajo pa se nam nove občinske volitye, katere razglasijo v kraikem. Treba torej pozornosti, da se ne zgodi tako, kakor ob zadnjih volitvah, ko so morali naši občinarji dvakrat voliti svoje starešine. — Izvolite pa si može bolj olikane, saj imamo jih dovolj v občini. Kaj je nam tega potreba, da imamo na koncu devetnajstega stoletja v starašinstvu može, ki niti črke ne poznajo. (Pa so mogoče drugače dobri starašine! Ce niso, potem seveda ima dopisnik povsem prav! Op. uredn.) In starejši ljudje niso tako spretni v delovanju, kakor pa mladi. Pokažimo, da smo tudi mi kaj napredovali; mladi možje ne smejo "Nti le na strani, prezirani od starejših! Kako naj dobimo kaj ugleda pred drugimi občinami, ako sami nismo prav in prav zadovoljni s svojim starešinstvom. O b č i n a r. (Opomba uredn. Dopis priobčujemo z opazko, da razmer v Škrbini ne poznamo podrobno. Dopis pa smatramo javnim glasom in Škrbinci naj presodijo to reč!) Domače in razne novice. Današnja zaplemba je nas presenetila. V vodnem sestavku je nam g. državni pravdnik zaplenil 7 vrst, v katerih je bilo govora o širjenju »irredente* v Primorju. Presenetila je nas ta zaplemba, katera pa namzajednopriča, da g. državni pravdnik onih zaplenjenih stavkov niti razumel ni; drugače si te zaplembe ne moremo tolmačiti! Proti njej podamo — utok. — TrgoviiiHkt mini. ar Baereiircither je potoval po Furlaniji ter si ogledal starodavni Oglej z muzejem, Gradež, Tržič, ki je bil ves v zastavah. Spremljal ga je — Blaž. Minister se je vrnil v petek zvečer na Dunaj. »Corriere" je priobčil o potovanju Baerenreitherja dva dolga sestavka; pravi, da je upati vsled tega potovanja veliko dobrega za Furlanijo. Verjamemo, da so povzdigovali Furlane nasproti ministru, Slovence pa blatili, kakor po navadi. Imenovanja In premeščenja. — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo asistentom nastopne praktikante: Poljak Silvij, Nikoiič Josip, Schiffrer Emanuel, Mestrovič Ivan, Dubič Silvij, Holiuschka Gug.. j Bernardis Herman, Ros3i Henrik in Battinelli I Ivan v Trstu za Trst; Hreglid E., Sc.mutz I Ivan in Perlot Al. v Trstu, Stanger Ern. v Pulju za Opatijo, Peric Jerko iz Spljeta, | Franič Anton iz Zadra in Globočnik Fran | za Sv. Peter na Krasu, Beltram Kazimir za Gorico in končno Vojska Vladimir ter Jeglič j Fran za Novomesto. — Iz Opatije v Trst so premestili Žnnkoviča Virg. in Dardi-ja D. Prihodnja tombola bodi na Rojlcah! — Št. pelerski urednik »Primorskega lista" piše, da bi bil tudi prostor pred cerkvijo v Št. Andrežu za tombolo primeren. Mi odgovarjamo: Da, za tako tombolo, kot je bila zadnjič v Biljah. Ali za tombolo, ki ima služiti našemu »Šolskemu domu", kateri je skupno društvo za vse Slovence na Goriškem, je treba Že prostora na velikem, in to so jedino R o j i c e. Zakaj, je »Soča" že pisala. Mi imamo še jeden razlog pridejati. Naši »liberalni" laški someščanje nas pošiljajo po svojih časnikih vedno iz Gorice v Tolmin, Kanal ali kamor si bodi. Tam — pravijo — naj vam vlada ustanovi šol, kolikor hoče. Mi jim seveda ne moremo storiti te usluge; kajti življenske važp ,4; za prihodnost našega | naroda na Goriškem je — »naša 0orlea". »Ne iz G o r i c e. a m p a k v Gorico" bodi naše gesio! Temu geslu se pa izne-verjamo, ako hodimo igrat tombolo za naš »Šolski dom" iz mesta v vasi. Rojiceso res svojina št. andrežke občine, ali one spadajo k mestu kot h kcta^ralni občini, in naši laški someščanje so j». ir.-iuh v prejšnjih časih svoje veselice h m H-i.ah. Posnemajmo jih in p r i r e i.»j m o narodne slavnosti na pru?t<-m na Rojicah! V« č mestnih Slovencev. Gospodom županom r Sežani, Na-brežint in dnt?>.l. — Občinski zastop v J Gradišči ob Sort ju te dni sklenil poslati prošnjo ravnateljstvu južne železnice, da bi I pisala ta V svojih oglasih tudi v nemškem j jeziku Gradišča in ne Gradiska. Kdor ve, j da je »Gradišča" pokveka slovenskega »Gra-I dišča" (kar Furlani sami dokazujejo, ker iz-I govarjajo ime s slovensko končnico), temu bode ona prošnja smešna in otročja. Tudi južna železnica bi lehko tem furlanskim Ab-j deritom odgovorila, naj ji prej dokažejo, da J je Gradišča laško ime; ali to se ne zgodi, I kajti v očeh naših uradov javnih in zasebnih j velja več jedna furlanska »muha" nego sto I utemeljenih pritožeb slovenskih. To je pač I žalostno za nas Slovence, ali tega smo si j sami krivi, ker nam nedostaje zavednosti, I odločnosti, vztrajnosti in pozornosti tudi v I narodnih malenkostih. Ako bi naši uradi ve-I deli, da varujemo svoje narodno pravo z orlovim očesom, in to ne le naši poslanci, ampak tudi drugi veljaki, županje in po-samniki, in da znamo biti tudi solidarni, jeden za vse, vsi za jed nega, da bi narodno krivico, ki se posamniku zgodi, sprejemali za žalitev celega naroda ter kot jeden možpro-testovali tudi zoper take malenkostne žalitve naše narodnosti, potem — bodimo uverjeni — bi uradi tudi naše muhaste in malenkostne zahteve upoštevali. Učimo se od naših Jaških sosedov! Torej, gospodje župani, sežanski, nebrežinski in drugi, storite tudi Vi tako kot občinski zastopniki v Gradišču! Vi ste stokrat bolj opravičeni pritožiti se zoper spačenke »Sesana", „Nabresina", itd. In ako Vam jedna pritožba ne obvelja, pa z drugo na dan! V politiki je molčanje strup, a ne zlato. Kdor ropota in kriči, ta kaj doseže. Narodna odločnost, kje si? KcdaJ se dokopljemo do rarnoprav-nosti. — Po tem potu, kakor ga hodijo nekateri »naši" možje v okolici, gotovo ne; dopisujejo razmin oblastim v italijanskem jeziku in tudi okrajna bolniška blagajna je tako srečna, da jej slovenski okoličan — tovarnar in za njim gotovo tudi drugi dopisujejo v blaženi italijanščini. Bolniška blagajna pobira kaj rada slovenske groše; kadar pa je treba j izplačevati Slovencem podpore, katere jim pripadajo, poišče vse mogoče in nemogoče ugovore, da se le otrese slovenskega delavca. V zahvalo za to pa naši možje — gospodarji dopisujejo blagajni v italijanščini. — Po tem potu ne pridemo nikamor. Ce Slovenec plačuje kod denarje, pač sme zahtevati tam tudi pravic za svoj jezik in v prvi vrsti so za to poklicani slovenski gospodarji. Ce se pa ti ne ganejo, potem seveda je ves trud zaman. Ganite se, vzbudite se, pa zahtevajte, kar Vam gre, in sprevideli boste, da I z zahtevanjem in odločno besedo /.lezemo po I lestvi ravnopravnosti naprej, s hlapčevstvom pa gremo nazaj, nazaj..... Pritožbe proti tukajšnji okrajni bolniški blagajni se imurM. —¦ Neki delavec J, F. h Goriške okolice je padel pri svojem težkem delu v tovarni ter se poškodoval na prsih tako, da njemu odmerjenega dela ne more opravljati. Cospodar mu je naredi! listek, da se je mož voškodoval ter da ne more delati; s tem listkom je odšel v Gorico k bolniški blagajni in k zdravniku, kateri jo pripoznal, da je mož nesposoben za težko delo, a da more opravljati lahka dela. Okrajna bolniška blagajna ga jo na podlagi lega seveda odvrnila in mož je šel domu h gospodarju. Gospodar pa nima zanj lahkega dela in tako mož ne ve, kam in kaj. Za težko delo ni, lahkega ni zanj, podpore iz bolniške blagajne ni, zaslužka ni, torej kaj ? Moža so pošiljali od Poncija do Pilata po uradih, uspeha ni dosegel nikjer. Kakor znajo dehti s slovenskimi delavci — Italijani. Da je oni mož Furlan, I brez obotavljanja bi mu priznali podporo, I pa ker je Slovenec, ne. — In kaj mu pomaga, se pritoževati, ko ga povsod odslovijo; pravdati se mu spet ne kaže, ker nima denarja za to in ker naši ljudje dobro vedo, kako nevarno se je pravdati z lahoni. Konec je običajno tak, da je lahon čist, Slovenec i pa obsojen ali odvrnjen. J Tako iščejo Slovenci pri nas za svoje novce pravic, ali le iščejo jih, ne najdejo pa jih po navadi ne! Čemu? — Še lansko leto so imeli nekje v goriški okolici bolniško blagajno zase. Letos pa so se priklopili — goriški, kjer se delijo slovenskim delavcem »dobi ote"....... Čemu to! Zakaj plačevati tam slovenske groše, kjer Slovenca nočejo poznati, temveč ga odrivajo, kjer morejo. Bolniške blagajne se prav lahko vzdržujejo po tovarniških krajih — brez goriške, samo malo dobre volje nasproti delavcu je potreba! Odkritje Cehovinove^a spomenika I se bo vršilo v nedeljo 14. avgusta v Branici, pri vsakem vremenu po sledečem vzporedu: Ob 9*/t sprejem gostov, potem odhod na slavnostni prostor, ob 10. uri sv. maša pod milim nebom, kateri sledi nagovor predsednika društva vojaških doslužencev goriških g. J a c o b i a, odkritev spomenika in cerkveno blagoslovljenje, nagovor braniškega kurata preč. g. Marka V a 1 e s a, izročitev spomenika tamošnjemu skladovno-cerkvenemu odboru. — K slavnosti pridejo zastopniki raznih ci vilnih in vojaških oblastij. Veteranov se sodi, da bo črez 300. med njimi mnogi, ki so se vojevali leta 1848-—1849., nekateri tudi s pokojnim Čehovinom. — Lep spomenik bo postavljen na čast in slavo petdesetletnega vla- J danja presvetlega cesarja in našega slavnega rojaka. Nadejati se je torej obilne udeležbe j pri slavnosti. Napis na spomenika Andreja barona CehovIna. — Navzlic temu, da smo na svoječasno vprašanje »Edinosti* odgovorili I v listu, da bo napis na spomeniku Andreja J barona Cehovina slovenski in nemški, trobi j »Slov. Narod" v svet o samo nemškem J napisu. Ponavljamo torej, da bo napis slo-j venski in nemški. — Toliko radi resnice; J merodajnim krogom prepuščamo pa, da o tem prepričajo uredništvo »Slov. Naroda". Na slavnost r Branico pojdejo tudi 3 zamorci in sicer jeden, ki je bil ranjen v laški vojni in kateremu je mogel še le v poslednjem času uravnati desno roko g. Al. Ž i v i c, ključavničar v Rabatišču ; sedaj je J zdrav, potrebuje pa le še malo premembe zraka kot rekonvalescent, in ž njim odideta 1 kot pomočnika dva druga zamorca, katerima se ob tej sedanji neznosni vročini slabo godi v mestu. Upamo, da se nu slavnosti vsi trije zadostno pokrepčajo. ' ' Izključno pravico fotografirati Če-iiovlnov spomenik t Branici, je podelilo II. vojaško - veteransko društvo v Gorici z odlokom z dne 9. avgusta 1898. št. 203 gospodu Antonu Jef kič u, fotografu v Gorici. Požar. —• V soboto je pogorel v Št. Petru Janez V i z i n t i n. Mož je sicer zavarovan, ali .ogenj mQ je uničil, kakor ,§mo culi, po ?ečini baš nezavarovana poslopja. V Pev»ai so veqdar imeli v nedeljo ,gran sagra con ballo« na laški takt pod zastavami,cesarskimi in onimi — goriškega mesta; »ruske* zastave ni bilo — nobene! Po mestu so naznanjali Iepak^na prvem me^.a v laščini »gran sagra con ballo^n na d , a g e m »javni ples11" v Pevmi. Vsi pametni fantje, kakor tudi dekleta se niso udeležili plesa in. prireditelji istega s par pristaši so morali plesati z ženami. Da se ne bo o Pevmi napačno sodilo, treba vedeti, da gre odgovornost za vse, kar se je godilo na tej »šagri« prirediteljem, ki so dražili in izzivali že včeraj teden v Pevmi pod laško zastavo, pevajoči izzivalne laške pesmi. Par hujskačev, sovražnikov Pevme, je priredilo ples in županstvo ni imelo nič proti temu. Nimamo časa podrobneje se baviti s tem plesom, omenjamo le še, da je bila uprizoritev naperjena naravnost proti tamkajšnjemu duhovniku, ki se je trudil odpraviti ples, aH vsaj vršitev istega na ta način, kakor se je godilo. Miril je ljudi, a pomagalo ni nič. -- Na plesu pa je bilo čuti obilico navadnih psovk proti preč. g. Budinu ! Običajni »intermezzo* ali pa »finale* skoro po vseh javnih plesih je — pretep. Tudi v Pevmi so se tepli in par Ijudij prav nevarno ranili, enega so morali takoj v bolnišnico odvesti. Lepo, prav lepo! — In konec, ali niso krivi prav za prav vseh nesreč, ki se dogajajo na takih javnihjplesih, oni, ki jih dovoljujejo? Bes, ne moremo se prečuditi nekaterim možem, ki menda iz strahu pred fanti dovolijo tem, kar hočejo. Škandal za vse prizadete, da ne rečemo več! Laška šola t Podgdrl. — Kolikor truda imajo Italijani s to šolo, vendar skozi 6 let še niso mogli spraviti na dan zadostnega števila otrok! In sedaj v »Corrieru* neki »pisatelj resnice* spet razliva svoj žolč ter apeluje na okrajni šolski svet, da ne sme dopustiti, da bi Italijani v Podgori ne imeli svoje občinske laške šole. Tako: otroke sta-rišev iz blažene Italije bo vzgajala slovenska občina; zakaj neki! Kaj pa v Gorici, kjer imamo na stotine in stotine za šolo godnih otrok, in kakošne lopovščine uganja laška klika v zadevi šol proti nam! —• Toda Italijani znajo, in kedor kriči, da se mu krivica godi, takrat kadar to ni res, ima navadno uspeh!! Izgubljeno. — Eliza Bresan je zgubila zlato u r o na potu od ulice Tor-rente do ulice Orzoni. — Kdor bi jo našel, je naprošen prinesli jo v naše upravništvo, kjer dobi nagrado. Od laške mt»*4. — Prihodnji teden bo v Ljubljani shod slovenskih županov. Z žalostjo sem zvedel, dt naše brdske občine ne nameravajo udeležiti se tega shoda po odposlancih, temveč hočejo lepo doma ostati. Lepa čast voditeljem slovenskih občin ob laški meji! Prvi bi morali biti vi, ki bi pohiteli na shod slovenskih županov, ter bi lam izrekli svojo udanost presvetlemu cesarju, udanost, katero mu hranite kakor čuvarji ob meji; in poleg tega bi tam tudi povedali svoje težnje, posvetovali bi se o tem in onem, kar bi bilo v prid slovenskim občinam. Zatorej je dolžnost, da se župani ob meji, kakor tudi drugi, v kolikor mogoče velikem številu udeleže napovedanega shoda, kateri ne bo od Škode. Sliši se, da svetovalci občin ne privolijo malenkostne svote, da bi poslali zastopnike na imenovano slavnosl in to je nekje radi tega, ker svetovalci in župan so si navskriž v domačih zadevah! Mi pa zahtevamo, da odidejo tudi iz naših obmejnenih Brd možje" na shod slovenskih županov v Ljubljano, pa naj se to zgodi, ali na osebne, ali na občinske stroške! Toliko našim možjcm na blagohotno uvaževanje! Briški. Dne 14. In 15. t m. se bo vršil« t Idriji ustanovna slavnost Idrijskega Sokola, in sicer dne 14. t. m. bo i. ob šesti uri popoldne vsprejem p. n. gostov v Idriji (p. n. gostje so naprošeni priti v Logatec s poštnima vlakoma ob dveh, oziroma %3 popoldne, kjer jih čakajo pripravljeni vozovi). ~_ 2. Po sprejemu se od kažejo častitim gostom stanovanja. — 3. Ob V*8 uri zvečer slavnostna Predstava v c. kr. gledališču: a) Prolog b) Alegorija, c) igra: »Ultra*. — 4, Po predstavi prosta zabava s petjem in tamburanjem v pivarni pri »Črnem orlu«. ~ Dne 15. t. n\ —-i. Ob 9. uri'skupni zajuterk v pi varni Pr« »Črnem orlu*. — 2. Po zajulerku ogled mesta in rudnika. — 3. Opoldan banket v pivarni pri »Črnem orlu« (kuvert stane 1 gld.) "J banketu svirajo tamburaši si. idrijskega 51avi braK a™Stva.-4.-Ob V.4 slavnosten OMiod mesta in odkorakanje k ljudski vese "ci na pristavo g. Grudna v Jeličnem Vrhu: a) I roste vaje, b) vaje na orodjih. —¦ Pri telovadbi svira c. kr. rudniška godba. Pevske [J*e proizvaja si. del. bral.. društvo in pevski kiud. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu naznanijo število udeležencev. K obilni udeležbi vabi najnljudneje odbor. Pevsko društvo „Nabrezina" je hotelo z gabrskim bralnim društvom vkupno napraviti veselico v Branici dne 14. t. m. povodom odkritja spomenika Andreju baronu Cehovinu. Okrajno glavarstvo pa je slavnost — prepovedalo, češ — da bi bila mogoče škodovana glavna slavnost, itd. Veselica se je imela vršiti popoludne ob 4. uri tačas, ko bi bilo odkritje in druge reči že pri kraju; paTlSTtovolijo, kakor bi se ne smelo ljudstvo o tej priliki tudi nekoliko zabavati! Glavna slavnost bi pri tem prav nfčne zgubila, zgubilo pa je društvo, ker je imelo s dosedanjimi pripravami že večje troške, katerih mu nikdo ne povrne! Ne samo ne^" slovenska gospoda, ampak tudi slovensko ljudstva ima pravico udeležiti se na primeren način s/avnosli, in to tem več, ker se tiče — slovenskega junaka! Poročilo ravnateljstvu »Trgovsko • obrtne zadruge" v Gorici z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec julij 180$, 1. Število zadružnikov dne 1. julija 1808 . 900 Naraslo tekom meseca za . ,...... I* Padlo tekom meseca.......... . Število zadružnikov dne 1. avgusta je znalulo 2. Število deležev dne 1. juljja Priraslo deležev tekom meseca Odpadlo , , 9 ... Število deležev dne i. avgusta znašalo je 3. S vola vplačanih deležev do 1. julija » , „ tekom meneča » izplačanih » » „ 2- Svota vplačanih deležev dne 1, avgusta . 5'.>51U-T Svota podpisanih deležev po 300 kron dae 1, avgusta............497.100'- 17M38- Slanje predujmov dne 1. avpusla . . . 1S7ML*.V Dopolnilni zaklad je znaSal i. julija f>708-7!l Tekom meseca se je doplačalo . . . . . 14dfl'ft7 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. nvimsla 8i:iH-4(j Tekom mesecu prosilo je 408 prositeljev -a predujme v znesku..... Dovolilo se jo v znesku...... Izplačalo , % 7. Hranilne vloge so znižale dne 1. juli!a \loži!o se je tekom meseca . . .' . Izplačalo „ . .Stanje hranilnih vlog dne 1. avgusti* v !»7 knjižicah povprek po \2'MU\ 17 v <• (Jolovine dne 1. julija ...... Svota prejemkov tekom meseca . .' .' , izdatkov Saldo dne 1 &8K4 80-38 2OM01-3S 1H0SI23-MS 124088-30 771«--. _(i3(il'»-. Iž.'il38-3il . Del avgusta .... iet.i hlagajniiv 3070-14 45108-30 * " * v 3770001) .....10.')4t-4l od dne J. ¦ . . KMl-M 47,»i.--Pre- ,. ¦Y« l>...............*•> julija do dne 1. avgusta Hranilne vloge se ohrestuj -,»,»• dujmi se vračajo v enem ali večt- tiskih ohrokih ohrcslmi vred po dogovoru. Posoj . na krajši čas na menjico se obrestujejo po ,V72%. — Seja ravnateljstva je vsak ponedeljek oh sesti uri zvečer. Uradne ure so od 8. do 12. dopoldne in od 2 do f>. popoldne vsaki dan. Razgled po svetu. Zopet posvetovanja. — Ministerski predsednik, grof Thun, je imel zadnje dneve daljša posvetovanja z moravskim, gališkim in dolenjeavstrijskim namestnikom, in sicer trde nemški listi, da se tičejo ta posvetovanja eventualne premembe volilnega reda. Pravijo, da se hoče posvetovati tudi z drugimi namestniki. Od takih posvetovanj imamo mi malo ali pa nič pričakovati. Kaj poreče naš g. namestnik, ako ga pozove ministerski predsednik na posvetovanje; da so Slovani krivi neznosnih razmer v Primorju, da bi o Italijanih kaj značilnega povedal, o »irredenli« itd., ne verujemo, ker gospodje iz namest-niške palače v Trstu nimajo te navade! Obrtnijski tn poljedelski svet. — Na posvetovanjih o novem obrtnijskem in poljedelskem svetu pod predsedništvom poljedelskega ministra je bil členom tega sveta za naše južne dežele in sicer v oddelku za poljedelstvo, gozdarstvo in montanistiko izvoljen g. Gašpar K a s t e 1 i c, župan v Materiji, njegovim namestnikom pa gospod dr. Leonhard pl. T o m a s e o, podpredsednik dalmatinske zadruge v Spletu. Spansko-amcrlška rojna. — Premirje se je najbrže že sklenilo. Ministerski predsednik Sagasta se trudi, da dožene čim preje mir, ker Španska je zadolžena že skoro do skrajnosti, v ameriški vojski pa divjajo epi-demične bolezni. Na Kubi samd je okoli 5000 bolnikov, med katerimi jih trpi za mrzlico kakih 3000. Skoro tako je tudi na otoku Pi-nos; ljudje umirajo kar po ulicah. Karlislt se še vedno trudijo uprizoriti ustanke po raznih pokrajinah, ali nič posebnega se jim ne posreči. Položaj na obeh straneh je tak, da je sklenjenje mirti neobhodno potrebno. Upati je torej, da bo kmalu konec te pogubonosne vojne. Razgled po slovanskem sveto. Iz LJubljane, 9. avgusta. — Zaradi sodelovanja pri 8S1 o v. L i s t u* je deželni primarij dr. Vinko Gregorič prišel v dolgotrajno disciplinarno preiskavo, ki se je zdaj končala tako, da je kranjski deželni odbor dal dru. Gregoriču, kakor načelniku konzorcija »Slov. Lista", disciplinarno kazen in sicer ukor. Dr. Gregorič mora prijaviti svoj izstop iz konsorcija deželnemu odboru. „Slov. Narod" proti „SoSi". — In zopet polemika! Pa še kakošna! Uprav po »Narodovo* smo dobili v soboto odgovor na sporočilo, da g. dr. Ivan Tavčar je podal na okrožno sodnijo v Gorici nemško ovadbo proti fotografu Jerkiču. »Narod* je zabrusil »Soči* nepošteno orožje v obraz, ceš, da dr. Ivan Tavčar ni podpisal nikake nemške vloge, da v celem aktu sploh ni ene nemške besede itd. Čitaielji, ki »Soče* ne dobe pred oči, bodo gotovo verjeli, da g. dr. Ivan Tavčar je, zopet uboga žrtev ostudnih lažnikov in spletkarjev. ~ Ali kaj je resnica? Naj ponatisnemo dopis, kateri smo nepričakovano dobili od odvetnika gosp. dr. Franka. Dopis se glasi: Slavno uredništvo! Z ozirom na članek, priobčenv »Soči* št. 62. pod nadpisom »Dr. Tavčar proti dr. Krisperju", prosim Vas, kot bivši odvetnik gospod Jerkiča v njegovi kazenski pravdi z g, Rovškom, da blagovolite v prihodnji »Soči" dati prostora naslednjim vrstam. Popraviti mi je, resnici na ljubo, »So-čino* trditev, da bi se bil g. Rovšek, ki je prvotno zahteval 500 gld. odškodnine, naposled zadovoljil z 200 gld. G. Rovšek seje marveč zadovoljil z zneskom 100 gld. na ime odškodnine za obrtno molitev in z zneskom 30 gld. za pot >v Gorico, dočim je šel znesek 41 gld. 53 kr. na njegove pravdne stroške. Kar se pa tiče opazke glede nemške kazenske ovadbe, bi se po mojem mnenju delalo krivico g. dr. Ivanu Tavčarju, ako se ne pove, da je imenovani gospod "odvetnik poslal na našo okrožno sodišče najprej brzojavno ovadbo in potem pismeno. Prva je bila nemška, druga, pismena, pa slovenska. Obe sla bili odposlani dne 8. majnika t. ),, torej pred shodom odvetnikov in notarjev. V Gorici, dne 5. avgusta 1898. Odličnim spoštovanjem Odvetnik dr. Fran k o. Besedilo brzojavke: »Rrcisgericht Gorz. — Bcanlragc im Na- deluje. Umeščena je na Sišanski cesti Št. 7.; po napisih jo je videti že od daleč. — V Pulju in po fetri sploh ima »Soča" več naročnikov; prosimo jih, da bi priporočali to podjetje povsod. — Zaloga tiskovin za Istro je odslej v Pulju; le tiskovine za šole bo treba tudi zanaprej naročevati v naši »Goriški tiskarni". Pravila društva „Naša Straža" v Ljubljani, o katerem smo svoj čas govorili, so oblasti potrdile; torej more društvo pričeti z delovanjem. Prvi splošni shod slovenskih ir< Istrsko-krvatsklh posojilnic ter slovenska edinost. — (Pišejo nam): »Raum fur Alle hat die.Erde«. — Needinostge menda prirojena napaka Slovencev. Ta nesloga se je pojavila tudi na polji slovenskega posojilništva, toda prvotno ne. Še le po tem, ko se je zapazilo, kakn ac «"« '------------"- men des hiosigen Fotografen Rovšek Vorun-tersuchung gegen dortigen Fotografen Jcrkič gLVcrgchcns nach Paragraf 407 Strafgesetz durch Roproduciorung dreier Original - Auf- nahmen vom fcrzbiscliof und VerkaufT lange sofortige Coniiscation der Erzeugnisse Hgjgerstomng der Piatten. Eingabe folgt. Advokat Doktor Tavča r". Županski shod. — Na županski shod dne* 16. in 17. t. m. so povabljeni kot gostje tudi vsi slovenski deželni in državni poslanci. Dne 16. t. m. na predvečer shoda bode ob osmih zvečer na vrtu »Narodnega doma" veselica s petjem, godbo in prižiganjem umetnega ognja. Pri tej veselici priredi odbor narodnih dam pod predsestvom gospe podžupanje Marije plem. Blei w_eis-Trstni Ške Slavnem« eOOVre,ia0fVim \remenu- Marije plem. Bleiweis-Trstn ške o»vw društva so naprošena, da čim preje | bazar na korist fondu za Prešernov spomenik, Zdaj naj sodijo čitateHt, ali je »Soča* res rabila nepošteno orožje itd. Na Tavčari-jade o »gorjanskem vitezu«, — o »ošabni in neotesani sodbi g. G." itd. ne reagujemo. Dr. lavcar ne more živeti, ne more politikovati »rez lakih duhtečih cvetk. Vsak po svoje! Kolikor je ta mož sk varil, ne popravi dvajset Hribarjev! Punctum! Pred shodom slovenskih županov. (Was s Kranjskega). — Dne 17. t. m. se zoerejo slovenski župani iz vseh slovenskih aežel v Ljubljani z namenom, da izreko udanost presvetlemu vladarju povodom njegove petdesetletnice. Velepomenljiv je ta dan za ves slovenski svet, kajti Ljubljana sprejme v svojo sredo naše može, kateri naj bi se posvetovali marsikaj, kar bodi v korist narodu. .0 tej priliki bi bila najlepša priložnost, da bi se slovenski župani pogovorili, kako naj bi se uredilo, da si v spomin petdesetletnega vladanja ustanove svoje glasilo, list, kateri bi podučeval in pisal za slovenske župane. Da je tak list potreben neobhodno, ne more ugovarjati nihče, kajti sedaj se za poduk županski ne pobriga nikdo. Par knjig je vse, iz eesar naj se ŽUpaR izobrazi. Res je, da se voli županom vselej razumen mož v občim, vendar se ne da tajiti, da tudi tak potrebuje podučila. Svoje liste in glasila imajo vsi omikani stanovi, le slovenski župan je prepuščen takorekoč sam sebi. Se li ne da zamašiti ta vrzel ? List naj bi že izhajal kjerkoli, uredovan pa naj bi bil tako, da bi se iz njega učili uradovati naši župani, krepil in spodbujal naj bi narodno zavest med njimi. Pripoznati mi mora vsakdo, da je sedaj marsikateri župan odvisen od okrajnega glavarstva in njegovih činiteljev;da ni to slovenskemu ura-dovanju v korist, razume se samo, ker ni potreba povdarjati, da celo pri okrajnih glavarstvih na Kranjskem se pridno nemškutari, kaj pa še na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. List, kateremu ime naj bi bil „Slo-venSK> Župan" bi pomagal z svetom marsikje, razkladal bi novi županijski delokrog zadevajoče postave itd. Upam, da se ta nad vse potrebne, zadeva obravnava na shodu in da ne ostane brez uspeha. Ustanovitev novega slovenskega lista za župane bila bi najlepša spomenica na petdesetletni jubilej našega presvetlega cesarja. »Narodna tiskarna A. Gabrsček" v j Pu.Iju je povsem urejena in ta teden že ¦ „„ .,• . : —• "w ic pu iem, ko se ie za-pazilo, kako se pno lepo razvija, začela je na Kranjskem stranka rova« "zoper dobre Posoj.ln.ce na ta način, daje v krajih (n! pr. na Notranjskem), kjer je fin že tak zavod ustanovil konkurenčno posojilnico Zoper J2fV°-i'Zw,B »^venskih posijilnic« v Celji usta« ovil. so v Ljubljani »Zvezo kranjski fShli ' .druStvo> katero J« ^er X po-hlnt 'JS Jt T K^?*™ * »oliko jJSL S5Sh»Tdwl!ale?7,Jni Je Pa neN nepotrebnih. Vrhu teh društev, ki nadzorujeta slovenske posojilnice, ustanovilo se jT v nSSSTrS tr/ie,druSt*o »enako sJrho, namreč »Gospodarska zveza«, katero je osno- 2SA* V ? namen' da na,W Se gospodarske zadruge po Slovenskem. in tJ^I? tadr"štva nekoliko nasprotujejo, n ker je še pr. slovenskih posojilnicah, katerih je že 150, veliko mUHinriS, STov°enJseka«,,av ft"'* *Lenlra,na P°4S slovenska« v Krškem, ki e, kakor znano, ^«?nnka.d,0,.,arna ,zadru*a' za korist po-' S 2 S?j,l,,1,.c' "P1?*11 sbod slovenskih posojilnic, da bi 80 udeležniki osebno spoznali, porazumeli, rešili razna težja vprašanja L s4rscd,ni,i' A,l,giej cudas VašihrS L„;ln .m,enovana. »iuMjnnska gospodarska organizacija in svojim posojilnicam svetovalo, da se ne udeleže lega shoda, da ne pridejo njih zastopnik v Ljubljano. Ravno tako io so sicer dosta boljši rodoljubi v Celji izrazili: »Zveza slovenskih posojilnic« se jŽ namreč Z «1ra;,,0.da so ne strinja s sklicanjem tega shoda, kar so slovenski časniki n.olfio SiEn"n ? *???" S0J,e tai5!Java neumestna zdela. Hvala jej! Shod jo nameraval doseči edinost in jo je tudi dosegel. M slovenskih posojilnic se je bilo izreklo za ta zbor in 25 teh denarnih zadrug je bilo na shodu zastopanih, zmed rodoljubov ljubljanskih sta udeležnike počastila župan H r i b a r in deželni poslanec dr. Majaron. Zborovalo se je v dveh sejah. Predsednika sta bila g. Lap a j ne (pri prv.) m g dr. D. Majaron (pri drugi seji). Poročevalci o znanem dnevnem redu so bih g. R u p n i k (iz Leskovca na Dolenjskem) m g. A. S t e m b e r g e r (iz Pod-grada v Istri) o prvi točki (praznovanje cesarskega jubileja) g. B e z 1 a j (iz Krškega) o načelih slovenskega posojilništva, g. U1 ča k a i (iz Trsta) o organizaciji slovenskega posojilništva in g. Fr. Peče (iz Loža) o sirokovni izobrazbi načelstvenih členov slovenskih posojilnic. Po daljši debati, ki je bila zlasti pri zborovanju, zelč živahna, sprejele so sledeče resolucije, s katerimi se bode gotovo pospeševala edinost med slovenskimi in istrsko-hrvatskimi posojilničarji. Resolucija v stvari praznovanja cesarskega jubileja: a) Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, kateri naj doprinašajo slovenske posojilnice in hranilnice po svoj moči. To zalogo porabiti v ko» ist. slovenskega posojilništva, osobito slovenske posojilniške literature. Da se to izvede, pooblašča se »Zveza« posojilnic v Celji, ki bo sprejemala v to svrho došle novce, jih priobčevala, potrjevala v javnih listih slovenskih in nalagala pri »Centralni posojilnici slovenski« v Krškem. b) Slovenske in istrsko-hrvatske posojilnice določijo %% letnega dobička za dobrodelno društvo »Naša straža". Resolucija v stvari načel slovenskega posojilnišlva: a) Načela, po katerih so osnovane obstoječe slovenske posojilnice, so v obče dobra. b) Starejšim in večim posojilnicam sploh ne kaže, svoja pravila spreminjati, dokler jih ne primorajo v to udje ali zakoni ali važne okoliščine. Ustanovljeno leta 1863. | Prvi primorski zavod za izde- s lovanje aromatiških izcedkov, likve-'i rov itd. tvrde I Fratelii Marega \ Gradišča, Isonzo. } Čistilnica na par: ) konjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših ; likverov. Jovarna vinskega kisa po edino racijonelni sistemi »Fagteur*. c) Mlajšim posojilnicam pa, ki delujejo na kmetih, kjer je Se majhna izobraženost, kaže, da svoja pravila vravnajo v smislu zakona od. 1. junija 1889., ako še niso urejena v tem smislu. c) Kmeiske posojilnice naj so osnovane sploh bolj v duhu Raiffaisenovem, kolikor le dovoljuje to zadružni zakon, vendar naj bode načelstvo previdno, da ena sama oseba ne dobi vsega zavoda v svojo oblast. d) Kjer je sodišče, a posojilnice Se ni, pa naj se osnuje prej ko prej. V velikih sodnih okrajih je prostora tudi za dve posojilnici; v tem slučaji naj se teren razdeli. Ti zavodi so pa potrebni tudi v drugih večih krajih, kjer je slovenska narodnost v nevarnosti, n. pr. Koroškem, na Primorskem, v kočevškern^ okraji, ob Dravt in Muri na Štajarskei«. e) Kjer sla v majhnem okraji dve posojilnici, naj se združite. .\jer sta na sedežu sodiSča za dotični okraj tudi dve posojilnici, naj ima vsaka po nekaj občin, oziroma župnij, ali pa naj se združite. V svoja pravila naj vse slovenske posojilnice uvedejo določila, da udje načelstva morejo od svojega zavoda na posodo dobivati le v sporazumljenji z nadzorstvom. Poroki ne morejo biti« Resolucija v stvari organizacije slovenskega posojilništva: a) Vsaka posojilnica imej svoje nadzorstvo, sestoječe iz najmanj treh oseb. b) Vsaka posojilnica pripadaj kakor člen h kakemu društvu, ki po svojih pravilih nadzoruje posojilnice. c) Slovenske posojilnice naj materijelno podpirajo tiste slovenske denarne zavode, od katerih dobivajo one same enake podpore. č) Vsa prej navedena društva, ki so namenjena v podporo slovenskim posojilnicam, naj vzajemno postopajo, naj imajo svoj organ, s katerim bi se pospeševalo slovensko po-sojilništvo in vse slovenske gospodarske zadruge. Ta organ je ob enem glasilo \seh slovenskih in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo materijelno in duševno. d) Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tiste gospodarske zadruge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom. Resolucija v zadevi izobrazbe posojil-niških upravnikov: Prirerajo naj se v ta namen podučili tečaji aH pa naj se k posojilnicam pošiljajo vešči podučevatelji. — Da se izpeljejo sklepi tega shoda, pooblašča se »Centralna posojilnica slovenska' v Krškem. Družbi st. Cirila In Metoda t IJub-IJanl je med darovalci od 15. julija do 5. avgusta poslala tudi podružnica v Bovcu 19 gld. za 1. 1897. in 22 gld. za 1. 1898. — Uljudno se prosijo podružnična blagaj-ništva, ki še niso poslala doneskov, da bi to storila te dni pred glavno skupščino. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. »Narodna MIsao" v Zagrebu, radikalno pisan hrvatski list, kateri smo večkrat omenjali, in ki je priobčeval tndi sestavke v slovenščini, je moral prenehati. Vzeli so mu postdebit v razne pokrajine, k temu so prišle druge neprilike in list so morali ustavili. „Narodnemu Listu" v Zadru zaplenijo kar vsako število, odkar je tam — d*. G e r t s c h e r, ki menda po vzorcu iz Ogerske pieni hrvatski iist, kakor se mu zdi, število za številom. — Tako še vedno ,od zgoraj" duše politiški razvitek na jugu. Vabil© na veliko pevsko slavnost v proslavo petdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Fran Josipa L, katero priredi »Slov. pevsko društvo v Ptuji* povodom blagoslovljenja zastave »Celjskega pevskega društva" dne 13., 14. in 15. avgusta 1898. v Celji. Dne 13. avgusta: Ob 8. uri zvečer prijateljski sestanek vseh že došlih društev v »Narodnem domu". Dne 14. avgusta: Ob 8. uri zjutraj zajutrek v »Narodnem domu". Ob 10. uri zjutraj pozdrav došlih društev in gostov na kolodvoru. Ob 11. uri slovesna sveta maša v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, pri kateri poje oddelek »Celjskega pevskega društva", po maši blagoslovljenje zastave in zabijanje žrebljev. Ob 1. uri skupen obed v »Narodnem domu", pri kojem svira godba. Ob 2. uri glavno zborovanje »Slov. pevskega društva" s sledečim vzpo-redom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev. 3. Slavnostni govor. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Ob 6. uri popoldne bo koncert v »Narodnem domu". Poslano*) Gospodu Fr. K. v Gorici na Komu. Ker mi ponovno in prepogosto dohajajo od raznih slranij migljaji, da se Vi kaj radi, na za-me kvarljiv način izražate o trgovini, katero imam čast voditi, Vam za danes tole javno odgovarjam: Ker sem do dobrega prepričan, da je tudi na Goriškem izvršitev poštene obrti in trgovine po izpolnitvi dolžnosti napram davčni upravi popolnoma prosta in od mišljenja morebitnih konkurentov povsem neodvisna, se moram to tem bolj čuditi, ker mi hočete Vi z Vašim nastopanjem ravno nasprotno dokazati. Ako Vam znabiti delam v kakoršnem koli obzira s trgovino, katero vodim, konkurenco, je to pač tako samo po sebi umevno, da me zamore ta okol-nost edino le veseliti, ker mi to svedoči, da sem svoje naročnike istinito solidno in točno postregel. Ker se dosedaj, upam, še v nobenem slučaju nisem kakor brezvesten ali nizka sredstva uporablja- •) Za sestavke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor nalogu tiskovni zakon — Op. nr. joči konkurent pokazal, mi je Vaše dne 4. t m.ptoti mojemu špediterju g. H. storjena opazka povsem ne-undjiva, ko mu hočete miloma zabraniti, da bi še na-dšdje vozil on moje pivo v tukajšno okolico. V spomin pokličem Vam le lanske volitve in po istih nastali preobrat v narodnem in gospodarskem obzira goriških Slovencev. Znano Vam bode mogoče, da imamo od takrat tudi svojega slov. špediterja. Kdo je bil mej prvimi, kateri so' ga začeli podpirati, se lahko vedno prepričate, a da bi mu Vi sedaj za-branjevali one in iste naročnike še nadalje služiti, ste v to najmanj poklicani. Vaša izjava napram g. H., da ako bode vozil pivo za-me v okolico — zgubi vsled lega vse druge naročnike itd. je torej neumestna, za g. H. naravnost poniževalna, kajti s tem g. H. očitno Škodovati hočete, mesto da bi ga kolikor možno podpirali- , . SploU pa sem mnenja, da trgovina m 5e .monopol' za posamične trgovce — in tudi ne privilegij, po katerem bi mogel posameznik vse druge nadfcri-ljevati in ako mu znabiti kateri previsoko zraste — istega z raznimi sredstvi nazaj potiskati. Ako Vam je razvoj trgovine, katero jaz vodim, že tako nevšečen, vedeti morate, da sem v prvi vrsti za to poklican, ter si bodem tudi nadalje prizadeval, moje mnogoštevilne cenjene naročnike vedno najbolje in vestno postreči, ter tako slavn. skoraj izključno slov. občinstvu, katero me tako izdatno podpira, skušal v vsakem obziru zadovoljiti, naj si pa bode to Vam všeč ali ne. V Gorici, dne 5. avgusta 1898. Josip Rovan, zastopnik prve kranjske eksportne pivovarne T. Frohlich-a na Vrhniki. Oglas. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da bode o priliki odkritja spomenika bar. Čohovina v Branici, na svoji posesti ob novi skladovni cesti mej Rihember-gom in gornjo Branico točil svojo domačo vino in vrhniško pivo tor postregel obiskovalca z mrzlimi Jedili. Priporočaje se naklonjenosti slavnega občinstva, se beleži Filip Štubolj. Trgovina z jedilnim blagom C. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev.. 2 priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — svečo — olje — škrob — ječmen — kavlno primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšlco — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. 3 20-35 Zaliga pristneia dalmatinskega žganja na rfchelo ter pristnega črnega in belega vin«. Združene opekarne *§ Bilje-Bukovica % 4g (pošta Bilje pri Gorici) |e> -fcg imajo veliko zalogo vsakovrst- |g. L§ nega opekarniikega materjala ~ jM po sledečih zmernih cenah: j|S Navadna stavbna opeka št. T| po 9 gld. tisoč. Tjl Opeka št. 3 in 4 po 8 gl. tisoč. T| Strešnike (koree) po 11 gl. tisoč. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča briških, dalmatinskih in isterSkih vinogradov. dom in razpošilja po železnici na vse krajo avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. C«n« zmarns. Postrežba poštena. i Gostilna f Sprve vrste: { na Bledu, J 9 na najpripraviiejšem kraju J S ob cesti ležeča, L • z velikim prometom, • 2 se odda q t najem aii na rato. Pisma pod naslovom A. B. Št. E BlKl post re-stante. Špedicijsfcft poslovnika g \ Uw Hvalil! v Horici | | 30 5i-27 t »lici lireHi K ! se toplo priporoča Slovencem v \ Gorici in z dežele. «t$&&&&&8S%^63& Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom — na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domaČe pridelke, prodaja tudi kroplje zm Igro. Podružnica je: v ulici Parcar it. 10 v Podiurnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. Krojaški mojster FRANC CUFER v Gorici 4$ v ulici sv. Antona štv. 1, t&fc izdeluje -¦ VSAKOVRSTNE OBLEKE la mešte po meri, bodisi fine ali priprsste. ----- 10 52—2» Priporoča se svojim rojakom v Gorici :" na deželi, posebno pa učencem ljud- ih in srednjih šol za obila naročila. i?-iixix^isrixrxxizi2:x^xizxixxiiJH Slovenci in Slovenke! Prava S*#-» kava družbe sv. Cirila in Metoda, _ katero dobite v vsaki prodajalnici, daje najboljši okus in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite. ^5 33_8 Zahtevajte torej le po vseh slovenskih prodajalnicah to izborno domačo kavo. — Za Goriško in Primorsko se naroča pri tvrdki J. Pipan & Trst. Glavni zalagatcjj: Ivan J e b a č i n, Ljubljana. HaHEH^^ 0©<2)©0©©©©©©©©©©0©©©©° "/»» V»i V« >n */¦ H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljSal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljSe blago: Žatečki hmelj in hanaSki ječmen. 6 26-13 Proseč p. n. odjernulce, da se r zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotovljatn, naj-točnejšo postrežbo. Z nnjodlionejšim spoštovanjem Fr. IVniuik, pivovar. Anton Potatzky v Gorici. m sredi KaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliftče nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. j; Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Čevljarje. Sveti 11 j I ce. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in tririh Teodor Slabanja arebrnr v Gorici, ulica Morell! 12 priporoča velečastltl duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode In orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da sipa zamorpjo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinske^ blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem t» izplačujejo na obroke. Obroke si pa pree. p. n. gospod naročevalec sam labko določi. — Pošilja vsako blago 149 . poštnine prosto! ^ Usojam si naznaniti slavnemu ob- \ #g činstvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za i ^ komisijonalno in špedicijsko i poslovanje. Naročila in sicer mala v poSiljatvah { po 5 kg, po pošti in od 30 kg naprej pa t po železnici, izvrševal bom točno in ceno. c Razpošiljal bom razen kolonijalnega | JgS blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, n •g kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal 5 ; } <$ za to kavcijo. ^ Nadejaje se, da se me sorojaki do- j #•3« mislijo, ostajam odliSnim spoštovanjem udani \ Erncst Fegati, 1 IS (cl.) v ulici S. Franooaco itv. 6. ;