Štev. 2.
V Ljubljani 16. februvarija 1884. lieto II.
„Obrtnik41
izhaja 16. dan vsacoga meseca in volja * pogiljanjem na dom vred za celo leto 1 gld. 80 kr., za pol lota 90 kr.
OBRTNIK.
„Der Gevverbsmann44 erschoint am 16. Jeden Monates und k >stet einschliosslich der Zu-sendung flir das ganze Jahr 1 fl. 80 kr., flir ein halbes Jahr 90 kr.
Uredništvo in opravniStvo: Gospodske ulice St. 8.
(DER GEWERBSMANN.)
Redaktion und A d m in i s tration: Herrengasse Nr. 3.
StroIfeoTT-nj sišls: list za, olortaai stan..
Uopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Die ZiiHchriften und Bericlite werden auf Wunsch auoh in deutscher Spraohe verbffentlicht.
Koliko je storila vlada za izpeljavo obrtne postave ? ^
Ko je presvitli cesar novo obrtno po-[podpore in obrtni stan našel bi bil kar
stavo potrdil, mislil je vsakdo, da bode vlade prva skrb nemudoma izvršiti vse kar jej je naloženo, — prvo že radi tega, ker nobena postava ni sklenjena zato, da ostane na papirju in drugič tudi zato, da bi z resno izpeljavo vseh noveh določeb vsaj poskusila, je 11 mogoče dobre misli vladarja, iz čigar lastne iniciative se je, po izreku grofa Bel-kredija — načrt postave državnemu zboru predložil — izvršiti tako, da bi se hirajočemu obrtnemu stanu prej ko mogoče na noge pomagalo. Ker se je tudi po vladi čestokrat poudarjalo, da leži v največjim interesu državnega reda vzdržati in okrepiti ta vedno konservativni stan, ki meji kapitalizem in socijalizem, da ne dospeta do verhunca, bilo se je nadejati, da bode vlada od najvišje do najnižje instance vse storila, da se to, kar obrtu koristi, iz teorije na papirju brez zamude spravi tudi v dejansko življenje.
Obrtujoči stanovi imeli so živo prepričanje, da se po novi postavi namerava povzdigniti njih neznosno stanje, kajti spodbudili so jih k temu govori in izjave najuplivnejših državnikov in poslancev državnega zbora, bobre volje pri obrtnikih ni manjkalo,' —-vlada imela bi lehko delo, kajti najboljše moči obrtnega stanu brez razlike narodnosti bile so ji na ponudbo. Le nekoliko dobre — obrtnim zahtevanju, ki je bilo povsem opravičeno — prijazne volje in
mu največ manjka — zaupanje do samega sebe in — do resnične volje vladajočih krogov, da mu pomagajo.
Da se je vlada sama namenila izvršiti glavne točke obrtne postave, pričajo razni paragrafi, po katerih ima ona v vsakej važni zadevi odločilno besedo, glede vstanov-Ijenja zadrug pa celo iniciativo, to je edino pravico ustanovljenja. Če se tedaj ni vse zgodilo, kar bi vže mogoče bilo, kriva je temu le vlada, kajti obrtnikom ne pristoji sklicavati prvih zborovanj.
Dasi je od 29. septembra 1883 preteklo vže blizo 5 mesecev, se vendar na celem Kranjskem dosedaj ni napravilo le jedne zadruge. Sklicalo se je sicer v Ljubljani nekaj mojstrov, da so izvolili odbor, a sklicali se niso pomočniki, in dokler ti ne izvolijo odborov, po postavi ni mogoče pravil za zadrugo predložiti.
Pa ne samo to. Obrtna postava, ki sega tolikanj v vseh zadevah v javno življenje, koje nimajo rabiti in poznati le obrtniki, temveč zunaj deželne gosposke vsi nižji uradi, vsi občinski predstojniki i. t. d., niti nimamo v slovenskem jeziku.
Državni zakonik, ki jo je prinesel, nima nihče na razpolaganje in če bi tudi bil, je oblika in jezik v tistem tak, da ga na Kranjskem nihče ne rabi. Enako nimamo mini-sterskih naredeb glede rokodelskih obrtij in drugih predpisov. Manjka nam slovenski
prevod zadružnih normalnih pravil za zadrugo, pomočniški zbor, bolnišno blagajno in za razsodišče. Storilo se v obče pri nas ni tudi najmanjšega, da bi se ljudstvu postava popularno raztolmačila. Na deželi, kakor nam pogosta povpraševanja spričajo, niti ne vedo, veljajo li določbe glede vpeljave 'z&drug na deželi ali ne? V mestih itak vže nihče več ne verjame, da se bode v tej zadevi postava strogo izpeljala, dokaz temu je prvi pomočniški zbor v Ljubljani, ki je naravno izjavil, da se, ker mu postava ni po volji, nebode konstituiral, in postopanje vladnega komisarja, kateri je po tej izjavi zbor brez vgovora in pojašnjenja zaključil. Kupčijska in obrtna zbornica, kateri vsled §. 106 pripada dogovor z obrtniškim uradom, tega ni izpolnila. Naša „Laibache-rica“, ki ima toliko časa in prostora za druge stvari, bi lehko v vseh teh slučajih omenila vladine nazore, da bi človek vsaj vedel pri čemu je, ne omeni ničesar. Vsaj se celo ogiba, kar ji je moč, da nične pove. Poročilo o prvem zboravanju pomočnikov bilo je tako kratko in objektivno, ka-
kor da bi bilo postopanje pomočnikov povsem pravilno.
Oe se nam obrtnikom po takem postopanju vriva misel, da vlada nima volje postave točno izpeljati, je li to čudno ? Smemo li zameriti pomočnikom, če so v mislih, da jih nihče ne bode k zadrugi silil, se uporili, ter s tem dali izgled vsem drugim?
Brali smo, da so v nekih krajih (seveda ne na Kranjskem) nastopili svetovalci vlade, magistrata ali pa kupčijskih zbornic, ter obrtnikom in delavcem v društvah predavali postavo in vladine nazore. Na Dunaju sta mestna uradnika izdala celo postavo z natančnim pojašnjenjem vseh zadev. In pri nas? Mi smo iz lastnega nagiba in na lastne stroške storili nekoliko v pojasnenje te postave, a vsi drugi v to poklicani faktorji do sedaj niso storili ničesar. Obrtna postava ni povsem jasna, tolmači se jo lahko na različno stran. Kaj je tedaj pravo? Koliko volje ima vlada na tem, da se izpelje, in kedaj? Je samo pripuščeno zadruge vsta-noviti, ali jih vsakdo lahko negira? Vlada jih ima vpeljati — ona naj govori!
Napredhjaštvo v zadrugah.
Odkar so prenehale stare zddruge, pri katerih seveda o prostem duhu ni bilo nič slišati, razpadla je celoskupnost mojstrov, a nastalo pa je zedinjenje mej delavci. Mej tem ko so pomočniki uporabili dobrote društvene postave v svoje namene ter vstanovili delavska strokovna in bolnišna društva, gledal in čakal je mojster na pomoč od drugej in na postavo, katera ga ima siliti, da se združi.
Brezdvomno je, da bi se vse, kar imajo zadruge omogočiti, doseglo lehkč tudi po
*) Pri tukajšnej krojaSkej in čevljarske) zadrugi izdala se je od „seveda naprednjaške“ strani javna parola, da morajo tukajšni „mali krojači in čevljarji" skupaj tiščati in se „ta včlikim" ne sme pripuščati nobenega upliva pri zadrugi. To se je tudi izpeljalo in zadruge so popolnoma v rokah „teh malih" (če so namreč vsi izobčeni veliki, kar pa po meri kolovodjev ni res); a dozdaj od obetanega delovanja še prav nič nismo zapazili. Trobili so oni, ki se „ta malim" prištevajo tudi, da treba zjedi-
prostem združenji, kajti slednje je napravilo vže bodisi v političnem smislu ali pa v socijalnom preobratu največje učinke in je bilo tudi dokaz pravega spoznanja in navdušenja za svojo stvar, če odstranimo obrtna društva, ki se nahajajo v vsakej krouovini komaj po jedno, ne ostaje mej obrtniki, naj se prištevajo velikim, srednjim ali pa malim *), najmanjše zveze več. Nahajamo pa obrtnike v raznih primernih, mnogo pa tudi v nepotrebnih društ-j vih kot peto kolo, brez pomena, brez upliva.
njenja z delavci, ne vemo torej zakaj se n. pr. krojaški pomočniki niso hoteli s „ta malimi" zjediniti v zadrugo? Mi stavimo goldinar na groš, da bi bili mojstri in pomočniki teh dveh zadrug, katerim je to najbolj potreba, vže davno jedini in zadruge gotove, ko bi neke osebe ne bile napravile razdvoja in iznajdle razliko „malih in velikih", samo zato, da so ložje razpršile svoj žolč nad sodruge, koje brez stvarnih razlogov [osobno črtijo.
svojih lastnih potrebah govorijo pa naj-rajši v neumestnih krajih in to so gostilne. Kakor hitro pa kedo naglasa, da je obrtniškemu blagostanju tudi lastna popustljivost in malomarnost kriva propada, ■n da treba jedinosti in združenja mej so-(li'ugi, zadoni mu od vseh strani znani in večni izgovor onih, ki bi zboljšanje svojega položaja sicer prav radi imeli, tega pa so-đi'ugu ne morejo privoščiti, da je vse zastonj, da združenje ni mogoče, ter se mej sodrugoma razdere, precej ko Menja kaki naročnik. Tako nizko pri tleh navezane so naše ideje o sporazum-Ijonju, o celoskupnosti! Mesto podpirati Majhno število talentov broječih v našem stanu, se jih podira in uniči in to večinoma >z slepega egoizma, da bi dotičnik s kakim častnim mestom ne pridobil morebiti kacega zaslužka! Bolestno je pač odkrivati lastne raue, a dokler obrtni stan ne bode spoznal, da mu je treba hoditi povsem drugačnih potih kakor do sedaj, ni treba se nadejati, da mu bode bolje. Ne le to, celo slabeje bode, ker se mu vsaka nova upe-Ijava mora obrniti narobe, za kar imamo vže izglede.
Poglejmo si naše zadruge. Koliko govorjenja, koliko prošenj je bilo za nje. Celo iz Ljubljane podali so se nekateri v Gradec in na Dunaj, da so tam pri obrtnih shodih mej drugim prosili tudi za vpeljavo obligatoričnih zadrug. In ko je vlada kljubu vsemu nasprotovanju od liberalno-ka-pitalistične strani predložila postavni načrt, v katerega je sprejela naši glavni in prin-cipijalni terjatvi, dokaz zmožnosti
in obligatorične zadruge, takrat je obrtni shodnaDunaju enoglasno odobraval to postavo. Tendenca novej postavi je brez ugovora naša, kajti prvi in drugi načrt te postave ni imel ne duha ne sluha o dokazu zmožnosti in ne o zadrugah. Le v sled prošenj in pritiska obrtnikov na svoje poslance se je postavni načrt predrugačil in postava sprejela.
Ta sicer ni povsem povoljna, v obče to ni nobena postava. Določbe glede obligatoričnih z&drug pa so gotovo take, da vstrezajo vsakemu delu. Kdor ve, kaj je z&druga nekdaj bila in pomisli, da je tako nikakor ni moč več urediti, more pripoznati, da je po našej sedanjej z&drugi omejenje obrti kakor tudi stališče pomočnikov v njej vravnano povsem v smislu pravice in prostosti, kar pa v starih zčdrugah, ki so imele gledč 6brti privilegije na določeno število mojstrov, gledč pomočnikov pa ni-kakoršnega pripoznanja pravic taistih, gotovo ni bilo. Kdor tedaj sedanje z&druge imenuje nazadnjaške, pokaže s tem le to, da jih ne razumi, in gotovo je, da po njemu tudi napredek ne bode mnogo pridobil. Kedor pa misli, da bi morale imeti zddruge pravico postave dajati, odločevati socijalne in politične odnošaje in tako preustrojati svetovne razmere, ta je pač nazadnjak; kajti postavodajstvo pripadati mora prosto vsemu ljudstvu, da je kolikor moč vsem prav, ne pa le jeduemu stanu. Toliko onim čudnim naprednjakom, ki pa niti tega ne ved6, da je prosta misel in beseda, kakor tudi prosta volitev prvi pogoj naprednjaštvu inpravej prostosti.
Preskrbijenj e delavcev.
(Dalje.)
Da si stališče glede zadružnih blagajne ložje raztolmačimo, oglejmo si dotične Postavna določila še jedenkrat.
Po § 121. ob. p. je vsaka zddruga obvezana za podporo bolnih svojih pridruž-nikov (pomočnikov) vstanoviti si blagajno, ali pa more k vže obstoječim starim bla-gajnam pristopiti. Pravila teh slednjih mo-
rajo se pa v glavnih potezah strinjati z postavnimi določili o zadružnih blagajnicah.
Pri strokah, ki sedaj nobene podporne blagajnice nimajo, osnovati jo bode treba brez ugovora. Vplačevanje določeno je po postavi za pomočnike največ (maximum) do treh krajcarjev od prisluženega goldinarja, mojster pa bode imel za vsacega svojih pomočnikov
2*
vplačevati polovico onega doneska, kojega i se odmeri pomočniku.	c
8 tem naloženo je tedaj obrtnikom nekako plačevanje, katerega dozdaj niso imeli, i in od kojega sami ne bodo imeli nobene : druge koristi, nego, da jim odpade sedaj i vže naložena dolžnost plačevati bolnišnične i stroške za 14 dni, in pa zavest, da po- i močnik v slučaju bolezni ne bode i zapuščen.
Kar zadene vplačevanja delavcev, odo- : bruj emo brezpogojno dobrohotno silo, in gotovo je, da se bode tudi pomočnik, ko sprevidi nje koristi, prav rad podvrgel omenjenem vplačevanju. Vsaj je z nami vred prisiljen spoštovati in ravnati se po postavah, katere mu večkrat prav nič ne koristijo. Zakaj bi torej rad ne spolnjeval postave, katera je le njemu v korist? Da se delavci po velikih mestih protivijo vpeljavi teh blagajnic, je sicer resnično; a vzroki tacemu čudovitemu postopanju ležč drugej; mi smo jih v neki notici ob svojem času vže omenili. Nas to mnogo ne briga, ker v obče vendar še nimamo enacih razmer, kakeršne so mej delavci na Dunaju; kjer leži v interesu anarhističnih vodjev delavske stranke, da ostanejo delavci v bedi in ž njo v nezadovoljnosti.
Kar pa obrtnike zadeva, nam je znano, da nekateri izmej njih niso pri volji za delavce česa plačevati. Nekoliko jih je pa, ki računajo, da jim ne bode mogoče z ozirom na druge ogromne stroške in slabe zaslužke plačevati Še ta novi davek za svoje pomočnike. Tem pa hočemo dokazati, da ti I doneski nikakor ne bodo tako ogromni
*) Delavska podporna in invalidna blagajnica v Ljubljani, osnovana po tukajšnem delavskem izobraževalnem društvu leta 1870. plačevala je takoj pri pričetku po 5 gl d. podpore na teden, ako-ravno je vplačevanje udov znašalo le po 10 kr. na teden. Kljubu vsem tem je napredovala, dokler je bila z delavskim društvom združena. Pomisliti pa je treba še tukaj, da so bile različne obrti zastopano in mej njimi celo težaki, ki imajo kakor znano več nagiba k boleznim, kakor drugi delavci. Znani so nam mladi delavci, ki so v teku let vplačali 30- 50 gld. ne da bi bili le jedenkrat podpore potrebovali.
Enako blagajno ustanovili so delavci na Du-n a j u že leta 1868, in ta je v Avstriji najzname-
in da je naša dolžnost storiti vsaj nekoliko,1 da zboljšamo stanje svojih pomočnikov.
Ker je maiimum 3 °/0 od gld. za pomočnika in 1 '/a °/o od mojstra za naše razmere previsok, prevdarimo vsoto, katero bi imeli vplačevati, ko bi z&druga sklenila, da ima pomočnik vplačati le 2 kr. od prislu-ženiga goldinarja na teden. V tem slučaju odpade torej na mojstra donesek po jeden krajcar za vsak goldinar. Računajmo; Mojster ki ima 5 delavcev s srednjim zaslužkom na teden vsak po 7 gld., plača pomočnik 14 kr., vsi skupaj 70 kr. na teden. Mojster pa za vsacega 7 kr., torej za vse 35 kr. na teden. Na leto znašal bi ta donesek za pomočnika 7 gld. 28 kr., od vseh pa 36 gld. 40 kr. Za mojstra znaša za vsacega pomočnika na leto 3 gld. 64 kr., za vse skupaj pa 18 gld. 20 kr. na leto.
Iz sedanjega poslovanja enacih blagajnic pa vidimo, da donesek 10 kr. na teden zadostuje, da se bolnikom izplača podpora od3—4gld. na teden*), in pri vsem tem se nabira polagoma še precejšni fond. Tako ima tukaj obstoječa bolnišna blagajna za krojače (ustanovljena leta 1878 po tukaj-šnem krojaškim mojstru g. M. Kunc-u) pri kacih 40 udih vže okolu 700 gld. premoženja. Tudi enaka, nekoliko pozneje osnovana bolnišna blagajna za čevljarje preko 500 gld. Uprava teh blagajiu ne stane sedaj jednega novca, ker ta posel delavci zastonj opravljajo. Sklepati smemo tedaj z gotovostjo, da je mogoče tacim blagajnam, če se vplačuje na teden po 10 kr. redno in od vseh delavcev, izplačevati bolnikom podpore i | do 4 gld. na teden, posebno pa zatč, ker
i niteja. Akoravno so tam neugodnejše zdravstvene ■ razmere, vendar to društvo vedno napreduje. V do-i kaz so nam te le številko: Število udov znašalo je
•	koncem p. 1. 28.000. To društvo preskrbi delavce v 1 slučajih bolezni skozi celo loto, in sicer se izplača s skozi 26 tednov celi, skozi 26 tednov pa polovica k prejšnega zaslužka. Za vplačevanje so trije tarifi. ' Premoženje te blagajnice znaša 105 433 gld. in je > odkar obstoji v 76.900 slučajih bolezni izplačala že i ogromno svoto 1,360.469 gld. podpore. Bolezni tra-
•	jajo jedna proti drugi (Durchschnitt) 3 tedne. Srednja ' dosežena starost znaša 41 'lt let, mej tem osobito
pri tkalcih 48'V, let, pri delavcih se železom pa le
•	36 V, let.
bode več mladih pomočnikov vplačevalo kakor do zdaj.
Postava določuje, da se ima bolnikom izplačevati vsaj polovico prejšnjega zaslužka, in to vsaj skozi 13 tednov.
Ker vsota 4 gld. gotovo doseže polovico tedenskega zaslužka in ker pa z manjšo podporo bolniku ni dosta pomagano, napraviti bi bilo torej naj-ložje račun na podlagi štirih goldinarjev za tedensko podporo.
Zadostovalo bi pa v ta namen, da plača pomočnik na teden 6 kr., mojster pa 3 kr., skupaj 9 kr. Pri 5 pomočnikih znašal bi ta donesek za mojstra na teden 15 kr. na leto pa 9 gld. 80 kr. Mojster, ki ima le jednega delavca, plačal bi za celo leto 1 gld. 56 kr.
Ta donesek po našem mnenju nikakor ni previsok, a zadostoval bi gotovo, če jemljemo ozir na to, da je mogoče blagajnicam pridobiti še kake druge dohodke, n. pr. čiste dohodke kakih veselic, darovi imovitih mojstrov itd., utegnil bi se s časom ta donesek celo zmanjšati ali pa podpora povišati. Pozornost naših čitateljev obrnemo pri tej priliki še na jedno važno stran.
Nekako napačni separatizem sili razne čbrti, ki bi imele vsled majhnega števila mojstrov in delavcev skupaj spadati — narazen. Vsakdo pa bode sprevidel, da zadruge, ki bi imele 3 do 5 udov (mojstrov) in kakih 5—10 pridružencev (pomočnikov), nikakor ne morejo vzdržati bolnišne blagajne, kajti le jeden slučaj daljše bolezni kacega pomočnika vniči precej ves fond. Zatorej treba obrtnike že iz tega važnega ozira opozorjati, da bodo z&druge čim večje in števil-ueje, toliko ložje in ceneje spolnjevale naložene jim dolžnosti.
Sedaj si pa oglejmo upravo teh bla-gajin po določbah postave. Bolnišna blagajna (§ 121. c) imela bode posebno vodstvo. Obstalo bode iz dveh tretjin pomočnikov in jedne tretjine mojstrov.
če bode torej z&druga imela 9 odbornikov, bode 6 pomočnikov in 3 mojstri. Prvih Sest voli pomččniški zbor, a slednjo tri zadružni zbor. V jednakem razmerji izvoljen bode tudi nadzorovalni odbor.
Bazun tega pristoji mojstrom (§ 121. g) pravica na polovico vseh glasov, koje imajo pomočniki (udje blagajne) pri občnih zborih, ki imajo sklepati: 1. O odobrenju letnega računa, 2. o sklepovanju in prenaredbi pravil, 3. o vzetju posojil in 4. o razdruženju, ko bi zšdruga nehala. Če torej celo stvar objektivno preglčdamo, smemo sklepati, da so vsi ugovori in bojazni, ki se delajo od občh strani, le prazen strah.
Čudna pa taka bojazen ni. Vsaj so skoraj vse doslej izdane knjižice o obrtnej postavi ta določila tako zavijala in smešila, da tisti kdor jih je bral, ni več vedel pri čem je.
Najbolj razširjena knjižica je: „Die neue Gevverbeordnung nach den Beschliissen des Abgeordnetenhauses von Dr. Sg. Gold-berger“. Pisatelj tej knjigi (seveda liberalni žid) postavo tako smeši, da se le čudimo, da se taka neobjektivna izdaja postave mej svet pusti. Mej drugim piše na strani 68. v § 118. glede bolnišnih blagajnic, potem ko pravi, da se morajo sedaj vže obstoječe blagajne po novej postavi upraviti, — z mastnimi črkami: „Ausser in diesem Falle (der Gmandevungniimlich) miissen die be-stehenden Krankenkassen aufgelost werden“. In vendar se v celej obrtni postavi ne nahaja misli na tč, da bi se sedaj obstoječe na podlagi društvene postave osnovane blagajne morale razrušiti.
Je li po takem čuda, da se o tej zadevi sliši toliko nepotrebnega mrmranja in jeze?
Pri nas izven imenovanih dveh strokovnih bolnišnih blagajin drugih po delavcih vstanovljenih ni. Osnovanje tacih tedaj ne bode delalo ovire, če bi kakej zadrugi preje navedeni račun bil še previsok, (n. pr. na deželi) naredi si lahko na enaki način nekoliko nižjega. N. pr. pomočnik plača 4 kr., mojster pa 2 kr. na teden. To bode zadostovalo za podporo do 2 gld. na teden. Postava nam v tej zadevi prepušča prosto roko, ker 3 0/0 od gld., to je maiimum (največ), kar se sme vplačevati.
Postavna določba, vplačevati od vsa-cega prisluženega goldinarja ter izplačevati polovico zaslužka zadnjega tedna pred boleznijo, je vsaj pri naših razmerah neiz-
peljiva, ker so delavci večinoma od kosa plačani in prislnžki nejednaki. Co torej stvar uredimo na način kojega smo omenili, gotovo ne bode nobenih zadržkov, kajti smoter postavi je, bolnega delavca preskrbeti, a način preskrbljenja vrediti si moremo kakor je ložje in enakomerneje.
Naj pri tej priliki spregovorimo Se par besedij glede omenjenih blagajin krojačev in čevljarjev. Kolikor čujemo niso udje taistih do sedaj pri volji te blagajne preustrojiti v zadružne, ker bi s tem izgubili, kakor menijo samoupravo. Temu mnenju nasproti opozarjamo jih le na tč, da jim samouprava ge vedno ostane, kajti v odboru imajo dve tretjini glasov. Pri občnem zboru seveda ne morejo brez volje zadruge sklčpovati o navedenih točkah, a to bodo gotovo pripoznali, da mojstrom, ki pla-čiijejo polovico vseh dohodkov, ne da bi imeli zato kak materijalen dobiček, p o vsej pravici pripada polovico glasov, kadar bi šlo za p r e n a r e d b o pravil, ali
pa za skl ep o vanj e o premoženju in za razpust društva. Kedor tega n« pri-pozna blesti za le slepa strast! V sedaj ne blagajne pa mojstri po postavi niso zavezani vplačevati. Če se tedaj ti društvi prostovoljno ne preustrojite v zadružne, kar je obrtnikom iz lastnih vzrokov gotovo brez pomena, a po našem prepričanji za pomočnike koristneje, potem bodo mogle ti dve zadrugi napraviti svoje blagajne, ker so zavezane plačevati bolnišnične stroške. Ti prostovoljni društvi pa zamorete kot privatne tudi za naprej delovati, kakor do zdaj, k razrušenju siliti jih ne more nihče, in tega gotovo tudi mi nočemo. Udje teh blagajin (pa le samo ti) imajo v tem slučaju prosto roko. Če je nezaupanje do svojih mojstrov seglo vže tako daleč, da jim ne zaupajo v odboru niti tretjine glasov, potem je seveda pametnoji da ostanejo za se, in s tem ustrežejo onim osebam, kojih geslo je: „Z glavo skozi zid“.
Domače zadeve.
K osnovanju zadrug.
Pekovska z&druga.
Ta je bila prva, ki je svoja pravila predložila deželni c. k. vladi. Ker pa tem niso bila priložena pravila za pomočniški zbor, za bolnišno blagajno in za razsodišče, jih je deželna vlada vrnila z naročilom, da se imajo predložiti pravila za omenjene tri oddelke z&druge, ob jed nem se zadružnimi pravili. Ta odločba deželne vlade, ki se sicer vjerna s §. 120. obrtne postave, je tedaj merodajna za vse zadruge.
Naj pri tej priliki tudi omčnimo, da se imajo pravila predložiti v treh izvodih. Kčlekovati jih pa ni treba. Enako ni potreba kčlekov (štempelnov) za dopise na mestni magistrat, kakor tudi ne na deželno vlado v zadružnih zadevah.
Mesarska zadruga.
Občni zbor je imela ta zčdrugadne 10. ja-nuvarija. Udeležba je bila mnogobrojna. Kot vladni komisar bil je navzoč mestni komisar g.
Tomec. Predstojnik mesarskej zadrugi g. Štrukelj pozdravil je zbrane ude ter razložil namen zbora, kateri obstoji v obravnavi in o vzpre-jemu zadružnih pravil. Pravila, koja se z majhnimi preraembami strinjajo z „Normal-štatutomu, so se potem vzprejela. Sprejem-nina (Aufnahmsgebuhr) bode znašala za vč-like mesarje lOgld., za manjše O gld., in za tiste, ki koljejo le drobno živino 3 gld. Zadruga bode imela preko 80 udov.
Pri temu zborovanju priporočal je odbornik mesarske zadruge g. Slovša svojim sodrugom naročenje na „Obrtnika11, da se tem ložje ohrani obrtnikom lastno glasilo in je pristopilo takoj k precejšnemu številu prejšnih naročnikov še 10 novih.
Zadruga stavbenih strokov.
Dne 17. januvarija bila je po čbrtnem uradu sklicana, da se konstituira. Vsled prejšnjega dogovora združili so se v to z&drugo: stavbeni mojstri, zidarji, kamnoseki in te-
sarski mojstri. Izvoljeni so: predstojnikom: stavbeni mojster g. Filip Zupančič, namestnikom: stavbeni mojster g. Franc Falescbini; v odbor pa: gg.: Jakob Zupančič, zidarski mojster; Vinko Čamernik, kamnosek; Anton Gvajc, tesarski mojster; namestnikom: gg. Anton Jerančič in Matej Breme, tesarska mojstra. Za ustanovo bolnišne blagajne imajo zidarji že sedaj 500 gld.
Zborovanje krojaških pomočnikov.
V nedeljo 20. januvarija sklical je mestni magistrat v prvo krojačke pomččnike, da se v smislu § 120. ob. p. konstitujirajo v pomččniški zbor, ter izvolijo temu zboru načelnika in odbčrnike.
Pri temu zborovanju nastal je dozdaj pri nas prvi slučaj pasivnega upora zoper novo obrtno postavo. Pomččniki so namreč izjavili, da jim je nova obrtna postava nazadnjaška in se tedaj nečejo kou-stitujirati. Vladni komisar g. Tomec je po tej izjavi zbor takoj zaključil in pomočniki, ki so se zborovanja polnoštevilno vdeležili, zapustili so magistratno dvorano v ponosnej zavesti, da so pogumno branili koristi svojega stanu.
Da bode pa vsakdo te grozne določbe čbrtne postave, proti kojim se je pomččni-kom umestno zdelo se upreti, poznal, naj o stvari natančneje spregovorimo.
Večkrat smo že omenjali, da namerava obrtna postava z upeljavo obligatoričnik zadrug napraviti mej mojstri, pomččniki in v č j e n c i nekako družinsko življenje. Posamezen naj ne bode osamljen, temveč naj se v zvezi se svojo zadrugo čuti pravi član velike družine svojega stroka. Divja konkurenca, ki preti preplaviti mali 6brt, naj bi v zddrugab našla zatvor-nice, katere ne bi mogla podreti in mojster kakor tudi pomččnik, ki je osamljen, izpostavljen ne le nadvladanju od vseh strani marveč se mu tudi krivica godi, — naj bi v teh zavodih, ki so v prejšnih časih osigurali veljavo in moč obrtujočih stanov — našla varno zave tj e.
Postavodajalec odločil jim je v to svrho vse česar je potreba. Zjedinil je v jedno zadrugo mojstre, pomččnike in viljence, ter pr-
vima dal pravico vodstva in nadzorovanja, slednje pa dal v zaščit obema, da postanejo vrli naraščaj in tako temelj boljšejj bodočnosti.
Stare z&druge nejso pomočnikom pri-poznale nobenih pravic, v sedanjih pa jim pristoji popolno varstvo svojih ko-ristij v obče, zraven tega pa tudi vodstvo bolnišne blagajne in enakopravnost pri razsodišču (Schiedsgericht). Zaradi tega imajo napraviti pčmočniški zbor in v ta namen izvoliti svoje zastopnike v zadrugi.
Ce še pomislimo, da vsled postavnih določeb s tistim dnem, ko se zddruga osnuje, vsi pčmočniki dotičnih mojstrov brez izj eme in ugovora že k zadrugi pripadajo, in da je pomččniški zbor le v njih lasten prid postavljen, razumel bode težkč vsakdo, kaj neki mora biti vzrok tacemu uporu zoper samega sebe.
„Nazaduj aštvo“ postave ne more biti vzrok, kajti spominjamo se, da so pri nekem ljudskem shodu pomočniki odobravali izjavo „svojega krojaškega vodjo“, ki je trdil da je Obrtna postava še preslobodna, ter da bi se moglo omejiti in določiti celo število mojstrov. Bolnišna blagajna kakor je dčnes v članku „Preskrbljenje delavcev1' razgovarjamo, tudi ne more biti vzrok, tem manj pa upeljava razsodišča. Naj torej za sedaj le to omenimo, da ta sklep pomočnikov ni bil dobro premišljen, kajti na pasivni upor zoper postavo do zadnjega dnč niti nihče mislil ni. Govorilo se je le, da ne bode treba napravljati zadružne bolnišne blagajne, ker jo pomččniki vže imajo. Upor zoper konstitujiranje pomččniškega zbora prešinil je pomččnike še le večer pred zborovanjem, ko so imeli v družbi dobro znanih osob svoj dogovor.
Parola k uporu zoper obrtno postavo pa prihaja kakor smo že v neki notici lansko leto omenili, od anarhistične stranke z D u n a j a, a celč tam ni mogla preprečiti te upeljave, kajti do sedaj konstitujiranih je na Dunaju že blizo 50 pomččniških zborov.
Mi osobno nimamo nikakoršnega interesa na tem, a odbor krojaške zčdruge, ki je vedno poudarjal, da je treba sloge z
delavci, kar tudi mi brezpogojno odobrujemo, | to zddrugo v pravi tir, a zgodilo se bode to, svoje n&loge ni razumel: kajti k raz-j čim preje tem bolje in v korist mojstrov
dvoju mej mojstri prouzročil je tudi razdvoj z delavci. Težko, težko bode sedaj spraviti
kakor tudi pomočnikov.
Razne stvari.
Obrtni inšpektorji. Pregledovalnik okrajev (Aufsichtsbezirke) bode devet. K zadnjem spada Štajersko, Kranjsko, Trst s Primorskem in Dalmatinsko. Imenovan je za deveti okraj g. dr. Pogačnik, dosedaj mestni svetovalec v Dunajskem Novem mestu. Sedež temu bode v Gradcu. Po stanu so imenovani inšpektorjem: 5 civil inženirjev, 3 bivši fabriški vodje, 1 jurist.
Strokovni odsek zsi mehaniko v spodnje avstrijskem obrtnem društvu predlagal je napravo mej narodne razstave, motorjev in orodnih strojev na Dunaju v letu 1884.
Delegacija avstrijskih obrtnih društev. Dne21. januvarija bilo je v spodnjeavstrijskem obrtnem društvu zborovanje pooblaščencev tega in pa moravskega obrtnega društva. Kazgovarjal se je načrt izdelan po moravskem obrtnem društvu z namenom osnovati delegacijo za avstrijska obrtna društva. Navzoči so bili od spodnje-avstrijskega obrtnega društva: Predsednik dr. Banhans, podpredsednik Matscheko, dvorni svetovalec Exner, komorska svetnika Neuber in AVblfbauer, komercijalni svetnik Harpke in tajnik društva dr. Auspitzer. Od moravskega obrtnega društva: Predsednik Burghart in udje Presler, Exner, Heinrich, Eiegelmann, dr. Meroses in Rohrer. Razgovor trajal je 3 ure in seje načrt (regulativ) z majhnimi popravki sprejel. Glavni namen tej delegaciji bode se skupnim posvetovanjem omogočiti jednom er no postopanje vseh v zvezo spadajočih obrtnih društev, gledč vseh važnih obrtnih vprašanj in osnova centralnega obrtniškega časnika v zastop in pospeševanje obrtniških zadev v Avstriji.
Vodstvo tej skupini prepustilo se je predstojništvu spodnje-avstrijskega obrtnega društva, kojemu se bode vsako leto pri glavnem shodu izvolilo nekaj odbornikov. Ta ima določiti tudi čas prvega zborovanja, koji ima biti na Dunaju.
Obrtna društva so se povabila, da tej delegaciji pristopijo.
V Parizu je mej delavci grozna beda. Število delavcev, ki so brez zaslužka, znaša neki 300.000! Temu je kriva deloma kup-čijska kriza, — deloma pa tudi to, da delavci tacih velikih mest nečejo zapuščati. Mej tem ko se kmetije zanemarjajo, polnijo se mesta s proletarijatom. Te nenaravne razmere ne bodo imele dobrega konca.
Z&druge na Dunaju so skoraj ustanovljene. Od vseh 109 ki jih ima biti, konsti-tujiranih je že do 25. januvarija 91. S pomočniškimi zbori gre počasneje; a kjlubu vsemu rovanju anarhistov, ki žele obrtno reformo preprečiti, konstitujiralo se je do 25. januvarija uže 40 pomočniških zborov. Le peki, strugarji in milarji (Seifensieder) — še niso izvolili odbora zaradi pomčt pri povabilih k zborovanju. Ostali pomočniški zbori pa še niso sklicani.
Prošnja, da se odpravi delo na Gradu, predložena je zopet v državnem zboru. Dosedaj sklepale so se take peticije v javnih shodih in nabirali podpisi po mestu, a zdaj so prosilci stvar kar na skrivnem napravili, češ, da „nove ideje“ nihče ne poizve.
Občni zbor kranjskega obrtnega društva bode v nedeljo 17. februvarija dopoldne ob 10. uri v „Hotelu Evropa". Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Volitev odbora. 3. Splošni predlogi. K obilnej udeležbi vabi
Odbor.
Inserati se sprejemajo in stane dvestopna petit vrsta za enkrat 5 kr., veikrat ceneje, — tnscrnte iverden angenommen und kostet die zweispaltigc Petitzeile 5 kr. — Mehrmalige Einschaltungen biUiger.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.