Leto XXXVII
Št. 15
Murska Sobota 18. april 1985
CENA 40 DIN
NASLOV
Iz Ljutomera smo dobili obvestilo, da je upokojenka — ne želi biti imenovana — darovala za dograditev kirurgije 100 tisoč dinarjev in za pomoč lačnim v Afriki prav tako 100 tisoč dinarjev. Skupno je torej iz svojih prihrankov podarila 20 milijonov starih dinarjev. .
V soboških sindikatih si prizadevajo, da bi letos še bolj kot doslej vse organe in organizacije spodbudili k večji zavzetosti pri izpolnjevanju pomembnih nalog. Zavedajo se namreč, da je prav od njih odvisno uresničevanje samoupravnih pravic in izpolnjevanje obveznosti delavcev ter njihovih neposrednih interesov. Ze bežen pogled na akcijske usmeritve in naloge občinske organizacije zveze sindikatov v Murski Soboti za letošnje leto dokazuje, da jih čaka zares precej dela, izpostavljene so predvsem tiste naloge, ki jih narekujejo aktualne gospodarske in politične razmere v družbi in organizacijah združenega dela, dolgoročni program gospodarske stabilizacije ter pripravljenost in usposobljenost osnovnih sindikalnih organizacij, da se kot gonilna sila temeljiteje spopadejo z reševanjem težav v lastnih delovnih okoljih.
Ob prihodu zvezne štafete
Obeta se enkratna prireditev!
Jutrišnje popoldne se v Murski Soboti obeta zares izjemen dogodek. Pester kulturni in zabavni program ob prihodu nosilcev zvezne štafete mladosti, ki bo predstavljal množični shod mladine, delovnih ljudi in občanov, se bo začel ob 17. uri na prostoru med stavbo prve osnovne šole in mestnim parkom, uro prej pa bo godba na plhaia v središču Murske Sobote pozivala na osrednjo prireditev. Ta bo, kot so povedali na . razširjeni seji predsedstva OK ZSMS, v glavnem potekala na teh odrih in ob njih, razdeljena pa bo v tri dele.
Najprej bo množični nastop cicibanov in pionirjev, ki bodo simbolizirali pomladno igrivost in sproščenost, zatem se bodo predstavile številne folklorne in ritmične skupine ter harmonikarji, vmes pa bodo tudi razgovori z mladimi, ki so dosegli izjemne rezultate na različnih področjih. Gotovo bo zanimiv tudi prikaz dosežkov tehnične kulture. Osrednji program z recitalom se bo začel ob 19. uri, ponazarjal pa bo revolucionarno preteklost, kritičen odnos mladih do sedanjost i in naravnanost v prihodnost.
V enournem recitalu bodo nastopili pevski zbori, glasbeniki, beltinska folklora in ritmična skupina Plesna kuhinja. Po sprejemu zvezne in treh občinskih štafet nekaj pred 20. uro pa se bo nadaljeval sproščen program, ki naj bi trajal do poznih večernih ur. Predstavili se bodo pevski zbor srednješolskega centra, folkloristi, vojaki s športnimi vajami, pripadniki Rdbčega križa in taborniki ter karateisti, ki bodo prikazali del svoje bogate dejavnosti. Pridružila se jim bosta ansambla Diamanti in Doroja, poskrbljeno pa bo tudi za okrepčitev. Zvezna štafeta se bo nekaj časa zadržala v vojašnici, nato pa jo bodo prevzeli mladi iz Mure, kjer bo prenočila.
M. Jerše
SPOMLADANSKA SETEV vToMURJU DOBRO POTEKA
Pomurski kmetijci so jeseni zasejali z ozimnimi žiti vse načrtovane površine, zato so jim za spomladansko setev ostale le njive, ki so jih za to namenili s setvenim planom 1984/85. Pšenico so posejali v glavnem pravočasno, ta seje primerno obrasla in kljub hudemu mrazu dobro prenesla zimoi Prvo dognojevanje je prav tako mimo in po posevkih sodeč bi lahko sklepali, da bomo ob žetvi zadovoljni. Družbeni sektor ima pšenico na okrog 2.100 hektaijih, ob tem pa še 320 hektarjev semenske pšenice, medtem ko so kmetje pšenici odmerili okrog 13.000 hektaijev polj. Čeprav še niso sklenjene vse pogodbe o tržnem pridelovanju, je letos v organizirano tržno proizvodnjo vključenih 6.500 hektarjev kmečkih površin, s teh pa naj bi ob žetvi oddali 17 tisoč ton pšenice. Računajo, da bodo 12 tisoč ton pridelka odkupili še od družbenega sektoija in bo tako v Pomurju realiziran načrt odkupa 27 tisoč ton tržnih viškov krušnih žit.
V tem času je v Pomuiju največ skrbi namenjene setvi sladkorne pese. Setev poteka normalno, saj so pridelovalci oskrbljeni s potrebnim reprodukcijskim materialom, nekoliko pa seje tudi letos zatikalo pri organizacijskih vprašanjih. Po republiškem setvenem načrtu bi morala družbena kmetijska gospodarstva letos pesi nameniti 1.486 hektaijev površin, zasejala pa jih bodo 1.350 hektarjev in tako načrt izpolnila 90-odstOtno. V teh organizacijah sicer pravijo, da se ne branijo setve sladkorne pese, vendar zaradi kolobarja in potreb po koruzi tej kulturi ne morejo nameniti več površin. V zadružnem sektoiju že vsa leta namenjajo pesi približno enake površine, in tudi letos jo bodo kmetje zasejali na 980 hektarjih. Za te površine so že sklenjene pogodbe, planske obvez-
Poleg sladkorne pese pridelovalci v teh dneh hitijo tudi s saditvijo krompirja. Dobro organizirano tržno proizvodnjo krompirja imajo prednem na območju TZO Beltinci in v Kmetijski zadrugi Lendava, za krompir pa se odloča vse več kmetov tudi na drugih območjih. K temu jih je morda nekoliko spodbudila tudi letošnja visoka cena, ki je v začetku pomladi dosegla tudi 55 dinarjev za kilogram. Foto: Jože Šabjan.
nosti, ki znašajo 1.400 hektarjev, pa bodo tako izpolnjene s 70 odstotki. S setvijo sladkorne pese so pomurski pridelovalci začeli v začetku prejšnjega tedna, v tem tednu pa bodo setev v glavnem opravili.
Največ površin pa bodo tudi letos v Pomurju namenili koruzi. Družbeni sektor jo bo za zrnje zasejal na 3 tisoč hektarjih, poleg tega pa bo sejal še 600 hektarjev koruze za siliranje, kmetje pa bodo koruzi namenili 18 tisoč hektarjev polj, od tega 12 tisoč hektaijev za zrnje. Tudi letos se
Ugotavljanje ugotovljenega
Medobčinska uprava inšpekcijskih služb je 23. junija 1983 izdelala obsežnejšo informacijo o nekaterih vidikih onesnaževanja okolja in predlogih za ureditev stanja. Ista uprava je marca lani oblikovala poročilo z naslovom Inšpekcijsko nadzorstvo in varstvo okolja. Delovna skupina za pripravo gradiva o problematiki varstva okolja — vodi jo Jože Fras, avtor že prvih dveh gradiv — je pod okriljem pomurskega medobčinskega sveta SZDL sestavila še eno poročilo. Zal tudi slednje ne more v celoti in zadovoljivo odgovoriti na vprašanje mrtveca iz Aškerčeve balade Mejnik — Joj, kam bi del? Odgovor, ki ga imamo
nadaljujejo prizadevanja za inte-nzifikacijo pri pridelavi koruze, saj bodo y organizirano proizvodnjo vključili okrog 6 tisoč hektarjevkmečkih površin. Sortni izbor so določili že pozimi, v Pomuiju so za to izbrali štiri sorte, semeje regresirano, v Pomurju pa bodo kmetom prodali okrog 300 ton kakovostne semenske koruze. Začetek setve koruze je odvisen od vremenskih razmer, ko se bo zemlja primerno ogrela, računajo pa, da bodo načrtovane površine zasejali do srede maja.
Ludvik Kovač
pri roki — kot večletno neke vrste ,,dežurno resnico" — se glasi: tja, kamor te nihče ne vidi! Kot kažejo terenske izkušnje, so ljudje to možnost doslej obilo izkoriščali, tako da zdaj ne vse kriplje bijemo plat zvona za varstvo okolja. (Le glejmo, da nam še zvon ne pade na glavo!)
Zanima nas. kako bi to naše ugotavljanje ugotovljenega komentiral daljnovidni nemški biolog in goreč pristaš Darwinovih naukov Ernst Haeckel, ki je leta 1869 skoval besedo ekologija. Za ruskega književnika Gogolja že vemo, kaj bi nam odvrnil: ,,Ne krivi zrcala, če imaš grd obraz!" Naša liudska modrost je še bolj
Med prednostne naloge soboških sindikatov v letošnjem letu sodi uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v razmerah gospodarske stabilizacije. To pomeni še večjo aktivnost pri dograjevanju samoupravne organiziranosti in samoupravljanja v OZD in skupnostih. V bistvu gre za odločanje delavcev o razmerah in rezultatih dela v celotnem reprodukcijskem procesu, kot so cene, naložbe in drugo, za pospeševanje združevanja dela in sredstev, sanacije in prestrukturiranje delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo oziroma na meji rentabilnosti.
Posebna pozornost pa bo namenjena tudi usklajevanju delovnega in obratovalnega časa, da bi izboljšali izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.
Komuna in Graditelj iščeta možnosti povezovanja
Krajevna konferenca SZDL in DO Rašica TOZD Beltinka sta pripravili pretekli teden v Beltincih pogovor s predstavniki 'združenega dela Beltinke, Komune, Graditelja, šole in krajevne skupnosti z namenom, da bi ugotovili, kakšno je stanje zaradi sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer, kako je z njihovo prihodnostjo in sodelovanjem v krajevni skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da ima tozd Beltinka v okviru DO Rašica izdelan dolgoročni razvojni program, ki ga že izvajajo, hkrati pa tudi nimajo posebnih težav pri poslovanju. V povsem drugačnem položaju pa sta delovni organizaciji Komuna in Graditelj, ki se zaradi razmer v gradbeništvu vse bolj ubadata s težavami, pa tudi
praktična: ,, Najprej pometi pred lastnim pragom, šele nato se spravi pred sosedovega!” In še bi se dalo pleteničiti, če nam ne bo pozornosti pritegnili dve ugotovitvi iz tretjega poročila. Prvič, da lahko zavoljo resda izredno koristnih melioracij iztrebimo simbol Pomurja — štorklje, ki utegnejo zavoljo teh in podobnih zemljiških posegov z drugimi Živalskimi vrstami ostati brez „zelenih otokov”; in drugič, mar je ugotovljena sušica jelš že posledica vplivov kislega dežja, ki drugje po Evropi množično mori gozdove? Skratka; se nam veja, ki si jo tako ihtavo žagamo, že lomi? (BRŽ)
cije za boljše delo. Hkrati bo veliko govora o dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov in drugih normativnih aktov, kar mora prispevati k večjemu lo-čevaiyu med dobrim in slabim delom.
zato, ker nimata dolgoročnih razvojnih programov. Trenutno stanje v obeh kolektivih sicer ni kritično, saj imajo dovolj dela, vendar pa je potrebno zaradi socialne varnosti zaposlenih že danes misliti na jutri. V krajevni skupnosti Beltinci namreč zelo želijo, da bi jasneje začrtali nadaljnji razvoj združenega dela. Na pogovoru, za katerega so menili, da je bil koristen in potreben, je bilo poudarjeno, da naj bi v obeh delovnih kolektivih analizirali sedanje stanje in ugotovili, kakšne so lastne možnosti nadaljnjega razvoja. Proučiti pa bi morali tudi možnosti medsebojne združitve, ugotoviti, kaj bi le-ta pomenila za nadaljnji razvoj, in povezovanja z močnejšimi delovnimi organizacijami. V vsakem primeru pa je potrebno pripraviti dobre razvojne programe. Kot je bilo rečeno, jim želijo v krajevni skupnosti pri tem pomagati.
Govorili so tudi o razvejani društveni dejavnosti v krajevni skupnosti, ki se srečuje z denarnimi težavami. Zavzeli so se za združevanje sredstev in njihovo razdeljevanje glede na aktivnost posameznih društev. Krajevna konferenca SZDL Beltinci pripravlja tudi problemsko konferenco o društveni dejavnosti, na kateri bodo analizirali stanje in konkretneje opredelili naloge za nadaljnje uspešno delo.
Feri Maučec
Danes veliki Vestnikov intervju
VESTNIKOV VLAK 85 ŠKOFJA LOKA
sobota 1. junij — cena na osebo 1.700 dinarjev — prijave in vplačila od ponedeljka, 22. aprila, v upravi lista, Murska Sobota, Titova 29/1.
Tudi letos 100 izžrebanih! V ŠKOFJI LOKI avtobusi — malo pešačenja — odhod iz Murske Sobote okrog 6. ure.
aktualno doma in po svetu
Več kot teden dni je na Danskem vrelo. Velike stavke in demonstracije, zahteve po višjih plačah in skrajšanem delovnem času. Vlada je ostala trdna m je obljubila samo 2-odstotno zvišanje	plač.
Demonstranti so v Kopenha-genu na vejo obesili lutko, ki je predstavljala predsednika vlade Schliitera.
Se osem jedrskih elektrarn
Do konca tega stoletja naj bi v Jugoslaviji zgradili še osem jedrskih elektrarn. V Hrvatski nameravajo do leta 2000 zgraditi 3 JE z močjo po 500 megavatov poleg že dogovorjene JE Prev laka, ki bo imela moč 1000 megavatov,
gradili pa naj bi jo skupaj s Slovenijo. Elektrogospodarstvo BiH načrtuje gradnjo manjše JE, ki bi jo zgradilo z lastnimi sredstvi, večjo JE pa skupaj z ostalimi udeleženci v državi. Makedonija se dogovarja o gradnji JE s Srbijo in
40 let po preboju-
» V soboto so v sremskem Šidu svečano proslavili 40-letnico preboja tako imenovane sremske fronte. Boji na tem > sektorju so trajali približno pol leta in sodijo med največje vojaške operacije med NOB. Na proslavi v Sidu se je zbralo več kot 150 tisoč ljudi. Pod 59 bojnimi zastavami slavnih enot narodnoosvobodilne vojske, ki so 13. aprila pred štirimi desetletji prebile fronto in odprle pot proti Zagrebu, se je zoralo preko 10 tisoč borcev, ki so sodelovali v bojih na sremski fronti, v vojaških operacijah pa je leta 1945 sodelovalo 110 tisoč borcev v 59 brigadah.
Vojvodino, načrtuje pa tudi gradnjo JE v lastni režiji. Srbija načrtuje gradnjo JE na Donavi, v Vojvodini pa naj bi prva JEzačelaobratovati pred letom 1995.
Maja manj inflacije
Statistika trdi, da so bili marca letos stroji v povprečju še enkrat dražji kot lani, barvne kovine trikrat. kemični izdelki, električne naprave, žagan les, tekstilni izdelki, pijače, krmila, tobak pa so bili marca dvakrat dražji kot marca lani. Slovenski statistiki so izračunali, da je znašala stopnja inflacije (porast cen na drobno) v naši republiki 79 odst, glede na marec lani.
Avstrijska odlikovanja
Včeraj so v vladni palači v Železnem podelili odlikovanja prizadevnim posameznikom, ki so šestnajst let prizadevno utrjevali kultur-no-znanstveno in prijateljsko sodelovanje med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo prek Mednarodnega kultumo-zgodovinskega simpozija Modinci. Veliki red zaslug za republiko Avstrijo je dobil tudi dr. Vanek Šiftar.
Letošnji simpozij Modinci bo od 1. do 5. julija v madžarskem Koszegu in sicer na temo: »Država in družba v panonskem prostoru med obema vojnama«.
Vse močnejši protiinflacijski vzvod pa postajajo polna skladišča končnih izdelkov. Dve tretjini slovenskih podjetij že ima večie težave s prodajo svojih izdelkov. Ekonomisti trdijo, da zaloge niso le začasna težava, zato računajo, da se bo inflacija v maju umirila.
Delavci za večje pokojnine
Osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije so zbrale mnenja o ukrepih za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. Delavci v združenem delu so ob tem poudarili, da je letos v Slovenili treba uresničiti predvideno 75-odstotno medletno uskladitev pokojnin. S sedanjo 12,54-odstotno prispevno stopnjo pa se ne bo zbralo dovolj denarja za tako usklajevanje. Delavci menijo, da se bodo trudili zbrati denar za tekoče usklajevanje z večjo proizvodnjo, ki bo dala večji dohodek in osebne dohodke, s tem pa tudi večji dotok denaija za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V kolikor bi se zvišala prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje — kot trdijo delavci v odgovorih na vprašalnik, ki so ga sestavili sindikati — potem bi se morala zmanjšati katera od drugih obveznosti, ki jih delovne organizacije plačujejo na račun družbenih dajatev.
Učitelj je vprašal učence: ,,Kdaj so tuje čete zasedle Avstrijo?” Odgovori so se glasili: po vojni. Nekateri učenci so še dodali: okupacija je trajala do sklenitve državne pogodbe leta 1955.
Noben učenec — kot piše v eni od številk avstrijske revije Zukunft — ni opozoril na to, da je Avstrijo od leta 1938 do 1945 zasedla Hitlerjeva vojska in da je Avstrija kot država zginila z zemljevida Evrope.
Ta primer, samo eden med mnogimi, nam potrjuje: tudi 40 let po osvoboditvi Avstrije izpod nemške nacistične vladavine se najnovejše preteklosti v šolah in javnosti ni posrečilo predstaviti tako, kot se je v resnici zgodila. Zato bi morali vzeti proslave in spominske prireditve v začetku leta 1985 kot povod, da ne govorimo samo o uspehih, doseženih v drugi republiki, ampak da spomnimo tudi na usodo Avstrije pred osvoboditvijo, opozarja Josef Hindels, pisec članka v omenjeni reviji.
ŠTIRJE SEDEŽI
ZA
OSEM POTNIKOV
Lani je bilo v Jugoslaviji registriranih 2.870.000 osebnih avtomobilov, in kar je za nekatere presenetljivo: 95326 več kot leta 1983. '
Po podatkih statističnega zavoda je bilo lani največ avtomobilov v Srbiji (718.775), na Hrvaškem 579317, v Sloveniji 489373, v BiH 363338, Vojvodini 270.722, Makedoniji 235311, na Kosovu 64.972 in v Črno Gori 56.157. V primerjavi z letom 1983 se je število osebnih avtomobilov v odstotkih najbolj povečalo na Kosovu — za 12 odst., najmanj v Srbiji — za 03 odst.
Povprečno pride v Jugoslaviji osebni avfb na osem prebivalcev.
In kako kažejo podatki o osebnih avtomobilih v družbeni lasti? V Makedoniji pride na en takšen avto 34,7 zaposlenih, v Sloveniji 39,4, v Vojvodini 39,9, v Srbiji 403» v Črni Gori 413, v BiH 42, na Kosovu 45,6 in na Hrvaškem 563.
' NESMISELNE
KONFRONTACIJE
Ob kritiki sedanjostijč neki filozofugoto vil, da seje partija odlično znašla v opoziciji, a da se zveza komunistov očitno ne znajde v poziciji, ker njeni člani še vedno ravnajo po pravilih opozicije.
Na to misel me je spomnila nedavna polemika o milijarderjih, ki temelji na konfrontaciji naših domačih delavcev s tistimi, ki delajo v tujini, češdaso zunaj plače tako velike, dase mnogi vrnejo z delav tujini kot milijarderji.
Nesmiselnost te vrste konfrontacije enega dela delavskega razreda z njegovim drugim delom, češ da živijo eni dobro na račun slabega življenja drugih, je ovrgel neki razumni občan s pripombo, da naši delavci v tujini, tisti, ki gredo za dve leti na gradbišče ozda, ki gradi v tujini zaradi izvoza, ne zaslužijo več kot Indijci, Pakistanci in drugi delavci, ki sodijo med najslabše plačane delavce.
Pomeni, da smo tudi zunaj meja najslabše plačana delovna sila in daje razlika med plačami doma in v tujini samo v stroških stanovanja in vsega drugega kar spada k preživljanju — zunaj so ti stroški mnogo večji kot'doma, in je torej rezultat na obeh straneh isti. Le daje pri delu v puščavi ah pragozdu veliko več nevarnosti kot na domačih tleh, da ne računamo ločenega življenja, deljenih stroškov preživljanja družine doma in podobnega.
Navsezadnje, opozarja kritiko milijarderjih, je treba vedeti, da je skoraj že vsak drugi Jugoslovan milijarder, če računamo stanovanja, hiše, posest in druge dobrine, ki jih uživamo, saj so vredne vsaka zase skoraj milijardo, ali pa tudi znatno čez.
Najbolj zgovorna pa je ugotovitev, da smo postali zelo slabo plačana delovna sila.
Pismo iz Beograda
Najbrž smo prav zaradi tega osiromaševanja postali zelo občutljivi za navidezno velike številke, saj je pravzaprav res, da dandanašnja milijarda dinarjev ni več, kot je bil pred dvajsetimi leti milijon dinarjev, čeprav v novih dinarjih pomeni milijarda le deset milijonov.
Kadar nas nekdo po krivem ošteva z milijarderji, ko imamo borih deset milijončkov, odkriva v sebi malenkostnost, zavistnost in še kaj slabšega, kar sodi k tistim politikom, ki imajo geslo: skregaj in vladaj.
Nevarnost navajenosti na konfrontacije pa zaslutimo v trenutku, ko se zavemo, da bi na isti način lahko skregali tudi tisti del delavskega razreda, ki je še nezaposlen, s tistim, ki je že zaposlen.
Namesto takega konfrontiranjaje poštenafrontacija — zavzetost, da tistim, ki so še brez dela, ustvarjamo možnosti združevanja dela, ali po starem rečeno — zaposlovanja, toda spričo dejstev o dosedanjem načinu vlaganja moramo takoj ugotoviti, da zaposleni del delavskega 'azreda doslej ni bil zadolžen za zaposlovanje in torej ni odgovoren za njegovo nezaposlenost.
Tako bi lahko omenili še marsikatero konfrontacijo, ki nam je pri roki pri prepirih o tem ali onem iz naše sedanjosti, ne da bi nam to kakor koli pomagalo iz vsakdanjih zagat, toda to bi nam bilo samo kot kazanje meseca v vodi, ko vemo, da mesec ni tam, temveč nad nami.
Nesmiselno bi bilo pač trditi, kar se pravzaprav dogaja v konfrontacijah te vrste, da je en del delavskega razreda — razredni sovražnik drugemu delu delavskega razreda. Smiselno je le ugotoviti, daje smiselna skupna borba za večje materialno in duhovno bogastvo vseh nas — naj bo čim prej vsak Jugoslovan milijarder in še bogatejši, ker bomo potem vsi bogati, in če je le mogoče — še bogatejši.
Siromašnega socializma je ljudem v vsem svetu dovolj in ne želijo si še siromašnejšega. Zato je tudi prav, da so poznavalci razmer že na glas spregovorili tudi, o tem, da je socializem dandanes v krizi, ne samo tisti prosluli kapitalizem. Od socializma pričakujemo veliko več kot nam je doslej uspel dati, čeprav ni malo, kar smo od njega dobili.
To pa se ne da doseči drugače kot z boljšim gospodarjenjem — z več dela in veliko manj govorjenja. Je pač resnica, da človek, ki začne govoriti — neha delati.	f
Kakor pravijo poznavalci: kapitalizem je sistem racionalne ekonomije in je kot tak nehuman — samoupravljanje pa je lahko humano le, čeje njegova ekonomija še bolj racionalna kot kapitalistična. Večja humanost ob manjši racionalnosti ekonomije je pač le nazadovanje. .	Viktor Sirec >
—v žarišču dogodkov
radi označujejo Albanijo. Za deželo, ki je zadnja štiri desetletja živela v politični in duhovni karanteni, pomeni to vstopanje v novo obdobje, v katerem ne gre izključiti večjega dohajanja koraka z drugim svetom, postopnega odškrinjanja oken in vrat, zavzemanja tistega mesta na svetovnem prizorišču, ki ji pripada.
Albanija pred novim
Smrt Enverja Hoxhe, »večnega voditelja«, kot ga je nedavno
imenoval radio Tirana, jejgodovinski mejnik za »deželo orlov«, kot 
Italijo, pa na Bolgarijo, Grčijo, Vietnam, Švedsko in ZRN. S
Ne gre pozabiti, da je Albanija strateško vgnezdena na pragu Otrantske ožine in daje zato že desetletja zbujala vsakršne tuje skomine, kar je tudi prispevalo k tistemu »sindromu agresije«, ki jo je zaznamoval v novejši zgodovini, pod Enveijem Hoxho: eden izmed prijemov, s katerim je Hoxha ohranjal albansko samoizolacijo, je bilo ravno sklicevanje na junaški odpor Albancev proti tujim zavojevalcem v preteklosti.
Če je bil dogmatični stalinizem sredstvo za ohranjanje hermetične zaprtosti Albanije ali pa je hermetična osamitev ohranjala takšen sistem,, za zdaj ni pomembno — dežela se je dejansko spremenila v pravcati kopenski otok, odrezan od ostalega sveta, sprta po vrsti s »sovjetskimi, jugoslovanskimi in kitajskimi revizionisti, z ameriškimi imperialisti.
Do te osamitve je Albanija dejansko prišla postopno, s tremi velikimi zasuki v 40-let-ni zgodovini: leta 1948 je prekinila stike z Jugoslavijo, s katero je dotlej najtesneje sodelovala; nato se je naslonila za ZSSR, za katero je predstavljala nekakšen »klin na
Balkanu«, a se z njo sporekla za časa Hruščova leta 1961; slediloje obdobje tesnih stikov s Kitajsko, za katero je bila Albanija »most v Evropo«, dokler tudi ta zveza leta 1978 ni razpadla. Poslej je Albanija sklenila, da se docela opre na lastne sile. Hoxha je sicer oblj ubljal sodelovanje z vsemi »prijateljsko razpoloženimi državami«, a ker jih sam ni našteval, je Albanija ostala na robu evropskega — in svetovnega — dogajanja.
Tako je Albanija edina evropska država, ki ni podpisala nobenega sporazuma o evropski varnosti in sodelovanju, pa tudi edina, ki ni podpisala dokumentov o človekovih pravicah. Osamitev pa je imela posledice tudi na gospodarskem področju, saj je dežela s pičlimi 1.000 dolarji na prebivalca letno najrevnejša v Evropi, njena tehnologija je' na ravni sovjetske iz petdesetih let, njeno kmetijstvo (tobak prinaša največ-dohodka) pa je nizko produktivno.
O dolgoletni izolaciji priča tudi skromna menjava s svetom, komaj kakih 400 milijonov dolaijev letno, od česar odpade največ na Jugoslavijo,
globus
ŽENEVA — V Švici se krepi pritisk proti tujim delavcem. Desničarska stranka nacionalne akcije je predlagala, naj bi z referendumom sprejeli dopolnilo ustave, s katerim bi predvideli, da se bo število prebivalcev Švice v prihodnjih 15 letih zmanjšalo s 6.435.000 na 6.200.000. To naj bi dosegli z omejitvijo priseljevanja.
BUDIMPEŠTA — Na Madžarskem zadnje čase ostreje postopajo z delomrzneži, zato vsako leto obsodijo na ,,prevzgojevalno delo” kakšnih 15 do 26 tisoč, predvsem mladih ljudi. Moški morajo delati v rudnikih, „prevzgoja” pa traja leto dni.
NEW YORK — Generalni sekretar OZN je objavil podatek, da 13 držav, članic OZN ne plačuje svojih letnih prispevkov. Južnoafriška republika je dolžna 21,4 milijona dolarjev, Romunija 495 tisoč, Zaire pa 125 tisoč dolarjev. Med dolžniki so še Čad, Komorski otoki, Salvador, Ekvatorialna Gvineja, Gambija, Gvineja Bissau, Mavretanija, Paragvaj in Santa Lucia.
BUDIMPEŠTA - Po podatkih madžarskega statističnega urada je bilo ob štetju prebivalstva ob kpn-cu preteklega leta v tej državi za 50 tisoč manj ljudi kot ob štetju pred petimi leti.
WASHINGTON — Po nedavni anketi Gallupovega instituta je večina Američanov proti kakršnemu koli vojaškemu vmešavanju ZDA v drugih državah.
PALERMO — Na Siciliji je bilo pretekli teden izredno vroče. Namerili so do 38 stopinj Celzija.
MOSKVA — Tukaj so zanikali trditev iz zahodnih virov, da SZ na ozemlju DR Nemčije namešča rakete SS-20.
KAIRO — Strmoglavljeni sudanski predsednik Džafar el Nimeiri je po dogodkih v domovini ko se je iz ZDA pripeljal v Egipt, doživel srčni infarkt in so ga morali odpeljati v neko kairsko bolnišnico.
globus
Kitajsko je .Albanija pred dvema letoma obnovila trgovinski sporazum, a menjava je le skromno porasla. Najbolj se je zadnji čas odpirala proti Italiji, Grčiji, Turčiji pa Iranu — ki jih je nedavno obiskal albanski trgovski minister.
v zadnjem obdobju je . kazalo, da se v Albaniji zavedajo tega, da ne morejo večno zaostajati za naglo razvijajočim se svetom. Toda ugibanja o tem, kam bi se utegnila dežela izraziteje naravnati, so ostala brez odgovora: ZSSR, je diskretno prihajala s svojimi ponudbami, Zahod je na tihem ponujal svoje usluge, a Albanci se' niso marali izreči. Predsednik prezidija Ramiz Alia je rekel, da je »Albanija sposobna korakati naprej, ne da bi se morala komur koli zahvaljevali«-
Toda albanska samoizola- -cija je bila v marsičem proizvod Hoxhine osebne obsesije — ki se je med drugim odražala v številnih političnih čistkah. Z njegovo smrtjo odhaja z albanskega prizorišča tudi zastareli duh njegove generacije in na plan očitno stopa novi rod, manj obremenjen z duhovi preteklosti. Seveda so štiri desetletja storila svoje in očitno bo Albanija vstopala v svoje novo zgodovinsko obdobje še nekaj časa.
(po Delu)
STRAN 2
VESTNIK, 18. APRILA 1985
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na seji občinskega izvršnega sveta minuli teden so največ pozornosti namenili nekaterim kmetijskim vprašanjem. Poleg analize stanja in razvoja živilskopredelovalne industrije v občini so člani izvršnega sveta obravnavali še uresničevanje politike razvoja kmetijstva v Sloveniji ter spregovorili o novi kmetijski zakonodaji.
MURSKA SOBOTA — Na svoji 33. seji seje v začetku tedna sestala regionalna komisija za oceno naložb pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Daje naložbena dejavnost v Pomurju v nazadovanju, potrjuje tudi ta seja, saj je komisija prejela le nekaj predlogov za naložbe. Med njimi naj omenimo gradnjo Sprejemne naprave in silosov za zrnje v Črncih ter gradnjo skladišča in nakup strojne opreme za proizvodnjo za izvoz v tozdu Tiskarna soboškega Pomurskega tiska.
UENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali o predlogu smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986 do 1990 ter o poslovnih rezultatih organizacij zffruženega dela v lanskem letu. Na dnevnem redu seje je bilo tudi poročilo o izvajanju načrta dolgoročne stabilizacije v občini ter ocena uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka.
LENDAVA — Na seji občinske konference SZDL so pregledali program aktivnosti za izvajanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za letošnje leto ter razpravljali o poročilu o stanju požarnega varstva v občini. Podali so tudi informacijo o poteku zbiranja sredstev za gradnjo kirurškega bloka ter se dogovorili o obeležitvi dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
GORNJA RADGONA — Pri občinskem svetu Zveze sindikatov se je sestal svet za spremljanje in proučevanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, ki je razpravljal o problemih oskrbe s kurjavo v lanski kurilni sezoni. Razmere so se takrat tako zaostrile, da so delavski svet in družbenopolitične organizacije Radenske izrekle celo nezaupnico strokovni službi stanovanjske skupnosti. Razpravljale! so bili mnenja, da je taka odločitev preuranjena, da pa strokovna služba res nosi velik delež odgovornosti, da ni bilo normalne preskrbe s kurjavo. Menili so tudi, da bi se morala bolj dosledno vključiti v pripravo za naslednjo kurilno sezono. Več aktivnosti pa bo potrebno tudi pri borbi proti uveljavljanju posameznih interesov. Glede na občuten padec standarda pa vseeno ni moč socializirati vseh dajatev.
GORNJA RADGONA — Izvršni svet je na svoji zadnji seji razpravljal o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja. Nanj niso imeli bistvenih pripomb. Ocenili so tudi delo Sodišča združenega dela in delo Uprave za inšpekcijske službe pomurskih občin. Na seji so razpravljali tudi o predlogu odloka o davčnem zaključnem računu z analizo za leto 1984 in poročilu o uresničevanju dogovora o razporejanju dohodka v letu 1984. O tej problematiki bodo zavzeli stališča skupaj z občinskim svetom zveze sindikatov.
LENDAVA — Svet za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL je razpravljal o poročilu o stanju v kmetijstvu in uresničevanju sklepov o razvoju kmetijstva in analiziral uresničevanje politike razvoja kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije v Sloveniji. Svet je obravnaval tudi informacijo o predlogih za izdajo zakonov o kmetijstvu. Seje so se udeležili tudi predstavniki kmetijskih delovnih organizacij.
LENDAVA — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS je razpravljalo o izvajanju načrta dolgoročne stabilizacije ter o poslovanju delovnih organizacij v lanskem letu. Predsedstvo je sprejelo tudi poročilo o stanju v kmetijstvu v občini in ocenilo realizacijo sklepov o razvoju kmetijstva, ki ga je v lanskem letu sprejela občinska skupščina. Na seji je bilo govora tudi o pripravi družbenega plana občine za prihodnje srednjeročno obdobje.
LENDAVA — Skupščina komunalne interesne skupnosti je obravnavala zaključne račune za minulo leto ter sprejela samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med komunalno skupnostjo in strokovno službo za letošnje leto. Obravnavali so tudi predlog samoupravnega sporazuma o mladinskih delovnih akcijah v letošnjem letu v Sloveniji ter ocenili delovanje komunalne skupnosti v lanskem letu.
GORNJA RADGONA — Na sejmišču je bila v nedeljo druga zvezna razstava psov vseh pasem. Na njej je sodelovalo 351 psov 72 pasem iz Avstrije, ZRN, Madžarske, Češkoslovaške, Francije in Jugoslavije. Najboljšim so podelili nagrade. Razstavo je odprl predsednik Kinološke zveze Slovenije Pavle Bojc.
APAČE — V krajevni skupnosti Apače so v nedeljo proslavili svoj drugi praznik. Praznovanje sicer ni bilo tako bogato kot lansko leto. V nedeljo dopoldne je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri so podelili priznanja trem posameznikom za aktivno delo in Gasilskemu društvu ter vojaški pošti 54-57 Maribor. Potem je bil bogat kulturni program, ki so ga pripravili učenci apaške šole. Popoldne pa se je praznovanje nadaljevalo v Žepovcih na vaških igrah.
LJUTOMER — Zaradi neaktivnosti je posebna komisija za delo z družbenimi organizacijami in društvi pri predsedstvu OK SZDL Ljutomer včeraj sklicala programsko-volilno skupščino Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Ljutomer. Na ponedeljkovi seji so v celoti zamenjali vodstvo in izvolili nov izvršni odbor, ki bo ga vodil Mihael Balažič. Zadali so si tudi okvirni program dela, v katerem bo osiednja naloga oživitev neaktivnih sekcij zveze in ustanovitev nekaterih novih, na primer računalniške in inovativne dejavnosti. Pred novim odborom so take številne odgovorne in pomembne naloge tehniške izobrazbe prebivalstva občine Ljutomer.
LJUTOMER — V torek se je v Ljutomeru po dolgem času sestala komisija za pripravo in izvajanje načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljutomer. Na seji so pregledali osnutek analize uresničevanja tega programa ter po temeljiti razpravi podali nekatere konkretne pripombe in predloge na analizo, ki naj bi pripomogle k reševanju zapletenih gospodarskih razmer v občini Ljutomer v prihodnje.
RADENCI — V hotelu Radinje bilo v organizaciji Centra za strokovna in tehnična vprašanja v arhivih, ki deluje v sklopu Pokrajinskega arhiva v Mariboru sedpio posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih. Na posvetu so razpravljali o predpisanih zakonskih obveznostih, ki so vse večje. Za uresničevanje pa ni dovolj sredstev. Dotaknili so se problema velikih količin gradiva, ki nastaja pri ustvarjalcih, in ga morajo arhivi prevzemati v svoja skladišča. Razpravljali so še o problemih arhivskega gradiva nastalega po letu 1945.
RADENCI — Cariniki so minuli teden razpravljali o vprašanjih carinskega sistema. Prvi dan posveta so razpravljali o aktualnih problemih v carinskem postopku, o pravni problematiki v zunanjetrgovinskem poslovanju in vlogi špedicije v zunanjetrgovinski menjavi. Drugi dan pdsveta je bil namenjen razpravi o problemu konsignacij, izvozno-uvozni politiki v letošnjem letu in carinski Politiki s poudarkom na blagovnih kreditih. Zadnji dan posveta pa je Mia okrogla miza in predavanje o izkušnjah v mednarodnem transportu in zavarovanju.
do tedna
Ob 15. aprilu - dnevu železničarjev
Delovno in stabilizacijsko
Kot že vrsto let so se tudi letošnjega 15. aprila v spomin na veliko železničarsko stavko pred 65 leti zbrali na slovesnosti pred spomenikom na Zaloški cesti v Ljubljani železničarji Slovenije in Istre. Tako so se še enkrat spomnili težkega boja železničarjev in drugih delavcev za lepši jutrišnji dan. S splošno stavko leta 1920 je namreč izkoriščevalski razred s prelito krvjo nedolžnih žrtev pokazal svoj pravi obraz. Letos so železničarji praznovali svoj stanovski praznik predvsem delovno in stabilizacijsko, saj so v ospredju prizadevanja za uresničitev nalog in usmeritev iz akcijskega programa ukrepov za povečanje storilnosti poslovanja in za zmanjšanje stroškov v integralnem železniškem transportu. Zato so samo v večjih središčih pripravili športna srečanja, kulturne prireditve in podelitve priznanj za 10-, 20- in 30-letno delo na železnici.
,,KRETNICE SO NAJBOLJ OBČUTLJIVE NAPRAVE”
Deset let zvestobe železnici mirteva letos tudi Petru Brliču, šefu progovnega odseka na železniški postaji v Murski Soboti. Iskreno rečeno: preden sem ga spoznal, sem bil trdno prepričan, da gre za starejšega, izkušenega železničarja, ki je na svojem delovnem mestu skusil marsikaj. V resnici pa je človek pri tridesetih letih (in nekaj čez), ki se kaj hitro vključi v razgovor. ,,Moje delo zajema vzdrževanje proge od Ljutomera do Puconec, kjer je treba v raznih vremenskih razmerah omogočiti varen in reden železniški promet. Pri tem ne gre le za redno vzdrževanje proge, ampak tudi za investicijsko vzdrževanje in vlaganja. Ker je na našem območju dokaj zastarel tirni si-
Peter Brlič
stem, je delo pri usposobitvi proge za normalno hitrost težje.”
Pojasnilo k članku Budnica »razvojnim zaspancem”
Da so nam številčni podatki »slaba stran«, seje izkazalo tudi v tem članku, objavljenem v zadnji številki našega časnika. Prelepo bi namreč bilo, ko bi delavci v Gorenje-Varstroju dobivali mesečno v poprečju 40 in več tisoč dinarjev. Tega je deležen samo delovodski sestav. Kljub temu znaša poprečna plača za »navadnega« delavca solidnih 30 tisoč dinarjev. In vendar je že več kot 30 odstotkov zaposlenih (ne samo 30 delavcev kot se je pomotoma zapisalo) v okrog 1100-članskem kolektivu vložilo zahtevke za ponovno ovrednotenje posameznih del in nalog.
(B.Ž.)
PRODRETI V JEDRO PROBLEMA
. Dobre izkušnje in uspehi, ki jih je imela z organiziranjem problemskih konferenc, so občinsko konferenco socialistične zveze v Murski Soboti spodbudili k pripravi novih konferenc. Obravnava ' aktualne problematike in naloge frontne organizacije pri izboljšanju razmer v živinoreji v so
boški občini ter priprava problemske konference o nadaljnjem razvoju kulture so pripomogle k temu, da v letošnjem letu načrtujejo še vrsto • razprav o aktualnih temah iz vsakdanjega življenja, ki zanimajo delovne ljudi in občane. Tako nameravajo temeljiteje obdelati varstvo okolja v Pomurju, še posebej v soboški občini, veliko pa si obetajo tudi od problemske konference o delovanju družbenih organizacij in društev, kjer čakajo aktualne naloge prav socialistično zvezo. Slednjo problemsko konferenco naj bi organizirali v zadnjem trimesečju letošnjega leta. .
Sicer pa bodo vseskozi v ospredju prizadevanja za uresničevanje dolgoročnega programa gospodar-.ske stabilizacije, aktivnosti za nadaljnjo krepitev in razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter večja vloga in akcijska učinkovitost SZDL. Posebno skrb bodo v soboški občini namenili tudi razvoju kmetijstva in socialističnih družbenoekonomskih odnosov na vaši, pripravam na delegatske volitve, akciji za zbiranje dodatnih sredstev za opremo kirurgije, morebitni pripravi novega referendumskega programa in izvedbi referenduma za občinski samoprispevek v naslednje srednjeročno obdobje.
Široka frontna akcija v drugem trimesečju letos pa bo nujna tudi na ostalih področjih. Omenimo obravnavo položaja sisov materialne proizvodnje, problematiko gradnje in vzdrževanje cest v Pomurju s poudarkom na razmerah v soboški občini, uresničevanje SLO in DS, obravnavo stanja na področju pokojninskega zavarovanja kmetov, splošno družbeno skrb za starejše prebivalce, stanje in problematiko osebnih dohodkov delavcev v soboški občini. Seveda bodo skušali zajeti vso najaktual-
nejšo problematiko, ki se bo pojavljala v temeljnih samoupravnih okoljih ter v ožjih in širših družbenopolitičnih skupnostih, predvsem z namenom, da bi uresničili vse koristne pobude delovnih ljudi in občanov.
Milan Jerše
Pravzaprav vsa ta stvar ne bi bila niti potrebna komentarja, še manj pa objasnjevanja, saj je tako tipično naša, da bi bile vse besede skoraj odveč, pa kljub temu — podajmo se še enkrat v ta svet čudovitih nesmislov. Medtem, ko že vsi vrabci na strehah čivkajo, da v turizmu uspeš le z dogovatja-njem in združenimi močmi, pa je Ljutomer očitno brez streh, ali pa mogoče brez vrabcev. Ce odmislimo turistično ponudbo Radenske (s svojo izpostavo hotelom Jeruzalem) nam preostane bore malo. A še to malo, kar je, noče, ali pa ne zmore biti pametno. Pred leti najaktivnejše društvo — Turistično olepševalno društvo —je bilo v fazi mrtvila, dokler ga lansko leto nekateri navdušenci, ki so s seboj pritegnili še ostale, niso ponovno obudili. Pri tem so imeli veliko volje do dela in še večje načrte.
ki so jih postopoma pričeli
j uresničevati, ni, predvsem valnih sekcij,
Rezultati so vid-pri delu olepše-
valnih sekcij, nekoliko manj
pa v turizmu. In prihajamo počasi k srži prootema: tudi turistično dejavnost so v letošnjem letu smelo zastavili — osrednja naloga naj bi bila organizacija pozabljenega originalnega Prleškega sejma. A sam sejem ne bi bil tako zanimiv, zato bi ga bilo potrebno dopolniti. Letos se ponuja izjemna prilika: septem-
---INOVACIJE ZA
STABILIZACIJO ^5
Veliko govora je bilo o letošnji »sibirski” zimi, o izredno hladnem vremenu v januarju in pozneje. Delo na prostem je takrat zamrlo, toda ne povsod. Delavci progovnega odseka v Murski Soboti skupno jih je 35, večinoma mladih ljudi — pa prav tiste dni niso poznali počitka, kot ga ne poznajo tudi vse ostale dni, pa najsi gre za praznike, nedelje ali nočno delo. Zato se le redkokdaj zgodi,, da vzdrževalna dela na tirih in ob njih ne bi bila pravočasno in dobro opravljena. Precejšnje zasluge za to ima gotovo Peter Brlič,  šef progovnega odseka, ki razporeja delo za posamezne progovne poslovodje. »Potrebno je opravljali razne kontrole in merjenja tirov in kretnic, ki so še posebno občutljive naprave. Poznamo občasne, tedenske kontrole in nadzor dela progovnih skupin ter obhodnikov prog. Pri nas izvajamo kontrole prve stopnje, organi iz tozda pa ‘kontrole druge stopnje, to je mesečne preglede. Največje kritične presoje so vedno deležne kretnice, ker je od njihove pravilnosti odvisen celoten železniški promet.”
V zadnjem času so na soboški železniški postaji vidna prizadevanja za čimprejšnjo postavitev dveh novih tirov. V ta namen so vgradili pet novih kretnic jn dva tira v dolžini 400 metrov. Ob tirih pa bodo uredili še nakladalni prostor velikosti 2900 kvadratnih metrov, ki bo asfaltiran in bo omogočal boljše nakladanje in razkladanje’ vagonov, kar je doslej predstavljalo velik problem. Prav tako, kot nam je povedal naš sogovornik, bo olajšano premikanje vagonov, s čimer bi razbremenili pogostnost zaprtih zapornic, ki so zdaj avtomatsko urejene, na Panonski ulici, in s tem zastoje v cestnem prometu.
»Delo Šefa progovnega odseka opravljam četrto leto, na železnici pa sem zaposlen že deset let. Najprej sem delal kot delovni tehnik na postaji Maribor—Studenci, nato sem bil premeščen v Pragersko, po vrnitvi iz vojske^ pa sem se preselil z družino v Mursko Soboto. Prav zdaj pa se znova vračam v Maribor, kjer bom prevzel dela in naloge referenta za naložbe. Izhajam iz železničarske družine — oče je bil kar 40 let železničar — zato je moja odločitev, da ostanem v železničarski službi trdna!” je ob koncu razgovora poudaril Peter Brlič, ki zares z veseljem opravlja svoj poklic, za katerega se je izučil v gradbeni tehniški šoli, pozneje pa je opravil strokovne izpite. Srečno njemu in vsem železničarjem!
Milan Jerše
SPET
BREZ
POMUR-
CEV
Pred tednom dni so v Ljubljani — hkrati s podelitvijo Kidričevih nagrad za ustvarjalne prispevke — odprli že tradicionalno vsakoletno razstavo Inovacije za stabilizacijo ’85. Kot nam je pojasnila Danica Blagojevičiz Ljubljanske banke—združene banke v Ljubljani, je letošnja udeležba več kot skromna, saj sodeluje vsega 32 organizacij združenega dela iz vse Slovenije, od tega je samo 20 inovacijskih dosežkov nagrajenih iz sklada Borisa Kidriča in kreditiranih z bančnimi sredstvi. Neprijetno preseneča dejstvo, da med njimi ni nikogar iz severovzhodne Slovenije — ne iz Pomurja ne iz Podravja. Lani je bila podobna razstava v Murski Soboti, letos pa bodo omenjene plodove domače pameti predstavili še v Kranju, Kopru, Novem mestu in Celju. Pri vsem tem je prav osupljivo in žalostno hkrati, da o otvoritvi omenjene razstave niso vedeli nič ne na pomurski gospodarski zbornici v Murski Soboti in ne v podružnici Ljubljanske banke. Pa bi menda morali dobiti obvestilo z’ so pripadajočo dokumentacijo; vsaj tako nam je pojasnila odgovorna za to področje v Ljubljanski banki—združeni banki v Ljubljani, Danica Blagojevič. Sicer pa. kakorkoli je že prišlo do kratkega stika, nesporno je bilo tudi v Pomurju v zadnjih nekaj letih kreditiranih iz bančnih sredstev več ustvarjalnih dosežkov, ki jih je vredno predstaviti širši slo? venski javnosti. Nazadnje tudi iz poslovnih razlogov.
(B. Ž.)
vsak četrtek
VESTNA
Ljutomerske predturistične zdrahe
bra, ko naj bi bil sejem, praznujejo slovenski in jugoslovanski kinoamaterji 80-letni-co prvega posnetega amaterskega filma v Jugoslaviji (1905 je dr. Karel Grosman posnel Odhod od maše in Sejem), poleg tega pa je organizacijski odbor računal tudi na povezavo s tradicionalno Prleško bratvijo. Tako bi v treh dneh zaokrožili ponudbo in predstavitev vsega (ali skoraj vsega). kar občina Ljutomer premore. A glej ga šmenta — organizacijska odbora Republiškega festivala amaterskega filma (ki bo v Ljutomeru v počastitev obletnice) in Prleškega sejma sta našla skupni jezik, a Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov (ki si lasti pravico organizacije Prleške bratve — čeprav je prve Prleške bratve organiziralo turistično društvo) je odločno odklonilo sodelovanje. »Ali se sploh zavedate, kakšno delo je potrebno za organizacijo te prireditve?!« A jedro problema je nekje drugje — vprašanjeje namreč, kje bo potem Društvo KIT dobilo denar za svoje t. i. strokovne ekskurzije? Ob tem, da jim njihovega vloženega dela tudi v prihodnje ne bi nihče podcenjeval. Pobudo so obravnavali tudi različni forumi (ob tem se ne bi ustavljali podrobneje pri tem. da so ponekod namerno dali izkrivlje-
no informacijo o podobi skupne prireditve — sejma in bratve) in povsod so podpirali zamisel o celoviti turistični ponudbi in podobi, ki naj bi bila jeseni. Se posebno zato, ker je odbor sejma pripravil tudi široko propagandno akcijo po Sloveniji, ko naj bi turistične organizacije tiste dni v Ljutomer pripeljale številne avtobuse — za dan ali dva. Hotelske sobe bi bile napolnjene, glas Ljutomera pa bi se ponesel tudi k sosedom in znancem. Upoštevaje to so predlagali, da naj se oba tabora — sejemski in trgatveni — sestaneta in pametno dogovorita. In tu prihajamo-do očitnega pomanjkanja streh in vrabcev — ali pa mogoče zdravega razuma! Očitno je, da nekateri še sploh niso slišali (in zaradi tega tudi ne vedo, kaj je) za podružbljanje, da si nekdo ne more in ne sme lastiti nečesa, kar je širšega družbenega pomena. da o privatizaciji družbenih sredstev niti ne smemo govorili.
Prav zato ni nič čudnega, da je v občini Ljutomer takšno stanja če se že pri tako majhni (a obetavni, predvsem pa tudi prednostni) stvari, kot je turizem. ne zmorejo dogovoriti. Turistični vlak z veliko hitrostjo drvi mimo — žal pa ne pušča vstopati zamudnikom.
Dušan Loparnik
VESTNIK, 18. APRILA 1985
STRAN 3
Vsako leto izgubimo v naši republiki okrog tri tisoč potencialnih dobrih strokovnjakov in pridobimo namesto njih približno prav toiikbpovprečno bistrih. Morda jih je od konca vojne do danes v sivini povprečnosti »utonilo« kakih 90 tisoč, morda pa jih bo do konca tisočletja še nadaljnjih 75 tisoč. Pojav, imenovan »beg možganov« nas je baje v obdobju 70-ih in 80-ih let »stal« najmanj 300 tisoč let izgubljene izobrazbe...
TALENT KOT TABU TEMA?
S sogovornikom, izvedencem za razvojno psihologijo, dr. Ludvikom Horvatom, našim rojakom iz Brezovec pri Murski Soboti, smo skušali prodreti v ozadje teh in podobnih spoznanj, ki med razumniki zbujajo nemalo zanimanja, polemik in dialogov. Dodatno jih podžigajo izdane študije na primer Michela Torta Inteligenčni kvocient ali dr. Jana Makaroviča Družbena neenakost, šolanje in talenti, kot tudi nekatere javne tribune, okrogle mize in druge vrste soočanj.
Ob promociji skrajno provokativne knjige Inteligenčni kvocient se je dr. Horvat strinjal, »da testi inteligentnosti kažejo zelo jasne razlike med družbenimi razredi«, da pa si hkrati »moramo postavljati predvsem vprašanje o uporabi in zlorabi testov inteligentnosti«. Ko pa smo ga izzvali s podatki iz Makarovičeve študije, seje vrnil v študentske dni k skupinski, sploh ne lokalno naravnani raziskavi (bil je njej nosilec) iz leta 1973 Proučevanje uspešnosti pomurskih študentov pri višjem in visokošolskem študiju, ki so jo radodarno finančno podprle vse štiri pomurske občinske raziskovalne skupnosti. »Končni rezultat tega nekajletnega projekta je bil, da so nas — kot takrat mlade strokovnjake — povabili na univerzo za sodelavce m ostali smo v Ljubljani.« Ali — kot beremo v raziskavi — »spremeniti izobrazbeno strukturo pa se ne bo dalo s privabljanjem in »krajo« mladih strokovnjakov od drugod, ampak le z domačimi študenti...
Zaradi nerazvitosti nam velik del intelektualnega kapitala propade, ker ga ne znamo ustrezno razviti in oblikovati«. (Slednje predvsem v razmislek s priporočilom, da raziskavo preberejo ali vsaj temeljito prelistajo naši vrli politiki in gospodarstveniki!)
USTVARJALNOST NA KOSU PAPIRJA IN Z VOŠČENKO
Sicer pa sva začela pri vrtcih, ki jih v prispodobi označuje kot »sterilne hotele visoke kategorije, kamor pride otrok kot gost, se usede za mizo, kjer mu postrežejo s hrano in vsem drugim...
»Vsekakor je posredi izredno ostro postavljena diagnoza stanja. Iz obširne utemeljitve povzemamo razčlenitev dognanja, da otroku v vrtcu ni teba o ničemer razmišljati. »Torej ga nedelovno vzgajamo že od malih nog. V skandinavskih in vzhodnih modelih pa je v predšolski vzgoji izredno pomembno prav razvijanje samoaktivnosti. Ko pridejo naši otroci iz vrtcev v šolo, so spet ne-
Dr. Ludvik Horvat, roj. 1949 v Brezovcih pri Murski Soboti, je končal gimnazijo v Murski Soboti in diplomiral iz psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1972 je zaposlen na tej fakulteti kot asistent in kasne-
je kot docent za predmet Razvojna psihologija. Leta 1976 je magistriral in nato leta 1983 doktoriral iz psihologije. Strokovno se je izpopolnjeval v ZR Nemčiji (otrokova igra in igrače) in na Švedskem (družina in otrokov razvoj). Bil je nosilec ali sodelavec vrste raziskovalnih nalog. Je avtor samostojnih publikacij: Prvi dve leti življenja, Otrok in promet (obe DDU Univerzam), Teorije in dejavniki psihičnega razvoja in soavtor knjige N^š malček. V tisku je Intelektualni razvoj predšolskega otroka. Je avtor ali soavtor kakih 50 znanstvenih razprav in prav toliko poljudnoznanstvenih prispevkov, tiskanih v vseh jugoslovanskih jezikih ter v ruščini, francoščini, nemščini in angleščini. Sam ali s sodelavci je napisal več scenarijev in strokovnih tekstov za cikluse oddaj na radiu in televiziji. Med drugim je predsednik sveta za predšolsko vzgojo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije in predsednik izdajateljskega sveta študentskega časopisa Tribuna.
aktivni in tako vse do vstopa v združeno delo. Tu pričakujemo, da bodo aktivni, ustvarjalni, iniciativni. Mi pa smo njegovo ustvarjalnost omejevali že od mladih nog na kos papirja in voščenko.« A da ne bi bilo preplaha, je dr. Horvat dodal: »Poznam nekaj predšolskih podeželskih ustanov — tudi v Pomurju in na Štajerskem — kjer jim je to uspelo preseči in se vpeti v življenjski prostor. Kot primer najčešče navajam slovito opevani vrtec na Janževem vrhu, ki se je zgledno vključil v okolje. Kot inštitucija omogoča in ima socializacijsko vlogo v svoji človeški dimenziji.«
Potemtakem bi bili potrebni reformni posegi v pedagoško in organizacijsko delo ne samo na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, marveč že v vrtcih. Toda kakšni in kako? Sicer bolj posreden, pa dovolj zgovoren odgovor se glasi: »Če je bil še pred 50 leti učitelj na vasi prva eminenca, danes to ni več. Iz leta v leto prihaja v pedagoške poklice vse bolj negativno selekcioniran kader; ker pač ne more drugam, se odloča za pedagoški poklic. Nekoč so se zanj odločali najsposobnejši, najbolj nadarjeni. Se pravi: potrebna je bistveno drugačna moralna in materialna obravnava vzgojiteljev in učiteljev. Šele nato lahko zahtevamo drugačno kakovost dela,« je brez
dlake na jeziku menil dr. Horvat in ob koncu pogovora to podkrepil z lastno izkušnjo.
Na javni tribuni Otrok-—družina—družba, ki jo je v začetku marca pripravil Marksistični center CK ZKS v Cankarje-vem domu v Ljubljani, je ugledni strokovnjak obširneje predstavil socialno-kultume dejavnike psihičnega razvoja otrok, še posebno glede vpliva družine kot prvega in najpomembnejšega dejavnika v procesu socializacije otrok, glede družbeno organizirane oblike in pomoči družinski vzgoji in podobnega.« Ko sem govoril o družinskem okolju, sem mislil še na nekaj. Na to, da v tempu in načinu življenja, ki ga živimo — od zaposlitve, družbenih nalog, čistega vsakdanjika do hlastanja zapotrošniškuDL-Standardom — zmanjka volje, moči in znanja za lastne otroke. Kot je pač človeška navada, posežemo v teh primerih po obrambnem mehanizmu: saj za to plačujemo vrtce, za to imamo šolo. Zmotna je predstava, da lahko inštitucije, ki so samo dopolnilo, zamenjajo družinsko okolje. Žal pa se prav mladi ljudje v svojih stiskah in trenutnih zablodah na to osla-njajo, češ, kaj čem otroka vzgajati in skrbeti, da se bo učil!? Zakaj pa je v celodnevni šoli, zakaj plačujemo vrtec, zakaj .. .?«se je živahno odzval dr. Horvat.
KAM Z (NAD)NADARJENI-MI? - TRD OREH
Medtem ko se drugje v svetu ukvarjajo (že) z nadnadarjenimi otroki, pri nas v šolah gojimo zlasti ekstenzivno faktografijo in mi
selno indoktrinacijo. Najbolj sposobne navajamo k lenarjenju, hkrati pa manj sposobnim dovo-Ij ujemo priti do diplom, ki kot statustni simboli utirajo pot na vodilne in vodstvene položaje. Pa tako in toliko prisegamo na ustvarjalnost!
»Gre za problem več v šolskem sistemu, ki ga skušamo reševati z diferenciacijo, individualizacijo pouka. Profesor Trstenjak trdi, da talent ni privzgojen, ampak prirojen. Stvar okolja pa je, če se bo talent razvil ali ne. Naš šolski sistem je zelo uniformen sistem: od neenakih ljudi zahteva enako. V skrajnih primerih, ko gre za poškodbe živčnega aparata ali bistvene, genetsko odvisne odklone, smo razvili sistem pomoči s specialno pedagogiko, s tako imenovanimi posebnimi šolami. Včasih smo morda šli v preveliko odvajanje ali segregiranje. Iz strahu po socialni neenakosti pa si nismo nikoli upali, in to je še vedno tabu tema, razvijati — kar imajo povsod v svetu — sistem pomoči za nadnadarjene otroke.
Z akceleracijo rešujemo samo del vprašanja. Posameznik lahko preskakuje razrede, vendar ostaja v okviru repetativnega (ponavljalnega) mišljenja. Ce bomo hoteli v prihodnje razvijati ustvarjalnost in se vključevati v
Dr. Ludvik Horvat s svojo ekipo spremlja in proučuje vzorec 200 otrok v ljub-, ijanskem okolju od rojstva do 10 leta starosti. Ugotovili bi radi, kdaj in na kakšen način se začno v razvoju otrok pojavljati social no-kultur-no pogojene razlike. (Fotografija: B.
svetovno delitev intelektualnega dela, bomo morali narediti bistvene premike. Ali bo to tip šole za nadnadarjene otroke kot jih imajo drugje ali bomo neke modele razvijali znotraj šole, tega ne vem. Mislim pa, da bo to zapedagoško c znanost zelo trd oreh,« je menil dr.
Horvat.
Kaj sicer sodite o šolski akce-leraciji, torej o zgodnejših vstopih otrok v šolo, preskokih v nižjih razredih osnovne šole in preskokih razreda v višjih razredih osnovne šole, pa o dodatnem in fakultativnem pouku, interesnih dejavnostih ter posebnih programih? Pa o tako imenovani zasebni akceleraciji? V Pomurju je do vsega tega veliko dvomov, nezaupanja, pomislekov!
Pomisleki so vedno tam, kjer zelo težko sprejmejo, da je lahko nekdo drugačen. Sem nasprotnik
Odhajanje v smeri od nerazvitosti k razvitosti je neke vrste prekletstvo. Ljudje bežijo Iz Nemčije proti Ameriki, iz Francije proti Angliji, iz Anglije proti Ameriki in dejansko vedno tisti, ki Je materialno afočnejšl, pobere elito. Delim pa ta beg na dvoje: eno je iskanje boljših delovnih razmer in razvijanje ustvarjalnosti, drugo pa je iskanje večjega materialnega standarda. To pa dosledno razmeju-
kakršnih koli posiljenih akcele-racij. Vedno zagovarjam mnenje, d morajo imeti otroci svoje otroštvo. Če pa so naravni potenciali otroka taki, da kaže voljo in duševno ter telesno sposobnost, je prav, da gre prej v šolo. Drugo je vprašanje preskakovanja razredov. Tu se problem veliko bolj zapleta. Otrok namreč preskakuje samo v svojem intelektualnem razvoju, v fizičnem pa gre po nekih drugih zakonitostih. Tako se lahko zgodi, da pride 13-letnik med 15-letnike, kijih dajejo povsem drugi pubertetniški problemi. Zdi se kot zatolčen, zatrt tepček, majhen čudak, ki se ukvarja samo s knjigami. Nekaj drugega bi bilo, če bi take otroke izolirali — vse enako stare in mentalno nadpovprečne — saj je verjetno ta model mnogo boljši. Skratka, da imajo ob normalnem šolskem delu možnosti za fakultativne dejavnosti. Na podeželju je to težje, v Ljubljani pa imamo recimo skupino osnovnošolcev, ki se na filozofski fakulteti učijo kitajščino.
Ce sva že v Pomurju — ali pa je morda bolje reči manj razvito, obmejno, narodnostno mešano območje!? — kakšna je vaša presoja dejstva, da se čedalje več pomurske mladine odloča kar za takojšnjo zaposlitev? Za tukajšnje gospodarstvo je namreč taka nastrojenost bodočih (ne)posrednih proizvajalcev takorekoč samomorilska in utegne imeti čez nekaj let usodne posledice.
Pomursko dvojezično šolstvo, v katerem se simultano (sočasno) uporabljata madžarski in slovenski jezik in se manjšina uči jezika večine ter večina jezik manjšine, je edinstven primer in ključnega pomena za sožitje med narodi. Kljub vsem strahovom kaže na nekaterih segmentih — vsaj tistih, ki sem jih sam proučeval — izredno pozitivne rezultate. Jeseni bo v Ljubljani mednarodna konferenca o biiingvizmu in bikulta-ralizmu. torej o življenju dveh jezikov in dveh kultur, kiju prireja inštitut za narodnostna vprašanja skupaj z evropsko gospodarsko skupnostjo OECD. Primer bomo predstavili tudi v živo, z enodnevnim študijskim potovanjem po Pomurju. Imam prve rezultate lanskoletne raziskave o dvojezični pripravi otrok za vstop v šolo. Na tem nerazvitem tipično ruralnem območju, je zaradi specifičnosti metodike pouka dveh jezikov hkrati dvoletna priprava na šolo. Rezultati so izredno spodbudni. Primerjali smo dosežke otrok na različnih psihičnih fukcijah. Pred osnovno šolo so bili ti iz vaških okolij (Prosenjakovci, Lakoš, Pince, Kobilje in drugih krajev) intelektualno približno tako razviti kot otroci iz večjih slovenskih mest, recimo Celja in Maribora. Po dveletni pripravi so po svojem intelektualnem funkcioniranju bolj podobni ljubljanskim otrokom kot pa recimo otrokom v Murski Soboti; jih celo prekašajo. Se pravi, da smo s sistematično dvoletno pripravo otrok na šolo ustvarili tako stimulativno okolje, da nima več modela vaškega, kmečkega, ruralnega, ampak urbane socializacije. Glede drugega dela vprašanja pa tole: čeprav smo predvidevali, da je bistvo usmerjenega izobraževanja dvigovanje splošne izobrazbene ravni prebivalstva, se kaže, da se le-ta z njegovim izvajanjem zmanjšuje. Ko smo prepustili, da združeno delo s svojimi trenutnimi potrebami narekuje izobraževalno politiko (razpisuj e ogromno delovnih mest za nekvalificirane ali polkvalificirane delavce in podobno), se vse manjši odstotek odloča za štiriletne programe srednjega usmerjenega izobraževanja. Ce se bo težnja izobraževanja — taka, kot smo jo imeli doslej — nadaljevala, bomo dosegli to, kar so imele ZDA leta 1965, šele leta 2000. Kot kaže, pa se zdaj z novimi smernicami oddaljujemo od tega, kar so imele ZDA leta 1986. To pa je zaskrbljujoče.
Zanimiva je vaša pomisel glede problematike Romov oziroma otrok reemigrantov, »ki pogosto kažejo zelo nizke rezultate na testih inteligentnosti, čeprav gre najpogosteje za kulturno oziroma socialno prikrajšanost«. Bi lahko ta spoznanja nekoliko razširili?
Ko sem bil mlajši psiholog, sem veliko testiral otroke Romov in
sodeloval s pomurskimi psihologi. Ti na vseh testih, ki jih uporabljamo za naš šolski sistem, dosežejo nižje rezultate. Na neki konferenci so mi pred desetletjem dejali: lepo bi bilo, če bi jih šlo čim več v posebno šolo. Zakaj? Zato, ker se pokažejo naj večji učinki po tem, ko jih damo v intenziven šolski sistem s specialno pedagogiko in metodiko. V bistvu do-
Neki star pedagog je ob koncu svojega življenjskega opusa — ne bom citiral njegovega Imena, ker je svetovna avtoriteta in bi ga žalil - zapisal: »Dragi starši! Vzemite palice in tepite svoje otroke, a ne vidite, da so vam iz dneva v dan vse bolj podobni!« To je zelo globoka resnica, zato poudarjam: če bomo hoteli kaj spremeniti v razmerah za razvoj otrok, da bi izenačevali njihov razvoj, saj Imajo glede na socialno poreklo vsi enake možnosti, bomo moraH začeti pri starših.
kazujejo, da so v bistvu psevdo-mentalno prizadeti in glede na norme, ki iih testi merijo, socialno prikrajšani. Njihov organski aparat ni v ničemer prizadet, prikrajšan ali omejen. Če bi sestavili teste malo drugače — tako, da bi spoštovali njihovo kulturo — bi ugotovili, da sodijo po naravi med zelo bistre. Vendar so s svojo subkulturo neprilagojeni naši kulturi. Do njih nismo tolerantni. Če pa bi otrokom Romov omogočili enak socialni standard — za kar se v družbeni in socialni politiki nenehno borimo — bi jih v bistvu približali. Vendar je to povezano s problemi tradicije, mentalitete, kar je spet pogojeno z družino in mnogi napori socialnih služb nimajo končnega učinka.
Dr. Ludvik Horvat je v nadaljevanju pogovora obširneje utemeljil uspehe, ki jih je dosegla pomurska politika v odnosih do Romov in komentiral kritike, češ da smo s procesom socializacije uničil; njihovo avtentičnost. Bilje še bolj radikalen'»Na nek način smo jih asimulirali, negirali njihovo bistvo, čeprav je vse to z etnološkega, kulturološkega vidika dokaj sporno. Vendar mislim — če se spomnim svojega otroštva, ko sem sam odraščal v pomurskem šolskem sistemu — da smo, primerjajoč takratne in današnje Rome, dosegli zelo velike reči.«
Glede reemigrantov pa je odgovor mnogo bolj kompleksen in je mogoče postaviti le nekaj ugotovitev: »Na predavanju akti
©emona commerce n. sub. o. ijuoijana
tozd agro plod n.sub.o. Ijutomer
proizvodnja kmetijska kooperacija in maloobmejni promet
DO EMONA COMMERCE LJUBLJANA
TOZD AGROPLOD, proizvodnja, kooperacija in maloobmejni promet n. sub. o.
69240 Ljutomer, ul. Rada Pušenjaka 8
Razpisna komisija v skladu z določili Zakona o združenem delu in Statuta tozda
razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega organa
- DIREKTORJA TOZDA
Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg pogojev, določenih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje:
— Visoka ali višja strokovna izobrazba tehniške ali druge ustrezne smeri;
— najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih poslovodnih delih;
— sposobnost za gospodarjenje ter organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanje zaposlitve.
Pisnš ponudbe z dokazili o izpoljnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako „za razpisno komisijo" v 15 dneh od objave na gornji naslov.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
ABC POMURKA, MESNA INDUSTRIJA, TOZD PREDELAVA MESA, MURSKA SOBOTA, Lendavska 9, razpisuje po sklepu delavskega sveta TO
JAVNO DRAŽBO
za prodajo opuščene vratarnice na parceli št. 216 k. o. Murska Sobota (za blokovskim kompleksom ob Lendavski c.).
Izklicna cena znaša 250.000.00 din.
Dražba bo 6. maja 1985 v prostorih DELOVNE SKUPNOSTI PRAVNE POMOČI SOZD ABC POMURKA v Murski Soboti, Lendavska 5, soba št. 8, z začetkom ob 8. uri. Udeleženci morajo pred dražbo položiti 30.000.— din varščine na blagajni DS PP. Kupnino je potrebno plačati ob podpisu pogodbe. Prometni davek in ostale stroške plača kupec.
Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije v DELOVNI SKUPNOSTI PRAVNE POMOČI ABC POMURKA.
vu ravnateljev v Pomurju me je pred leti eden od ravnateljev opozoril: tudi mi opažamo, da so otroci naših zdomcev, ko se vrnejo, mnogo manj inteligentni kot naši domači otroci... Ko smo ob koncu prvega razreda ugotavljali njihov učni uspeh, nekatere osebnostne m intelektualne značilnosti, smo ugotovili, da imajo v primerjavi z otroci, ki niso bili
nikoli v tujini, rahlo nižji učni uspeh. Učitelji so jih dosledno ocenjevali kot manj sposobne, manj socializirane, bolj neprilagojene, boli nevrotične. Presenetljivo pa je to: ko smojih testirali s testi inteligentnosti — se pravi objektivno merili—so bili otroci reemigrantov nekoliko boljši od domačih otrok. Pri iskanju razlogov smo ugotovili, da so ti otroci v bistvu izgubili svojo identiteto. Niso bili otroci tamkajšnjega (tujega) okolja — v Nemčiji, Švici, Avstriji in drugje — in ko so se vrnili domov, so bili tudi tukaj tujci. Skratka, ostali so nekje vmes,« je pripovedoval dr. Horvat.
Ob koncu je naš ugledni strokovnjak strnjeno problematiziral pojem vsestransko razvite osebnosti — na februarskem kolokviju na filozofski fakulteti je bila namreč razblinjena njena samoumevnost in postavljena domneva, da se za jegovo navidezno nevprašljivostjo skriva ideološka usedlina — češ da je posredi »diamatovska pogruntavščina«, nato pa na lastnem primeru pojasnil, kako je s pojavom, imenovanim »beg možganov«. Pravzaprav smo tako spet pri uvodoma omenjeni raziskavi iz leta 1973 — Proučevanje uspešnosti pomurskih študentov pri Višje-in visokošolskem študiju, ki jo res toplo priporočamo v branje politikom in gospodarstvenikom; pa ne samo njim.
BRANKO ZUNEC
STRAN 4
VESTNIK, 18. APRILA 1985
kulturna obzorja
Z uničenjem Kocljeve slovenske kneževine koncem 9. stoletja ter Metodove cerkvene organizacije je bil temelj narodne kulture Slovencev v Panoniji navidez ničen. Predniki današnjih Prekmurcev so konec tega stoletja doživeli prihod Madžarov, ki so zasedli njihovo ozemlje in jih ločili od slovenskega narodnega jedra za več kot tisoč let. Ta sicer majhen del slovenskega narodnega ozemlja, obsegajoč komaj okrog 1000 km* in ob koncu madžarske nadvlade naseljen z okoli 90.000 prebivalci, je kljub svojemu nenehno ogroženemu položaju trdoživo ohranil svoj slovenski značaj do leta 1919, ko je bil znova priključen k matičnemu narodu.
Čemu prav zdaj omenjati ta nelepa dejstva?
Med drugim, la bi opomnili, kako je avtohtoni značaj tega ozemlja skozi tisočletja pod-jarmljenosti omogočilo pretežno ali predvsem izročilo ijudsk : kulture, slovstveno delo prekmurskih pisateljev, narodnostno trdoživost cerkvene inteligence — skratka kultura, ki je bila in bo hrbtišče naroda, hrbtišče človeštva in človeškosti nasploh.
Prekmurci danes živimo v vsaj deklarativno svobodni skupnosti, smo segmentni sestavni del matičnega naroda in kaj lahko bi bilo vse v najlepšem redu, kakor bi — ne veu, če soglašate — moralo biti. Kulturni dejavnosti ni potrebno več prenašati nalog in bremen iz dobrega stoletja po-pred. toda, ali to tu in zdaj med Prekmurci pomeni, da jo je treba izničiti, zatreti, okrniti, ali vsaj zreducirati na mero, ko se bo vključevala zgolj v marginalno. Priznam, vprašanje je pretresljivo. v mnogočem je verjetno posledica igre videza, v še večji meri afinitete, a kakorkoli sučemo zo-rišče, nešteta dejstva mu govorijo v prid.
Vsem, ki ne vedo, predvsem pa tistim, ki nočejo vedeti
Institucializirano ali sicer organizirano področje kulturniškega življenja v Murski Soboti je na nek usoden način soočeno s težavami. Ker te »težave« v teh krutih časih kaj radi povezujemo s pičlim obsegom gmotnih sredstev, ki se odmerjajo kulturi, naj uvodoma odvrnem od namigovanja v tej smeri. Trdim namreč, da skozi dinar za kulturo ni vzrok za bolezen omenjenega organizma, temvečje kvečjemu posledica — posledica apatičnosti in anemičnosti — reči bi moral: nesposobnosti — delavcev in s tem samoupravnih teles v kulturi. Več kot očitno je torej, da gre za prekleto začaran krog: medtem -ko kurja farma crkava, se sprašuje-
PREJEL! SMO
POMISLEKI IN ARGUMENTI dr. VLADIMIRA SKERLAKA
Tovarišu Miroslavu Kokolju moramo priznati, da je bil velikopotezen, ko se je lotil dela. Glavna vrednost njegove knjige PREKMURSKI SLOVENCI 1919—1941 je ta, da je v njej podan pregled dogodkov in posameznih elementov, ki bo zgodovinarju nudil precej opore za ugotovitev, kaj vse spada v to snov.
Zal pa je v Kokoljevi knjigi ogromno vrzeli
Ker želimo, da bi bil ta člane!: čim krajši, jih navajamo samo v nekaj naslednjih točkah.
VRZELI
1. Pisec očitno ni videl gradiva o študentovskem društvu ..Triglav” v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici.
2. Ni videl snovi o pripravah za ustanovitev Kluba prekmurskih akademikov.
3. Ni videl kronologije Kluba prekmurskih akademikov, čeprav je bila ta razstavljena jeseni 1984.
4. Nič ne ve o časopisni polemiki zjugofašisti leta 1933.
5. Nič ne ve o našem pisanju, objavljenem v več časopisih pod naslovom ,,Slovenščina je jezik, ne narečje”.
6. Nič ne ve o obstoju taborniške organizacije v Soboti.
7. Ne ve, da so bili gojenci evangeličanskega dijaškega doma Žlani Dijaškega odseka Sokola.
8. Nič ne ve o obstoju partijske organizacije in njenega dela v letu 1933.
Ali pa ve za vse to, toda namenoma molči.
KULTURA. KULTURA! KULTURA?
mo. kaj je bilo’prej — kokoš alj jajce. Kulturniško življenje razjeda sindrom »nepravi ljudje na pravih mestih«, kakor sem označil to. kar bom pojasnil v nadaljevanju, vse to pa seveda že samo po sebi hlepi po temeljitih in za te razmere hudo radikalnih kadrovskih in organizacijskih spremembah. Da pa bi bil vse to res trdovratnjgordijski vozel, obstaja v žarišču še sindrom »redukcije umetniške ponudbe na ljubiteljsko afiniteto«. Kakor se je na-mreč Prekmurje v povojnem razvoju brez razloga obsodilo na provinco v klasičnem pomenu besede, tako se je kulturno in umetnostno življenje brez razloga zreduciralo na raven ljubiteljstva. Brez razloga, pravim, ker proces z zdajšnjega zorišča kajpada ni zlahka razumljiv; če bi ga hoteli opredeljevati, bi kaj malo zaleglo, če bi nekdo morai prevzeti •dgovornost za hibe razvojne politike. Sprejmimo torej sindrom »redukcije umetniške ponudbe na ljubiteljsko afiniteto« kot dejstvo in se raje vprašajmo, kako je sploh mogoče, da se tako trdovratno ohranja.
Seveda je treba poudariti, daje ljubiteljska dejavnost sama po sebi hvalevredna in dobrodošla ter daje njen razmah v Prekmurju v danih razmerah naravnost neverjeten. Nerodna reč pa je, da ljubiteljska dejavnost s svojo kakovostno ravnijo na številnih področjih mora predstavljati praktično vso ponudbo. Ni ji torej dano, da bi bila baza, gojišče, itd. kakovostnejše, profesionalne, itd. dejavnosti, iz česar sledi, da je ljubiteljska dejavnost v Prekmurju razvejena korenika brez debla. Naj opozorim: ne želim govoriti o tem. da deblo nosi cvet, temveč le. da korenina brez debla prej ali slej
SREČANJE
GLEDALIŠČNIKOV
Od 23. do vključno 26. aprila bo v soboški občini območno srečanje gledaliških skupin severovzhodne Slovenije. Gostiteljica bo Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota, v Štirih dneh pa se bodo zvrstile naslednje predstave: v torek, ob 16. uri, v grajski dvorani v Murski Soboti ROKOJSKA VOJNA v izvedbi Pomurskega gledališkega studia, ob 20. uri v vaškem domu v Prosenjakovcih PLASTIČNE ROŽE ZA VALENTA, s katero se bodo predstavili soboški gledališčniki. V sredo, ob 13. uri, bo v soboški grajski dvorani predstava SLUŽKINJI Društva ljubiteljev gledališča MB Pesnica, ob 20. uri pa v vaškem domu v Rakovcih uprizoritev ŽALUJOČIH OSTALIH v izvedbi KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera. V četrtek, ob 14. uri, bo v grajski dvorani v Murski Soboti predstava MANEVRI, v kateri bodo nastopili člani DPD Svoboda Sladki vrh, in ob 20. uri v kulturnem domO Bogojina MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK v izvedbi KUD Milka Zorec iz Hotinje vasi. Sklepno srečanje bo v petek, ob 16. uri, v klubu mladih v Murski Soboti z gledališko predstavo STOLI članov KUD Študent-Študentski oder in ob 20. uri v grajski dvorani v Murski Soboti POD PREŠERNOVO GLAVO v izvedbi DPD Svoboda Prevalje-Mežica.
bb
9. O Jožefu Kleklu starejšem govori neštetokrat, ne objavlja pa njegovega popolnega življenjepisa, čeprav stori to za številne popolnoma postranske osebe.
NAPAČNI PODATKI
Najhujše v knjigi je to, da se na podatke ni mogoče zanesti. Kar vem iz lastnega doživetja, je tako napačno in neresnično opisano, tako polno protislovij, tako nepregledno podano, tako razmetano po poglavjih, tako polno izpuščanja imen in podatkov, da dobi pripovedovanje smisel, ki je v popolnem nasprotju z resnico. •
Na primer:
1.	str. 371; ,,Vilko Novak . . .je maturiral v Soboti.” Ni res. V Ljubljani je maturiral, ker leta 1927 in 1928 v Soboti ni’ bilo mature. To bi moral lov. Kokplj kot pisec knjige o šolstvu vedeti/
2.	Str. 238: ,,Klekl je dobil večino glasov. V obeh srezih izvoljeni Klekl je soboški mandat oddal svojpmu namestniku Ivanu Jeriču.” Potem piše o Jeriču: „Pri skupščinskih volitvah je bil izvoljen za narodnega poslanca za dol-njelendavski srez.” Protislovje je očitno.
3.	Str. 257: ,,Lendavski Sokoli (ta beseda bi morala biti po Slovenskem pravopisu pisana z malo začetnico — V. šk.) so odprli dom ... L decembra 1930. potem ko jim je kralj Peter II. poklonil državni ,,prapor”. Kakšen kralj Peter? Leta 1930 je bil kralj Aleksander!
4.	Str. 24; ,,prvi jugoslovanski
propade! Ob vsem tem je prav paradoksalno, da sindrom »nepravih ljudi na pravih mestih«, torej delavcev v kulturi, ki so se praviloma novačili prav iz ljubiteljskih vrst, kjer so se okužili s sindromom »redukcije umetniške ponudbe na ljubiteljsko afiniteto«. hote ali nehote Onemogoča 7 razmah katerekoli profesionalne dejavnosti. To pomeni, da se poskuša profesionalna dejavnost, ali že sam profesionalni odnos, zreducirati na raven ljubiteljstva. Ljubiteljstvo ostaja kriterij in zgornja meja, do katere je možno v Prekmurju načrtovati in financirati kulturno življenje. Ljubiteljstvo je kvalifikator m označevalec; vse, kar ga presega, ali ga želi presegati, ie obsojeno na odtujitev od centrov finančne in organizacijske moči, skratka je osamelo v svoji jalovi svobodi, osamelo s svojimi perverznimi pravicami. Kadar hoče ali zmore ponuditi več, je v tem paradoksu seveda takoj onemogočeno. Tu leži vzrok, da v Prekmurju ni nobenega družbenega slikarskega ateljeja, vsaj polprofesionalnega gledališča, družboslovnega in literarnega tiska, itd., itd. Tu leži vzrok, da je Prekmurje s svojo »ponudbo« — z izjemo Pomurske založbe— črna lisa na kulturnem zemljevidu Slovenije.
Dejstva so tista, ki pričajo! Pravimo, a vendar le govorimo in govorimo, medtem, ko se gordijski vozel vsem na očeh zapleta in zapleta. Tisti, ki jih ta vozel posrka, se sčasoma navadijo njegovih labirintov in konec koncev ugotovijo, da jim njegovo drobovje lahko ponudi celo zavetje, tisti, ki ostanejo ob strani, se pomilovalno zahvaljujejo usodi, namesto da bi presekali. Je mar
sodni starešina v Soboti je bil dr. Hinko Irgolič”. Str. 79: čitalnici je predsedoval odvetnik Irgolič.” Str. 80: „V Lendavi je bil 21. marca 1921 ustanovljen Sokol, . . . vidneje pa sta nastopala sodni predstojnik dr. Irgolič in notar Globočnik.” To pomeni: isti človek je imel hkrati tri funkcije, ki so nezdružljive, pa še v različnih krajih! Da ne bo nejasnosti, povem: bil je sodnik v Soboti, dobro se ga spominjam.
5.	Str. 79: ,,Liberalni prišleki so kmalu ustanovili Narodno čitalnico v Soboti, . , ; toda že 28. oktobra 1922 so društvo razpustili, ker ni zadovoljevalo svojih članov, imetje pa so predali soboškemu Sokolu.” Ni res. Sokoli so hoteli prevzeti lokal in inventar Narodne čitalnice, zato so vpisali v čitalniško društvo toliko svojih članov, da so tvorili večino. Ta večina je pbtem izglasovala, da se Čitalnica pripoji Sokolu, seveda, s premoženjem vred. Zadeve se dobro spominjam, ker jo je obravnaval moj oče.
6.	Str. 80: ,,Dijaškega Sokola je ustanovil dr. Vladimir Skerlak.” Ni res. V nekrologu mojemu očetu je točno zapisano: skupaj s profesorjem Orožnom je organiziral Dijaški odsek Sokola. Kdor izpusti ime tega zaslužnega profesorja, sedaj starega 93 let, ga žali, poleg tega pa lahko zbudi vtis, da sem jaz dal tak podatek. V resnici pa niti mojemu očetu niti meni ni bilo in ni potrebno, da si prilaščava tuje zasluge.
treba pojasnjevati, kako se boriti proti sindromu »nepravi ljudje na pravih mestih«? Proti »redukciji umetniške ponudbe na ljubiteljsko afiniteto«.
20-letnica Ljutomerskega okteta
Lani je ljutomerska kultura slavila 90-letnico — temelje so ji 1894. leta postavili pevci. Bogata pevska tradicija se mogoče prav zadnja leta ponovno potrjuje, saj trenutno v Ljutomeru delujejo trije zbori: mešani, moški komorni in Ljutomerski oktet. Oktet je ena od sekcij kulturnega društva in slavi letos 20 let obstoja. Leta 1965 so združili svoje pevske sposobnosti Miro Steržaj, Božo Mlinarič, Ljubo Orožen, Oton /.unec, Franček Osterc, Ivan Vrbančič, Mirko Prelog in dr. Slavko Janc in pod umetniškim vodjem Ivana Vrbančiča pričeli delovati kot Ljutomerski oktet.
Na jubilejnem koncertu je oktet zapel v naslednji postavi: Božo Mlinarič, Miro Steržaj, Ciril, Blaž in Marjan Zajnkovič, Mirko Prelog, Jože Dunaj in Tonček Marinič.
Težko je opisati 20 let bogatega dela in delovanja okteta, saj bi morali naštevati številne koncerte, nastope in gostovanja po domovini in tujini. Vsekakor pa je dejstvo, da so ponesli glas in lepo slovensko pesem daleč izven občinskih meja, ‘tja v Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, avstrijsko Koroško, Češkoslovaško, pobrateno občino Titovo Užice. . .
O trdem in zagnanem delu priča tudi preko 300 naštudiranih pesmi vseh zvrsti glasbene literature: narodne, borbene in umetne zborovske pesmi. Seveda sta umetniški vodji posegali tako v domačo kot tujo zakladnico zborovske glasbe. Umetniški vodji pravimo zato, ker je po osmih
7.	Str. 163: ,,Zavednost je imela manj posvetnih članov, večino članstva so tvorili mariborski bogoslovci; sprejemala je tudi srednješolce, ki pa niso imeli pravice glasovanja.” Ni res. Paragraf 7 pravil je določal: Vsak član je upravičen glasovati, voliti ter voljen biti. Izjemo je določal samo 8. paragraf: Starejšine imajo vse pravice rednih članov, vendar ne morejo biti voljeni V odbor ali za revizorja. — Srednješolci pa niso bili starešine! Tov. Kokolj je očitno prezrl, v čem tiči zvijača duhovnikov! V tem, da je član lahko postal vsakdo, kdor je končal kako srednjo šolo. To pa so ustanovitelji razlagali takole: kdor je končal en razred srednje šole, je končal eno srednjo šolo. V tem je bila ,,skrivnost” srednješolcev v Zavednosti, ne pa v glasovalni pravici.,
8.	Se str. 163: ,.Stikov z evangeličanskimi študenti, ki so bili brez svoje organizacije, niso Imeli.” Ni res. Poskusili so pridobili luteranske dejake za vpis v Zavednost, toda mi smo jih prehiteli.
9.	Pa še str. 163: „O trenjih v Zavednosti je pisal tudi njen član Pavel Berden . . . Levo usmerjeni so ustanovili Klub prekmurskih akademikov, ki je zajel večino evangeličanskega dijaštva.”
Kdor bere to besedilo, si ne more misliti drugega, kakor da so levo usmerjeni člani Zavednosti ustanovili KPA in potegnili za seboj uboge, nebogljene evangeličane. V resnici pa je M. Kokolj iz Berdenovega članka izpustil bese-
Pa vendar: pri vsej omenjeni nemoči družbenega organizma je kakršenkoli radikalni korak gotovo iluzorno pričakovati.
Feri Lainšček
letih 'trdega dela Ivan Vrbančič svoje mesto prepustil Mirku Prelogu, ravnatelju glasbene šole Slavko Osterc Ljutomer. Ne sa-. mo umetniški vodja, tudi nekateri člani oktet a. so se v teh letih zamenjali. Na novo so prišli bratje Ciril, Blaž in Marjan Zajnkovič in Jožko Dunaj. V sedanji postavi so na slavnostnem koncertu, ki je bi! v petek zvečer v ljutomerskem domu kulture, kar trije sedanji člani: Miro Steržaj, Božo Mlinarič in Mirko Prelog, slavili jubilej skupaj z, oktetom, trije: Ljubo Oražem, dr. Stavko Janc in Franček Osterc pa so se pridružili jubilantom v delu pro
grama, ki ga je oktet pripravil posebej za to priložnost, ko so družno z bivšimi člani zapeli dve pesmi. Na jubilejnem koncertu pa je Ljutomerski oktet imel tudi goste: Gasilski oktet iz Gornje Radgone, Šaleški oktet iz Šoštanja, Rudarski oktet iz Titovega Velenja in Užiški oktet iz Titovega Ulica, kateremu so se pridružili tudi člani VIS Užičani, tako da so predstavili celovito podobo srbske narodne in sta-rogradske pesmi.
Za svoje dolgoletno delo so se ljutomerski ljubiteljski kulturniki oddolžili članom okteta s plaketo heroja Ivana Kaučiča, Mirku Prelogu pa so podelili priznanje za dolgoletno delo z oktetom.
Dušan Loparnik
do: Berden namreč piše: ,,Levo usmerjeni študentje so si potem ustanovili KPA . . .” To je že čisto nekaj drugega, točno pa tudi to ni. Tudi g. Berden ne prikazuje stvari pravilno. Svoja izvajanja še dopolni takole: ,,V eni sobi je stanoval moj brat Ludvik, ki je bil blagajnik KPA, v drugi pa sem bil jaz kot tajnik Zavednosti.”
Iz Berdenovega zelo preračunanega pisanja bi se namreč dalo sklepati dvoje:
— da je med njim in bratom obstajala razlika v svetovnem nazoru, Z drugimi besedami povedano: kdor se je vpisal v KPA, je bil levičar;
— da so predstavljali protestanti pasiven del članstva v Klubu ter da so jih drugi morali organizirati in voditi.
To dvoje pa je neresnično.
Z željo, da naredim konec takim domnevam, povem naslednje:
a) Ustanovitelji Kluba prekmurskih akademikov nikdar nismo napenjali vprašanj, kakšnega svetovnega nazora je kdo in kakšne vere, temveč smo se odločali v konkretnih vprašanjih popolnoma neodvisno' od kogarkoli — po ustanovitvi tudi neodvisno od partijskih direktiv. Zato povemo samo zaradi statistike, zaradi spodbijanja neutemeljenih govoric o pasivnosti evangeličanov: prvo skupinico je tvorilo (v novembru 1931) 4 do 5 evangeličanov; ob ustanovitvi jih je bilo enajst: dva Nemca, dva Pintariča, dva Škerla-
ka, Džuban, Horvat, Kardoš, Mi
kola, Vlaj.
Dalje
kulturni koledar
ČETRTEK, 18. APRILA
MURSKA SOBOTA — V grajski dvorani bo ob 20. uri repriza gledališke burke Plastične rože za Valenta.
PETEK, 19. APRILA
LJUTOMER — Ob 20. uri bo v domu kulture koncert Obmejnega simfoničnega orkestra, ki ga vodita Helmut Anfelser in Mirko Prelog, združuje pa glasbenike z obeh strani meje.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo večerni otvoritveni ogled razstave likovnih ustvarjalcev radgonske občine.
APAČE — V, prireditveni dvorani bo gostovala gledališka skupina prosvetnega društva iz Vidma ob Ščavnici s predstavo Toneta Partljiča: Naj poje čuk.
SOBOTA, 20. APRILA
GORNJA RADGONA — Ob 20. uri bo kulturnem domu uprizoritev Patljičevega dela Naj poje čuk, skatero gostujejo ljubitelji gledališča iz Vidma ob Ščavnici.
LENDAVA — V dvorani INA-Na-fte bo ob 2C uri premiera teden dni prej napovedane) predstave Rokojska vojna v izvedbi Pomurskega gledališke?". studia.
RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin se bo v živo predstavila skupina Mopet showa.
NEDELJA, 21. APRILA
RADENCI - Ob 17.30 bo v avli hotela Radin koncert mešanega pevskega zbora kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera.
TOREK, 23. APRILA
MURSKA SOBOTA — Ob 16. uri bo v grajski dvorani predstava Gaborja Gogelija Rokojska vojna v izvedbi Pomurskega gledališkega studia.
PROSENJAKOVCI — Ob 20. uri bo v vaškem domu predstava Plastične rože 'za Valenta, s katero v okviru območnega srečanja gledaliških skupin gostujejo soboški gledališčniki.
SREDA, 24. APRILA
MURSKA SOBOTA — Ob 13. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Služkinji v izvedbi društva ljubiteljev gledališča iz Pesnice.
BAKOVCI — Ob 20. uri bo v vaškem domu ponovitev Nušičeve komedije Žalujoči ostali, s katero se bodo predstavili člani dramske skupine kuda Ivan Kaučič.
razstave
MURSKA SOBOTA — V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja Franca Mesariča.
V Pokrajinski in študijski knjižnici je odprta razstava Politik, publicist, literarni zgodovinar in jezikoslovec dr. Anton Vratuša ob njegovi 70-letnici.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Ira Levin FANTJE IZ BRAZILIJE (Pomurska založba), P. Lanzara. M. Pizzetti DREVESA (Mladinska knjiga) in Carlo Golddoni OSTRŽEK (Mladinska knjiga).
KULTURNI NAGRAJENEC
JANEZ KRANER Janez Kraner, ki sicer ni glasbeno izobražen, kot sam pravi, je popoln amater. Vendar poje že nekaj čez 20 let in bo še pel, dokler mu bodo moči dopuščale, in upa, da mu še nekaj časa bodo.
,,Začel sem kot dijak v srednji šoli pri moškem pevskem zboru Slava Klavora, na Kmetijski srednji šoli pa smo imeli oktet. Potem, ko sem prišel v službo v Videm, sem s petjem nadaljeval. Najprej sem pel 5 let pri oktetu, potem pa sem začel voditi pevski zbor, ki je po 5 letih razpadel zaradi pomanjkanja pevcev. Potem smo ustanovili kvintet, v zadnjem obdobju spet deluje oktet. Za oktet lahko rečem, da je dokaj resen, saj pojemo že četrto leto, in upam, da bomo še nekaj časa šjcupaj. Pristop do dela, kljub  raznoliki sestavi članstva, je resen.
Vadimo namreč dvakrat na teden, v poletnem času sicer manj. Povedati pa moram, da tudi veliko nastopamo. Smo redni gostje srečanja oktetov v Šentjerneju, nastopili pa smo tudi v pobrateni občini Mladenovac. ” Janez Kraner nima velikih načrtov, ampak si želi, da bi oktet ostal čim dalj časa skupaj in da bi zapeli tudi kaj iz zahtevnejšega programa zborovskega petja.	jv
VESTNIK, 18. APRILA 1985
STRAN 5
VZPONI IN PADCI IZKORIŠČANJA
Velike pozornosti na sejmu v Radgoni je bilo deležno posvetovanje o delovanju in uporabi sončnih sistemov in izkoriščanja sončne energije. Solarna tehnika je namreč v zadnjih desetletjih doživela svoje vzpone in padce. Danes namreč razvoj ni več toliko hiter. Vzroki za to so v dostopnosti klasičnih goriv in tudi cene so nizke. S spremembo proizvodnje in zmanjšanjem porabe klasičnih goriv so se znižali tudi stroški za energetsko oskrbo v posameznih deželah. Energetske krize ni več, težav z uvozom prav tako ne, zato so dragi sončni sistemi ostali v ozadju, pa tudi toplotne črpalke se manj uporabljajo, ker s cenami ne morejo konkurirati ceneni nafti in plinu. Drugače pa je pri nas v Jugoslaviji, kjer imamo draga uvožena goriva, in ta bodo še dražja, sončna energija pa ostaja neizkoriščena, zato moramo na tem področju naprej in izkoristiti vse, ki jih je dosegla znanost v svetu.
Bolj bi se morali zavedati, da so naložbe v alternativne in obnovljive vire energije na samem začetku visoke, med obratovanjem pa ne zahtevajo nobenih vlaganj več. Slabost je v tem, da je moč sonca med letom različna. Zato zah teva sonce še dodaten vir: ali je to biomasa ali fosilna goriva. Sistem mora biti dvojen, da premostimo na primer pomanjkanje sonca. Če primerjamo izkoriščanje te vrste energije v državah Zahodne Evrope. Nemčija opušča ta vir oziroma ga ne spodbuja več. Avstrija povečuje površino sončnih sprejemnikov, večino objektov opremljajo z grelniki za toplo vodo, vgrajenih je čez 130.000 kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije. Italija to podpira preko državnega elektro podjetja. Francija je z zakoni in s svojim konceptom zagotovila. da bodo vsi novi objekti in stanovanjske hiše imeli sisteme za uporabo sončne energije, saj uvaja t. i. pasivno arhitekturo in uporabo električne energije samo preko toplotnih črpalk ter spodbuja druge vrste uporabe. Pri nas teh spodbud še ni. čeprav imamo ugodne geografske možnosti (Dalmacija). Zato bo v naslednjih letih potrebno oskrbeti Primorje s sprejemniki sončne energije. Na Jadranu se namreč največja poraba tekočih goriv sklada z največjo ponudbo sonca, kar nikakor ni vzdržno. Delež sončne energije pri nas je odvisei) od tega, kako se bomo resno lotili varčevanja z energijo. Uporaba sončne ener-
Pred 40 leti je vzhajala krvava zarja
Rdeča armada se je približala položajem ob Muri že 4. aprila 1945, še isti dan so začeli obstreljevati nemške bunkerje ob Muri pri Veržeju, kjer je bilo skrite precej nemške vojske. V Veržeju so bili takrat deli III. wehrmanschaft bataljona, prehod čez Muro pa so branili 2. nemška tankovska armada in ostanki 3. madžarske armade. Gozdovi ob Muri so postali štartne baze za poskusne prodore Rusov čez reko. Ruske enote so svoje minometalce najbolj na gosto razporedile ob Muri med Bakovci in Dokležovjem. Pripravljali so desant čez reko prav na tem mestu. Če bi ta poskus uspel, potem bi na podobne način prešli Muro tudi pri Petanjcih. Istočasno so se enote Rdeče armade in 12. bolgarske pehotne divizije približevale utrjeni liniji Razkrižje—Dravsko Središče, katerega so zavzeli 7. aprila, Nemci pa so se umaknili na obrambno črto Lopešice—Salov-ci—Kog, odkoder jih več tednov niso pregnale niti slavne katjuše, ruski topovi, ki so kar bruhali topovske granate. Rusi so to linijo potem skoraj v celoti prepustili Bolgarom. Potem, ko je RA 4. aprila zasedla položaje ob Muri, je izvedla več poskusnih prehodov čez reko, v'obveščevalni dejavnosti in v raziskovanju terena za preboj čez Muro so z vojaki Rdeče armade sodelovale že tudi skupine vaških enot iz obmurskih vasi. Najmočnejši udar čez reko pa seje začel že naslednji dan 5, aprila 1945 v ,,Komarombi” pri Veržeju. Tam so Rusi po dveurnem topovskem obstreljevanju nemških položajev z občudovanja vredno naglico in spretnostjo kljub nenehnemu obstreljevanju postavili čez
SONCA
POKLICE JE TREBA
SPODBUJATI
gije zagotavlja- največje varčevanje s fosilnimi gorivi. Tu moramo veliko vlagati, čeprav so ta vlaganja v primerjavi z vlaganji v električno energijo izredno majhna. Do leta 1990 bi lahko vzgradili od 50 do .100 tisoč kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije in s tem prihranili med 50 in 60 bigavatnih ur toplote oziroma 250—500 tisoč ton olja. Če bi vgradili toliko sprejemnikov, potem bi predstavljal delež sončne energije v energetski bilanci 1 odstotek, sedaj pa znaša 0.03 odstotka.
Danes porabi 75 odstotkov energije 25 odstotkov prebivalcev. Pri nas pa se mora spremeniti tudi odnos do energije, kajti če se bo razvoj nadaljeval v tej smeri, bomo 2000 porabili največ energije na enoto bruto družbenega
POCENITI STANOVANJSKO
GRADNJO
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije je na sejmu organizirala svoj dan, na katerem so v razgovoru o stanovanjski gradnji predstavili novosti proizvajalcev gradbenih materialov, opreme in izdelkov za stanovanjsko gradnjo. Veliko te bilo govora o učinkovitejši gradnji, predložena pa je bila vrsta novih spodbud in rešitev na tem področju.
jv
Muro, ki je tiste dni-precej narasla, pontonski most, preko katerega se je začela valiti pehota z iahkom in težkim orožjem. Matija Gregor-Rudi iz Dokležovja je takrat povedal: ,,Videl sem številne čolne za izkrcavanje, v katerih je bilo prostora za deset vojakov, toda v nje se je nagnetlo po dvajset in še več mož. Marsikateri čoln so sredi Mure zajeli vrtinci in se je prevrnil, vsi vojaki pa so utonili.” Mlinar Jožef Babič iz Veržeja pa je takrat pripovedoval, kako so Rusi za njegovim mlinom poskušali prekoračiti deročo Muro hkrati s prehodom čez pontonski most kar s pomočjo debele vrvi, ki so jo napeli od levega do desnega brega reke.
Ko se je vrvi držala množica Rusov, ki so na njej viseli kot grozdi, pa so Nemci v bunkerju odprli silovit strojnični in minometalski ogenj na te ruske vojake. Mura je bila rdeča od krvi, slišati je bilo obupne krike ranjenih in utapljajočih se rdečearmejcev. Mlinar pravi, da je Mura takrat odnesla prav gotovo več kot sto ruskih vojakov. Pontonskega mosta pa Nemci takrat niso uspeli uničiti. Rusi so v bližini Veržeja izkrcali že več kot bataljon vojske in prodrli v Veržej, kjer so se začeli poulični boji, preden so preko mosta uspeli spraviti tudi tanke in druga oklopna vozila. Nemcem, ki so branili te položaje in so bili prej skriti v veržejskih gozdovih, so prihitele na pomoč še močne sile SS oddelkov in tanki generala De Angelisa. Rusi so-bili obkoljeni in grozila jim je uničenje, saj je pontonski most medtem bil razbit in pomoč Rusom onemogočena.
Borbe so trajale dva dneva.
proizvoda, zagotovili bomo najmanjšo kakovost življenja.
Delovanje sončnega sistema
Sprejemniki sončne energije se odlikujejo z enostavno konstrukcijo. visokim izkoristkom, dolgo življenjsko dobo, možnostjo enostavne montaže in ekonomično ceno. 14. oktober je vgradil sončni sistem v Radinu, kjer ga uporabljajo za ogrevanje bazenske vode pokritega bazena, ogrevajo toplo vodo za porabo in talno ogrevanje okrog bazena. Vsi ‘uporabniki sončne energije so nizkotemperaturni porabniki, za kar so sončni sistemi tudi ekonomsko upravičeni. Nameščenih je 88 kolektorjev velikosti 2 krat .1 meter. .Sistem je povezan s kotlovnico.
Janez Votek
Nemci so namreč izvedli silovit protinapad, katerega je vodil general De Angelis in ga je z vso silo podprlo tudi nemško topništvo na položajih pri Križevcih, Mali Nedelji in na Kapeli. Ruski bataljon je bil domala uničen ali pa zajet. Veržejsko mostišče je bilo tako po dveh krvavih dneh razbito. Večino zajetih ruskih vojakov so Nemci postrelili in pobili. Postrelili so jih za veržejskim pokopališčem, v Gaberčevem sadovnjaku, v Bunčanih, na nekem manjšem otoku na Muri in, verjetno še kje.
MaloštevilnimRusom, ki so se rešili iz veržejskega pekla in prišli do Mure, ni preotalo drugega, kot da so se slekli do golega in preplavali reko. Če niso omagali v vodi, so se onemogli vrnili v 1 kilometer oddaljeno Dokležovje v štab enote, kjer so dobili obleko in prvo pomoč. Valovi Mure pa so zagrnili (udi nekaj desetin vozov s konji yred. Izgube Rusov so bile tu zelo velike, menijo, da je bilo okrog 600 padlih, ki so jih zakrili številni grobovi ob Muri in v obmurskih vaseh, zelo veliko pa jih je odnesla Mura, točno število pa bo najbrž ostala neznanka. Mariborski list je takrat poročal, da so Rusi imeli pri postavitvi mostišča in njegov; obrambi 418 mrtvih in 148 ujetih vojakov. Zaplenili pa bi jim naj 7 lahkih topov, 15 protitankovskih topov, 10 minometalcev, 31 strojnic, 196 puškomitraljezov, 219 pušk in 31 večjih in manjšših desantnih čolnov. Po zlomu veržejskega mostišča se je fronta na Muri ustalila. Rusi prav gotovo niso načrtovali, da bodo kar šest tednov ostali v Prekmurju. Tudi na odseku Razkrižje—Kog—Bol-
Na seminarju za poklicno usmerjanje v gradbeništvu, ki so ga pripravili Izobraževalna skupnost gradbeništva, Splošno združenje gradbeništva, ' Zveza skupnosti zaposlovanja in Zavod za šolstvo SRS na sejmu v Radgoni so bili delavci, ki so v svojem okolju zadolženi, da mladino seznanijo s pogoji in možnostmi vključevanja v izobraževanje in delo. V ta namen so tudi organizirali dan. gradbenega šolstva Slovenije.
. Na seminarju so namreč ugotovili, da so v gradbeništvu, ki ima pomemben delež v narodnem gospodarstvu, v
PRI GRADBENI MEHANIZACIJI V KORAK Z RAZVITIMI
Poleg tenično-komercialne predstavitve gradbene mehanizacije, ki je potekala ves čas sejma, je bilo organizirano tudi posvetovanje o gradbeni mehanizaciji, kjer so bile nakazane možnosti nadaljnjega razvoja. Čeprav ponudba domačih izdelovalcev gradbene mehanizacije ni tolikšna, kot je to v razvitem svetu, lahko ugotovimo, da se stanje iz leta v leto popravlja, ponudba je vedno večja in boljša. Oprema in mehanizacija jugoslovanskega gradbeništva je že pretežno domačega porekla. Izdelovalci se uspešno uveljavljajo tudi na tujih trgih. Ob zaostrenih možnostih uvoza pa mora jugoslovanska strojegradnja v sodelovanju z gradbeništvom osvojiti proizvodnjo zahtevnih strojev in opreme za potrebe gradbeništva in prodajo na tujih trgih. S kakovovostno opremo je tudi bolj učinkovito uveljavljanje našega gradbeništva na tujih trgih, kjer nam v zadnjem času zmanjkuje sape. V okviru tega posvetova-nja je komisija za ocenjevanje inovacij in izboljšav na področju gradbenih materialov, mehanizacije in opreme ocenila tudi prijavljene primerke, razstavljene na gradbenem sejmu. Zlate plakete je podelila Izolirki iz Ljubljane, Salonitu iz Anhovega, Zavodu za
fenk—Ormož so po hujših bojih v Šafarskem, na Kogu in Gomili Nemci uspeli začasno zadržati . Rdečo armado in Bolgare. Vse do nemške kapitulacije se je potem nadaljevalo obojestransko topniško obstreljevanje, ne da bi Rusi ponovili poskus preboja čez Muro. Pač pa so Rusi močno obstreljevali Radgono, hudi boji so potekali vzdolž avstrijske meje, zlasti so Nemci krčevito branili Kindsberg blizu Kramarovec. Hitrejši in uspešnejši pa je bil ruski prodor pri Nežiderskem jezeru proti Dunaju. Po neuspelem prodoru in umiku na veržej s kem mostišču so se Rusi bali, da bi Nemci prodrli nazaj. Po odredbi maršala Tolbuhina so 11. aprila evakuirali večino prebivalcev iz obmurskih vasi ter jih preselili v zaledne vasi, kar je trajalo vse do 10. maja. V izpraznjenih vaseh so ostale le vaške enote in nujno potrebni vaščani, ki so skrbeli za živino, vasi pa so Rusi napolnili z vojaštvom in z lahko ter težko oborožitvijo.
Nehote se vprašamo, ali je bilo smiselno za ceno tolikih žrtev poskušati preiti Muro, ali res niso dovolj poznali ali pa so podcenjevali nemško obrambo na utrjeni liniji za Muro. Na to bodo lahko odgovorili zgodovinarji in vojni strategi potem, ko bomo kaj več vedeli o ciljih RA na tem območju. Zaenkrat vemo le to, da je od kakih 1000 padlih vojakov in oficirjev RA v Prekmurju največ žrtev terjala prav obramba veržejskega mosta. Ob 40. obletnici naše svobode, za katero so padli tudi ti junaki, jim vsaj v mislih vrzimo venec slave v temne murske valove.
preteklosti zaposlovali ekstenzivno. Zaposlovala se je namreč v večini nekvalificirana delovna sila, ki jo sedaj jemljemo kot priučeno. To je tudi eden izmed temeljnih vzrokov, zakaj v gradbeništvu presežki delovne sile. Za pridobivanje novih del ter uspešnejši dohodek je potrebno vložiti tudi več znanja. Gradbeništvo (in njegov razvoj) je bilo predstavljeno v tej, smeri, saj bodo gradbeniki v prihodnje rabili visoko kvalificirane in strokovno usposobljene kadre. Zato se glede na možnosti in moč te panoge, odpirajo tudi velike možnosti izobraževanja mladih
raziskovanje materialov in konstrukcij iz Ljubljane, Radoju Dakiči	iz Titograda,	sozdu
GIPOSS, Strojni tovarni Trbovlje,	SGP Gorica,	Avto-
fadgoni	in Fagramu	MAG
Smederevo. Srebrne plakete so od
Naša turistična prizadevanja
KMEČKI TURIZEM
ZAOSTAJA
V Pomurju je sicer „uradni” nosilec razvoja turizma zdraviliški turizem, vendar bi bilo hudo napak, če bi gradili turistični razvoj zgolj na tej ponudbi. Gost, četudi pride k nam z namenom, da se zdravi, hitro ugotovi, da je za njegovo bivanje potrebno še kaj drugega. Kaj šele tisti turisti, ki jih pot pripelje v naše kraje zaradi lova in drugih motivov. Razvijati je torej treba nove in nove dejavnosti in ne vsega graditi na osnovni ponudbi in gostinstvu. Delež dejavnosti izven tega v celotni turistični porabi gostov namreč kaže raven razvitosti turističnega gospodarstva ter njegovo sposobnost, da absorbira sredstva turistov in da na ta način poveča gospodarsko uspešnost turističnega prometa.
Kmečki turizem je oblika dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Na nekaterih območjih, na primer v Savinjski dolini in na Gorenjskem, je zelo razvit. Ni jih malo kmetij, ki so bile v zatonu, saj zlasti mladi na njih niso videli bodočnosti, ko pa so kmetijo, zlasti stanovanjske in sanitarne prostore, usposobili za sprejem gostov — uredili so gostišča — pa se je na marsikaterem hribu, pobočju pa tudi na ravninski osamljeni kmetiji spet prebudilo življenje. Ni treba posebej poudarjati, kaj to predstavlja tudi za obrambno moč teh predelov, zlasti na obmejnih območjih. Kmečki turizem je tudi sestavni del celotnega procesa obnove in modernizacije kmetijske proizvodnje. V obliki te dopolnilne dejavnosti naši kmetijci lahko dražje vnovčijo svoje pridelke in še bi lahko naštevali.
Kakšno pa je stanje v Pomurju? Imamo 9 turističnih kmetij, od tega 7 v soboški in 2 v radgonski občini, medtem ko se za zdaj s kmečkim turizmom ne ukvarja (vsaj uradno ne) nihče v lendavski in ljutomerski občini. Torej velika vrzel za pomursko turistično ponudbo, pa potem ni čudno, da nekateri pravijo, da pokrajina ob Muri ni dovolj turistično zanimiva. Seveda do take ugotovitve posameznik ne pride zgolj po nerazvitem kmečkem turizmu, ampak tudi na podlagi drugih turističnih dejavnikov (prirodne danosti, družbene posebnosti, tehnične in materialne zmogljivosti), vendar bi k izboljšanju stanja oziroma večji turistični privlačnosti naših krajev lahko veliko več prispeval tudi kmečki turizem. Pravzaprav bi moral, saj imamo številna območja, kjer bi ga lahko razvijali. Naj jih naštejemo nekaj: okolica Srebrnega brega, kjer je borov gozd; območje Grada zaradi lova; pri Bukovni-ci, blizu katere je jezero; na Janževem vrhu zaradi dobre kapljice in viničarij; v okolici Negove, Radenec, Staveši-nec . . . zaradi vrelcev mineralne vode; pri Železnih dverih in na Jeruzalemu, kjer bi ob ponudbi turističnih zidanic bivanje gostom lahko popestrili še z ribolovom y ljutomerskih ribnikih; povsem neizrabljene za turizem
v tej panogi, in to od najnižje 1 zahtevnostne stopnje do najzahtevnejših. V. izobraževanju in povezovanju šolstva s samo dejavnostjo so dosegli že izredne rezultate. Univerzi v Ljubljani in Mariboru pa poleg rednih izobraževalnih aktivno- i sti nudita možnosti izobraže-vanja v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. ! Pozitivno so bile ocenjene tudi dosedanje izkušnje usmerjene- | ga izobraževanja, ki je neposredno povezano s stroko; prav i tako je tudi z mrežo šol, ki se, | kot kaže, v prihodnje ne bo spreminjala, saj pokriva celoten slovenski prostor;
J. Votek I
naših delovnih organizacij prejele: Centrovod Lenart, Silvestra Perš iz Murske Sobote, in Gorenje Var-stroj, tozd Varis, bronasto plaketo pa Jože Pavlinjek iz Murske Sobote.
3.	Votek
so tudi Lendavske gorice, kjer ponudba resnično zaostaja, čeprav se v prihodnje le obeta nekaj turističnih zidanic.
Seveda pa kmečki turizem ni le gospodarska dejavnost, ki bi omogočala našim kmetijam dodaten zaslužek; osebni stiki z ljudmi iz različnih krajev domovine in tujine prinašajo poleg zaslužka tudi nove misli, spodbude, duhovne pridobitve — pot, po kateri prodira tudi v odmaknjene kraje duh . pro-svetljenstva in utrip sodobnega sveta.
Že delujoči pomurski kmečki turizmi niso v popolnosti taki, kakršnih si želimo, da bi bili resnično „kmečki”. Da bi to postali, bo treba njihovo ponudbo, ureditev in drugo čim prej uskladiti z določili občinskih odlokov o turističnih kmetijah. Prizadevati pa si je treba za nove turistične točke. Za začetek je nujna ostra selekcija pri določanju lokacij, kjer naj bi se ta oblika turizma odvijala. Po mnenju turističnih strokovnjakov je treba dati prednost kmetijskim območjem, ki so blizu večjih turističnih krajev in so z njimi organsko povezani (infrastruktura, propaganda, prodaja . . .). Seveda pa s tem ni rečeno, da tudi kak večji odročni zaselek ne pride v poštev, vendar je tveganje investitorja nekoliko večje.
Vsaka naložba, ki naj da ekonomski učinek, je velika, vendar pa so naložbeni stroški nižji kot v gostinstvu. Skoda, da se naši kmetje, ki imajo možnosti za kmečki turizem (volje seveda tudi ne sme manjkati), niso zanj v večji meri odločali že prei. saj so hranilno-kreditne službe kmetijskih zadrug nudile investitorjem kredite pod zelo ugodnimi pogoji. Zdaj morda kredit še dobiš, vendar so obresti velike. Kljub vsemu pa je v interesu družbe, da se kmečki turizem hitreje razvija. Kar zadeva Pomurje, naj ob koncu povemo, da na Živinorejsko-veterinarskem zavodu v Murski Soboti vsem zainteresiranim radi svetujejo tako glede lokacije, kakor tudi same ureditve, med drugim pa tudi omogočijo pridobitev ustrezne izobrazbe, ki je predpisana za upravljalce turističnih kmetij.
Stefan sobočan
STRAN 6
VESTNIK, 18. APRILA 1985
kmetijska panorama
Več krme
s travnikov
Ob vse dražji krmi si tudi pomurski živinorejci prizadevajo, da bi pridelali čim več domače krme. Največ neizkoriščenih možnosti je še vedno na področju travništva, saj to še zdaleč ne daje takšnih pridelkov, kot bi jih lahko, beljakovine s travnatega sveta pa bi v veliki meri lahko nadomestile krmo, ki jo zdaj kupujemo na drugih območjih.
V zadnjih letih so se v soboški občini začeli načrtno lotiti inten-zifikacije na področju travništva in pašništva, rezultati pa seveda niso izostali, saj so ob takšnem izkoriščanju travnatega sveta nekateri dosegli tudi sedemkratni
GEZA DŽUBAN, KMET INŽ.
MOŽNOSTI PRIDELOVANJA ZDRAVILNIH RASTLIN
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Navadna melisa — deluje kot pomirjevalo, blaži glavobol in premočan srčni utrip, pomaga pri prebavnih težavah, ter pospešuje iztok žolča.
Poprova meta — vsebuje eterično olje z metanolom, ki blaži bolečino ali srbež, čaj blaži želodčne bolečine, preprečuje dražljaj proti bruhanju, mentol se uporablja tudi kot razkuževalo. Eterično metiko olje močno pospešuje nas[ajanje — izločanje žolča.
Sivka lavanda — pospešuje prebavo, uravnoveša delo črevesja. pospešuje izločanje seča, naravnava težave v meni. Sivkino eterično olje je često sestavina raznih mazil zoper revmo pa tudi kožne bolezni z močnim srbenjem.
Origano (navadna dobra misel) — mnogo učinkov, blaži, pomaga pri izkašljavanju, blaži vnetja sluznic, ustavlja driske, razkužuje rane, pomirja, pospešuje znojenje.
Rman — zdravi krvavenje iz zlate žile, maternice, celi rane, bolečine v križu itd..
odkos ali pašo. Tudi med kmeti je za sodoben način izkoriščanja travnatega sveta izredno zanimanje, saj so v letu 1983 v pašno-košni sistem vključili 18 kmetij in več kot 26 hektarjev travnikov, v letu 1984 so podobne programe zastavili na 14 kmetijah, letos pa bodo na novo vključili še 15 kmetij. V treh letih bodo tako za pašno-košni sistem usposobili več kot 60 hektarjev travnikov, seveda pa bodo s prizadevanji v tej smeri nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Pomembno vlogo pri tem ima tudi občinski sklad za pospeševanje kmetijstva, ki za to namenja precejšnja sredstva.
L. K.
Trpotec — ozkolistni — pomirja kašelj, pomaga pri bronhitisu in naduhi, ustavlja drisko;
— širokolistni — čisti in celi gnojne rane, kožne tvorbe, podkožna gnojna vnetja, pripravki iz tropotca zdravijo čir na želodcu — dvanajsterniku, listni sok se uporablja za zdravljenje vnetja debelega črevesja ter vnetje ostalih prebavil.
Kamilica — miri krče prabevil, koristi pri vnetju želodčne in črevesne sluznice, obkladki iz kamiličnega čaja blažijo kožna vnetja, pomagajo pri oteklinah, blažijo vnetja očesne veznice. Vdihavanje kamiličnih sopar pomaga pri nahodu.
Arnika — zdravi udarnine, zmečkanine, ozebline, krčne žile, revmatično bolečino.
Vrtni ognjič —- zdravi vnetja grla, gnojne tvorbe in rane, ki se težko celijo, po učinku je močno podoben arniki.
Slezenovec — slez pomirja kašelj, deluje proti vnetju dihal. Uporablja se listje — cvetje.
Šentjanževka — pomaga otrokom, ki jecljajo, močijo posteljo ali jih je ponoči strah (hipe-
Preveč piščancev?
Težave, v katerih se je znašlo kmetijstvo, niso obšle tudi brojlerske proizvodnje. Te so se odrazile tudi na poslovnem rezultatu v Soboškem Agromerkurju, kjer je kljub 12,7-odstotne-,mu povečanju obsega proizvodnja finančni rezultat za leto 1984 neugoden, pa čeprav se je povečala tudi produktivnost. Svoje so pri tem odigrale predvsem cene, nekaj časa pa so imeli težave tudi z zalogami. Te so začele naraščati predvsem ob koncu leta in v prvih dveh letošnjih mesecih, ko so znašale tudi po 500 ton. Prodaja se je zdaj normalizirala m zaloge niso problematične, v Agromerkurju pa si prizadevajo, da bi čim več mesa izvozili. Nova klavnica, kije registrirana za izvoz, jim te možnosti daje, načrtujejo pa, da bodo že letos izvozili 1.150 ton perutninskega mesa. V izvozne plane so sicer zapisali plan 1.500 ton, kar pa bodo dosegli prihodnje leto. Z marcem letos so začeli izvažati tudi v Sovjetsko zvezo, kamor mesečno izvozijo 100 ton mesa, nekaj pa ga prodajo tudi v Avstrijo.
V Agromerkurju za letos sicer ne načrtujejo kakšnih večjih investicijskih vlaganj, razen nekaj vlaganj v kooperacijsko proizvodnjo, razmišljajo pa tudi o predelavi piščančjega mesa. Zaenkrat se bodo tega lotili le poskusno, nekaj sami, nekaj pa v sodelovanju z Mesno industrijo.
L. K.
ricin), pomaga pri migreni, krepi krvni obtok, pomirja želodec. Zaradi eteričnih olj se uporablja za zdravljenje ran, gnojnih tvorb in opeklin. Med zdravljenjem z šentjanževko ne smemo na sonce, ker postane koža občutljiva.
Lučnik — se uporablja proti prehladu, kašlju s saponini pa omoeoča izkašliavanie.
Mak — iz glavic maka dobivajo opij, iz njega pa izločajo alkaloide od katerih so najvažnejši morfin, kodein in pagaverin. Uporablja se kot uspavalo za lajšanje bolečin, znižuje krvni pritisk, ter širi žile.
Volčja češnja — miri krče mišic. Alkaloidi volčje češnje zdravijo Parkinsonovo bolezen, za katero so značilni drhtenje, togost in nezmožnost gibanja.
Kilovnik — Kuminske kisline in saponini razkužujejo sečevod, pomaga pri vnetju sečnega mehurja in ledvic. Učinkovita sveža zel.
Navadna kumina — eterično olje, ki pomirajajo krče prebavil, želodca in zbuja tek.
Omenjene zdravilne rastline najdemo samorasle v naravi, kjer rabimo cele ali njihove dele (korenina, čebulica, steblo, listi, cvet, plod itd.), ali je možno za njih izdelati primerno tehnologijo in jih pridelovati kot zelenjadnico ali poljščino.
In možnosti za naše območje
V letošnjem in prihodnjem letu bi strokovne službe morale pripraviti izbor nekaj manj zahtevnih zdravilnih rastlin, ki bi jih lahko pridelovali na manjših, nagnjenih površinah ali manj ugodnih površinah za poljedelstvo. Poskusno-demonstracijsko proizvodnjo bi imeli na manjših površinah 5 do 10 arov. Nosilec naj bi bila KZ Panonka s svojo strokovno službo. Potrebno tehnologijo in oskrbo s semenskim ali sadilnim materialom zagotavlja Hmeljarski inštitut, ki tudi prevzame pridelano drogo. Vzporedno s tem naj bi se na Kmetijski šoli v Rakičanu izpolnjeval šolski vrt zdravilnih rastlin, ki bi bil učni in demonstracijski objekt vsem zainteresiranim s področja pridelovanja in uporabe zdravilnih rastlin.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
PRIDELOVANJE KROMPIRJA
Krompir kot poljščina se na naših njivah pojavlja že dalj časa. Pred in med vojno in po njej je bil marsikje glavna jed, zdaj pa v glavnem le kot dodatek mesu in solati. Vse več ga predelamo v pire, čips in tudi v krompirjeve rezance ali pomfri.
Želja vsakega pridelovalca krompirja je pridelati čimveč gomoljev tržne velikosti, kajti le ti mu prinesejo tudi največji zaslužek. V knjigi Pridelovanje krompirja navaja inž. Kus za naše razmere možne pridelke tudi do 800 dt po hektarju, dosegljive pa nekje do 400 dt. No, teh 400 dt ni težko doseči, s saditvijo nekaterih sort smo v ekološkem sortnem poskusu na njivah Srednje kmetijske šole pridelali 500 in več dt. V letošnji številki Sodobnega kmetijstva pa inž. Sluga navaja, da pridelamo pri nas v poprečju'od 140 do 160 dt/ha. V isti številki isti avtor piše, da zaradi bolezni ;n
Nasad krompirja brez plevela, pravilno uporabljen herbicid.
škodljivcev ter gnitja zaradi neprimernega skladiščenja propade približno 45 odstotkov pridelka. Če pa še upoštevamo, da nam, po mnenju dr. Spanringa iz Sodobnega kmetijstva letošnje prve številke, zaradi nekakovostnega semena in nepravilnega izbora sort ter agrotehnike izostane še nadaljnjih 35 odstotkov pridelka, je to, kar pridelamo, komaj 20 odstotkov tistega, kar bi praviloma morali pridelati. Mislim, daje ta podatek dovolj zgovoren in nas sili k razmišljanju.
Z željo, da omilimo takšno stanje, smo v okviru Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov povabili v Prekmurje inž. Slugo, ki se na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani ukvarja prav s krompirjem, da da nekaj navodil za povečanje pridelka krompirja.
Žal so se predavanja udeležili samo štirje pridelovalci krompirja in nekaj pospeševalcev, vendar malo z območja, kjer krompir masovno pridelujejo. Zanimivo bi bilo videti, kje so ostala vabila. Iz tega predavanja bi rad izluščil nekaj misli za tiste, ki se ga niso udeležili.
>
Krompir, ki ga pridelujemo zaradi gomoljev, rabi rahla tla, primerno globoka, da lahko naredi gomolje, ki so pravilne oblike. Težka glinena tla niso primerna, ker so vlažna, hladna, slabo zračna in se v njih zelo rada pojavijo gnitja gomoljev in tudi prizemnih delov stebel, zato je pridelek slab, pa še v skladišču nam taki gomolji propadajo. Prav tako ne prijajo krompirju, lahka peščena tla kajti ob močnejšem dežju ostanejo gomolji na površini, kjer pozelenijo, zato niso primerni za trg. V takih tleh nasad krompirja tudi prej občuti poletno sušo.
Krompir lahko več let zaporedoma sadimo na isti njivi, vendar to ni priporočljivo, ker rastline enostransko črpajo hrano, bolj se širijo bolezni in
Turnišče: cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je še naprej dokaj pičla. Tako so rejci tudi minuli četrtek, 12. aprila, pripeljali le54 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Kupcev je bilo seveda veliko več in mnogi so ostali praznih rok. Cena se je gibala'med 9500 in 10.500 dinarji za par.
GRENAK K UH
V Intesovi temeljni organizaciji Mlinopek v Murski Soboti so poslovno leto 1984 zaključili ugodno, saj so za poslovni sklad n 'inekajveč kot 19 milijonov dinarjev. Pozitivni poslovanje zaključil mlin, medtem ko peTcarna posluje z izgubo. Razen dveh vrst kruha in p< < a , vse ostale vrste kruha pečejo z'izgubo. Mečno pa jih bre-' menijo tudi obresti, saj so v tej temeljn i rganizaciji lani obresti predstavljale kar 29 c< uskov dohodka.	-Ik-
škodljivci. Koloradski krošč se pojavi bolj zgodaj. Najbolje je, če ga sadimo za deteljami, travami, za katerimi so tla rahla. Vendar jČ v teh tleh večja nevarnost talnih škodljivcev (strune). Tudi za strniščno repo in ostalimi strniščnimi dosevki ni slab pridelek. Pri sajenju za koruzo pa moramo paziti, kajti če je bilo preveč škropljeno z atrazini (atrapin, radazin), ti lahko prizadenejo krompirjeve rastline. Za krompirjem pa lahko sejemo katero koli poljščino pri nas, saj se herbicidi, ki jih uporabljamo, hitro razgradijo, njiva pa ostane ob pravilni obdelavi brez plevelov.
*
Za krompir pripravljamo zemljo že jeseni, orjemo približno 30 cm globoko. Pri tem podorjemo hlevski gnoj in polovico fosfotja in kalija, da pnde v območje, kjer ima krompir največ korenin. Ta dva elementa se namreč ne izpirata. Žal pa pri
nas težko dobimo gnojila, ki vsebujejo samo fosfor in kalij. Spomladi, ko so tla primemo osušena, jih poravnamo. S tem spodbudimo rast plevelov, da jih z naslednjo obdelavo uničimo. ;Pred saditvijo zabranamo še ostala mineralna gnojila. Dobro bi bilo pregledati njivo, če ni strun, kajti te nam lahko navrtajo gomolje in s tem močno zmanjšajo pridelek, saj taki gomolji niso za prodajo. Proti strunam so na voljo volaton, furadan, difonat, dotan in še vrsta drugih pripravkov. Vse pa moramo obvezno zadelati v zemljo pred saditvijo.
Poleg hlevskega noja priporočajo še od 100 do 160 kg dušika, od 150 do 200 kg fosfotja in od 200 do 300 kg kalija na hektar. To je približno od 800 do 1000 kg NPK 7:20:30 in dodamo še 300 kg KAN. Na njivah, ki smo jih gnojili z gnojevko, trosimo manj mineralnih gnojil, saj moramo upoštevati učinek gnojevke. Gnojimo pred saditvijo, tako da poznejše dognojevanje odpade. Sadimo zmeraj zdrav, kakovosten, potrjen semenski krompir. Tu pa je pri nas največja rakava rana. Ponavadi sadimo domače seme, bodisi ker ni semenskega krompirja ali pa se nam zdi predrag. Doma pa odbiramo za seme .prav tiste drobnejše gomolje, ki so običajno okuženi z virusi, kar lahko kasneje opazimo v neizenačenosti rastlin na njivi. Če sadimo debele gomolje, ki jih režemo, jih narežemo vsaj par dni pred sajenjem, da se rana zaraste, ker s tem preprečimo okužbo v zemlji.
Vrste naj so oddaljene od 6$ do 70 cm gomolji v vrsti pa od 30 do 35 cm. Gomolji naj bodo pokriti vsaj z 10 cm debelo plastjo zemlje.x
Oskrba nasada je osredotočena v glavnem na rahljanje tal, zaščito pred pleveli, boleznimi in škodljivci. Pri nas šepa pred
vsem zaščita pred pleveli in boleznimi. Proti plevelom so na voljo dobri herbicidi, ajih moramo pravilno in pravi Čas upo-rabljati. Menim, da pridelovalci krompirja vse preslabo preberejo navodila, ki so priložena vsakemu pripravku. Zato priporočam, da pred uporabo kateregakoli sredstva najprej skrbno prečkamo navodila in priporočila proizvajalcev, da ne bomo škropili samo zaradi škropljenja, ampak bo naše delo tudi uspešno. Med znanimi herbicidi je sencor, ki ga lahko uporabimo pred vznikom krompirja, vendar po vzniku plevelov. Pogoj pa je, da je zemlja uležana, to pomeni, da škropimo vsaj 10 dni po zadnji obdelavi. Pri nas pa vse preveč radi škropimo na rahlo zemljo, zato pa so njive čez čas porasle tudi s plevelom. Senkor je primeren tudi, ko je krompir že vznikel, tu pa zmanjšamo dozo na 0,5 do 0,6 kg na hektar, vendar ne na zelo peščeni zemlji. Po škropljenju njive več ne smemo obdelovati! Velik del pridelka uniči tudi krompirjeva plesen ah fitoftora." Pri nas je v prodaji dosti pripravkov, ki jo zatirajo. Ridomil, ki je noyejši, te siste-mik, in če vsaj šest ur po škropljenju ne dežuje, je krompir zavarovan pred plesnijo približno dva tedna. Med drugimi bi omenil antracol, dithan in bakreno apno vendar bi škropljenje morali ponoviti po vsakem dežju. Ker imamo pri nas organizirano protifitoftomo službo, ki nadzoruje nasade in sproti opozarja na možnost pojava plesni, je najbolje, če upoštevamo nasvete, ki so objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. Proti koloradskemu hrošču pri nas uporabljamo ekalux, elokron, zolone, posse, ki obenem uničjo tudi uši.
Zelo grešimo tudi pri spravilu krompirja. Preden ga uskladiščimo, naj se hladi vsaj en teden. Potem gomolje čim manj premetavajmo, da se ne obtolčejo in ranijo, kajti le taki v skladišču ali zasipnici ne bodo gnili. Jedilni krompir posipamo s tuberofe-nom, da ne kali, vendar v tem prostoru ne smemo skladiščiti semenskega krompirja.
Pivar
Uporaba senkorja;
1.	Greben še ni seseden, zato še ni primerno škropiti.
2.	Grebenje seseden, vendar še ni primerno za škrcpljirja.
3.	Krompir pred ; kam, plevel je že vzniknil, . red čas za škropljenje.
VESTNIK, 18. APRILA 1985

Traktorski vrtalnik VT-500
lopatar TL-1700/25
Z vrtalnikom pripravljamo luknje za sajenje cepljenk v vinogradu, pogozdovanje, sajenje sadnih sadik itd.
Enako lahko uporabljamo vrtalnik v gradbeništvu (za postavljanje ograj na gradbiščih), v komunali za sajenje okrasnih rastlin itd. Vrtalnik lahko uporabljamo tudi na strmih legah.
TEHNIČNI PODATKI:
traktorski pogon nad 15 kW dimenzije vrtalnih osti 200—600 globina vrtanja do 1 m lastna teža 240 kg širina 750 mm
dolžina 2150 mm
višina 830 mm
pogon prek kardanske gredi z varnostno sklopko, nastavljeno na 700—750 Nm
Največja dolžina kardanske gredi je 1400 mm
Lopatar je traktorski priključek, s katerim obdelujemo zemljo v vinogradih, sadovnjakih, hmeljiščih (na hribovitih območjih, kjer zaradi nagiba ni možno oranje), v rastlinjakih, na poljih itd. Z lopatarjem opravimo osnovno in dopolnilno (jesensko ali spomladansko) obdelavo zemlje.
Lopatar ima prednost pred klasično obdelavo zemlje, ker ne ustvarja plazine, kar omogoča nemoten pre-
tok podtalnice in atmosfer-		Lopatar	je takšne izvedbe,	
skih voda. Tudi rastlinske		da ni	potrebno	nobeno
korenine lažje prodirajo v		vzdrževanje. Vsi gibljivi deli		
globino, kjer iščejo vlago		so trajno mazani		in za-
in hranila.		ščlteni.		
TEHNIČNI PODATKI:				
Tip	Potrebna	Delovna,	Delovna	
	pog. moč	širina v cm	globina v cm	Masa v kg
1200/20	do 25	120	20	318
1350/25B	do 35	135	25	378
1700/25	do 45	170	25	453
2100/25	do 70	210	25	528
2500/35	do 100	250	35	910
3000/35	do 130	300	35	1120
sadilnik TS-2-SCT
trosilnik »FERTI«
Sadilnik TS-2-SCT in oko-palnik-kultivator je traktorski priključek, prirejen za sajenje krompirja, okopavanje krompirja, koruze ali drugih poljščin.
Sadilnik je prirejen za dvovrstno sajenje, kot kultivator in osipainik pa za tri- x vrstno okopavanje in osi-pavanje.
Stroj priključimo na traktor
s standardnim .priklopom kategorije I. in II. Potrebna
TEHNIČNI PODATKI:
zmogljivost delovna širina razdalja pri sajenju teža stroja
— sadilnik
— okopalnik
— osipainik
pogonska moč je 15 KM ali 11 kW.
Trosilnik je namenjen trošenju gnojil v granulatu ali v prahu. S prestavljanjem tro-silnih lopatic dosežemo trošenje samo v levo ali samo v desno stran. Trosilnik je zelo enostavne izvedbe in ni potrebno posebno.vzdrževanje. Potrebno je samo občasno preveriti nivo olja v ohišju reduktorja.
okoli 0,1 ha na uro nastavljiva poljubno 33 cm
230 kg
225 ko
240 kg
TEHNIČNI PODATKI:	TIP 250 L	TIP 400 L
prostornina nasipnega lijaka	2501	4001
širina trošenja	do 14 m	do 14 m
delovna hitrost	7 km/h	7 km/h
delovni ( inek	do 6 ha/h	do 6 ha/h
masa	74 kg	82 kg
Za vsa pojasnila v zvezi z morebitnim nakupom (ali tehnične podatke) se obrnit? ta SCT, TOZD PKM, Milavčeva 4, Brežice, tel. 003 6 185 ali 61-292.
Vse podatke lahko dobite tudi pri Agrotehniki-Gruda, Ljubljana, Tržaška 132, tel. 081 268-341.
tozd proizvodnja kmetijske mehanizacije brežice
n soio. ijubijana. t.tova 38	68250 brežice, milavčeva 4, Jugoslavija
telefon: (068) 61-292, 61-185
telex: yu set sti 31753
STRAN 8
VESTNIK. 18. APRILA 1985
ODLOČNA AKCIJA DELAVCEV UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE V GORNJI RADGONI
„STOP ZA SUSMARJE”!
Od jeseni stopili na prste 26 ,,ilegalcem” — Namen ni kaznovanje, ampak zahteva po več reda v postranskih poklicih — Se kakih 200 se jih izmika obveznostim davčne zakonodaje
Ko je lani jeseni začel davčni kontrolor iz radgonske uprave za družbene prihodke redno obiskovati neprijavljene delavnice raznih mojstrov, so mnogi mislili, da gre za ,,lov na čarovnice” in muho enodnevnico. Vendar je že prvi pogovor s šestindvajsetimi, ki so se dotlej spretno izmikali davčnim Škarjam, opozoril, da so se radgonski davkarji odločili, da bodo šli tokrat do konca. 8 jih je zato že pridobilo obrtno dovoljenje, drugi pa so v postopku za njegovo pridobitev, medtem ko bodo ostale, ki ne izpolnjujejo izobrazbenih ali prostorskih pogojev obdavčili po dejanskem dohodku.
Milan Kurbus, direktor uprave za družbene prihodke pri SO G. Radgona: ,,Nič nimamo proti razmahu postranskih poklicev in delu popoldne, saj se zavedamo, da to ob sedanjih osebnih dohodkih postaja nuja. Vendar brez re-
da ne gre, in če tu ne izpolnjujemo obveznosti do družbe, si sami režemo vejo. Naš namen ni kaznovanje, ampak pošten odnos enih do drugih. Zato zaenkrat tudi ne posegamo po vseh možnih sredstvih in ukrepih, ampak poskušamo najti pošten dogovor. Žal ugotavljamo, da je zavest občanov izjemno nizka, in namesto pomoči
Milan Kurbus: ,,Ne bomo odnehali.”
--LENDAVA-----------
NAŠ GLAS -desetletnik
Te dni je izšlo glasilo NAŠ GLAS, glasilo občinskega sveta zveze sindikatov Lendava. Marca 1975 je izšla prva številka glasila kot pripomoček pri informiranju o delovanju sindikatov v občini. Danes praznuje to glasilo 10-let-nico rednega izhajanja in s ponosom lahko ugotavljamo, da je glasilo postalo popularno med člani sindikata. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 1500 izvodov in ga prejemajo vse osnovne organizacije. V prihodnje bi bilo potrebno pritegniti več dopisnikov iz osnovnih organizacij, da bi tako glasilo postalo še pestrejše in rezultat dejanskega stanja življenja in dela osnovnih organizacij.
Jani D.
--------NOVO -
S KOMPOSTERJEM HITREJE DO HUMUSA
Novost v proizvodnem programu Tržiš-kega podjetja industrijske kovinske opreme (TIKO) — KOMPOSTER ali VRTNI REZALNIK.
Pogosto se pri vsakdanjih opravilih znajdemo pred vprašanjem, kam z odpadki organskega izvora, kam z vejami iz sadovnjaka, kam s kartonom in časopisnim papirjem. Običajno ravnamo napak in te odpadke sežgemo ali kako drugače uničimo, namesto, da bi jih vrnili zemlji in naravi.
Vrnite naravne snovi zemlji! To geslo so imeli v mislih strokovnjaki tržiškega
----NOVO - NOVO
največkrat naletimo na ,,zaščitniško” obnašanje do šušmarjev. Vendar ne bomo odnehali, ampak bodo naši delavci še doslednejši.”
Dela bo pri tem za delavce uprave gotovo precej, saj ocenjujejo, da jih ob 100 prijavljenih v občini še ostaja kakih 200, ki si s popoldanskim delom kujejo precej denarja in se izmikajo obveznostim do družbe. Zato bodo davčni kontrolorji poslej na preži tudi ob sobotah in nedeljah.
„Z vsemi se bomo poskusili dogovoriti, če ne bo šlo, pa bomo ustrezno ukrepali. Vendar pa menim, da bodo vsi, ki popoldne opravljajo različna dela in storitve, temeljito premislili. Kajti novi občinski odlok o davkih občanov predvideva za vse, ki se odločijo za prijavo postranskega poklica, mnogo ugodnejše davčne obveznosti od ostalih, ki jim moramo sami določiti dejanski dohodek in zatem davek. Pa tudi kazni so za vse ,.skrivače” velike. Poleg deset tisočakov denarne kazni je tu še možnost odvzema premoženjske koristi,” opozarja Milan Kurbus.
V. Paveo
LENDAVA
PRIZNANJA BRATSTVA
IN PRIJATELJSTVA
Koordinacijski odbor za sodelovanj« bratskih občin Hrvaške in Slovenije vsako leto podeljuje priznanja najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki s svojim delom krepijo sode lovanje ter bratstvo in prijateljstvo. Letos sta dobila priznanja tudi dva občana lendavske občine. Cvetko Devetak je prejel plaketo bratstva in prijateljstva za delovanje v civilni zaščiti ter za uspešno medrepubliške reševalne vaje enot in štabov civilne
Mira linger pa je prejela listine bratstva in prijateljstva za poseben prispevek pri negovanju enakopravnosti in bratstva med narodi in narodnostmi. Priznanje je dobila tudi za izvajanje programov medrepubliškega sodelovanja v okviru delavskih sre-čanj bratstva in prijateljstva.	Jani D.
NOVO - NOVO - NOVO
tfžič
TIKO
Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme
TIKO. ko so razvijali novo in edinstveno napravo na jugoslovanskem trgu — KOMPOSTER ali VRTNI REZALNIK, ki omogoča hitrejšo pripravo komposta (humusa). S komposterjem zmeljemo, zdrobimo in razrežemo vse odpadke organskega izvora (veje sadnega drevja in okrasnega grmičevja, cvetlična stebla, korenike, povrtninske kocene, listje ter raznovrstne hišne odpadke — karton in časopisni papir) v drobir, ki se s preostalimi snovmi hitreje presnavlja v dobro vrtno zemljo.
Nov'način pripravljanja odpadkov za kompost ima številne prednosti: omogoča kompostiranje več različnih organskih odpadkov, boljšo mešanico raznovrstnih, odpadkov. Tako pripravljen drobir zavzema manj prostora in dlje časa zadržuje vlago in toploto, kije potrebna za razkroj.
Kako uporabljamo vrtni rezalnik? V zgornjo odprtino vstavljamo odpadke — veje debeline do enega centimetra, v stransko odprtino pa debelejše veje do 3,5 cm. V spodnjem delu komposterja je več nožev, ki pri 2800 vrtljajih na minuto razrežejo in zdrobijo odpadke v primeren drobir. Vsako poseganje z roko v notranjost rezalnika je nevarno kot tudi vstavljanje predebelih vei in za to napravo neprimernih odpadkov.
Rezalniki so namenjeni gospodinjstvom, ki imajo sadovnjake in vrtove, kmetijam, drevesnicam, vrtnarijam in vsem drugim, ki imajo pri svojem delu opravka z organskimi odpadki.
Komposterji bodo v prodaji jeseni. Kakšna bo cena, je odvisno od števila naročnikov. Čim večjih bo, tem cenejši bodo!
Priporoča se TIKO Tržič.
- NOVO - NOVO
Duhovnik in pisatelj Franc Kolenc (1903-1985) k začetku februarja je v mariborski bolnišnici umrl Franc Kolenc. upokojeni župnik, profesor, publicist, pisatelj in prevajalec madžarskega in nemškega leposlovja. Gomilo so mu skopali v rojstni Gomilici.
Po osnovni šoli v Gomilici je končal nižje gimnazijske razrede v Kbszegu, višje pa v Mariboru. Po maturi se je vpisal na Visoko bogoslovno šolo v Mariboru. Med bogoslovnim študijem je poslušal tudi predavanja na ljubljanski univerzi, kjer je 27.10.1939 opravil profesorski izpit. Ko so Nemci med drugo svetovno vojno zasedli Maribor, so izgnali tudi njega. Posrečilo se mu je, da je peš prek Slovenskih goric prišel k svojemu bratu Ivanu, takrat župniku pri Gradu. Kmalu je dobil službo profesorja verouka na soboški gimnaziji. Tam so ga kmalu začeli preganjati, ker »poučuje v slovenskem jeziku, ker daje prednost slovenščini, ker se v javnem ppli-ličnem življenju ne udejstvuje, ker ga je cesto videti v družbi Slovencev«.
Profesor Franc Kolenc je bil na nek način povezan s partizani v Brumnovi hiši, ki so si pod vodstvom Slobodana Sumenjaka-Mirana, poznejšega narodnega heroja, prizadevali, da bi v imenu Osvobodilne fronte prevzeli oblast v Soboti in vsem Prekmurju. Trgovec Jožko Brumen (1897—1984) je pred 40. leti po prihodu iz internacije med drugimi izpovedal: Ker je meni madžarska oblast že pred dvema letoma odvzela radio, so partizani želeli, naj jim priskrbim radijski sprejemnik, ker je bilo to takrat zaradi kapitulacije Horthyjeve Madžarske izredno pomembno. In kje dobiti radijski sprejemnik? Po dogovoru je partizanom posodil radio Franc Kolenc, profesor verouka na soboški gimnaziji. Franc Kolenc je bil med vojno na čelu nekake duhovniške organizacije, ki je gmotno in moralno pomagala trpečim. To pa so bili brezposelni, preganjani, zaporniki, konftniranci, interniranci, begunci in drugi. Zbiral je denar od sobratov duhovnikov in ga pošiljal trpinom. K njegovemu bratu Ivanu Kolencu, župniku v Gornji Lendavi (Gradu), se je po priporočilu dr. Šerbca v Soboti s hčerkico zatekla učiteljica Francka Kranjec, roj. Škrbine, žena Nacija Kranjca-Pajlina. Miš-kovega brata, prekmurskega prvoborca. ki je pred 40 leti končal v taborišču smrti — Dachau.
k kroniki župnije Dokležovje beremo: Dne 1. aprila 1944 je bil nepričakovano uradno poklican na bratonski notarijal župnik Ivan Koren. V navzočnosti notarja, uradnika in dveh žandarjev ga je zaslišal tajni detektiv, in sicer v zadevi podpiranja slovenskih družin v Soboti, ki so bile brez* službe. Podpisal je izjavo, da je podpiral partizane in komuniste, za kar je bila določena težka kazen. Podporno akcijo je namreč vodil Franc Kolenc, takratni profesor v Soboti, in o tem vodil natančen pregled. Prišli so mu na sled in tako zaslišali skoraj vso prekmursko duhovščino. Da ni sledila za to odmerjena kazen za vse prekmurske duhovnike, gre vse priznanje in zah vala A leksandru Kovaču, škofu v Sombotelu, ki se je po vseh svojih močeh in vplivnosti zavzel za prekmurske duhovnike.
Pečarovski „plebanoš« Janez Bejek: Duhovniki smo prispevali za brezposelne slovenske inteli-gente. Oblast je sprva dovolila, pozneje pa vseeno zagnala halo, in vsi smo bili zaslišani. Vse je prišlo pred vojaško sodišče, posredovalje škof, in nato so vse ustavili. Dolžili so nas, da smo podpirali komuniste.
Profesor in pisatelj Franc Kolenc se je'že enkrat moral zagovarjati pri samoboteljskem škofu. Takrat bi ga prav gotovo pregnali v notranjost Madžarske, če ga ne bi zaščitil samoboteljski vladika Jožef.
Izdal je 17 knjig, romanov in povesti. Večinoma so to prevodi in proste priredbe iz madžarščine, nemščinejrancoščine in hrvaščine. Njegovi samostojni povesti sta: A njega ni... in Dragdrjevina.
(Viri: arhiv soboške Zveze borcev in Jože Smej: Franc Kolenc. . . ob sedemdesetletnici. Stopinje 1973. str. 75-77)
Jože Janež
LAJČ1 ŽALIG
K SPOMIN NEUTRUDNIM ELEKTRIFIKATORJEM PREKMURJA
Elektrifikacijska zaostalost Murske Sobote in Prekmurjaje bila povezana z zgodovino. Prekmurje je bilo del takratne velike madžarske države in ni premoglo rud, premoga in ostalih virov, ki bi lahko dajali elektriko. Tudi ne bistrih voda, ki bi bile ugodne za gradnjo hidrocentral, razen reke Mure. Pogovori o tem med Avstrijo in Madžarsko pa so bili iz neznanih vzrokov prekinjeni z madžarske strani, verjetno kot nezanimivi. Madžarskim veleposestnikom, trgovcem in obrtnikom ni bilo v interesu, da bi v tej smeri dvigali zaostalost Prekmurja.
Vse do leta 1926 je bila pogonska energija po celotnem Prekmurju pretežno v parnih ' lokomobilah, v večini za pogon mlatilnic, ki jih je bilo do pri-elektrike okoli sto. Precej m.ačve je bilo še vedno opravljene na roko, s »cepmi«, nekaj pa s tehnično "hvaležno napravo — »geplinom«. Nekaj mlinčkov na potokih je poganjala voda, štiritaktne stabilne motorje naftni derivati (bencin in nafta), tu in tam pa so bile tudi naprave na lesni plin. Razsvetljava je bila takrat večinoma na petrolej in na karbidovke. Tudi redke soboške ulice so bile razsvetljene s svetilniki, ki jih je vsak večer prižigal in zjutraj ugašal »pristojni« možakar. Pomembnejši svetilniki so bili na križišču pred gostiščem Dobrai (današnja Zvezda), na koncu sedanje Titove ceste, tam, kjer prehaja v Lendavsko cesto (ored Pomurskim tiskom), na prehodu s Titove ceste na Kolodvor (sedanja stavba zavoda za social, zavarovanje). kjer je bil prej otroški vrtec, in dalje na križišču Titove ceste (ob bivši Turkovi gostilni, več o tem pa opisujem v kroniki v naslednjih poglavjih).
Edinstvena pridobitev za Prekmurje v času madžarske velike države je bila železnica, ki je bila že leta 1907 speljana nreko sončkih krajev, preko Hodoša do Szombathelya ter je tudi z železno cesto povezala Mursko Soboto. Žal so to zgodovinsko pridobitev še ne tako dolgo precej nepremišljeno takratni vodilni ljudje uničili, ta-korekoč iztrgali trud in delo naših prednikov in železnico nadomestili zasfaltnocesto vse bolj sramotne podobe. Ce se še ni, se bo to dejanje regiji še gotovo maščevalo (op. p.).
Po priključitvi Prekmurja kraljevini SHS oziroma stari Jugoslaviji seje po tolikih letih začela krajina vsestransko razvijati. Najprej je oživela ideja po potrebi dovoda elektrike v Mursko Soboto. V tem času, pred prihodom falskega tokaje bila elektrika že v Ljutomeru in nekaterih okoliških vaseh, delno pa je bila elektrificirana Lendava. Tok so sprejemali od rudnika Peklenica. Lendava je imela celo po zaslugi Čosiča že lastno malo elektrarno. 1913.1etajedobilaiz sosednje avstrijske Radgone elektriko Gornja Radgona, po
študentski servis p. o., maribor
nova lokacija študentskega servisa v murski soboti stop ulica arhitekta novaka 19 stop telefon 25005 stop ugodne cene stop ugodna ponudba del stop ob vsakem letnem času ob vsakem dnevu dela za vas študentski servis stop vse probleme reši študentski servis stop stop stop
le s n. in a pohištvo
MURSKA SOBOTA, Bakovska 1
leg tega pa je bilo na ta električni dovod iz Avstrije priključenih nekaj obmejnih zaselkov zahodno od Radgone, nekoliko kasneie na tudi zdravilišče Slatina Radenci. Nadaljnja elektrifikacija ie bila odvisna od falskega toka iz hidrocentrale Fala na Dravi, kjer so že pred prvo svetovno vojno pričeli graditi večjo hidroelektrarno, ki so jo gradili večinoma na osnovi švicarskega kapitala, končali pa leta 1918. Po tem je nastalo zanimanje za elektrifikacijo tudi v severovzhodnih predelih Slovenije, v Prekmurju, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Varaždinu in drugod.
V Murski Sobotije potreba po novi energiji tako vzplamtela, da so v ta namen organizirali poseben pripravljalni, neke vrste iniciativni odbor, ki naj bi utiral pot prihodu električne energije v središče Prekmurja. V sodelovanju z občinskimi odborniki je bil odbor sestavljen iz raznih Sobočancev, največjih entuziastov. Sestavljali so ga: Anton Flisar — sodavičar, Janez Krančič — usluž. občine, Ludvik Žalik — stroj, ključavničar, Josip Benko — mesar na veliko, kavamar Sočič, mizar Šafran, stari Ditrih s sinovi Edijem, Gustavom in Francem, bratje Hiršl — manufaktumi trgovci, zidarski obrtnik Majer, lastnik mlina in žage Hartner, mlinar in oljar Ludvik Šiftar, avtomehanik in stroj, ključavničar Ivan Kučan, kmet Franci Lajnščak. trgovec Franc Čeh, trgovec Franc Kuhar itd.
Prizadevni člani odbora pa so kmalu naleteli na velike težave — imenovane denar. Njihove želje in optimizem so bili eno, denar pa drugo. Začela se je ponavljati zgodovina, kot zanalašč prisojena tej naši regiji in njenim pridnim in zagnanim ljudem. Ker je bilo Prekmurje glede rentabilnosti takratnim novim oblastem dvomljivo, posebno pa še vsaka pobuda, ki ni izhajala direktno iz ljubljanskih oblastniških krogov, seje morala vsaka akcija opirati na zasebno in zadružniško pobudo. Prekmurje je praktično padlo v milost novemu gospodarju v stilu ljudskega izreka — »iz dežja pod kap«. Kljub temu, da so se oblasti upirale elektrifikaciji Prekmurja, pa je uspelo vztrajnim članom odbora doseči sporazumi. 11.1925. leta do leta 1927, izvajati pa so ga zaradi finančnih in drugih težav lahko pričeli šele septembra 1926, ko je bila med občino Murska Sobota in Falo sklenjena pogodba o priklopitvi M. Sobote v elektri-fikacijsko omrežje. V letih 1926 —1927 so bili končani odcepi Orinož — Središče in odcep za TP II v M. Soboti. Končnoje bila napeljana visokonapetostna elektrika jakosti 35 KV. Med tem časom so v M. Soboti do-gradilinekajomrežjain inštalacij v objektih nizke napetosti za 220 oziroma 380 V. (dalje prihodnjič)
VESTNIK, 18. APRILA 1985
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Fantastični načrti nekega inženirja
V obliki vlage izhlapi iz Sredozemskega morja slo tisoč ton vode v obliki vlage.
To je velikanska izguba vode, ki jo nadomesti dotok iz Atlantika, skozi gibraltarsko ožino. Tok, ki prinaša vodo v Sredozemlje, teče s hitrostjo 5,6 lan na uro. V drugi svetovni vojni so te tokove izkoriščali Nemci in Italijani tako, da se iz Atlantika v Sredozemsko morje vozili svoje podmornice z ugaslimi motorji. Skozi Gibraltar, tečeta pravzaprav dva toka: zgornji iz smeri Atlantik — Sredozemsko morje, spodnji pa v obratni smeri. Obratni tok nosi s, seboj vodne mase, ki imajo večje količine soli.
Pred več kot petdesetimi leti je glede na ugotovitve o morskih tokovih, zasnova! nemški inženir Herman Sbr-gel fantastičen načrt. Predlaga! je, naj bi pri Gibraltarju zgradili zapornico za dotok vode iz Atlantika v Sredozemlje. Dve nadaljnji zapori naj bi postavili pri GalL poliju in Dardanelah. Če bi ta načrt izvedli, bi voda v Sredozemskem morju upadla za sto metrov. Kopenske površine bi se na moč povečale, nabrežja od Italije in Sicilije do Tunizije bi ozelenela.
Sredozemski bazen pa bi se močno skrčil. Cela vrsta mest, ki so sedaj pristanišča, bi se znašla v zadregi. Trst, Benetke, Marseille, Barce iona, Neapelj, Pirej in Beirut bi postala mesta na suhem. V italijanskem Riminiju, kjer preživlja vsako poletje na milijone turistov, bi italijanski kmetje pasli svojo živino. Za Sorgelove načrte ni bilo nikoli dovolj privržencev, predvsem iz bojazni, kaj neki bi te spremembe prinesle v utečeno življenje ob obalah Sredozemskega in Jadranskega morja.
MALO ČRNA
— Petdeset milijonov, pravite, bo stala ta operacija?
— Približno toliko.
— Potem pa lepo prosim, če me pustite domov. Z grobarjem imam boljši dogovor...
PREKLETI REGRAT
— Tudi to pomlad me je zamikal regrat Za tri večerje sem ga nabral.
— To je pa lepo.
— Niti ne. Doma že tri dni ne govorimo. Neka nesramna oseba je povedala, da sva regrat nabirala dva.
— Kaj je potem narobe?
- Ne verjamejo, da mi

POGREB PO TIBETANSKO
Tibet, trdnjava lamaističnega budizma, nikdar ni sprejel komunističnega spodbujanja k ateizmu, zlasti ne med kulturno revolucijo (1966—76), ko so Kitajci sistematično uničevali njihove templje. Po letu 1980 je Peking popustil prijem in dal restavrirati okoli 45 templjev (ko so leta 1950 streho sveta zavzeli kitajski vojaki, je tam stalo 2.100 templjev). Kljub skoraj trem desetletjem socializma ostaja večina Tibetancev Se vedno predanih budizmu in verjame v preseljevanje duS. Kadar človek umre, njegova duSa zapusti telo, da se znova rodi. Človek, ki je bil v tivljenju zelo dober, lahko upa, da se bo rodil v živega Budo (kot njihov današnji dalajlama) ali kot bog šel naravnost v nebesa. Tisti
ANAKONDA
IN STRAŠNE »MORSKE KAČE
Druga fotografija je bila izdelana 1948. leta. Kača, ki je bila — kot pravijo — dolga 35 metrov, je prilezla na obalo in se izgubila v starih utrdbah Fort 'Abune, na ozemlju Gaupore. Zgrudila se je brez moči šele po 500 nabojih, izstreljenih iz strojnice. Hitro razpadanje mesa na območju ekvatorja in nizka prodajna cena kože sta kriva, da so truplo brž nato vrgli v vodo.
Lorenz Hagenbeck se sklicuje na zbirko teh pričevanj in dokazov, da bi potrdil, da „sucuriju gigante” ni bajka. Po njegovem mnenju lahko doseže ta kača tudi dolžino 40 metrov in premer 80 centimetrov; njena teža pa naj bi bila 5 ton! Navadno je temnorjave barve, njen trebuh pa je preprežen z umazano belimi lisami. Oči ima nenavadno velike, njen pogled pa je še strahotnejši zaradi fosfore-' scence.
Ko je neki novinar vprašal Lorenza Hagenbecka, ali ne bi bilo zanimivo in vrhunec njegove že tako bogate življenjske poti, če bi ujel tako žival, je ta izbruhnil v smeh:
,,Ali si sploh lahko zamišljate tehnično opremo za lov, še pose-
Na skoke čez plot iz zakonskega jarma gledajo v različnih kulturah po svetu zelo različno; ponekod takšni izleti na sosedovo njivo niso nič posebnega, drugod zakonsko nezvestobo ostro kaznujejo. Odkar je Kitajska bolj odprta svetu, vemo, da tudi njih boli glava zaradi zakonolomstva. Agencija Xinhau je pred kratkim sporočila, da je Vsekitajska ženska zveza poslala predlog, da bi v kitajski kazenski zakonik vpisali vmešavanje tretje osebe v zakonsko skupnost kot kaznivo dejanje.
Ljubezenski trikotnik, se pravi ,,vmešavanje tretje osebe v zakon”, po mnenju zavednih Kitajk zbuja resno zaskrbljenost. Podatki. govore, da je nezvestobe čedalje več in da razdira preveč zakonov. V lanskem letu je bilo za četrtino vseh razvezanih zakonov poglavitni razlog prav omenjeno ,,vmešavanje,”'. Tudi letos ne kaže najboljše. Od sto zakonov, ki so jih razvezali v Pekingu februarja letos, jjh je bilo 20 razvezanih zaradi vmešavanja tretjega človeka v sožitje dveh.
Kdo je tisti, ki se vmešava, ali je med njimi, več moških ali žensk, pa lahko sodimo po tem, da je za uvedbo kazni zoper zakonsko zvestobo ženska zveza.
Z vinom proti žolčnim kamnom
Dolgo časa so študente medicine učili, da ima debela ženska pri petdesetih največje možnosti, da dobi žolčne kamne. Takšnim bolnikom so zdravniki predpisovali dieto z malo maščobami in hujšanje. Poleg maščob pa so imeli za nevarna tudi holesterol in sladkor, čeravno je bilo malo
pa, ki ni bil dober, se bo reinkarniral v tival: psa, kačo, podgano, celo jastreba, ki je živ in krvav opomin slehernemu. Ti mrhovinarji so namreč njihovi pogrebniki.
Tibetanci imajo čisto svoje pogrebne navade. Mrtvecev niti ne sežigajo niti ne pokopavajo v grobove (ki jih praktično ne bi bilo mogoče izkopati v skalnata tla, ki so večji del leta zamrznjena), pač pa jih odnesejo na pusto skalnato pobočje, kjer jih pogrebnik (dumden) z dolgim mečem seseka na koščke (telo je nekoristno, ko ga duša v trenutku smrti zapusti). Truplo pustijo, da ga požro jastrebi. Ta stoletja stari obred se imenuje nebesni pogreb. Nekoč so si nebesni pogreb lahko privoščili le bogataši, kajti sorodniki umrle-
bno pa za vzdrževanje te živali?! Na vsem svetu ni akvarija, ki bi jo lahko sprejel, in si ga tudi ni mogoče zamisliti. Toda v zvezi s tem imam neki drug načrt: rad bi opremil lovsko odpravo s filmskimi kamerami in filmal vse zaplete tega epskega dejanja. Uspeh tega načrta je odvisen od denarja ...”
Četudi dopustimo verjetnost, da so priče pretiravale v dimenzijah, ki jih prisojajo tem grozotnim boam, kar je razumljivo zaradi strahu in razburjenja ob srečanju s tako strahotnimi živalmi, moramo vendarle priznati, da so pripombe, • naperjene proti njihovemu obstoju, neutemeljene. Ne ozirajmo se na nezaupneže, ki preprosto odklanjajo vse pripovedi o njih in imajo vse priče za lažnjivce,fotografije pa za spretno montažo. Toda nekateri avtorji skušajo ,,znanstveno” dokazati, da ni mogoč obstoj teh stvorov, in to izziva obravnavo.
Neki argentinski časopis El mundo argentine je objavil članek Carlosa de Vasela z naslovom Pošasti niso vedno sad mrzlične domišljije. Potem ko je izločil mnoge žalitve in
Tudi letos so v Londonu organizirali tekmovanje, na katerem so se pomerile ženske z najdalj širni lasmi; zmagovalki sojih namerili kar 161,56 centimetra (na sliki levo)
dokazov za to. Te je zdaj priskrbel s svojo epidemiološko študijo R. Scragg s sodelavci z univerze v Aucklandu.
Analizirali so 267 bolnikov in vzeli za primerjavo 600 zdravih ljudi. Ugotovili so, da žolčni bolniki pospravijo več sladkorja (zlasti rafiniranega) v obliki pijač
ga so morali plačati 49-dnevne molitve, preden so menihi dovolili pogreb. Reveže so metali v reko Lhaso, da so jih požrle ribe: Bližnji sorodniki se pogreba ne udeležijo, pač pa pošljejo svoje prijatelje, da se prepričajo, če se je pogreb odviial brez zapletov. Če jastrebi trupla ne pozro, je slabo znamenje. Pomeni, da pokojnik ni bil dober človek.
Nekateri si razlagajo, da je nebesni pogreb nastal iz čisto praktičnih razlogov, ker na Tibetu nimajo kam s truplom, poleg tega pa ne želijo ničesar nekoristno zapraviti, drugi pa ga pripisujejo primitivni animistični religiji bona, ki je. bila razširjena na Tibetu pred prihodom budizma v 7. stoletju.
opomnil bralce na razumnost in resnost, končuje pisec s tem, da navaja nedavni dogodek z nekega območja Amazonke. Organizirana je bila oborožena odprava s ciljem, da ubije — to se ji je tudi posrečilo — dva orjaška udava, ki sta sejala v tem okolišu grozo in strah.
,,Bila sta dolga,” pravi pisec, ,,nad 40 metrov, eden od njiju pa je tehtal 5 ton.” Ena fotografija spremlja tekst in prikazuje zares ogromno kačo. Za njo stojita dva moža, ki se jima vidi iznad nje samo polovica telesa! Če ne gre za učinek iz perspektive, je videti, da je samo kačja glava dolga toliko kot človekova postava.
Učeni naravoslovec Louis Mar-cellin je začel boj proti neumnim legendam o nesorazmernih kačah, kot jih imenuje sam, sklicevaje se na to poročilo v časopisu . Le Chasseur francais. Ko navaja rekordne dolžine, uradno priznane od znanosti, je zelo dobrodušen, pa tudi — kot bomo videli — zelo slab matematik.
,,Bodimo velikodušni in dopustimo,” pravi, ,.določeno mejo tem razmerjem: 12 metrov, 14 metrov, kot so domnevali, resni pisci, ne da bi nudili za to najmanjše dokaze. Se vedno smo daleč od spornih 40 metrov, predvsem pa od resnične teže kače, ki je dolga približno deset metrov in tehta 115 kilogramov. Dopustimo srednjo težo 12 kilogramov na meter. Pošast, ki meri 40 metrov, bi morala tehtati največ pol- tone! Urednik brazilskega časopisa je imel veli-ke °®' (Dalje prihodnjič)
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE LENDAVA
skladno z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), SaS o temeljih plana SSS za obdobje 1981 — 1985 in na podlagi 3. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Lendava (Ur. objave, št. 12/83) ter sklepa Odbora za graditev z dne 9. 4. 1985
razpisuje
III. NATEČAJ
in slaščic kot zdravi ljudje, poleg tega pa še nekaj drugega: da namreč alkohol manjša možnost, da se v žolčniku napravijo kamni. Spoznali so, da je za tvorbo žolčnih kamnov nevaren sladkor, ne debelost kot takšna.
K. Keaton (British Medical Journal, 1984) si ta pojav razlaga takole: sladkor spodbuja izloča
nje insulina, za katerega je znano, da pospešuje sintezo holesterola v telesu.
Scragg je torej ugotovil, da to, da je človek debel, še ne pomeni, da bo dobil žolčne kamne. Debelost je povezana z žolčnimi kamni le pri ženskah, ki so mlajše od 50 let, moški z žolčnimi kamni v povprečju niso debelejši od zdravih.
Drugo vprašanje je, zakaj alkohol preprečuje nastajanje žolčnih kamnov. Zmerno pitje manjša nasičenost holesterola v žolču. Ko so 12 Bristolčanom, ki prej sploh niso uživali alkohola, dah popiti pol steklenice vina na dan m šest tednov zapovrstjo, se je njihov žolč, sprva precej preveč nasičen s holesterolom, popravil. Scraggova skupina je še dokazala, da v ta namen ni treba spiti pol litra vina na dan, ampak zadostuje že manj.
za posojila delavcem za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš
1.	Razpisana natečajna vsota za posojila znaša 7,000.000,00 dinarjev.
2.	Pravico do posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše imajo:
— delavci, ki združujejo delo v OZD, ki so pristopile k SaS o temeljih plana in združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti, oz. OZD, ki začasno ne morejo oblikovati 1 za stanovanjsko gradnjo dovolj sredstev iz čistega dohodka,
— delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, in delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti,
— delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
3.	Prosilci lahko pridobijo posojilo pod naslednjimi pogoji:
— če nimajo lastnega stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje ali imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega lastniškega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 kv. m stanovanjske površine,
— da kupujejo stanovanje ali gradijo stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje,
— da zagotovijo predpisano lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske enote,
-r da ima hiša, za katero prosijo posojilo:
a)	končano 3. gradbeno fazo — po 18. čl. Pravilnika (strešna kritina, dimniki) za prosilce v težkih stanovanj-. skih in socialnih razmerah — v tem primeru se kreditirajo dela za 4. gradbeno fazo
b)	končano 4. gradbeno fazo (predelne stene, grobo instalacijo elektrike in vodovoda, vzidani podboji oken in vrat — za suhomontažne podboje samo slepi okvirji — ometi) za ostale prosilce — v tem primeru se kreditirajo dela 5. gradbene faze, razen fasade,
— da s pridobljenim kreditom in lastnimi sredstvi usposobijo stanovanjsko hišo za vselitev v roku dveh let od dneva pridobitve kredita,
— da so kreditno sposobni,
— da zagotovijo zahtevano zavarovanje posojila,
— da dostavijo vloge z vsemi prilogami stanovanjski skupnosti — Odboru za graditev do 10. maja 1985. Vloge, prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale.
II. NATEČAJ
za posojila delavcem za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš
T. Razpisana natečajna vsota za posojila znaša 5,000.000,00 dinarjev.
2.	Pravico do posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš imajo:
— delavci, ki združujejo delo v OZD, ki so pristopile k SaS o temeljih plana in združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti oziroma OZD, ki za stanovanjsko gradnjo začasno ne morejo oblikovati dovolj sredstev iz čistega dohodka,
— delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov,
3.	Prosilci lahko pridobijo posojilo pod naslednjimi pogoji:
— da imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje v stanovanjski hiši, stari več kot 10 let,
— da se s prenovo poveča stanovanjska površina, ki ustreza stanovanjskemu standardu iz družbenega dogovora, gradnja sanitarij,
— izvedba kakovostnih toplotnih ali hidroizolacij,
— da prenavljajo stanovanje oz. stanovanjsko hišo ter da imajo zagotovljenih 60 % lastnih sredstev od predračunske vrednosti,
— da so kreditno sposobni,
— da zagotovijo zahtevano zavarovanje posojila,
— da dostavijo vloge z vsemi prilogami stanovanjski skupnosti — Odboru za graditev do 10. maja 1985. Vloge, prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale.
Za prenovo iz drugega odstavka se bo razdelilo 60 % sredstev, za dela iz tretjega odstavka pa 40 % sredstev razpisane natečajne vsote.
Vsi prosilci bodo točkovani po 20. členu Pravilnika in bo višina kredita odvisna od skupnega števila točk.
Rok ža odplačilo kredita je do 10 let po 5-odstotni letni obrestni meri. Posojila se odplačujejo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilcev in druga vprašanja, ki jih ne določa natečaj, se uporabljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti.
Obrazci — vloge in priloge se dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava, Partizanska 52.
Vloge za natečaj bo zbirala Skupna strokovna služba sisov materialne proizvodnje občine Lendava. Vloge bo obravnavala posebna komisija pri Odboru za graditev, ki pripravi predlog za odobritev ali zavrnitev. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge bo sprejel Odbor za graditev pri SSS. Sklep o odobritvi posojila ali zavrnitvi vloge bo posredovan vsem udeležencem natečaja.
Na podlagi pravnomočnega sklepa Odbora za graditev o odobritvi posojila je prosilec dolžan skleniti posojilno pogodbo z LB TPB, poslovno enoto v Lendavi, ki je pooblaščena, da kontrolira namensko porabo posojila.
STRANK)
VESTNIK, 18. APRILA 1985
za vsakogar nekaj
VSAKO SREDO V ODDAJI 21 232
1. Teardrops — Shaking Stea vens
2. Lipe cvatu — Bijelo dugme
3. Last Christmas — Wham
4. Pitaju me pitaju — Oliver Mandič
5. Square Rooms — A! Codey
POMAGAJMO
STARIM KOSTEM
Nič nas ne sme presenetiti
NAŠ IN VAŠ PREDLOG:
i want to know what love is — Foreinger Neutron Dance — Pointer Sisters
Glasovnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom — za 5 naj.
Da je kuhinjske krpe mogoče uporabiti tudi v druge namene, dokazuje naša slika. Iz kuhinjske krpe lahko naredite »torbico« za serviete, lahko pa jo (poleg marsičega drugega) uporabite še za mini prt na mizi. Če boste kuhinjsko krpo uporabljali še za kaj drugega kot brisanje (bolj higienično je odcejanje posode!), potem ne bo odveč, da v krpo všijete kak vzorec.
NA KRATKO
— Tovariš, denarnica vam je padla na tla.
— Ne razburjajte se, s to denarnico je tako kot z dinarjem ...
Starejši ljudje imajo krhke kosti, mnogi med njimi poškodovan kolk ah deformirano hrbtenico. Razlog je osteoporoza pri kateri kostno tkivo izgublja mineralne snovi.
Večinoma mislimo, da to pač sodi med neizbežne starostne nadlogej vendar temu ni čisto tako. Če osteoporoze že ne • moremo preprečiti, pa jo vsaj lahko upočasnimo; s primerno hrano, telesnimi vajami, hormonalno terapijo in zdravili.
Po petintridesetem letu starosti,.ko je kostno.tkivo najgostejše, se regeneracija njegovih celic upočasni. Še posebej je zadeva kritična pri ženskah. Njihovo okostje je bolj krhko kot pri moških, ker vsebuje za 30 odstotkov manj materiala. Osip kostne- , ga tkiva pri ženskah še posebno hitro napreduje po meni, ko jajčniki ne proizvajajo več estrogena. Med 45. m , 75. letom starosti izgubijo zato ženske kakšnih 30 odstotkov skleletnega materiala, dvakrat več kot moški.
Pomemben je kalcij. Okostje je močno in čvrsto zaradi kalcijevega karbonata, ki ga vsebuje. Pri osteoporozi tega materiala zmanjkuje in kost postane krhka. Dolgo časa niso poznali načina, s katerim bi lahko enostavno in že na začetku odkrili starostne spremembe kosti. Ko so te postale izrazite, je bilo seveda že marsikaj zamujenega. Pogosto so najprej prizadeta zgornja hrbtenična vretenca, ali pa zapestje rok in kolki. Prelom kolka je seveda huda tegoba, ki lahko doleti starega človeka; v večini primerov nikoli več ne bo hodil tako kot prej.
Osteoporoza bolj ogroža tudi hude kadilce, alkoholike in tiste, pri katerih se to obolenje poja-
vlja v družini. Toda glavne dejavnike, zaradi katerih se pojavlja, moramo iskati drugje. Tako vsaj kažejo raziskave. Spodbudno je to, da jih lahko nadzorujemo. Predvsem lahko poskrbimo za primerno količino kalcija v prehrani. Na to moramo pomisliti že po dvajsetem letu starosti. '’Najprej so prijporočali, da mora vsakodnevna prehrana vsebovati 800 miligramov kalcija, kar pa je za preprečitev ali upočasnitev osteoporoze premalo. Dnevna količina kalcija naj bo 1000 do 1500 miligramov. V tem primeru se bo razširjenost osteoporoze zelo verjetno zmanjšala.
Toliko kalcija lahko dobimo s hrano, ne da bi se pri tem preobjedli. Predvsem je veliko kalcija v mleku, jogurtu, kravjem in sojinem siru in v nekaterih vrstah zelenjave. Če nam ta hrana ne ustreza, si lahko pomagamo s tabletami kalcija, pri tem pa moramo jemanje tablet kombinirati z vitaminim D (400 do 800 enot dnevno). Vitamin D namreč omogoča absorpcijo kalcija v prebavnem traktu. Koristno je tudi sončenje, pri katerem v koži nastaja omenjeni vitamin.
Telovadba do pozne starosti. Ker je ženski hormon estrogen zaščitni faktor kostnega tkiva, pride v poštev tudi zdravljenje s hormoni (kombiniranje estrogena s progesteronom). Izkušnje so pokazale, da v tem primeru redkeje pride do prelomov kosti in drugih nevšečnosti, ki jih prinaša osteoporoza.
Tretji dejavnik, ki vpliva na osteoporozo pri obeh spolih, pa je telesna neaktivnost. Torej moramo telovaditi vse življenje. Zdravniki priporočajo predvsem hitro hojo, rekreativen tek in kolesarjenje.
Čedalje več žensk v teritorialni obrambi
Zdi se, daje letošnji dan žena že pozabljen. Dragoceni in tisti manj dragoceni šopki so oveneli v vazah, velike besede, iskrene čestitke ob prazniku in dobre želje bledijo v sivini vsakdanjega dne. Življenje ob Muri in Ledavi teče naprej in zdi se, da so naše čestitke in šopki le kot vrtinci v vodi, ki tu in tam zmotijo tisočletni tok vodovja. Alije res tako? Odgovor naj si poišče vsakdo sam ter v svojem okolju poskuša čim bolj zvrtinčiti našo reko življenja, da ne bo tekla
V teritorialni obrambi Slovenije smo si postavili za cilj, da mora biti v naših vrstah vsaj 10 odstotkov žensk, V lanskem letu so se pri vključevanju žensk v teritorialno obrambo Pomurja najbolj potrudili v občini Ljutomer, kjer že imajo vključenih 6,45 odstotka žensk, in v občini Lendava, kjer deluje v teritorialni obrambi 6,29 odstotka žensk. Veliko več naporov vseh, ki so odgovorni za vključevanje žensk, pa bo potrebnih v soboški občini.
pecimo po domače
MAKOVA POTICA
Za m akovo potico potrebujemo kvašeno testo. Najprej poglejmo, kako napravimo kvašeno testo.
Sestavine: kilogram moke, 3 dekagrame kvasa, 3—4 rumenja- ki, 3 decilitre mlačnega mleka, 12
dekagramov masla, 1 žlička soli, 2 žlici sladkorja, mast za model.
Potice, krofe in druge kvašene kolače pripravljamo v toplem prostoru. Moko moramo pogreti, prav tako prt, pa tudi valjarja ne
smemo prinesti iz mrzle shrambe.
Moko presejemo v skledo in jo pomešamo z žličko soli. Zdrobljen kvas pomešamo z žličko sladkorja, 2 člicama moke in pol decilitra mlačne vode ali mleka. Postavimo ga na toplo, da vzhaja. V sredini, moke napravimo jamico, vanjo damo ubita stepena jajca, kvas, mlačno raztopljeno maslo in sladkor ter med mešanjem prilivamo mlačno mleko. Testo stepamo kake četrt ure, oziroma dokler se ne začnejo delati mehurčki in se testo loči od sklede in kuhalnice. Ni pa testo vedno enako mehko, saj nekatere vrste moke potrebujejo Več mleka, druge pa za kanček manj. Natančen čas stepanja testa težko določimo, ker so živila različna. Pri tem se vsaka gospodinja ravna po lastnih izkušnjah. Stepeno testo potresemo z moko, pokrijemo s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja.
MAKOVA POTICA
Sestavine: kvašeno testo.
Nadev: 40 do 60 dekagramov zmletega ali stolčenega maka, 1 do 2 decilitra mleka, 1 deciliter sladke smetane. 10 dekagramov
masla. 20 dekagramov sladkorja (po želji lahko, več), 2 jajci.
Mleko in smetano segrejemo in vanju zakuhamo mak. Kuha naj se 25 minut, da se mak dobro napne. Med kuhanjem ga večkrat premešamo.ktr se rad prime dna posode. Kuhamo ga na zmerni vročini. Posebej mešamo maslo, sladkor in jajca. K tej mešanici dodamo skoraj ohlajen mak, po okusu pa lahko dodamo še cimet in vanilijevo aromo. Nadev gladko premešamo.
Testo razvaljamo pol centimetra na debelo in ga enakomerno premažemo s še toplim nadevom. Testo zvijemo in položimo potico v dobro namaščen model. Pokrijemo s prtičem in postavimo potico na toplo, kjer vzhaja do treh četrtin posode, nato jo premažemo s stepenim jajcem, postavimo v pečico in na zmerni vročini pečemo 1 uro. Pečeno ohlajamo v modelu 10 do 15 minut, nato jo rahlo zvrnemo na desko za valjanje. Potresemo jo s sladkorjem in pokrijemo.
Recept ni težek. Za starejše gospodinje" sploh ni nov. Kaj pa mlade? Bomo v nedeljo lahko pokusili »makove kifline«?
po d veh ločenih strugah, temveč v enem samem močnem toku, ki bo trgal korenine preteklosti in v katerem bomo cenili posameznika zaradi njegovega znanja, sposobnosti, lastnosti in prispevka k razvoju in napredku ne glede nato, ali je moški ali ženska.
Čeprav si NOB ne moremo predstavljati brez žensk, njihovih nežnih rok pri obvezovanju ran, kurirk in bork, ki so se borile z ramo ob rami z moškimi, aktivistk in komisark, smo po vojni skorajda pozabili na njihovo vlogo v sistemu SLO in DS. Veliko časa je moralo preteči, da smo ugotovili, da tako ne gre več in da je potrebno tudi v obrambnih pripravah in v oboroženih silah ženskam zagotoviti mesto in vlogo, ki jim gresta.
kjer imajo v teritorialno obrambo vključenih le 1,43 odstotka žensk. Takoj po vključitvi v vrste teritorialne obrambe imajo vse ženske osnovno usposabljanje za opravljanje določenih nalog. V Peti-šovcih, Ivanjcih in v Vidoncih, kjer je bilo lani tovrstno usposabljanje, so se najbolj izkazale tiste žene in dekleta, ki so bile vključene v teritorialno obrambo že kot prostovoljke. Zato bo v prihodnje temu vprašanju potrebno nameniti več skrbi. Dosedanje usposabljanje je pokazalo, da se ženske lahko uspešno kosajo z moškimi pri reševanju bojnih nalog ter da v urejenosti in disciplini celo prekašajo marsikaterega moškega.
Edvard Mihalič
ZA RAZMIŠLJANJE
— Grem malo na potep. Mamica je rekla, da sem skoraj takšen kot očka...
— In kaj potem?
— Očka pa je rekel, da so v meni skoraj vse mamičine •vrline«...
zavarovalstvo
pist\.
modras«---
Preklinjanje je vsakdanešnja stvar, tou je prej nikomi nej ne kvar.
Staro — mlado niica grde reči, čibar se toga v šouli ne včij.
Naš jezik nej je tak vučeni, stari Pomurci tou nej smo včeni.
Ka vse bi kletve vkup dobili, pa svojo kulturo tak bogatili.
Či tak de ešče šlo naprej, ka prijde nišče tou ne vej. Edino je sigurno edno, ka psiivanje nej je čedno.
Prosim, pa izvol'te ne pravi skoron nišče či pa že, takšije komaj za prgišče.
Zna se ka malo dobroga blaga, vsigdar zadosta velko cejno ma.
ZAVAROVANJE ŽIVALI
Kdaj zavarovalnica ne krije škode, čeprav . so bile živali zavarovane, sprašuje M. J. iz
Lutverec.
Odgovor zavarovalnice Triglav: Zavarovanje ne zajema škode, ki nastane zaradi potresa ali jedrske eksplozije, zaradi slinavke, parkljevke, tuberkuloze, kužnega izvrženja, kužne malokrvnosti, naduhe ali kroničnega obolenja sklepov, kit in kosti, ki so posledica dolgotrajne, pretirane ali nerazumne uporabe živali ali nepravočasnega zdravljenja; z zavarovanjem pa je krita škoda zaradi teh bolezni, če je le-ta neposredna posledica akutnega obolenja, nastalega med trajanjem zavarovanja in če je bila žival pravočasno zdravljena. Zavarovanje ne zajema škode, ki nastane v roku 3 mesecev po sklenitvi zavarovanja zaradi bolezni, ki je obstajala že pred sklenitvijo zavarovanja, ne glede na to, ali so bili znaki obolenja opazni ali ne. Iz zavarovanja ni krita tudi škoda zaradi neplodnosti živali (jalovost), delne slepote, zmanjšanja delovne sposobnosti, mlečnosti ali nezmož-
nosti dotedanjega izkoriščanja živali, pri pitovnih živalih pa tudi zaradi slabega prirasta. Dalje: zavarovanje ne zajema škode, ki nastane zaradi nezadostnega ah nepravilnega krmljenja živali, zaradi nepravočasnega zdravljenja živali kot posledice zavarovančeve mlaomamosti, zaradi zakola ali ubitja zavarovane živali na podlagi odločbe pristojnih organov za zatiranje živalskih kužnih bolezni, zaradi pogina zavarovane živali, ki je posledica neupoštevanja veterinarsko-sanitarnih ukrepov za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, določenih z zakonskimi predpisi. Zavarovanec ne dobi odškodnine, če zakolje ali ubije zavarovano žival iz ekonomskih razlogov, zaradi tatvine, izginitve živali. Z zavarovanjem niso kriti stroški: veterinarskih posegov gospodarskega značaja, veterinarskih posegov, ki so potrebni pri preprečevanju živalskih kužnih bolezni, tuberkulinizaciji in drugih diagnostičnih postopkih ter še v nekaterih drugih primerih.
sestavil Marko Napast	stroj za rezanje slame	vrsta opice	majhne vrtne hišice	ozek kos blaga	sukanec	človek, ki da pobudo za kaj	rudarsko mesto v Bosni
sovjetski umetni satelit							
stranišče v taborišču							
letalec, pilot							
pevec Jagger					kalcij zagozda		
prednji del voza				kitajsko godalo žebelj za tirnice			
radij			slovenski književnik mesec i? letu				
biblijski velikan							dohodek rentnikov
zahod		kraški' pojav davno mesto					
živec					renij izraelski □olitik Eban		
rusko žensko ime						Norveška americij	
samski stan, zlasti duhovnikov							
medmet			največji levi pritok Volge				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Franček, Livarna, uvodnik, OAS, ica, RL, plan, Essen, statist, CV, Akra, Eol, BN, N, oksid, cukanje, amalgnm.
VESTNIK, 18. APRILA 1985
STRAN 11
TISTE BURNE POMLADI
I akple je pripovedovat moj stari oče:
»Vidiš, štirideset let bo že tega. Od takrat pa do danes pa se je nabralo vse polno stvari in človek marsikaj pozabi. Kdo bi si vse zapomnil. In tudi tako hudo kot po Štajerskem ali drugod po Jugoslaviji in v svetu tu pri nas v Prekmurju le ni bilo. Česmočutili vojno? Seveda smo jo. Ni bilo treba biti jako šolan, da ne bi razumel, da hočejo Madžari Prekmurje spet za sebe. Povsod so postavili svojo oblast. Vidiš, tam kjer je sedaj Deloza. tam je bila madžarska pisarna. V šolo so prišli madžarski učitelji indeco po madžarsko učili — kaj učili, bili so jih za vsako figo. Pa v trgovini nič ni bilo dobiti, čeprav si imel denar. Pa zvečer nisi nikamor smel — sicer te je zasačila madžarska patrulja. Ja. vseeno so bili težki časi, ljudje nismo vedeli, kaj bo iz tega vsega. Najhuje je bilo 45. leta. Sovražnik je vojno gubil. Madžari so vse živo vleidi na fronto. Naši moški, predvsem pa dečki, so se skrivali. Komu pa je bilo za to, da bi se šel za njih bit?
Če sem bil partizan? Ne, partizan nisem bil, ker partizanskega boja pri nas m bilo. Mi za partizane dolgo niti vedeli nismo.
Če sem imel puško? Vidiš, puške tudi nisem imel. To sem imel pozneje, ko sem služil vojsko. No. zgodilo pa se je. da sem imel brzostrelko. Ne, ne, nisem streljal z njo, ker hvala bogu ni bilo treba. Ta brzostrelka je bila ruska. Topa je bilo tako:
Tiste pomladi v začetku aprila 1945 so se še zadnje nemške enote umikale skozi naše kraje. Za njimi so bili Rusi. Nekega večera, ko se je v vasi ustavila še zadnja nemška enota, so vojaki izpregli povsem utrujenega konja, ker ni več mogel hoditi. To so ljudje videli in žival
se jim je zasmilila. Ko so Nemci nekam odšli, so ga spravili na noge in mu dali jesti. Drugi večer se je eden od vojakov vrnil po konja z vozom. Najbrž bi ga zaklali. Koje videl, da je konj zdrav, ni rekel nikomur nič. ampak je privezal žival k vozu in se odpeljal.
Že naslednje jutro so prišli Rusi. Prosili so za hrano in pijačo. Ljudje so jim jo dali, kot so pač dali vsaki vojski. Drugi dan pa so Rusi dobili povelje, naj se pomaknejo proti Hotizi, ker so tam
BREZ VODE NI ŽIVLJENJA
Pri nas ima večina vaščanov vodo iz vaškega vodovoda, nekateri pa imajo svoj vodnjak. Ko včasih za nekaj časa zmanjka voda, se vaščani zelo jezijo, kajti vsakdo bi jo rabil. Potrebuje jo mamica, ko kuha, ko nam pere in
Nemci. Tako so me prosili, naj jih z vozom odpeljem tja. In ko so sedli vojaki na voz, so Tudi meni dali brezostrelko. Tako smo zdirjali proti Hotizi.
Jaz sem že mislil, kaj bo, če se bo streljalo. Ko pa smo prispeli v
Hotizo, tam že ni bilo nikogar več. _ nja južne Afrike. Nalogo, ki si jo Oddahnil sem si, ruske fante pa °........... ._.	- - .
je v naslednjih dneh čakal še trd in krvav boj.«
Jožef Hozjan. 5. b OŠ »Miško Kranjec« Velika Polana
čisti po stanovanju. Vodo pijejo tudi vse živali. Ž vodo zalivam poleti rože in zelenjavo na vrtu. Če ne bi bilo vode, ne bi mogli živeti. Živali bi poginile, rastline bi se posušile. Vemo, da vsako živo
BOJ PROTI RASNI DISKRIMINACIJI
Pri krožku OZN smo se pogovarjali o dogodkih v Južni Afriki, kjer vladata belec in apartheid in delata veliko krivico ljudem ,,čokoladne polti”. 21. marec velja za dan boja proti apartheidu, pred katerim ima zvezane roke celo OZN. Žalostno, a resnično je spoznanje, da svet s priprtimi očmi in stisnjenimi zobmi spremlja življenje teh revnih, izkoriščanih in ponižanih ljudi, kot so Nelson Mandela, Winnie Mandela in Steve Biko, ki so se in se borijo zoper rasno ločenost, prisilo in izkoriščanje temnopoltih prebivalcev.
Nelson Rolihla Mandela je ime človeka, borca in enega najvidnej
ših voditeljev osvobodilnega giba-
je zadal že kot deček — služiti svojim ljudem in prispevati k boju za svobodo — je Nelson Mandela izvršil, čeprav je pomenilo zanj to boj in ujetništvo. Kmalu je postal eden najpomembnejših voditeljev
bitje lahko, živi brez hrane dalj časa kot pa brez vode.
V Afriki, kjer ni bilo že tri leta kaplje dežja, vsak dan umira na tisoče ljudi, od tega največ otrok. Vodo jim vozijo z letali in helikopterji. To vodo ljudje porabijo za pitje in kuhanje. Tako pa je ne ostane nič za osebno higieno, še manj za suha polja, kjer ne raste niti trava, kaj šele hrana.
Kjer obstaja življenje, mora biti tudi voda, ker brez vode ni življenja. c	.
Simona Gene, 4. raz.
OŠ Kobilje
NAJDENČEK
Nekega dne seje mama odpravljala v službo. Prišla je do sosedovih, ko je zaslišala glasno čivkanje. Ugotavljala je, kateri ptiček tako čivka. Na sredi ceste je zagledala piščančka. Bilje ves premražen. Hitro gaje odnesla k babici v kuhinjo. kjer sije malo opomogel. Babica gaje dala v predal pod štedilnikom.
Ko sva s Saško prišli domov, sva se ga zelo razveselili. Hitro seje navadil na človeka. Ce sem se samo malo premaknila, je ta rumena kepica
skočila iz predala in pohitela za mano. Prišel je večer. Piščanček ni maral biti pod štedilnikom, zasto sva ga s sestro odnesli v najino sobo. V termofor sva mu nalili vodo in ga dali v košarico. Tam je prespal pol noči. Nato je začel močno čivkati. Obe sva se prebudili. Vzeli sva ga v posteljo ter ga pokrili.
Najdenček je sedaj star skoraj mesec dni. Iz perutk mu že ras tejo bela peresca. S psom Bo-bijem se razumeta in sta prijatelja.
Mateja Vrbnjak, 6. b OŠ Križevci pri Ljut.
južnoafriškega osvobodilnega gibanja. S svojim delom, govori in članki je dvigoval moralo vseh trpečih in ponižanih tlačanov apartheida in s tem tvegal, da pride v zapor. Vendar ni nehal: ...... Smatram rasizem za barbarstvo, ne glede na to, da je bel ali črn. Iztrebljajo nas lakota in bolezni ... Mi smo zgradili to zemljo, kakršna je sedaj, kopah smo in še kopljemo bogastvo naše zemlje — zlato, diamante, premog in jih izročamo belcem, ki jih posedujejo samo zato, ker so beli.” Nelsonove besede, preproste, a resnične, režejo v možgane in srce Afričanov in poštenih ljudi — pa kaj ko ne dosežejo belca na prestolu na jugu Afrike.
BESEDA DVE 0 ...
GEDEROVCI — Po svetu trpi veliko otrok zaradi lakote. V mislih imam še posebej otroke iz Afrike. N a naši šoli smo se domenili, naj bi vsak učenec prinesel manjšo vsoto denarja, na primer po 20 dinarjev. Toda precej jih je prineslo skoraj desetkrat več. Tovarišica se je kar čudila, koje ugotovila, da smo zbrali 7.734,00 dinatjev. Želimo, da bi si lačni otroci v svojem življenju vsaj enkrat odrezali večji kos kruha in bili deležni vzgoje in ljubezni, kakršno imamo mi. (KLAVDIJA ŠADL, 4. raz. podružnična OŠ Gederovci).
ODRANCI — Tudi jaz sem sodeloval v akciji Podanm-dobim. Poslal sem kar štiri karte. Niti enkrat me niso izžrebali. Ker so vedeli, da so tisti, ki niso nič dobili, žalostni, so jim zapeli tolažilno pesem. (BRANKO FERENČAK, 4. raz. OŠ Odranci).
VIDEM OB ŠČAVNICI — Začela se ie pomlad. Zelo smo se razveselili, koje posijalo toplejše sonce. V mile so se ptice in zacvetele so cvetice. Ljudje so začeli delati na poljih, v sadovnjakih, vinogradih in vrtovih.
Pred kratkim smo organizirali očiščevalno akcijo. Vse naokrogje bilo razmetanih polno papirčkov in drugih odpadkov. Pobrali smo jih in skurili. Mislim, da smo tako opravili koristno delo. (MILAN PUČKO, 4. b in KAROLINA KŠELA, 3. b OŠ Videm ob Ščavnici).
KAPELA — V šoli smo pripravili prireditev z naslovom Ljudski običaji in se z njo predstavili tudi v drugih šolah. Povsod so bili navdušeni nad naSim nastopom. (Neva, Zora, Mauko, Olga — 7. raz. OŠ 25. maj Kapelski vrh).
Mandela se je poročil s socialno delavko Winnie — borko proti apartheidu. V krogu družine je preživel le tri leta. Nato se je moral umakniti v ilegalo, od koder je vodil organizacijo velike narodne stavke, ki jo je vlada zadušila.
Avgusta 1962 so Nelsona Mandelo ujeli, obsodili na dosmrtno ječo, kjer je še vedno. Ob koncu sojenja je med drugim izjavil: „ . . .Občudujem ideje demokrati-' čne in svobodne družbe, v kateri, vsi prebivalci žive v složnosti in z enakimi možnostmi. To je ideal, za katerega upam živeti in ga doseči. Toda če bo potreba, je to tudi ideal, za katerega sem pripravljen umreti.” Sandra Habjanič, 8. e
OŠ Drago Lugarič Lendava
MODA BLAGOVNICA MURA-MBM-MODA BLAGOVNIC
DNEVI /MURE. V BLAGOVNICI
od 19. do 30. aprila 1985
ŠIROKA PONUDBA IZ PROGRAMA IZDELKOV MURE * POMLAD - POLETJE 85 »
IN posebna ponudba mladinskega programa
MODNE REVIJE bodo
19- in 25. aprila ob 17^® na oddelku MBM v Blagovnici strokovni nasveti Murinih kreatorjev vsak dan razen sobote med 1630 in 1830 na oddelku MBM
Posebno ugoden nakup nekaterih proizvodov
ZA KUPCE MURINIH IZDELKOV POSEBNO PRESENEČENJE
TOZD IZBIRA
VELETRGOVINA
MB
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
STRAN 12
VESTNIK, 18. APRILA 1985
naši kraji in ljudje
Na Lendavski odločneje. „prijeli” za delo
Za krajevno skupnost Lendavska v mestu Murska Sobota je dolgo časa veljalo, da sodi med manj delavne v pomurskem središču. Kot kaže, so se zadeve v zadnjem času premaknile na bolje, saj se zdaj lahko ponašajo z vrsto različnih dejavnosti. To je seveda razgibalo družbeno ži-vjjepje v eni najštevilčnejših mestnih krajevnih skupnosti, kjer prevladujejo velike delovne organizacije in novo blokovsko naselje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi krajevna konferenca socialistične zveze.
BOLJŠE DELOVANJE HIŠNE SAMOUPRAVE
,,Ena najpomembnejših nalog v preteklem letu je bil poskus, kako izboljšati delo delegacij ja samoupravne interesne skupnosti in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine. Naredili smo analizo dotedanjega dela delegacij in v razpravi poskušali ugotoviti vzroke za slabše delo nekaterih delegacij. Med drugim smo ugotovili, da poleg objektivnih vzrokov, kot so prostorski problemi, 'preobširna gradiva itd., vplivajo na delo tudi subjektivni vzroki, kot so nezainteresiranost posameznih članov delegacij in drugo. Zaradi tega je osnovna organizacija zveze komunistov naredila' posebno analizo in izpostavila tiste člane ZK, ki so vključeni v razne delegacije in’so se do tega dela obnašali neodgovorno. Kasneje smo ugotovili, da so delegacije izboljšale svoje delo,” nam je na kratko predstavil dejavnost krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti Lendavska njen predsednik Milan Horvat.
Zaradi kopice nalog, ki jih imajo hišni sveti, še posebej v novem blokovskem naselju ob Lendavski cesti, in ugotovitev, da nekateri bloki niso imeli niti hišnih svetov, so si močno prizadevali oživiti delo hišne samouprave. V ta namen so pripravili pogovor s predsedniki hišnih svetov in samoupravno stanovanjsko skupnostjo.
SE LETOS TELEFON NA KAMENŠČAKU
Transport
Letos poteka drugo leto referendumskega programa v krajevni skupnosti Ljutomer. Tudi naselje Spodnji Kamenščak sodi v to krajevno skupnost in krajani so si zadali obsežen program dela. Na nedavnem zboru krajanov, na katerem so v celoti podprli tudi akcijo Socialistične zveze in bolnice za zbiranje prostovoljnih prispevkov za dokončanje in opremo bolnišnice, so ocenili tudi lanskoletno delo iz referendumskega programa in sklenili, da bodo v letošnjem letu v tem naselju zgradili telefonsko omrežje. O teh pomembnih rečeh smo se pogovarjali s predsednikom vaškega sveta na Kamenščaku Tonetom Jaušovcem. Naše prvo vprašanje je bilo:
Kako ste v naselju Kamenščak lansko leto gospodarili z referendumskim denarjem in katere naloge ste opravili?
»Že lansko leto smo na podlagi referendumskega programa začeli s pripravo na gradnjo telefonskega omrežja, del sredstev iz krajevnega samoprispevka smo porabili za dokončanje vodovodnega omrežja, nekaj sredstev pa je bilo namenjenih za vzdrževanje vaških cest.
Omenil sem, da smo se že lani začeli pripravljati na gradnjo telefonskega omrežja — naročili smo izdelavo projekta. Del sredstev pa smo hranili za letošnjo akcijo.
Če nekoliko podrobneje spregovorim o sredst v ih, bi lahko rekel, da smo s samoprispevkom, prispevkom od katastrskega dohodka in
KAPELA
V času od 21. do 24. 3. so bili zbori občanov v KS Kapela. Dnevni red je zajemal poročilo o zbranih in razporejenih sredstvih za kirurški blok splošne bolnišnice v Murski Soboti in sprejem sklepa o dodatnem prispevku, obravnava realizacije plana minulega referendumskega obdobja in porabi zbranih sredstev, informacijo o pričetku izvajanja sedanjega referendumskega programa, razpravo o pripravi smernic za srednjeročni program 1986—f990 in tekočo krajevno problematiko.
Vaške skupnosti so se na zboru v OŠ Kapela odzvale le z 10% udeležbo. Zbora se ni udeležil povabljeni predstavnik zdravstva, čeprav je bilo potrebno občanom pojasniti pomembnost ponovnega zbiranja sredstev za opremo bolnišnice. Sprejet je bil sklep, da bodo
Skupno so ugotovili, da je bilo delo hišnih svetov oteženo zaradi pasivnosti in nezainteresiranosti stanovalcev, so pa še drugi vzroki.
Zato so se dogovorili za načrtnejše delo na tem področju, kar je dalo koristne rezultate. Zdaj namreč ugotavljajo, da hišna samouprava
MILAN HORVAT —Inšpektorju UNZ so zaupali odgovorno funkcijo predsednika KK SZDL na območju KS Lendavska. Foto: M. Jerše.
dokaj dobro deluje, čeprav se morajo ubadati tudi z nekaterimi problemi.
Še letos bodo tudi na tem delu Kamenščaka (gre za zelo raztegnjeno naselje) zavzonili telefoni. Krajevna skupnost bo zagotovila telefonski kabel do naselja, od tam pa bo pošta potegnila krajevno omrežje. Tudi pri centrali so že rezervirali številke.
samoprispevkom od obrti zbrali 1 milijon dinarjev. 400.0()0,00 dinarjev smo porabili za omenjene naloge, ostalo pa prihranili za letošnje leto.«
Seveda pa je navada, da krajani poleg samoprispevka pomagajo tudi s prostovoljnimi akcijami. Kako je bilo na Kamenščaku?
»Tudi naši krajani uporabljajo
Z ZBORA OBČANOV KS KAPELA
aktivisti vaških odborov zbirali sredstva po gospodarstvih, predstavniki KS pa bodo s predhodnim obveščanjem olajšali potek dela in čas same akcije. V preteklem obdobju krajevnega samoprispevka so bile opravljene vse načrtovane akcije, razen ureditve avtobusnih postajališč, kar ostaja naloga še v naprej. Zbrana sredstva so bila skoraj v celoti izkoriščena. Neinformiranost je bilo čutiti v razpravi o asfaltiranju regionalne ceste Kapela—Hrastje Mota. Krajani so na zborih pogosto spraševali, kdaj bo končana gradnja gasilskega doma, zato so člani gasilskega društva pojasnili, da bo otvoritev predvidoma v mesecu juniju. Ob poročilu, da se je pričelo z gradnjo ceste na Radenskem vrhu, kjer je predvideno asfaltiranje 1500 m cestišča. se je pokazalo, da so bile
GLAVNA PROMETNA ŽILA — Lendavska cesta z novim blokovskim naseljem predstavlja zelo pomembno prometno povezavo.
ABC POMURKA, Trgovsko podjetje VESNA Ljutomer, p. o., Ljutomer, Glavni trg 5a
Delavski svet delovne organizacije
PONOVNO RAZPISUJE
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO
Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu, od tega najmanj 3 leta prakse pri opravljanju del in opravil s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
— da ima višjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in najmanj 8 let prakse v gospodarstvu, od tega vsaj 5 let prakse pri opravljanju del in opravil s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
— načelno mora poznati vse trgovske stroke in strukture delovne organizacije;
— predložiti mora okvirni program razvoja delovne organizacije.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako ,,za razpisno komisijo" v 8 dneh na naslov: ABC POMURKA, TP VESNA Ljutomer, Glavni trg 5a.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
V KS Lendavska so prispevali k urejanju cest in drugih komunalnih objektov. Tako ie krajevna skupnost prispevala 800 tisoč dinarjev za asfaltno prevleko od semaforiziranega križišča , po celi Lendavski cesti do križišča z ulico Iva Lole Ribarja. Precej naporov so vložili tudi v to, da bi poživili delo mladinske organizacije, vendar jim to za zdaj še ni povsem uspelo. So pa v okviru frontne organizacije skušali sproti reševati še kopico nalog.
Že nekaj časa pa se pojavlja problem kurjave v novih blokih ob Lendavski cesti. To navsezadnje neugodno vpliva na vključevanje krajanov v razne druge akcije, ki jih načrtujejo v krajevni skupnosti Lendavska. Poleg tega imajo še težave s prostori za sestajanje. Tak prostor so sicer že imeli, vendar je sedaj namenjen drugim potrebam.
takšno solidarnostno pomoč, saj se zavedajo, da s tem pocenijo vse dobrine, ki si jih zastavimo z referendumskim programom. Tako je bilo pri vodovodu, tako bo tudi letos pri gradnji telefonskega omrežja.«
Kakšni bodo stroški gradnje in kdaj bo na Kamenščaku zazvonil telefon?
»Stvar nikakor ni enostavna, saj je gradnja telefonskega omrežja
priprave programa za tekoče obdobje krajevnega samoprispevka nedorečene in so obšle prizadete krajane. Program, ki je bil objavljen pred referendumom, ni točno opredeljeval relacije, ki bodo asfaltirane, temveč je bil dvoumen.
Na zboru ni bilo mogoče uskladiti nesoglasja, ker je vsak branil svoje stališče. Čutiti pa je bilo nejevoljo krajanov, ker so bile akcije vaških odborov pred referendumom povsem složne, a po uspelem referendumu ozko lokalistične.
Smernice za srednjeročni razvoj občine Gornja Radgona in KS Kapela so bile podane le okvirno in v premislek, da bi bili poglobljeno pristopili k pripravi le-teh po vaških odborih in potem skupno obravnavani na zboru občanov do junijskega roka.
ANGAŽIRANOST PRI SAMOPRISPEVKU IN VOLITVAH
In kakšni so načrti za prihodnje? O tem pravi Milan Horvat takole: ,,Ocenjujemo, da nam slabo deluje socialno-zdravstvena komisija, katere delo bo nujno potrebno oživiti. V tem letu nas čaka obilo . nalog na področju izpeljave novega referendumskega programa za krajevni in občinski samoprispevek, ki poteče v letu 1986. Že sedaj se bomo morali pripraviti tudi na delegatske volitve v prihodnjem letu. Zato moramo pospešeno evidentirati kadre za odgovorne funkcije. Nekaj aktivnosti bo potrebno tudi pri gradnji večnamenske dvorane v mestu Murska Sobota, niso pa končane tudi vse predvidene aktivnosti za zbiranje dodatnih sredstev za kirurški blok soboške bolnišnice.”
Milan Jerše
TVD PARTIZAN RADENCI
OBVEŠČA,
da bo 20. aprila od 13.30 do 18.00 zaradi maratona Treh src za ves promet zaprta regionalna cesta Radenci —Križevci pri Ljutomeru.
Obvoz za Ljutomer oz. Radence bo skozi Mursko Soboto in Veržej.
MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
zahtevna stvar, predvsem, če pomislimo na visoke stroške, ki pri gradnji nastajajo, pomanjkanje kablov in ostalo. Ko smo se pripravljali na gradnjo, smo seveda naredili anketo, koliko krajanov bi rabilo in bi bilo pripravljeno vložiti denar v telefon. Prišli smb do številke 55. Ce bo ostalo toliko pri-javljencev, bi stal priključek približno 80.000,00 dinarjev. Seveda bo vsak moral plačati priklop do stanovanja oz. hiše, poleg tega bo moral vsak izkopati in zakopati 50 metrov jarka za telefonski kabel, zagotoviti 2 telefonska drogova in izkopati jame zaniu. .
to so seveda naloge. Nas odbor in krajevna skupnost pa bosta zagotovila, da bo telefonsko omrežje priključeno najkasneje do konca decembra letos. Sredstva bodo krajani lahko nakazovali v 10 mesečnih obrokih, pri banki pa bodo lahko dobili tudi posojilo. Nekaj sredstev, približno ena tretjina, pa bo namenjenih iz krajevnega samoprispevka. Kot sem že poudaril, bo toliko stalo, če bo samo 55 interesentov. Če pa jih bo več, se bo vse skupaj občutno pocenilo.
Zato tudi odbor nadaljuje z akcijo zbiranja naročnikov, ker nam gre predvsem za to, da bi gradnjo čimbolj pocenili. Seveda pa ostanejo v okviru referendumskega programa še nekatere stalne naloge, kijih letos neboma zanemarili, te so vzdrževanje vaških cest in podobne.«	Dušan Lopami k
ABC Pomurka
Mesna industrija
TOZD Transport
M. Sobota, Lendavska 9
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
Za naslednja osnovna sredstva
1.	Tovorni avto TAM 5000, leto izdelave 1967, nevozen, izklicna cena 70.000,00 din
2.	Tovorni avto TAM 5000, leto izdelave 1967, nevozen, izklicna cena 50.000,00 din
3.	Tovorni avto TAM 5000, leto izdelave 1966, nevozen, iz klicna cena 30.000,00 din — brez motorja
4.	Osebni avto IMV Renault R 4 TLS, leto izdelave 1979, nevozen, izklicna cena 80.000,00 din
Javna dražba bo 6. 5. 1985 ob 12. uri na dvorišču tozda Pre- ; delava mesa, Lendavska 9, Murska Sobota.
Vsi interesenti so dolžni pred začetkom javne dražbe vplačati 10-odstotno varščino od izklicne cene osnovnega sredstva, ki ga nameravajo kupiti.
ŽG — ŽTO Maribor n. sol. o.
TOZD ZA TRANSPORT MARIBOR n. sub. o.
Maribor, Partizanska c. 50
Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge
čistilke
v organizacijski enoti TKP Murska Sobota (železniška postaja Murska Sobota)
Za opravljanje teh del ni potrebna končana osnovna šola.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
Pisne vloge sprejema 8 dni po objavi šef organizacijske enote TKP na železniški postaji Murska Sobota oz. kadrovska služba tozda za transport Maribor, Maribor, Partizanska c. 50.
V razpravi o krajevni problematiki so se predvsem ustavili ob problemu pomanjkanja pitne vode na Radenskem vrhu. Krajani tega predela so zaprosili Skupščino KS za akcijsko pomoč pri zgraditvi vodovoda na tem področju, saj se je 60 gospodinjstev že izjasnilo za priključitev na skupno vodovodno omrežje. Predstavniki KS Kapela so pokazali pripravljenost, da že v mesecu marcu skličejo vse zainteresirane, kjer bi se dogovorili za program in zadolžitve in takoj pristopili k delu. Sprejet je bil tudi sklep, da se s finančno pomočjo KS in delovno akcijo zgradi betonski nasip na drsečem predelu ob ,,vinski cesti”, kjer sta ogroženi stanovanjska hiša in krajevna cesta.
Mija Smodiš
Skupščina občine
Gornja Radgona
objavlja
prosta dela in naloge
tajnica skupščine občine
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba upravno administrativne al> ekonomske smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— znanje strojepisja in stenografije
Delo se združuje za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev.
Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z dokazili v
8 dneh od objave na naslov:
Skupščina občine Gornja Radgona, Partizanska c. 13, 69250 Gornja Radgona.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
VESTNIK, 18. APRILA 1985
STRAN 13
dopisniki so zabeležili
. Se več in hitreje
Minuli zbori občanov na ro-gašovskem območju so bili dokaj dobro obiskani. Verjetno je k temu pripomoglo tudi glasilo KS, ki ga je prejelo vsako gospodinjstvo skupaj z vabilom. V tem glasilu ie obširen prikaz finančnega poslovanja KS v minulem letu, razni dosežki po vaseh in predlogi za letošnje leto.
Občani so povsod podprli predlog za dodatno zbiranje sredstev za kirurgijo, vendar so ponekod imeli kritične pripombe o delovanju nekaterih zdravstvenih ustanov. Odelova-nju ambulante v Rogašovcih je bilo pred kratkim tudi širše posvetovanje, kajti neuradno se je zvedelo, da bodo ambulanto v Rogašovcih zaprli zaradi neustreznih prostorov. Predstavniki KS Rogašovci in Pertoča so predstavnikom iz Zdravstvenega centra, bolnice in občinske konference SZDL predstavili potrebe območja po zdravstvenem varstvu, zlasti še redne ambulante. Predlagali so, da se v naslednjem občinskem samoprispevku predvidi gradnja nove ambulante v Rogašovcih. Predlog so potrdili tudi zbori občanov in izrazili veliko pripravljenost sodelovati pri gradnji z denarjem, delovno silo in materialom.
Najbolj aktivni v minulem letu so bili v Nuskovi, kjer so zgradili novo mrliško vežo, gasilci pa kupili novo motorno brizgalno, letos so že zbrali denar za nov gasilski avtomobil, pripravljajo se na gradnjo druge transformatorske postaje, posebno pa so navdušeni za telefonijo, saj je četrtina gospodinjstev naročena na novi telefon. Tudi pri Juriju so zgradili novo mrliško vežo, ki jo bodo letos dokončno uredili še znotraj in v kratkem predali namenu vaško-gasilski dom. Urediti bi bilo treba tudi cesto od gasilskega doma do Dolnjih Slaveč.
KS Rogašovci in Pertoča imata tudi skupne interese. Pred kratkim se je začela gradnja 9-stanovanjskega bloka, v katerem bodo tudi prostori za novo pošto in avtomatsko telefonsko centralo. Omeniti je treba, da je KS Rogašovci prispevala dva in KS Pertoča milijon dinarjev. Vsekakor je vredno kritike ptt podjetje Murska Sobota, ki je to obmejno in manj razvito prebivalstvo izsililo, da je moralo prispevati tako visok delež za poštni objekt. Mar ni dovolj že predvidevanje, da bo za novi telefon potrebno odšteti po dvajset starih milijonov in morda še več? Vprašamo se, koliko stane telefonski priključek v Murski Soboti? Omenjeni KS pa sta se že tudi dogovorili, da bi skupno sofinancirali asfaltiranje obmejne ceste Cankova — Fikšinci — Rogašovci. v
Geza Kisilak
LOVSKI POKAL 1985
Med 17. in 20. oktobrom bo LK društvo za Pomurje Murska Sobota že drugič organiziralo zelo zahtevno mednarodno tekmovanje psov ptičarjev. Nanj bodo povabili tudi goste z Madžarske, iz Avstrije, Nemčije in Italije.
Vsestransko tekmovanje obsega delo v gozdu, na polju in v vodi. V gozdno delo spada zasledovanje krvne sledi po slednem jermenu, vlečke lisice in zajca, šarjenje in grmarjenje v gosti podrasti. Pri poljskem delu sodniki ocenjujejo kakovost voha, stojo, iskanje, obnašanje pri divjadi z natezanjem, prosto prinašanje sveže divjadi ali prinašanje jerebice ali fazana po vlečki. Vodno delo zahteva od psa izredno voljo in vztrajnost. Pes mora na tiho povelje svojega vodnika prosto šariti najmanj deset minut po globoki vodi in ločni, poiskati mora izpuščeno raco in jo vztrajno goniti toliko časa, da lovec nanjo lahko strelja. Ustreljeno raco mora pes prinesti vodniku.
Naša lovska kinologija v svetovnih razmerah ni slaba. To kaže iansko tekmovanje v Moravskih Toplicah. Z malo več sreče bi vodnik iz Ptuja Rudi Rakuša s svojo psičko Ajče lahko dobil dodatnih 12 točk in bi s tem zbral absolutno možno število točk, tako pa je zasedel 4. mesto. Prva tri mesta so zasedli vodniki iz ZR Nemčije. Tudi naši drugi vodniki so se dobro izkazali. Letos bo sedež tekmovanja v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru, tereni, na katerih bodo tekmovali, pa so v Lendavi, V. Polani in Dobrovniku.
R. Krstič
PROMETNO TEKMOVANJE
BELTINCANI ZOPET NAJBOLJŠI
V Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki sta ga tudi letos pripravila svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Avto-moto društvo Stefan Kovač iz Murske Sobote. Tekmovanje se je udeležilo okrog 100 učencev iz 16 osnovnih šol soboške občine. Tudi letos so imeli največ uspeha učenci OŠ 17. oktober Beltinci, ki so zmagali v ekipni in posamični konkurenci. Ekipno je zmagala prva ekipa OŠ Beltinci s 147
kazenskimi točkami pred OŠ Grad 227 in drugo ekipo OŠ Beltinci 243 kazenskih točk. Med posamezniki je bil prvi Andrej Tratnjek s 15 kazenskimi točkami pred Igorjem Jerebicem 25,Slav-kom Zadravcem 31 (vsi OŠ Beltinci >, Gjerekom (OŠ Grad) 34 in Granfolom (OŠ Beltinci) 35 kazenskih točk. Občinski prvak Andrej Tratnjek se bo udeležil republiškega tekmovanja, ki bo 20. in 21. aprila v Titovem Velenju.	F. M.
---LENDAVA---------------------------------
Med prvimi zbrali denar
V zadnjih letih je družbenopolitično življenje v krajevni skupnosti Mostje—Banuta skoraj v celoti zamrlo. Neaktivnost seje pokazala tudi v delovanju delegacij, saj so bili delegati te krajevne skupnosti le redko na sejah občinske skupščine. Takšno mrtvilo je najbolj prizadelo seveda vse krajane krajevne skupnosti, zato so s pomočjo občinske konference SZDL Lendava uspeli na odgovorne funkcije postaviti nove ljudi in, kot vse kaže, je ta akcija uspela. V krajevni skupnosti so prvi v občini zbrali denar za gradnjo kirurgije, in sicer blizu 15 milijonov starih dinaijev. Novo pomlajeno vodstvo bo moralo najprej zastaviti tak program dela, ki bo pritegnil občane, zlasti mlade. Aktivna mora postati tudi krajevna konferenca SZDL, v pomoč pa ji bo tudi občinska konferenca. Življenje v krajevni skupnosti Mostje—Banuta se torej prebuja.	Jani D.
---PREJELI SMO--------------------------------
NASA »POSLOVNOST”
Medtem ko vodilne glave jugoslovanskega turizma iz leta v leto kujejo rekordne devizne načrte, pa se ob koncu turistične sezon«, znova in znova sprašujejo, zakaj je bera slabša od pričakovane. Surova realnost nas opozarja, da še dolgo ne bomo sposobni konkurirati vodilnim evropskim turističnim velesilam. Pa ne zgoj zaradi prešibke spremljajoče infranstrukture ob sicer ne-
---GORNJA RADGONA-----------------------------
Postajališča ob Avtoradgoni
Te dni bodo delavci Cestnega podjetja Maribor, tozd Vzdrževanje Murska Sobota končali z deli pri gradnji dveh avtobusnih postajališč v industrijski coni v Meleh nasproti Avtoradgone. Postajališča so namenjena delavcem delovnih organizacij Avtoradgona, Elrad in Mura tozd Moda, ki so prispevala največji del sredstev za gradnjo. Predvidoma bodo stala dva milijona dinaijev in bodo namenjena tudi členkaijem, ki bodo začeli voziti takoj, ko bodo uredili obračališče in postajo v Gornji Radgoni.	L. K.
TRGOVSKO PODJETJE
LJUTOMER p. o.
ABC POMURKA, Trgovsko podjetje ,,VESNA" Ljutomer, Ljutomer, Glavni trg 5a objavlja
DRAŽBO
tovornega vozila Zastava tip 640 D, leto izdelave 1974, vozno, registrirano do 29. 1. 1986, izklicna cena 662.500,00 din.
Dražba bo 23. 4. 1985 ob 10. uri pri upravi Vesne Ljutomer.
Pred dražbo plačajo udeleženci 10-odstotno varščino. Davke plača kupec.
Ogled vozila je 23. 4. 1985 od 7.00 do 10.00 ure.	/
navadno privlačnih naravnih bogastvih, ki so drugod povsem del tržne logike »visokega« turizma, ampak tudi zaradi naše nezrelosti, da ne rečem nesposobnosti.
Rojak iz daljne Avstralije, ki se je po 15 letih Slednjič odločil, da si ogleda korenine, ie kmalu butnil ob »zid« naše poslovne (ne)mora-le. Potem, ko ga je po njegovih besedah že močno ganila neprijaznost osebja na največjem domačem letališču, indiferentnost bančnih in ostalih uslužbencev, je doživel pravi šok v ljubljanski poslovalnici Herza, mednarodnega združenja, ki posoja avtomobile. Čeprav sije iz Sydneja pravočasno naročil željeni tip in ga tudi plačal — ne glede, da je cena v naših poslovalnicah Herza za tujce krepko višja kot v ostalih evropskih državah — so mu v Ljubljani ponudili drugega, slabšega, brez pol branika in seveda po isti ceni, dasiravno je ta v resnici precej nižja. V stilu, če gre gre, sicer pa nič hudega ... Ker ga potnik iz daljne dežele ni hotel sprejeti, mu je uslužbenec užaljene vrnil nazaj tistih nekaj sto dolarjev. Seveda bi naš rojak najraje pobral šila in kopita, pa vendar, pot je dolga in draga, čas rezerviran in po tolikem času pričakovan, tudi ni lahko sesti v prvi avion in se vrniti. Ker v stari domovini za obiske sorodnikov in prijateljev avto potrebuje, bo poskusil srečo v poslovalnici Herza na avstrijski strani. Pa ne zato, ker je tam izposoja za tujce za teden dni kakih 150 dolarjev cenejša ...
Primer ni prvi ne zadnji. Po svoje pa bržkone vštet tudi v turistične načrte, sicer bi že zdavnaj bili boj za večji kos evropske turistične pogače. Tako pa.,.
Vlado Paveo
Na partizanskem maršu
v Dubrovniku
Devet članov počitniške zveze pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti je sodelovalo na tridnevnem srečanju počitničarjev Slovenije, Hrvaške in Srbije, ki so ga ob 40-letnici osvoboditve in dnevu mladinskih delovnih brigad pripravili v Dubrovniku. Kot edini predstavniki iz naše republike so mladi Sobočani skupno z ostalimi udeleženci tega velikega srečanja — bilo jih je okrog 120 — še bolj utrdili bratsko povezanost naših narodov in narodnosti.
V okviru tridnevnega srečanja počitničarjev je potekal tudi partizanski marš Po poteh revolucije Dubrovnik 85. Povzpeli so se na planino Žarkovac pri Dubrovniku in se zadržali v vasi Brgat, kjer je bilo srečanje mladih z narodnim herojem Veljkom Injičem. Ta je bil med NOB komandir 3. čete 10. Hercegovske udarne brigade, kije 18. oktobra 1944 osvobodila Dubrovnik. Ob tej priložnosti so se mladi počitničarji seznanili z dogajanjem med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo na tem območju. Obiskali so tudi vas Dubac in se po 16 kilometrih hoje vrnili v Dubrovnik. Tu sojim pripravili tovariško srečanje pod naslovom Plava noč, ogledali pa so si še kulturne in zgodovinske znamenitosti Dubrovnika in njegove okolice. Zanimiva sta bila razstava o razvoju mladinskih delovnih brigad v letih od 1945 do 1985 in informativni dan Počitniške zveze Hrvaške.
M. Jerše
t— SPODN JI IVANJCI----
Jeseni konec prahu
Že skoraj desetletje se krajani Spodnjih Ivanjec jezijo zaradi prahu, ki ga dvigujejo vozniki na makadamski cesti Spodnji Ivanjci—Cogetinci, katere en kilometer je ostal neasfaltiran. Pred kakimi devetimi leti so svoj del cestišča Lenart—Cogetinci Lenarčani asfaltirali, del, ki sodi v radgonsko občino, pa je ostal neasfaltiran. Takrat v Radgoni niso našli denarja, da bi asfaltirali tudi ta del ceste. Tako je vse do danes ta kratki kos ceste kamen spotike krajanov in seveda ogorčenih voznikov, ki na cesti Lenart—Spodnji Ivaniči včasih naletijo na do-kaj slabo makadamsko cestišče.
Ker so že lani jeseni na tej cesti brneli stroji, so krajani pričakovali skorajšnje asfaltiranje, a so opravili le toliko dela, za kolikor jim je lani ostalo denaija. Nadaljevali bodo, ko se bo čez leto nabralo 7,8 milijona dinarjev, kolikor bo stala asfaltna prevleka. Načrtujejo, da bo to še pred prihodnjo zimo. Dela je opravljalo in bo cesto tudi asfaltiralo Cestno podjetje Maribor, tozd Vzdrževanje Murska Sobota, ki cesto vzdržuje.
Ludvik Kramberger
Zanemarjeno pokopališče
Posnetek, naredili smo ga v pomurski metropoli v Murski Soboti, kaže zanemarjeno židovsko pokopališče. Zarasla trava in grmovje na pokopališču ne more biti ponos Sčbočancem. Pokopališče bi bilo treba ovnoviti, ali pa izvršiti prekop in posmrtne ostanke prenesti na centralno pokopališče. Pa vse le ni tako črno, novi urbanistični načrt mesta govori, da bodo židovsko pokopališče preuredili v spominski park in uredili spomenik nacizma.
Tekst in foto: j	Jože Žerdin
---ŠRATOVCI
PRVI ZBOR
Pred časom so se zbrali vaščani Sratovec v novem domu, da se odločijo o svoji prihodnosti. Na zboru občanov so bili predstavniki KS Radenci, SZDL in občine G. Radgona s predsednikom skupščine, predvsem razveseljivo pa je bilo, da so se vaščani udeležili zbora v velikem številu.
Dnevni red je imel več točk, najpomembnejše so bile o zbiranju sredstev za gradnjo kirurgije v Rakičanu, ureditev telefonije v KS Radenci in razvoju Sratovec.
Precej velik neuspeh je bil pri gradnji telefonije v KS Radenci, saj so vasi zunaj Radendec ostale brez telefonov, čeprav so v ta namen občani zbirali sredstva že pred verna letoma. Inflacija je razvrednotila denar za gradnjo telefonov vložen v KS Radenci. V tej zagati so se znašli tudi občani Sratovec. Od 24 naročnikov imajo še sedaj nekateri vložene tri stare milijone, ki jih ne želijo dvigniti in zahtevajo od KS Radenci obresti. Vsekakor je bilo zbiranje denarja nepremišljeno in vredno graje. Občani so še ostreje obsodili neodgovorno in monopolno obnašanje delovne organizacije za ptt promet M. Sobota. Vztrajajo,
OBČANOV da pomurske občine dajo na dnevni red svojih skupščin delo ptt podjetja M. Sobota in ocenijo škodo, ki jo povzroča s svojim ravnanjem in ne z delom.
Občani Sratovec so izvolili odbor za ureditev telefonije v upanju, da se bo stvar le premaknila z mrtve točke. Vsi so bili mnenja, da še niso pozabili vihteti krampov in lopat, zato se sprašujejo, od kod tako visoke cene.
Letos želijo urediti še neasfalti-rane ceste in avtobusno postajališče. Tudi za ta dela so izvolili gradbeni odbor.
Največja pridobitev je vaško-gasilski dom. Zgrajen je bil v pičlih dveh letih. Res, da še ni povsem urejen, vendar je ponos občanov Sratovec. Pri gradnji sta se pokazali moč in sloga, saj so opravili prek štiri tisoč prostovoljnih delovnih ur, 90 starih milijonov pa so občani prispevali v materialu. Dokončno urejen in uradno predan bo dom v mesecu juliju.
PREDSEDNIK VAŠKEGA ODBORA Sratovci Rudi Zemljič
MOST V DOLGI VASI
Med regulacijo Kobiljskega potoka v Dolgi vasi seje zaradi širitve pojavila potreba po novem mostu. Vaščani krajevne skupnosti Dolga vas in kmetijska zadruga Lendava so se takole dogovorili: na pašnikih v Dolgi vasi, ki so bili v upravljanju KZ Lendava, so bili hrasti, ki sojih posekali, da bi zadruga naredila iz tega lesa most na potoku Bukovnica. Les so posekali, vendar krajani Dolge vasi mostu doslej še niso dobili. Pred regulacijo potoka Ledava so bile na obeh straneh potoka ntijene poti. Teh poti pa že dolgo ni.	jože žerdin
UPA
USPESNOST KULTURNEGA
DRUŠTVA
Na občnem zboru so se pred kratkim zbrali člani kulturnega društva Lipa. Člani so se od ponovne ustanovitve društva leta 1979 do danes pri svojem delu precej trudili. Dramska sekcija je doslej naštudirala komedijo Sumljiva
oseba in melodramo Ribe na plitvini. Na zboru so se dogovorili, da v vasi ne bi delovali dve društvj kot doslej, ampak enotno kulturno društvo. Do nedavnega je delovalo mladinsko kulturnoumetniško društvo. Sedaj šo mladi pristopili k enotnemu kulturnemu društvu.
ZANIMIVOSTI---
Če že povsod štejejo nekakšne rekorde, ga omenimo tudi v Lendavi. Franc Stopar, ki stanuje v Rudarskem naseljuje lani pridelal velikanski korenček, kot ga še niso videli tod okrog. Težak je 1,2 kg, dolg pa 38 cm. Velikan je zrasel v preoranih goricah blizu Centibe.
Najbolj aktiven je bil mešani pevski zbor, ki združuje 22 članov. Zbor nastopa na vseh proslavah oziroma prireditvah v domačem kraju. Treba je reči, da je njihova pesem dokaj ubrana, pojejo pa narodne in umetne pesmi. Aktivna je tudi recitatorska skupina, ki se je predstavila na vseh proslavah, svojega dela pa ne zanemarja tudi šahovska sekcija.
Med sprejetim programom dela za letošnje leto bo dramska sekcija, ki jo na novo vodi Marko Balažič, na jesen naštudirala igro. Mešani pevski zbor bo organiziral srečanje pevskih zborov iz sosednjih vasi, predstavili pa se bodo tudi na srečanju pevskih zborov v soboškem gradu. Svoje delo bo razširila tudi recitatorska skupina, šahovska sekcija pa pripravlja šahovski turnir med krajani.
Jože Žerdin
STRAN 14
VESTNIK, 18. APRILA 1985
šport
ATLETIKA M WHH  HH HSH
BALEK V BOLGARIJI	
IN ITALIJI	!
Državni prvak in rekorder v hitri hoji in državni reprezentant Milan Balek, član AK Pomurje iz Murske Sobote, je prejel poziv zveznega kapetana moške atletske reprezentante Daneta Korice za nastop na dveh velikih mednarodnih tekmovanjih.
SKL — moški
POMURJE IZPADLO
V zadnjem kolu tekmovanja v slovenski moški košarkarski ligi je Pomurje izgubilo tekmo doma s Heliosom z rezultatom 94:114. Koše za Pomurje so dosegli: Merklin 30, Rajbar 26, Juteršnik 17, Titan 12, Sakovič 7 in Fujs 2. S tem je bilo tekmovanje končano. Sobočani, ki so osvojili predzadnje mesto, bodo morali v novi sezoni nastopati v nižjem tekmovanju.
ITako bo 21. aprila 1985 sodelovat na mednarodnem kriteriju v hoji na 20 km v bolgarskem mestu Ruse. Že 1. maja 1985 pa bo nastanil na velikem mednarodnem tekmovanju v hitri hoii »Trofeo 1. Maggiov, dolgem 30 km. Kaže torej, da zvezni kapetan resno računa na tega prekaljenega atleta iz Pomurja v letošnji I sezoni, to pa je prav gotovo tudi spodbuda zanj, da se uspešno pripravi tudi za letošnje državno prvenstvo in nastop na5Bal-kanskih atletskih igrah v Stari Zagori v Bolgariji.
Namizni tenis —• MRLZ
TimaMTT22 21 1			2391:1847	42
Ilirija	22	20 2	2235:1979	40
Slovan	22	19 3	2082:1769	38
Novoles	22	14 8	2115:2026	28
Helios	22	12 10	2247:2250	24
Branik	22	10 12	2126:2085	20
Kr. zidar	22	10 12	1978:2080	20
Triglav	22	. 9 13	1925:1912	18
Comet	22	8 14	1956:2025	16
Koper	22	5 17	1812:2076	10
Pomurje	22	3 19	1742:2156	6
Lokainvest22		1 21	1742:2142	2
KEGLJANJE
Zmaga Radenske Čarde
V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski moški kegljaški ligi ie Radenska Čarda v Ljutomeru premagala ekipo Tekstila Slovana iz Ljubljane s 5201:4940 podrtih kegljev. Najboljši v ekipi Radenske Čarde je bil Miro Steržaj z 910 podrtimi keglji pred Smodišem 901, Kovačičem 885, Harijem Steržajem 865, Horvatom 845.in Drvaričem 795 podrtih kegljev. Radenska Čarda, kije s 14 točkami na čejrtem mestu, igra v zadnjem kolu z ekipo Triglava v Kranju.
PREDSTAVLJAMO VAM
Franc Fajhtinger prvak SRS
DVA TESNA PORAZA
Sobočani so računali, da se bodo z uvodnih tekem drugega dela tekmovanja v MRLZ v Pulju in Ljubljani vrnili z dvema točkama in tako uspešno začeli boj za obstanek v ligi. Ob odličnem povratniku Horvatu so vseeno doživeli dva tesna poraza. V prvem srečanju s Pulb je bil odločilen že začetek, ko Benkovič in Benko nista izkoristila prednosti v prvem setu. V drugem srečanju z Ilirijo so Sobočani odlično začeli, saj so povedli s 3:1, vendar potem izgubili zapored dve partiji in pri stanju 3:3 Benko, ki je izgubil vse tri partije, ni uspel premagati tretjega igralca domačinov Uraniča. Sobočanom tako ostajajo le še minimalne možnosti za obstanek, seveda pa morajo še prej — v soboto in nedeljo — premagati doma neposredna tekmeca za obstanek Jajce in Vitez.
Rezultati: PULA—SOBOTA 5:4 (Feldi—Benkovič	2:0, Šeše-
Ija—Benko 2:0, Žirovnik—Horvat 1:2, Šešelja—Benkovič 2:0, Feldi—Horvat 1:2, Žirovnik—Horvat 1:2, Šešelja—Horvat 2:0, Žirovnik—Kuzma 2:0, Feldi—Benko 1:2); ILIRIJA—SOBOTA 5:4 (Sarlah—Horvat 1:2, Uranič — Benkovič 0:2, ZajtI—Benko 2:0, Uranič—Horvat 1:2, Sarlah—Benko 2:1, Zajtl—Benkovič 2:0, Uranič—Benko - 2:0, Zajtl—Horvat 1:2, Sarlah—Benkovič 2:0).
Lestvica Maribor	11 8	3	60:39	16
Lokomotiva	11 8	3	58:41	16
Ilirija	11 7	4	53:46	14
Metalac-Olt	11 7	4	58:59	14
Pula	11 6	5	54:45	12
Rad ni k	11 6	5	48:51	12
Vitez	10 4	6	49:41	8
Industrogradnja	11 4	7	44:55	8
Jajce	10 3	7	42:48	6
Sobota	11 1	10	29:70	2
5. TEKAŠKI MARATON TREH SRC V SOBOTO V RADENCIH ..... 	'	 	. -C
MALI MARATON
ZA PRVENSTVO SRS
V Radencih je vse nared za največjo množično športno-rekre-acijsko prireditev v severovzhodni Sloveniji — S. jubilejni tekaški maraton treh src, ki bo v soboto, 20. aprila 1985, ob 14. uri s štartom pred hotelom Radin. Na sporedu bodo trije teki — trimski tek na 10 km, mali maraton na 21 km, ki bo štel za prvenstvo Slovenije, in maraton na 42 km. Tudi letos bodo spremljali rezultate z računalnikom Radenske, ki bo tekmovalce razvrščal po 22 kategorijah, tokrat pa bo tudi izpisoval diplome, s tem da se bo moral tekač, ki pride skozi cilj oglasiti pri enem terminalov, kjer bo povedal svojo številko. Organizatorji pričakujejo, da se bo maratona udeležilo načrtovano število tekačev — okrog2.000. Zaradi republiškega prvenstva v malem maratonu bodo na štartu vsi najboljši slovenski atleti in atletinje, svojo udeležbo pa so napovedali tudi tekači iz Avstrije, ZR Nemčije, Italije in z Madžarske. Torej bo imel maraton mednarodni značaj. Pred štartom ih med prihajanjem tekmovalcev v cilj bo skupina Moped showa poskrbela za vedro razpoloženje. Moped show pa bo zvečer nastopil tudi na zaključni prireditvi v kongresni dvorani hotela Radin.
F. Maučec
ROKOMET
SLAB DAN POMURSKIH ROKOMETAŠEV
Od pomurskih rokometnih ekip, je bila tokrat najuspešnejša ekipa Deloze iz Melike Polane, kije v tekmovanju slovenske lige v Trbovljah igrala z Rudarjem neodločeno 15:15. Gole za Delozo so dosegle: Vugrinec 4, Hozjan 3, Laslo 2, Bačvič 2, Kociper, Kavaš in M. Hozjan po enega. V naslednjem kolu igra Deloza doma z Veto iz Ljubljane.
Slab dan pa so imele pomurske moške ekipe v drugi slovenski ligi vzhod, saj so bile vse izgubile. Rezultati — Drava: Bakovci 30:21 (Lebar 7, Koželj 7, Marič 4), Krog : Velika Nedelja 15:22 (Svetec 6, Meolic 3, Titan 2), Radgona: Fužinar 26:43 (Perša 8, Srt 7, Berko in Felkar po 3), Branik: Polet 19:15 (Merčnik 8, Kreft 3)
ŠAH
POKALNO TEKMOVANJE
V tekmovanju za pokal maršala Tita so šahisti Radenske Pomurja iz Murske Sobote premagali ekipo Radgone s 4:0 in ekipo Ljutomera nrav tako s 4:0. V odločilnem srečanju za naslov pokalnega prvaka Pomuija se bosta pomerili ekipi Radenske Pomurja in Nafte iz Lendave.
Šahovsko društvo Radenska Pomurie ie Drinravilo aorilski hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo 14 šahistov. Zmagal je Danilo Hari z 10,5 točkami pred Naratom in Bogdanom Harijem po 9, Borisem Kovačom 8,5 točk itd.
TURNIR V PUCONCIH
Partizan Puconci organizira v soboto, 20. aprila 1^85, ob »5.00 v gostilni Kuhar v Puconcih šahovski turnir. Vabijo ljubitelje šaha, da se turnirja udeležijo v čim večjem številu.
PNL
Rezultati — 13. kolo
Veržej : Ljutomer 1:1
Turnišče : Hotiza 3:0
Dobrovnik : Čarda 2:1
Crenšovci : Apače 2:2
Bakovci : Odranci 2:2
Beltinka : Lipa 1:0
Veržej	13 8 2	3	26:11	18
Turnišče	13 7 4	2	28:14	18
Dobrovnik	13 7 3	3	36:22	17
Beltinka	13 6 4	3	24:17	16
Hotiza	13 6 3	4	20:14	15
Odranci	13 5 4	4	26:24	14
Crenšovci	13 4. 5	4	25:19	13
Čarda	13 4 4	5	18:19	12
Bakovci	13 3 5	5	24:27	11
Ljutomer	13 3 3	7	15:33	9
Apače	13 3 2	8	22:42	8
Lipa	13 2 J	10	14:36	5
NOGOMET .
LE TOČKA
ZA NAFTO
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška M ura gostovala v Trbovlj ah in izgubila z 1:4 z domačim Rudarjem. Častni zadetek za Muroje dosegel Cener že na začetku tekme. V naslednjem kolu igra Mura doma z Brežicami. Lendavska Nafta pa je v tekmovanju območne vzhodne lige igrala s Pobrežjem v Mariboru neodločeno 1:1. Gol za Nafto je dosegel Ribarič.
Na nedavnem republiškem članskem prvenstvu v judu, ki je bilo v Murski Soboti ob praznovanju 25-lelnice Judo Partizana, je od pomurskih tekmovalcev dosegel največji uspeh Franc Fajhtinger, kije v kategoriji do 60 kg osvojil naslov republiškega prvaka. To pa je hkrati tudi prvi republiški članski naslov pomurskih judoistov. .
Triindvajsetletni Franc Fajhtinger se je z judom začel ukvarjati pred enajstimi leti pri soboškem Judu Partizanu. Samo štiri leta kasneje je že dosegel velik uspeh, ko je postal državni pionirski prvak. Izkazal seje tudi v mladinski konkurenci, kjer je na državnem prvenstvu osvojil tretje mesto. V zadnjem obdobju pa se je predvsem uveljavil v članski ekipi soboškega Judo Partizana v republiški ligi, kjer je osvajal dragocene točke proti znanim tekmovalcem in tako prispeval pomemben delež, da je ekipa Judo Partizana Murska Sobota postala republiški prvak. Njegov največji uspeh pa je gotovo pred dnevi osvojeni repub-
KAJAKAŠTVO
I. MNL MS
Rezultati — 11. kolo
Tešanovci : Rakičan 1:2
Filovci: Pušča 1:1
Gančani: Puconci 4:3
Radgona : Bogojina 2:5
Dokležovje: Tišina 2:2
Rakičan	10 7 2 1 24:10 16
Pušča	11 6 4 1 29:18 16
Tešanovci	11713 38:19 15
Tišina	11542 28:18 14
Dokležovje	10 2 6 2 28:29 10
Filovci	11263 23:28 10
Bogojina	11 3 3 5 16:28 9
Puconci	11 3 1 7 25:33 7
Radgona	11 2 2 7 16:33 6
Gančani	11 1 3 7 19:30 5
HOKEJ NA TRAVI
Vodi Pomurje
V Murski Soboti sta bili odigrani zaostali tekmi tretjega tur-niija za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi. Rezultata: Po-muije:P. L C. Maribor 7:1 (Časar 4, Fujs, Zelko in Bukvič), Svoboda (Ljubljana):?. 1. C. Maribor 4:0. Sodila sta Petkovič, in Vučak iz Murske Sobote. Po treh turniijih vodi Pomurje iz Murske Sobote z 11 točkami pred Svobodo iz Ljubljane 6 in Partizanom Ivan Cankar Maribor z 1 točko. Naslednji turnir bo 2 k aprila v Murski Soboti.
I. ONL Lendava
REZULTATI — 10. KOLO Nafta : Bistrica 2:2 Olimpija : Mladost 2:5 Petišovci : Mostje 2:1 Renk ovci: Nedelica 2:1 Lakoš : Kobilje 3:5
Mladost	10 6 3 1 35:18 15
Kobilje	10 6 2 2 27:22 14
Renk ovci	10 5 3 2 25:18 13
Nedelica .	10 4 3 3 21:15 11
Bistrica	10 3 4 3 26:25 10
Nafta	10 3 4 3 15:25 10
Olimpija	10 4 1 5 23:26 9
Petišovci	10 3 2 5 23:25 8
Mostje	10 2 3 5 20:22 7
Lakoš	10 1 1 8 13:32 3
KARATE
Prvo mesto Kočarju
V Murski Soboti je bil prvi pozivni turnir v karateju, ki sta ga kot sodnika vodila naša delavca na začasnem delu v tujini Geza Abraham, mojster III. dan, in Janez Škerlak, mojster I. dan. Na turnirju je sodelovalo 8 tekmovalcev. Zmagal je Anton Kočan pred Rolandom Horvatom 11. (oba Partizan Murska Sobota), Rolandom Horvatom I. in Borisom Reckom (Beltinci). Ekipno: Murska Sobota 8, Beltinci 2 točki.
T. K.
II. MNL - VZHOD
REZULTATI—8. KOLO
Romah : Križevci 3:0
Vrelec : Melinci 2:5
Ižakovci: Selo 2:0
Bratonci: Prosenjakovci				1:3	
Ižakovci	8	8	0 0	25:8	16
Melinci	8	4	2 2	22:13	10
Prosenjakovci	8	4	2 2	18:13	10
Vrelec	8	5	0 3	23:24	10
Selo	8	3	1 4	18:22	7
Romah	8	1	4 3	14:18	6
Križevci	8	1	1 6	10:21	3
Bratonci	8	0	2 6	12:23	2
ODBOJKA
Nesrečen poraz Ljutomera
V zadnjem kolu tekmovanja druge slovenske moške odbojkarske lige vzhod je Ljutomer nesrečno izgubil z Braslovčami v Križevcih z rezultatom 3:2. Radenci pa so izgubili z mladinsko ekipo Stavbarja v Mariboru s 3:0. Tekma ženske lige med Pomurjem in Braslovčami pa ni bila odigrana, ker gostje niso prispele v Beltince in bo tako registrirana s 3:0 za Pomuije.
II. MNL - ZAHOD
REZULTATI — 8. KOLO
Šalovci: Serdica 2:2
Hodoš : Rogašovci 1:3
Cankova : Grad 4:1
Slaveči : Tromejnik 1:9
Tromejnik	8 7 1 0 36:10 15
Šalovci	8 5 1 2 21:18 11
Cankova	8422 28:18 10
Rogašovci	8 5 0 3 26:19 10
Grad	8 4 0 4 20:17 8
I lodoš	8305 29:28 6
Serdica	8125 13:26 4
Slaveči	8 0 0 8 2:39 0
SATAHOVCI
Tek ir naravi
Organizacija ZSMS Satahovci pripravlja za nedeljo, 28. aprila 1985, ob 14.00vSatahovcihTekv naravi skromno startnino 50 dinarjev želijo pritegniti čim več ljubiteljev narave. Prijave bodo zbirali pred samim startom. Najboljši trije* bodo prejeli medalje, udeleženci pa tudi značke.
Mladi iz Satahovec organizirajo 1. maja 1985 v Satahovcih tudi turnir v malem nogometu. Žrebanje ekip bo v nedeljo, 28. aprila 1985, ob 19. uri v gasilskem domu. Organizatorji so za najboljše pripravili lepe nagrade. Tako bo zmagovalec prejel odojka, prvih pet ekip pa pokale.
liški članski naslov v Murski Soboti, kjer je po ogorčeni borbi premagal člana mariborskega Železničarja Senekoviča. Sedaj se marljivo pripravlja na državno prvenstvo, ki bo 20. in 21. aprila v Sarajevu. Sicer pa je njegova naj večja želja, da bi ekipa soboškega Judo Partizana uspešno tekmovala na kvalifikacijah za zvezno ligo in se uvrstila med najboljše jugoslovanske ekipe.
F. M
Varga drugi na reki Kolpi
Na mednarodnem kajakaškem tekmovanju v spustu in slalomu, ki je bilo na reki Kolpi in na katerem je sodelo valo okrog 150 tekmovalcev iz štirih držav, so nastopili tudi člani BD Mura iz Kroga in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. V prvem spustu je v kategoriji K-l Štefan Varga zasedel drugo mesto v članski konkurenci, Vereš pa je bil deveti. V kategoriji C-2 pa sta Marič—Horvat pristala na tretjem mestu. Na drugem spustu je Milan Karas zasedel četrto mesto, Varga pa je bil šesti. Tudi tokrat je dvojica Marič—Horvat osvojila tretje mesto.
JUDO
VUČKO REPUBLIŠKI PRVAK
V Slovenski Bistrici je bilo republiško prvenstvo pionirjev v judu, na katerem so sodelovali tudi mladi judoisti iz Pomurja in se lepo odrezali. Najuspešnejši med njimi je bil Vučko iz Lendave, ki je v kategoriji do 42 kg osvojil prvo mesto in naslov republiškega prvaka. Uspeh predstavlja tudi drugo mesto Ščavničarja iz Ljutomera v kategoriji do 46 kg in tretje mesto Muršiča iz Murske Sobote v kategoriji do 52 kg ter drugo mesto Berdena iz M urske Sobote v kategoriji do 64 kg. Od ostalih pomurskih tekmovalcev je treba omeniti peti mesti Šiške in Koša ter šesto mesto Štotla, vsi so iz Murske Sobote.
V Murski Soboti je bil tudi četrti in zadnji turnir mladincev Pomurja v judu, na katerem je sodelovalo okrog 40 tekmovalcev. Končni zmagovalec je ekipa Judo Partizana Murska Sobota s 108 točkami pred Lendavo 24, Ljutomerom 14 in Cankovo 10 točk.
T. K.
Razpored tekem - B. LIGA
VIII. kolo. 21. 4.1985 Zvezda : Žitkovci Kapca : Polana Graničar : Pince Panonija prosta
IX. kolo, 28.4. 1985 Pince : Kapca Polana : Zvezda Žitkovci: Panonija Graničar prost
X. kolo, 5. 5. 1985 Panonija : Polana Zvezda : Pince Kapca : Graničar Žitkovci prosti
XI. kolo, 12. 5. 1985 Graničar: Zvezda Pince : Panonija
Polana : Žitkovci Kapca prosta
XII. kolo, 19. 5.1985 Žitkovci: Pince Panonija: Graničar Zvezda : Kapca Polana prosta
XIII. kolo, 26. 5. 1985
Kapca: Panonija Graničar : Žitkovci Pince : Polana Zvezda prosta
XIV. kolo, 2. 6.1985 Polana : Graničar Žitkovci: Kapca Panonija: Zvezda Pince prosto
Odbojkarji Radenec — član druge slovenske lige — vzhod.
Foto: F. Maučec
VESTNIK, 18. APRILA 1985
STRAN 15
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Z NOŽEM NAD SOSEDA
TOZD
CERTUS
MARIBOR, n. sol. o., turistično gostinsko in prometno podjetje
AVTOBUSNI PROMET..
----_---------- -„2__
Kakšni so odnosi med sosedi? Dobri? Slabi! Želeli bi seveda, da bi bili povsod dobri, kajti sosed je najbližji in prvi ti lahko priskoči na pomoč. No, v Lendavi v Tomšičevi ulici sosedski odnosi niso najboljši. Pred dnevi je Jože Krpan v prvem nadstropju srečal stanovalko tega bloka in jo okaral, češ zakaj razgraja in vznemirja sostanovalce. Tedaj pa je Helena Miši potegnila nož in Krpana zabodla v spodnji del trebuha in mu povzročila hude poškodbe. Zdravijo ga v soboški bolnici.
rebica v Ivancih. Ogenj je poleg poslopja uničil še več deset bal slame, voz, sadilec, obračalnik, škropilnico in drugo. Škoda znaša kar 1 milijon dinarjev. Ugotovili so, da sta otroka, od katerih je en star 7, drugi pa 5 let, ob lopi na lesenem podstavku zakurila ogenj, da bi si na njem nekaj spekla, nakar seje vnela slama in kmalu nato še' lopa.
Prejšnji teden je bilo na območju Pomurja spet veliko tatvin. Pravzaprav je teh vse več.
300 tisoč dinarjev materialne škode je nastalo v prometni nesreči v ulici Iva Lola Ribarja v Murski Soboti. Emilija Benko je na tej ulici obračala svoj avto, nato pa je pripeljal z osebnim avtom Ladislav Žalik iz Murske Sobote in trčil v desni blatnik avta Ben-kove.
Evgen Peter Epp iz Nemčije je 10. aprila v Tešanovcih s svojim avtom naletel na pešca Jožeta Balaška iz Noršinec. ki je prečkal cesto. Avto ga je zadel in hudo
poškodoval. Epp je bil vinjen. Gmotna škoda znaša 150.000 dinarjev.
Cvetka Perš iz Radovec se je 14. aprila peljala z osebnim avtom iz Bodonec. V levem blagem ovinku je vozilo zaneslo na bankino, drselo je po njej 30 metrov, nato pa se trikrat prevrnilo in naposled spet obstalo na kolesih. Skoda znaša 300 tisoč dinarjev, sopotnik Marjan Horvat iz Radovec pa seje poškodoval.
Š.S.
CERTUS Maribor
Tozd Avtobusni promet Murska Sobota Odbor za delovna razmerja
OBJAVLJA
I. prosto delovno nalogo
1 avtokleparja II
za nedoločen čas
Pogoji: — poklicna šola
— dve leti strokovne prakse
— atest za varjenje
— poskusno delo 2 meseca
Hudo pa je poškodovana tudi Emilija Žalik, šivilja v soboški Muri, sicer pa doma v Gančanih. Na šivalnem storju se je zlomila igla in del nje ji je zletel v desno oko. Ne glede na poškodbo je z delom nadaljevala, vendar so se čez dan pojavile boelčine in je le šla k zdravniku. Ugotovil je, daje poškodba huda in ostala je na zdravljenju v bolnici.
Oko pa ima poškodovano tudi Jože Kotnjek iz Terbegovec. Kot zidar je polagal kamenje v strugo Ščavnice. Med delom mu je padel iz rok večji kamen in ob udarcu ob drugega je nastal okrušek, ki je Kotnjeku zletel v oko. V murskosoboški bolnici so mu poškodovano oko operirali.
Požari na našem območj u, kijih zanetijo otroci, so zelo pogosti. V nedeljo, 14. aprila, ob 18.30 je izbruhnil ogenj na lopi Jožeta Je-
Odtujeno oziroma nezakonito pridobljeno premoženje (denar in razni gospodinjski predmeti) je vredno do 25.000 dinarjev. Na delu so torej tatiči, ki se zadovoljujejo z manjšimi vrednostmi, vendar lahko ščasoma postanejo bolj pre-dzrni, zato jim je treba stopiti na prste že zdaj. Mi, občani, pa moramo seveda bolj skrbeti za svoje premoženje; ključa v vratih ni težko obrniti!
Sedaj pa še poročilo o prometnih nesrečah!
Ernest Režonja iz Drobtinec se je peljal s kolesom z motorjem iz Gornjega Konjišča proti Podgorju. Med potjo ga je v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo. Padel je ter se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Miličniki so preverili, ali je zaužil alkohol. Posebna naprava je pokazala 1,8 promil alkohola.
Za izgradnjo kirurgije
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU MURSKA SOBOTA
VARNO TUDI NA PODEŽELJU
Varnost v cestnem prometu na območju soboške občine ni zadovoljiva, zato so nenehno potrebne nove akcije, ki naj pripomorejo k večji osveščenosti. V teh prizadevanjih ima pomembno vlogo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tako kot lani bo tudi letos organiziral preverjanje znanja mladih kolesarjev, v šolah bo več predavanj o cestnopro-
Matija ’ Kolmanič
(1907-1985)
V Soboški bolnišnici je 5. aprila umrl Matija Kolmanič, upokojeni elektrikarski mojster iz Sobote, zakaj njegovo telo je zlomila »bolezen naših dni«. Zibelka mu je Stekla v Soboti 18. II. 1907. leta. Med prvo svetovno vojno je kot šolar v našem mestu po svoje doživljal vojne grozote. Ko pa so nekega dne v Soboti prvič Zasvetile električne žarnice in so ljudje od veselja vzklikali, je bil ves navdušen tudi mladi Kolmaničev Majči, kije potem desetletja zvesto služil svoji delodajalki »elektriki« in ji kol elektrikarski mojster ostal zvest tudi po upokojitvi — vse do zadnjih dni razgibanega življenja.
Tovariš Kolmanič je v svojem razmeroma dolgem življenju prestal marsikaj hudega. Pred vojno se je spoprijemal z revščino in socialno nepravičnostjo, pa s hudo gospodarsko stisko, in da bo nesreča še hujša, je v tistih časih na stotine Prekmurcev bolehalo za traho-mom.
Med zadnjo vojno je v okviru možnosti sodeloval z Osvobodilno fronto in v zadnjih mesecih zadnje vojne preživljal najhujše dneve svojega življenja v umirajočem tretjem rajhu...
Naglo so minila povojna desetletja. Matijaje bil poleg svoje redne službe zlasti delaven v gasilski organizaciji. Ravnal seje po starem hrvaškem geslu: »Vatru gasi — brata spasi!« In zato so ga tudi uniformirani »ognjegasci« spremljali do groba in se mu zahvalili za njegovo nesebično delo v korist tej humani organizaciji.
Čestokrat se je pridružil partizanski patrulji, kije pod vodstvom majorja Šlebirja obiskovala kraje, pomembne iz NOB v Pomurju.
Prejel je več priznanj, med temi red zasluge za narod.
Jože Janež
metnih predpisih, poskrbljeno bo tudi za prometne oznake, prav tako kot lani bodo tudi letos tekmovanja Kaj veš o prometu in drugo. Vseh teh nalog seveda 'ne bodo izvedli člani sveta za preventivo, ampak tudi zavod za šolstvo, avto-moto društvo, zveza šoferjev in avtomehanikov, uprava za notranje zadeve, nekatere organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. V slednjih naj bi bolj poskrbeli za oznake krajevnih cest in za večjo varnost voznikov traktorjev. S temi vozili so tako prometne kot delovne nesreče zelo pogoste, zato je potrebno toliko večje prizadevanje, da bi jih bilo manj. Trenutno teče akcija, naj bi čimprej opremili traktorje z varnostnimi loki oziroma kabinami in ne šele na začetku prihodnjega leta, ko bo to obvezno. Kot smo v našem listu že poročali, ni nujno, da sta kabina ali lok izdelana v tovarni, pač pa morata zagotavljati varnost. Primernost bodo ugotavljali na mestih, kjer preverjajo tehnično brezhibnost traktorjev.
Svojčas so v Murski Soboti povzročali veliko nevšečnosti tovornjaki. Avtoradgona in Špedtrans imata zdaj zanje primerni parkirišči in je ta problem odpravljen. Tudi avtobusi imajo sedaj na avtobusni postaji dovolj prostora. Trenutno tudi ni težav z osebnimi avtomobili, kajti parkirišč je dovolj, čeprav vsa (na primer pri avtobusni postaji) niso primerno urejena — asfaltirana. Sicer pa svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v tem času pripravlja analizo stan ja prometne varnosti v avtobusnem in tovornem prometu. Ne gre za parkirišča, ampak za preverjanje ureditve prometa v normativnih aktih in za to, kako je urejen nadzor nad tovornjaki oziroma avtobusi, torej predvsem notranja kontrola.
Za vse voznike motornih vozil bodo tudi letos pripravili akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo. Gre za brezplačne tehnične preglede avtobusov, tovornjakov in osebnih vozil. Lani je bil odziv žal slab, zato pa želijo z ustrezno propagando letos privabiti več voznikov, saj jim ne sme biti vseeno, s kakšnim vozilom se vozijo. Letni pregled vozila ob ponovni registraciji namreč ni dovolj.
Svet za preventivo v cestnem prometu v Murski Soboti velja v Sloveniji za precej delavnega. 23. aprila bo v Murski Soboti regijski posvet o prometni varnosti in na njem bodo sprejeli še nekatere druge naloge, katerih uresničitev naj bi pripomogla k zmanjšanju števila prometnih nesreč.
S. SOBOČAN
Družina Suhadolnik Kopitaijeva 25, M. Sobota (namesto venca pok. Rudiju Horvatu) — 2.000,00 din; »KRKA« Tovarna zdravil Novo Mesto (namesto venca pok. Rudiju Horvatu) — 10.000,00 din; Sodelavci teh. pisarne »MURA« TOZD Zenski plašči (namesto venca očetu sodelavke) — 3.400,00 din; Družina Berden, Berkovci 12 Prosenjakovci (namesto šopka na grob Kolomana Ozvatiča. Berkov-ci) — 1.000,00 din; Družina Šiker, Cank. naselje 37, M. Sobota (namesto cvetja pok. materi Ančke Brunec, M. Sobota) — 1.500,00 din; Družina H ari in Kerčmar M. Sobota (namesto venca za Kolomana Harija. Selo 69) — 2.000,00 din; Družina Perkič. M. Sobota. Cankarjeva 62 (namesto venca pok. očeta Šafarič) — 3.000.00 din; Sošolci: G. Žilavec. M. Činč, J. Šiftar, M. Kuzma L. Horvat, J. Kukel (namesto cvetja pok. Rudiju Horvatu) — 3.000,00 din; Združenje borcev NOV Prosenjakovci (namesto venca na grob pok. Gezeka VOrSša, Berkovci) — 1.000,00 din; Rudi Sočič. Vaneča 82 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Gombo-ca iz Mačkovec) — 1.500,00 din; Ludvik Vutek z družino iz Vaneča 36 (namesto venca pok. Štefana Pintariča, Čopova 7) — 2.000,00din; Družina Vrečič, Vaneča 37 (namesto cvetja pok. Štefana Pintariča, Čopova 7, M. Sobota) — 1.500,00 din; Gizela in Štefan Horvat. Martjanci 86 (namesto cvetja na grob pok. Petra Cifera, M. Sobota) — 1.000.00 din; Viijem Hakl M. Sobota (namesto venca pok. Petra Cifera. M. Sobota) — 3.000.00 din; Strelska družina Bakovci (namesto venca na grob pok. Alojza Štiblarja, Ljubljana) — 1.500,00 din; OO ZSS LB Pomurske .banke M. Sobota (namesto venca na grob pok. sodelavca Rudija Horvata) — 3.000.00 din; Karolina in Vlado Kolmanič. M. Sobota (namesto venca za pok. Rudija Horvata) — 2.000.00 din; Družina Fujs, M. Sobota, Grajska 6 (namesto cvetja’na grob pok. Ivana Zulima) — 1.500.00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Jerneja Božica, M. Sobota) — 1.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Franca Komhauzera) — 2.000.00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Janeza Bencika. M. Sobota) — 1.000,00 din; Sošolec Štefan Hujs (namesto cvetja na grob za pok. Rudija Horvata) — 500.00 din; Potrošnik OOS TO VP M. Sobota (namesto venca na grob pok. materi Alojza Pintariča, Veščica) — 2.000,00 din; Potrošnik OOS TO IZ M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Marte Horvat M. Sobota. Naselje ljudske pravice) — 2.000,00 din; Krajevna skupnost Hodoš (namesto venca Vilkotu Fhramu, Medvode) — 3.000,00 din; Družina Tratnjek M. Sobota (namesto venca pok. Štefana Drvariča iz Lemerja) — 1.000.00 din; Vladimir Časar Trstenjakova 38. M. Sobota (namesto venca za pok. Kolomana Ozvatiča in Gezeka Voroša, Berkovci) — 3.000,00 din; Skupne strok, službe SIS družb, dejav. občine Ljutomer (namesto venca za Mirka Lebariča. Precetinci) — 3:000,00 din; SO G. Radgona Komite za družb, planiranje (namesto cvetja pok. očetu Lidije Kralj) — 2.000,00 din; Štefan Pavel, Polana 8 (namesto cvetja za pok. Aleksandra Fartelja) — 1.000,00 din; Zdravstveni dom Lendava (namesto venca pok. matere Jožeta Gyereka, M. Sobota) — 3.000,00 din; Lek Ljubljana Združ. sredstva (namesto venca za pok. Rudija Horvata) — 10.000,00 dim Družina Franca Kološa, Gorica 19 (namesto venca na grob pok. Aleksandra Fartelja) — 2.000.00 din; Viljem Hakl, Št. Kovača 16 M. Sobota (namesto venca za pok. Štefana Drvariča Lemerje) — 2.000,00 din; KK G. Radgona TOZD Prašičereja Podgrad (namesto venca očetu sodelavca Mladena Bradoviča) — 3.690,00 din; Franc Franko, Puconci 97 (namesto cvetja pok. Štefana Pintariča iz M. Sobote) — 2.000,00 din; OOS Uprave SO G. Radgona (namesto venca na grob pok. očeta Lidije Kralj) — 2.500,00 din; Julijana Zrim, M. Sobota, Stara ulica 7 (namesto šopka na grob pok. Štefana Pintariča, M. Sobota) — 2.000,00 din; Julijana Zrim, M. Sobota Stara ulica 7 (namesto šopka na grob pok. Jožefa Gomboc* Mačkovci 26) — .1.500,00 din; Zveza združenj borcev NOV KO Rogaševci (namesto venca na grob pok. člana ZB Alojza Horvata. Nuskova 60) — 4.000,00 din; Družina Horvat, Martjanci 17 (namesto venca na grob Štefana Pintariča iz M. Sobote) — 3.000,00 din; Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer (namesto venca na grob pok. očeta Alke Berce) — 3.500,00 din; Ana Benko, M. Sobota, Š. Kovača 18 (namesto cvetja na grob pok. nečaku Jožetu Špilaku) — 3.500,00 dim Družina Šušek, M. Sobota. Razlagova 34 (namesto cvetja na grob pok. Drage Zgur. Čemelavci) — 2.000,00 dim Ivanka Nemec M. Sobota. Kocljeva 2 (namesto venca na grob pok. Marije Čenar, M. Sobota) — 2.000,00 din; Družina Horvat, Ratkovci 17 (namesto venca na grob pok. Gezi Verešu, Berkovci) — 2.000,00 din; Družina Horvat in Lepoša, Ratkovci 17 (namesto venca na grob pok. Ireni Grozdanič, M. Sobota) — 5.000,00 din; Ana Peček in Matjeta Vordš, M. Sobota, Cankatjevo naselje 47 (namesto venca na grob pok. Mariji Čenar) — 3.000,00 din; Rozalija in Koloman Benkič, M. Sobota, Š. Kuzmiča 1 (v spomin pokojnim Karolini Benkič, Janezu Benkiču in Tereziji VOrOš) — 2.000,00 din; Družini Lazar in Hari, M. Sobota, Partizanska (namesto venca na grob pok. Jožeta Špilaka, ml. M. Sobota) — 7.000,00 din; Marjeta Flegar, M. Sobota, Partizanska (namesto venca na grob pok. Jožetu Špilaku, ml., M. Sobota) — 3.000,00 din;
II.
1 štipendijo
za študij na Visoki ekonomsko-komercialni šoli I. stopnje, smer turizem
Pisne prijave je potrebno poslati v roku 8 dni po objavi na naslov: CERTUS, Tozd Avtobusni promet, Murska Sobota, Bakovska 29.
Poskusite srečo na srečkah majske loterije, saj vas čaka 19. premij in 199.376 dobitkov v skupni vrednosti 48.000.000 din.
GLAVNA PREMIJA
8.000.000 din
ŽREBANJE 7. maja 1985
SREČO JE TREBA DELITI
LOTERIJA SLOVENIJE
«*»«<* VESTNIK
Mercator-Sloga
Delavski svet MERCATOR—SLOGA, trgovina na drobno, debelo ter gostinstvo p. o. Gornja Radgona
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili (ni reelekcija)
POSLOVODJA V PE STARA
GORA,
Stara gora
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima poslovodsko šolo, ali srednjo komercialno šolo, ali poklicno trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami nad
5 let,
— da ima sposobnost vodenja poslovne enote in
— da ima sposobnost komuniciranja s strankami.
'Kandidat se imenuje za dobo 4 let, po poteku te dobe je . lahko ponovno izbran.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v roku 15 dni po razpisu na naslov:
Razpisna komisija MERCATOR—SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizanska 12 a.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
Na podlagi 14. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev delovnih skupnosti upravnih organov občine Ljutomer in strokovne službe skupščine in IS SO Ljutomer ter sklepa zbora delovne skupnosti oddelka za občo upravo razpisujemo
prosta dela in naloge
PRIPRAVNIKA
v oddelku za občo upravo občine Ljutomer za določen čas, polni delovni čas.
Pogoj: končana pravna fakulteta.
Z delom in nalogami je možno pričeti 1. 7. 1985.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave, življenjepis, in dokazilo o strokovni izobrazbi najpozneje v 20 dneh po razpisu prostih del in nalog na naslov: Oddelek za občo upravo občine Ljutomer, Vrazova 1.
Kandidati bodo pisno obveščeni o odločitvi razpisne komisije v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
Razpisna komisija pri Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja Murska Sobota razpisuje na podlagi samoupravnih splošnih aktov in sklepa zbora delavcev
Vodjo strokovne službe
ZA DOBO 4 LET
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali druge ustrezne družboslovne smeri,
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ir. nalogah,
— da imajo organizacijske sposobnosti in da poznajo problematiko zaposlovanja.
Prijave o dokazilu razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako za razpisno komisijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja Murska Sobota. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od dneva sprejema sklepa zbora delavcev.
VESTNIK 18. APRILA 1985
STRAN 16
Radijski in televizijski spored od 19. do 25. aprila
PETEK
SOBOTfi NEDEUA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
____	, RADIO
MURSKA SOBOTA I MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA I MURSKA SOBOTA [ MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 19. aprila (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tega tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
8.45 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila (do 12.35), 17.15-23.50 Teletekst RTV Ljubljana, 17.30 Poročila, 17.35 Spored za otroke, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Kadar glasba spremlja, 20.05 Ko se korenin zavemo: Na sm rt obsojen narod, 21.00 Ne prezrite, 21.15 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka, 22.05 Tv dnevnik, 22.15 Requiem, madžarski film
Oddajniki II. Tv mreže:
18.15 Po prvem pogledu: Skrivnost kovinske ptice, 18.45 Humoristični klub, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasbeni bienale — Zagreb 85, prenos otvoritve, 22.00 Včeraj, danes, jutri, 22.20 Nočni kino: Lena Reiss, nemški film (do
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.30 TV v •šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Mama, oče in jaz, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Humoristični klub, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mike Hammer, 21.00 Formula 1 (zabavna oddaja), 21.45 Dnevnik, 22.00 Kultura srca.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick, 21.15 Modna revija. 21.20 Namišljeni bolnik, 22.05 Šport.
Drugi program
15.05 Iz parlamenta. 16.20 Jean Christophe, 17.15 Indonezija — most med kontinenti, 18.00 Pan-optikum; 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svet leta 2000, 21.15 Čas v sliki z Politiko v petek, 22.05 Beg z planeta opic (film).
TV MADŽARSKA
8.15 in 14.55 Šolska TV. 9.35 Ponovitve: Pionirji fotografije; Charles Darwin; Francoski dvorci. 16.50 Čigav interes? Okrogla miza o rekreaciji. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21:20 Vnuki ne bodo videli; varstvo mest. 21.55 Narodne za zbore. 22.00 Alice več ne stanuje tukaj, amer. film. 23.50 Tv dnevnik.
TV KOPER
14.15 Tv — novice. 14.20 Yu made music (glasbena oddaja). 15.00 Zlodejeve igre (Tv nadaljevanka). 16.35 Risanke. 17.00 Delta (Me-
18.00
dicinska rubrika.
Športna oddaja. 19.00 Odprta meja (Informativna oddaja v slovenskem jeziku. Videotelex. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Z nami pred kamero (Rubrika. 20.25 Mojzes (Čelovečerni film. 21.35 Iskalci zlata (Tv film. 22.25 TVD — vse danes. 22.35 Sonce v laseh (kratki film). 23.00 Visok pritisk (glasbena oddaja).
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno v soboto, 20: aprila (Štafeta mladosti na poti skozi Pomurje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19JJ0 — Vključitev
osri
rednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00
(telefon: 21-232)
8.00 Poročila, 8.05 Slovenske ljudske pravljice: O pustu, 8.20 Doživljaji mačka Toša, lutkovna nadalj. Tv Beograd, 8.35 Pedenjžep, 9.05 Miti in legende — Antični miti: Argonavti, nanizanka, Tv Beograd, 9.20 Pogled, poučnozabavna nanizanka Tv Sarajevo, 9.45 Periskop, 10.15 Ko je pomlad: Deklica in zajček nanizanka (čb), 10.40 Naša pesem — Maribor 84 (APZ Tone Tomšič), 11.10 Čudeži narave: Ozelot ali leopardja mačka, kanadska poljudno-znanstvenaserija, 11,30Tisoč in več, ponovitev dokumentarne oddaje, 12.25 Spoznamo—neznano: Kidričevi nagrajenci 85,13.05 Poročila (do 13.10), 14.20 Računalništvo, ponovitev izobraževalne serije, 14.45 Lassie — nov začetek, ameriški mladinski film, 16.20 Poročila, 16.25 PJ v nogometu — bu-dučnost:Srajevo, prenos v odmoru . . 18.15 Trio kitar, 18.35 Boj za obstanek: Otoki medvedov, angleška dokumentarna serija, 20.00 Naše 37. srečanje, 21.35 Zrcalo tedna, 22.00 Bostonski davitelj, ameriški film, 23.50 Poročila
TV ZAGREB
i 8.50 TV v šoli, 15.10 Sedem TV dni, 15.40 Narodna ’glasba, 16.10 Poročila, 16.15 TV koledar, 16.25 Nogomet: Budučnost—Sarajevo, 18.15 Mali koncert, 18.30 Jaseno-(vac, 19.15 Risanka, 19.30 ’Dnevnik, 20.00 Francoska {zveza II. (film), 22.05 Dnev-jnik, 22.20 V soboto zvečer.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v Šoli, 10.35 Družinski spored, 13.10 Poročila, 14.10 Cesarjevi manevri (film), 15.55 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski TV pregled, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Samo eden bo zmagal, 22.05 Šport, 23.05 Ameriška glasbena lestvica
TV MADŽARSKA
8.25 Ponovitve do 11.15. 13.00 Rastlinski svet. 13.25 Rokomet, kviz. 14.10 Mivio-ni; za najstnike. 15.00 Kuhajmo, TV lonec. 15.35 Dnevi madžarske kulture v SZ. 16.30 Naj..., nenavadni rekordi in rekorderji. 17.40 U. D6zsa-Raba ETO, prv. nogometna tekma. 20.00 Avtorski večer Gyorgya Be-hara. 20.50 Umetnina tedna. 20.55 Stroman, ameriški film. 22.35 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
12.30 »Primo mercato« — tržnica predstavitev in prodaja. 14.15 Tv novice. 14.20 Umreti od ljubezni Film. 16.10 Oder / Variet'e. 17.20 Komika Stan in Laurel: Trdi glavi. 18.30 Velike razstave/ Dokumentarna oddaja. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Helzacomic (Hum. oddaja. 20.25 Zakonski vrtiljak / film. 22.15 TVD — vse danes. 22.25 Košarka: Play OFF — Jugoslovansko prvenstvo / II finale. 23.35 Zdravnik in pacient / Medicinska oddaia.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu. 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9J)0 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.00 - 13.10 in 14.40 -22.35 Teletekst RTV Ljubljana, 8.15 Poročila, otroška matineja:, 8.20 Osvoboditve
Jasenovca,
prenos
Kmetijska oddaja, Poročila
12.00
13.05
13.10)
(do
14.55 Mostovi, 15.25 Kože, ponovitev, 16.45 Poročila, 16.50 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper, 17.45 Lev je na cestah, ameriški film, 20.00 V. Petrovič—-F. David: Ljubezenske zgodbe—Marija kje si? 20.55 De profundis — ob delih Marija Preglja, 21.25 Kajak-kanu na divjih vodah za pokal Rašice 85, reportaža, 21.40 Športni pregled.
TV ZAGREB
9.20 Poročila. 9.30 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Govorimo o zdravju, 13.55 Risanke. 14.15 Mali koncert, 14.30 Proti vetru, 15.20 Sestanek brez dnevnega reda, 17.15 Poslednji Mohikanec, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Narasla reka (nadaljevanka), 20.55 Dnevi zmage, 21.40 Športni pregled, 22.25 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
13.00 Predstavitev Evrovizijskih popevk 85, 14.00 Vsi imajo radi Petra (film), 15.35 Glasbeni spominki, 16.20 Risanka, 16.30 Risanka, 16.55 Nadaljevanja ni, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mamin rojstni dan (TV film), 22.00 Imate radi klasiko?, 22.45 Nočni studio
Drugi program
15.00 Športno popoldne, 18,30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljubezen na prvi ugriz (film), 21.50 Poročila, 21.55 Takrat, 22.00 Denver — Dinastija, 22.45 Šport, 23.05 Vražji fantje
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 13.45 Pesem doni, poje Jolan Boross. 14.20 Življenje letom, jubilejna oddaja za upokojence. 15.25 Napoved sporeda. 15.55 Gimnastika. 17.25 Ob 115-letnici Leninovega rojstva. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Nepričakovani gost, TV film. 21.30 Srečanje z Gy. Lukacsem, pon. 22.15 Poročila, himna.
TV KOPER
12.30 »Primo mercato« — tržnica predstavitev in prodaja. 14.15 Videomix / ponovitev. 16.20 Reka S Lovrenca —Dokumentarna oddaja. 16.50'Italija: Srce in spomin —Dokumentarna oddaja. 17.50 Kralja griča / Tv film. 19.00 Dokumentarna oddaja. 19.35 Anno Domini 1573 / Tv nadaljevanka. 20.25 Operni večer: Giacomo Puccini: Turandot. 22.40 Dokumentarna oddaia. 23.10 Check UP / Medicinska oddaia.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 22. aprila (Šport, Priporočajo vam...), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 Tv v šoli:, 10.35 Tv v šoli:, 12.30 Poročila (do 12.35), 17.30 Poročila, 17.35 Pogled, poučnozabavna nanizanka TV Sarajevo, 18.05 Pomlad v dolini ribnikov, 18.25 Podravski obzornik. 18.45 »Rock oko«, oddaja za mlade Srajevo, 20.05 J. D. Valcroze: Pogrešam ga. 4. del franc, nadaljevanke, 21.05 Aktualno, 21.45 Glasbeni večer (korak v dvoje), 22.40 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Beograjski tv pro--gram, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Glasbena oddaja, 21.35 Dinastija, 43. del ameriške nadaljevanke, 22.25 Dobre Vibracije, zabavna oddaja, (do 23.10)
dopisujte v VESTNIK
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar. 17.45 Mladinski spored, 18.15 Muzeji pod .vedrim nebom, 18.45 Rock-kok. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Letna mestu (drama). 21.40 Meridijani,' 22.10 Izbrani trenutek, 22.15 Dnevnik. 22.35 En avtor, en film.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročjla, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Magnum, 22.05 Dokument. oddaja
Drugi program
17.15 Čuvaj biološkega jaza, 18.00 Svet živali, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Shillin-gburryjske zgodbe, 21.00 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 La Luna (film).
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
14.15 Tv — novice. 14.20 Za uho in oko / glasbena oddaja. 15.00 Posvečeno nekemu otroku / Tv nadaljevanka. 16.10 Risanke. 16.35 Zdravnik in otrok / Medicinska oddaja. 17.55 Tv — novice. 18.00 Kanu in kajak / Mednarodni meeting v Rašici. 19.00 Odprta meja / Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Dokumentarna oddaja. 20.25 Športni pregled. 21.00 Umreti od ljubezni / Film, TVD — vse danes v premoru. 23.45 Pionirji neba / TV film.
16.60 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 23. aprila (gospodarska tema, Predstavljamo vam), 18.00 — Sotočje, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55 Tv v šoli, 10.35 TV v šoli:, 12.30 Poročila (do 12.35), 16.15 Šolska Tv: Računalništvo:, 17.30 Poročila, 17.35 Gruzijski komorni orkester, 1. oddaja, Spored za otroke:, 18.00 18.25 Notranjski obzornik, 18.40 Spored za mlade: 20.05 Dejan Šorak: Razkolnikov iz Študentskega servisa, drama TV Zagreb, 21.15 Integrali, 22.35 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Mali svet, otroška oddaja, 18.15 Odprta knjiga, 18.45 Želeli ste poglejte, poučnozabavna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Pj v košarki, finale končnice. 21.30 Žrebanje lota v odmoru in premor, 21.45 Revolucija, ki traja: Ljudstvu Korduna in Petrove gore, dokumentarna oddaja, 22.30 Pelješac, izobraževalna oddaja (do 23.00)
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35TV koledar. 17.45 Mali svet, 18.15 Odprta knjiga, 18.45 Želeli ste, poglejte, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kri in pepel Jasenovca, 21.00; Milka pomeni tabu (film). 22.45 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored. 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Bogati in revni, 22.05 SP v hokeju (skupina A)
Drugi program
16.55 TV v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Očarljiva Jeannie, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse ali nič (kviz), 21.15 Čas v sliki. 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.55 Šolska TV. 10.05 Moški pa ne jokajo, češki film. 16.40 Računalništvo; tečaj Bassic. 17.15 Ciganska glasba, L del dokumentarnega filma. 18.10 Ne le za žene. 18.25 Mojstrske arije. 19.05 Mini studio ’85. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Arhiv smrti, 4. del. 21.00 Kulturni tednik. 22.00 A. Papandreu, portret. 22.55 TV dnevnik. 24 APRIL —
TV KOPER
14.15 Tv — novice. 14.20 Za uho in oko / Glasbena oddaja. 15.00 Posvečeno nekemu otroku / Tv nadaljevanka — 2. del. 16.15 Bar-bagianni, Pavoncelle & CO / Tvfilm. 16.50 Risanke. 17.25 Ustvarjalnost. 17.55 Tv — novice. 18.00 Danes odbojka. 19.00 Odprta meja / Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD — stičišče, 19,50 Po sledovih prednikov / Rubrika. 20.25 Gore sveta / Dokumentarna oddaja. 21.35 Stoje ali sede. 21.55 TVD — vse danes. 22.05 Košarka / Jugoslovansko prvenstvo — finale. 23.35 Zdravnik in pacient / Medicinska oddaja.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 24. aprila (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.15 Tv v šoli:, 12.30 Poročila (do 12.35). 17.30 Poročila, 17.35 Spored za otroke, 18.25 Koroški obzornik. 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija, 20.05 Film Tedna: Ameriška noč, francoski film, 22.00 Dokumentarec meseca: Čudeži Medugorja, 22.50 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Sokoli, otroška serija, 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja, 18.45 Glasba na zaslonu: Z. Hris-tič, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30 Tv dnevnik (do 22.50)
TVZAGREB
8.35 TV v šoli, 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar, 17.45 Sokoli, 18.15 Družinski magazin, 18.45 Glasba na zaslonu, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda. 22.15 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Policist O’Maley (film), 21.50 Šport.
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 18.30 Dežela in ljudje, 18.00 Policijska postaja L, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Peti letni čas, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 22.30 Glasba, ki se oddaljuje (film).
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.15 in 14.55 Šolska TV 9.45 Delta, pon. 10.10 Moški in njegovo ime, TV film. 16.55 Željezničar—Videoton, povratna nogometna tekma za pokal UEFA, prenos iz Sarajeva. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Miška Mag-naš, madžarska filmska opereta. 21.20 Umetnina tedna; Marijin olta< v kraju Csikmenasag. 21.30 Kapoš-varsko posvetovanje. 22.20 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Ža uho in oko / Glasbena oddaja. 15.00 Posvečeno nekemu otroku / Tv nadaljevanka. 16.20 Risanke: 16.50 George / Tv film. 17.20 Neznana obzorja / dokumentarna oddaja. 17.50 Tv novice. 18.00 Čas za rugby. 19.00 Odprta meja / Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 T VD — stičišče. 19.50 Start — Kako in zakaj se premikamo. 20.25 Nogomet / Evropski pokal. 22.00 TVD — vse danes. 22.10 Pot brez izhoda / Film.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v četrtek, 25. aprila (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Tv v šoli:, 10.35 Tv v šoli:. 12.30 Poročila (do 12.35), 16.15 Šolska TV: Računalništvo:, 17.30 Poročila, 17.35 Spored za otroke, 17.55 Gradovi ob Krki, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Koledniki, reportaža, 20.05 Tednik, 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 21.15 D. du Mau-rier: Krčma Jamajka, 2. del angleška nad.,
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Na črko, na črko, otroška serija, 18.15 Znanost, 18.45 Mali koncert, 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer: Penderecki dirigira svoja dela, prenos iz koncertne dvorane Lisinski, 21.40 Poročila, 21.45 Večni klic, 6. del sovjetske nadaljevanke (do 23.05)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Črka na črko. 18.15 Znanost, 18.45 Mali koncert, 19.00 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Kviz-koteka, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Halo TV (kontaktna oddaja), 21.50 SP v hokeju.
Drugi program
17.05 Sedem svetovnih čudes, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediči Ho Ši Minha, 21.15 Čas v sliki, 21.50 Klub 2.
8.05 in 14.55 Šolska TV. 9.45 Veslaj sam, sovjetski film. 11.00 Pionirji fotografije, pon. 16.30 Za najstnike. 17.25 Video strani. 17.30 TV borza. 17.35 Pulzus. 18.25 Telešport; mednarodni nogometni pokali, pregled. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Čigav bo Ferike? 1. del. 20.50 Narodne za zbore. 20.55 Ozadje vesti. 22.00 Še vnuki bodo videli, varstvo mest. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Za uho in oko / glasbena oddaja. 15.00 Izvirna past Z Tv nadaljevanka. 16.10 Trener Wolf / Tv film. 16.40 Zrakoplov / Rubrika za mlade. 17.15 Neznana obzorja 7 Dokumentarna oddaja. 17.55 Tv novice. 18.00 EurogoL 18.30Športna oddaja. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Kulturna panorama. 20.^5 Dramski četrtek: Trilussa Bazaar / 2. del. 21.55 TVD — VSE DANES, 22.05 Videomix/ glasbena oddaia v živo.
VESTNIK, 18. APRILA 1985
STRAN 17
PARK« MURSKA SOBOTA
P* aprila ob IS. uri ameriški film: SMEŠNA STRAN ZGODOVINI-. in ob 20. uri francoski film: UlOK S l RAS I I: ogled Ulma mladini do 16. leta starosti ni do-voljen.
prodam
S A KOMBI, kesonar. dobro ohranjen, prodam. Dresler. Že-povci n.h., p. Apače. M-1610 MOPED S 4 PRESTAVAMI, v dobrem stanju, prodam. Gorčan, C uber 61. Moravske Toplice. M-1611
BOROV LES. primeren za špi-rovce. prodam Vaneča 3, p. Puconci. M-'612
ŠKODO 120 LS, letnik 1978. prevoženih 57.000 km, prodam. Miiek, Staneta Rozmana 8. M-1613
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Krog, Murska 104. M-1618
MALE PUJSKE IN MLADO KRAVO, kontrola A. prodam Satahovci 33. p M. Sobota. M-1619
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK ISKRA CORONA (plin, elektrika). nov, prodam. Gostilna Benko. G. Črnci 29, p. Cankova. M-1620
ZASTAVO 850 AK KOMBI PRODAM. Gornja Bistrica 84. M-1621
JEDILNI IN SEMENSKI KROMPIR, SORTE IGOR, prodam. Krapje 29, p. Veržej. In-223
MLADO KRAVO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Janez Pučko, Mota 37, p. Ljutomer. In-225
NEDOGRAJENO HIŠO NA KAMENŠČAKU PRI LJUTOMERU (pod streho), velikost 13,5 x 11 m. z vrtom, prodam. Gabrijel Horvat, Vižanovec 71, 41254 Belec. In-226
ZASTAVO 101. letnik 1980, in motorno kolo JAW'A 350, letnik 1979, prodam. Franc Kocbek, C ven 80 a. p. Ljutomer. In-227 WARTBURG PO UGODNI CENI PRODAM. Razkrižje 6. p. Ljutomer. In-229
MINI MORRIS 1000, registriran do novembra 1985. prodam. Cena 100.000 din. Naslov v upravi lista. In-230
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 39. p. Tišina. M-1622 PRIKOLICO SKIF ZA KAMPIRANJE UGODNO PRODAM, Telefon (062) 631-815. M-1623
CITROEN GA, star tri leta, prevoženih 22.000 km. prodam. Cernelavci, Gederovska 40. M-1625
FIAT 125 OZ. ugodno prodam, t di po delih. Ogled med 15. in 18. uro. Informacije po telefonu (069). 21-707. Naslov v upravi lista. (M-1626 4-REDNT STROJ ZA SAJENJE KORUZE OLT. prodam. Horvat, Bakovci. Partjzanska 27. M-1628 2-BRAZDNT PLUG IN 3-DEL-NE TRAKTORSKE BRANE prodam. Nedelica 145 a, Turnišče M-1629
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK prodam. Jurša, M. Sobota, Lendavska 6 — nasproti mesnice. M-1630
TRIDELNE BRANE PRODAM. Ernest Kardoš, Andrejci 3u. p. Marjanci: M-1631 SENO PRODAM. Vaneča 22, p. Puconci. M-1632
CISTERNO ZA GNOJNICO, 3000 1. novo (po stari cesti), prodam. Štefan Nemec, Predanovci 52. p. Puconci. M-1633 KORUZO NA STORŽIH in seno prodam. Lukavci 3. M-1634 OPEKO MODUL 6.4.000 kosov, prodam. Ivan Mesarič, Lipovci 179. M-1385
R 4 GTL, 1108 ccm, letnik 1983, ugodno prodam. Karel Kuzmič. Puževci 51. M-1598
PSE BERNARDINCE, stare dva meseca, ugodno podam. Jožica Tibaut, Sovjak 84 a. p. Videm ob Ščavnici. M-1636
*
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
' lan Dravcc (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništ-o Branko Žunec, Gdntčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in
»prave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni .rednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in ijništvo 2i-i M in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopis-; dvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 n polletna x00 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39;
a naročr. , za delovne organizacije 2.000 dm Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-De • račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne
sike je 4	Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temelj-
: a t davka od prometa proizvodov.
5.5 REBRNE PLOŠČE, 150 kosov. s slcmenjaki. špirovce. 6 m. tramove 6 m 9 m ter plohe, dolge 4 m.debele 5 cm. prodam. Ivanovci 8. M-1616
LADO 1200 S. letnik 1984, še v garanciji, prodam. Marjeta Rogač. Serdica 46. p. Rogašovci. te-lefon 78 6IX M-1637
'(.IMOS CHROEN G S, letnik 1979. v dobrem stanju, prodam. Jože Felkar. Serdica 45. M-1638 SEMENSKI KROMPIR PRODAM. Kančevci 16. p. Križevci v Prekmurju. M-1639
JELŠEVA DRVA, večjo količino, prodam. Sebeborci 99. M-164.1 SENO. VEČJO KOLIČINO, prodam. Vučja gomila 146. M-1642
GOZD NA GORIČKEM. 40 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-1643 GRADBENO PARCELO V ČERNELAVC1H, novo naselje (vrstne hišice), odstopim. Telefon 24 929. M1645
DIANO 6, letnik 1977, prodam. Ogled vsak dan pri avtomehaniku FIOKU. M-1648
JESENOVE PLOHE PRODAM. Viljem Kumin. Šalamenci 59. M-1649
SENO, SLAMOREZNICO IN SEMENSKI KROMPIR, 1. letnik. prodam. Sebeborci 107. M-1650
SENO PRODAM. Šalamenci 64. M-I651
STARO HIŠO V LONČAROV-CIH 5, gozd in njivo, 1 ha, prodam. Telefon 23 434. M-1309 KRAVE (PO IZBIRI), kontrola A. prodam. Kuštanovci 25, p. Mačkovci. M-1652
OSEBNI AVTO ZASTAVO 750, limuzino, letnik 1974, prodam. Velika Polana 8, p. Velika Polana. M-1653
GOZD NA GORIČKEM PRODAM. Pečarovci 86. M-1654 POČITNIŠKO HIŠICO, novo, opremljeno, prodam. Murski Črnci 36, p. Tišina. M-1655 PUHALNTK TAJFUN, star dve leti, prodam. Ogled v nedeljo. Satahovci 53. M-1656
KOMBI 750, nevozen, prodam. Skakovci 63. M-1657
TRAKTOR (nemški), 15 KS, s koso, prodam. Turnišče, Prvomajska 13. M-1659 DVODELNI KOMBINEZON št. 48 (za vožnjo z motornim' kolesom, speer mode) kot nov, prodam. Informacije: J. P. Murska Sobota. Cankarjeva 111. M-1660
ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO leverda prodam. Lipa 155. M-1661
TELICO, brejo šest mesecev, prodam. Moščanci 59. M-1662 PRALNI STROJ PRODAM. Stanko Zavec, Bakovci, Ribiška 15. M-1663
BETONSKE SOHE ZA VINOGRAD, 100 kosov, prodam. Naslov v upravi lista. M-1664 SEJALNICO ZA KORUZO IMT, 4-redno, skoraj novo, in OLT 4-redno, prodam. Vučja gomila 114. M-1658
AUDI 60 PRODAM. Informacije: Vrtnarstvo SOBOTA, dopoldne, ali telefon popoldne: 22 276. M-1597
KOSILNICI ROTAKS, Z OKVARO. 300 in 160 ccm, prodam. Duh, Janžev vrh 40, p. Radenci. Gh-110
TRI BREJE KRAVE PRODAM. Križevci 20, p. Križevci pri Ljutomeru. ln-235 KRAVO S TELETOM ALI BREZ PRODAM. Marija Filipič, Vogričevci 5. p. Ljutomer. In-234 OBRAČALNIK PANONIJA za seno in seno v balah prodam. Šalamenci 54. M-1665
ZASTAVO 750, v dobrem stanju, registrirano do marca 1986, prodam. Kranjec, Cankova 60. M-1666
LADO 1500. letnik 1981, september. in zastavo 750, letnik, 1975. julij, prodam. Marjan Sabo, Lendava. Partizanska 122. Le-197 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Evgen Gone, Mostje 27. Le-198
ZASTAVO 101 SUPER, letnik 1978, ugodno prodam. Nikola Durič. Lendava. Zupančičeva 6. Le-207
DOBIMO SE V CAFE BARU
TRI J
Lendavska 19 b, Murska Sobota
NOVO STANOVANJSKO HIŠO ob prometni cesti, zelo primerno za lokal, prodam. Telefon Ana Dick (069) 48 210. M-1408
BRANA PREDSETVENTK RKS. skoraj nova, ugodno naprodaj. Gerlinci 28. M-1667 SENO (100 kg 2000 din) prodam. Ivanjševci 5. p. Prosenjakovci. M-1669
LADO CARAVAN, karamboli-rano. prodam. Šlihthuber, Lendavska 54. M-1670
ZASTAVO 750. letnik 1982 september. prevoženih 33.000 km, ugodno prodam. Bernjak, Murska Sobota. Mojstrska 1. Ogled ob delavnikih od 16. do 17. ure, v sredo pa od 17. do 18. ure. M-1671 KRAVO, staro pet let. brejo tri mesece, prodam. VladimirPocak, Domanjševci 140. M-1673 SEMENSKI KROMPIR PRODAM. ®ilma Horvat, Panovci 5. M-1674 
STAREJŠO HIŠO ZA RUŠENJE PRODAM. Telefon 24 620 med 19. in 20. uro. M-1675 RENAULT 4, letnik 1977. prodam. Jože Bertalanič, Pertoča 98. M-1676
MALE PUJSKE (nad 15 kg) prodam. Krajna 36. M-1677 BARVNI TV PHILIPS, EKRAN 42 cm. prenosni, na daljinsko upravljanje, radio, kasetofon, stereo, otroško stajico (mreža) in svetlo modro poročno obleko (uvoz-čipka). št. 38. prodam. Naslov v upravi lista. M-1678 ZLATO ZA ZOBE PRODAM.
Naslov v upravi lista. M-1679 RDEČE PLOŠČE (200 kosov) s slemenjaki prodam. Odranci 145. M-1680
OMARO, primemo za dnevno ali samsko sobo, s pisalno mizo in kavč prodam. Telefon 23 216. M-1683
MODERNO OMARO ZA DNEVNO ALI SAMSKO SOBO, klubsko mizico, ležišče z dvema taburetoma in kuhinjske elemente z mini štedilnikom ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1684
RENAULT' 18, letnik 1981, in JAM 2001 prodam. Telefon 75 213. M-1685
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. 300 1. prodam. Vidonci 42. M-1686
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 300 prodam. Papič, Canar-jeva 14. M-1688
KOMBINIRANI HLADILNIK-ZAMRZOVALNIK. 250 1, pro-, dam. Informacije: Klinar. Gregorčičeva 24 a. M. Sobota, telefon 24 674. M-1689
DVE KRAVI (8 in 4 let stari) in telice, staro 14 mesecev, prodam. Prosenjakovci 18. M-1690
DRVA PRODAM. Dobre travnike dam v najem. Žohar, Brezovci 40. M-1691
AVTO JUGO 45. letnik 1982, prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 71. M-1698
AVTOMATIC 3 MS, skoraj nov, prodam. Zoran Hoblaj, Stara ulica 1. stanovanje 33. M-1699 PRALNI STROTOBODIN, star tri leta, zavarovan, prodam. Beltinci, Kmečka 4. M-1700
NOVE TRAKTORSKE GUME (10 x 24) in vino prodam. Strehovci 63. p. Dobrovnik. M-1702 SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR PRODAM. Vučkič. Selo 125. M-1703
FIAT 126 P. letnik 1981, prodam. Zorko, Beltinci. Panonska 7 a — novi blok. M-1704
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ZA DVOJČKA, modre barve, nov, po ugodni ceni prodam. Marija Veren, M. Kuzmiča 24, M. Sobota. M-1705 MIZARSKO ŽEL. STISKALNICO ZA HLADNO LEPLJENJE na tri vijake ugodno prodam. Janez Veren. M. Sobota. M. Kuzmiča 24. M-1706 SEMENSKI KROMPIR PRODAM. Vučja gomila 59, telefon 76 292. M-I707
PUCU NIŠKO HIŠK O OB NEGOVSKEM JEZERU, 40 m2, vodovod, elektrika, na 4-arski parceli, prodam. Informacije popoldne: telefon (C'69) 24 359. M-1702
ŠKROPILNICO KROBAT (nemško) in voz z gumijastimi kolesi ugodno prodam. Marian Slikar. Bodonci 143. M-1708 KOMBAJN FERGUSON UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1709
ZASTAVO 101 L, registrirano do 15. aprila 1985, prodam. Oglasite se v nedeljo. 21. aprila, ob 19. uri v Puconcih 33. M-1710 TRAKTOR VARŠALOVSKI s koso, plugom, brano in drobilni-mi kolesi'prodam. Ogled popoldne. Serdica 9. M-1711
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-1712 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO MORAVA PRODAM. Bencik. Lemerje 59, M-1713 OSEBNI AVTO MOSKVIČ, letnik 1973, registriran do 10. oktobra 1985, zelo ugodno prodam. Informacije po telefonu 22 230, v večernih urah. M-1714 MLINSKE NAPRAVE Z JERMENI IN DVA PARA KAMNOV PRODAM. Franc Jeremie, mlin. Dobrava 2, 62270 Ormož. M-M M
GOSKE ZA PLEME, dobre pasme, prodam. Središče ob Dravi, Dravska 15. M-OP TELIČKO, staro eno leto, prodam. Pečarovci 76. M-1715 ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE, različne dimenzije, prodam. Ivanovci 41, p. Fokovci. M-1717 NOVE PLUGE UGODNO PRODAM. Turnišče, Štefana Kovača 77. M-1718
GRADIM KAMINE IN KE REMIČNE PEČI, KI SO NAJBOLJ GOSPODARNE V SEDANJEM ČASU.
ZA OBISK IN NAROČILO SE PRIPOROČAMO! Pečarstvo GJEREK, DOLNJA BISTRICA 5, 69232 ČREN-ŠOVCI.
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 30 ari ohišnice ter tri parcele gozda v Krplivniku (80 arov) prodam. Informacije: Ludvik Nemec, Krplivnik 32, p. Hodoš. M-1719
AVTO GOLF, diesel, letnik 1982/december. prodam. Murska Sobota. Kidričeva 31. telefon 21 385. M-1720
ZASTAVO 750. letnik 1979, prodam. Gornja Bistrica 210, Crenšovci. M-1721
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, blizu M. Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-1722
GOSTINSKO OPREMO Z OBLOGO in OMARO PRI TOČILNI MIZI PRODAMO. Murska Sobota, Kidričeva 31, telefon 21 385. M-1720 a
KRAVO s teletom ali brez (prva telitev) prodam. Rakičan, Panonska 74. M-1723
ŠKODO 100 Š, registrirano do 6. 4. 1986, prodam. Ogled popoldne. Melinci 104 a. M-1724 DIANO 6 LC. letnik 1980, registrirano do marca 1986, prodam. Miklošičeva 14, telefon po 19. uri: 25 269. M-1725
VEČ PARCEL MEŠANEGA GOZDA PRODAM. Informacije: Sebeborci št. 4. M-1726 ZASTAVO 128, staro tri mesece, prodam. Jožica Gregor, Radenci, Finžgarjeva 31, telefon 73 500. M-1727
BUKOVA DRVA, 4 m3, prodam. Fartelj, Sebeborci 128. M-1729
OPEL ASCONA, letnik 1983, naprodaj. Štefan Sukič, Dolič 106. M-1730
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame in make
Terezije Koren
iz Ivanec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali med boleznijo, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ali nakazali sredstva za gradnjo bolnišnice, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku.
Žalujoči: mož Vinko ter sinova Gusti in Jože z družinama
'FRAKTUR FERGUSON IMT 560, 60 KS. letnik 1984, nov, prodam. Vili Ficko. Vidonci 98. M-1728
GS 1.3. letnik 1979, prodam. Gorica 45. p. Puconci. M-1731 ZASTAVO 101. dobro ohranjeno. prva registracija 1976. leta, prodam. Štefan Černjavič, Gradišče 17. M-1732
ZASTAVO 750 M, prodam ali zamenjam za motorno kolo JAWA 350 ali MZ. Murska Sobota, Gregorčičeva 7. Ogled po 14. uri. M-1733
BREJO KRAVO, staro pet let, in brejo telico ugodno prodam. Bela Vučak, Zenkovci 57. M-1734
LADO 1200, staro šest let, zelo dobro ohranjeno, prodam. Me-žan. Generala Maistra 2, M. Sobota. M-1735
OTROŠKO POSTELJO, dobro ohranjeno, z jogi vložkom in otroški športni voziček, sedež primeren za vgradnjo v avto, ugodno prodam. Janez Škrilec, Murska Sobota. Štefana Kovača 18. M-1737
MOPED 14 TL, 1979, 4 prestave, in otroško posteljo prodam. Forjan, Melinci 163 b. M-1738 PUHALNTK ZA KARDANSKI POGON, rabljen eno leto, prodam. Krog. Trubarjeva 48. M-1739
MOPED TOMOS AVTOMA-TIK 3 M in športno kolo z 10 prestavami prodam. Telefon popoldne: 73 056. M-1740
PRALNI STROJ GORENJE z 10 programi, zamrzovalnik LTH, 2001, in dva lesena vložka za postelji prodam. Telefon popoldne: 73-056. M-1740 a
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Telefon 21 465. M-1742
TOMO VINKOVIČ 418 s priključki naprodaj. Telefon popoldne: 22 75 L M-1754
JAWA 350. prevoženih 1300 km, in avtomobilsko prikolico (200 x 160) prodam. Stanko Slana. Babinci 33. p. Ljutomer. M-OP
STRELJNI DALJNOGLED ZEISSE JENA (4 x32) s češko montažo, prodam. Telefon 81 291. M-OP
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (Mivblgy), 10 arov, prodam. Dolnji Lakoš 17. Le-208 KOSILNICO BCS, bencin-pe-trolej. z vozičkom, prodam. Marjan Zadravec, Vučja vas 29, p. Križevci pri Ljutomeru. In-243 TV El SPEKTRA COLOR, letnik 1974. ugodno prodam. Cena 55.000. Telefon popoldne: (069)81 445. ln-239
KOMPLETNO NOVO OSTREŠJE (10 x 10 m), prodam. Silvester Hozjan, Bodislavci 1. 69243 Bučkovci. Ogled možen po 17. uri. In-240
Minilo žalostno je leto dni, ko zapustila dom in drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo krasi.
V SPOMIN
9. aprila je minilo leto, odkar živimo brez naše dobre žene, mame in hčerke
IdeTemlin
iz Puževec
Mnogo prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in žalostno spoznanje, da te nikoli več ne bo nazaj, toda spomin nate ne bo nikoli zbledel in ostala boš vedno del nas.
Hvala vsem, ki se je spominjate in prinašate rože na njen mnogo prerani grob.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
DIANO 6, letnik 1977, registrirano do julija 1985 (60.000 din) in MINI MORRIS, letnik 1965, prodam. Hanžekovič, Bučečovci 24. M-1743
OSEBNI AVTO WARTBURG CARAVAN, z novim motorjem, letnik 1978. prodam. Pavel Gyb-rek. M. Sobota. Talanjijeva 15. M-1744
kupim
PRIKOLICO 1MV ZA KAMPIRANJE (305. 380 ali podobno) kupim. Telefon (062) 635 815. M-1623
MOTOR ZA R 10 KUPIM.
Telefon: 76 623. M-1623
STREŠNIKE K1K1NDA (1000 kosov), kupim. Telefon 75 261, int. 13 ali D. Lakoš 67. M-I687
zaposlitve
AVTOKLEPARJA-AVTOLl-
ČARJA, samostojnega, zaposlim. OD po dogovoru. Telefon: (069)73 137. M-1682
ZIDARJA, MIZARJA IN DELAVCA ZAPOSLIM. OD 40.000. delavec 35.000 din, stanovanje brezplačno. Srečko Hrastnik, Ljubečno 56 a. 63211 Škofja vas, felefon 063 35 475. M-OP
STRUGARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Valter Polajnko, Mota 30, p. Ljutomer. In-244
razno
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel Silvu Lovrenčiču iz Marlesa. Jernej Hedžet, Gibina. IN-236
OPRAVLJAM VSA KLEPARSKA, IZOLACIJSKA IN KLJUČAVNIČARSKA DELA. Alojz Ferčak, Renkovci 70. p. Turnišče. M-1672
ZASTAVO 750, letnik 1980, zamenjam za LADO 1500 SL, letnik 77/78. Viktor Fartek, Murska Sobota. Lendavska 19 b, telefon 24 054. M-1693 PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o Rudolfu Flegarju, Grad 43 in se zahvaljujem. da je odstopil od tožbe. Ludvik Ficko, Grad 52. M-1715 OPRAVLJAM VSA ELEK-TRO1NŠTALATERSKA DELA - HITRO IN KAKOVOSTNO. Za obisk se priporoča MARTIN TRATNJEK, elektroinštalater-stvo in mehanika, Turnišče, Štefana Kovača 28. M-1439
OPRAVLJAM ZIDARSKA DELA IN DELAM DEMIT FASADE. Mitrovič, Staneta Rozmana 19. M-1736
STRAN 18
VESTNIK, 18. APRILA 1985
’ ,	N e jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
Vilma Han
roj. Gorjan iz Moravskih Toplic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so jo v tako velikem , Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje.
Hvala tudi osebju internega in kirurškega oddelka, posebno družini Kuhar, čč. duhovniku in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sin Emil z zaročenko Zdenko, tašča, brat in drugo sorodstvo
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si,
V SPOMIN
Izteklo se je šesto leto bridke bolečine in žalovanja, odkar nam je kruta usoda v cvetu mladosti iztrgala nadvse ljubljenega sina, brata in vnuka.
Stefana Lovenjaka
iz Poznanovec
Ob tvojem grobu zremo brez besed in ne moremo dojeti, da te ni več med nami, le tipka bolečina nam kot solza kane izoči. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in počastite njegov spomin.
Neutolažljivi: oče, mama, stara mama, sestre Šarika, Erika in Olga z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu.pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je za vedno’zapustil naš dragi mož, . oče, stari oče, brat in tast
Jože Gabor iz Crenšovec
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, brat in sorodnik
Štefan Žido
iz Čepinec
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaijujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili k njegovemu poslednjemu domu, darovali vence in cvetje, prispevali za gradnjo bolnišnice, nam pa izrekli globoko sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Metki Klavišar in osebj u onkološkega oddelka ter naši sorodnici Marički Gabor, med. sestri ki mu je bila od začetka bolezni ob strani. Hvala dobrim sosedom, ki so nam v veliki bolečini kakorkoli pomagali.
Črenšovci, 25. marca 1985
Žalujoči: žena Agata, hčerki Metka in Agica z družinama, stric Ivan, sestre in drugo sorodstvo
Minilo žalostno je leto dni,
,	zapustil dom in svoje drage si,
*	na tvojem grobu roža le cveti,
ki grenka solza jo krasi.
V SPOMIN
24. aprila bo minilo boleče leto, odkar je neusmiljena usoda v 27. letu starosti pretrgala nit življenja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
12. aprila mineva žalostno leto, odkar je za vedno utihnilo srce ljubljenega moža in očeta
Jožeta Horvata
iz Gomilice 134
Ludviku Novaku
iz Kuštanovec
Ostali smo sami, brez tvoje neizmerne dobrosrčnosti in ljubezni, ki si jo znal dajati samo ti. Naš dom, ki si ga imel tako rad, je ostal tih in prazen, odet v žalost in samoto. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš, toda v naših srcih še živiš in boš živel večno.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Kristina, hčerka Anita, oče, mama, sestra Marta z družino in drugo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti, .	in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Tragično in mnogo prezgodaj, komaj v 32. letu starosti, nas je za vedno zapustil dragi sin, brat in stric
Franc Šandor
iz Črenšovec 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih priskočili na pomoč ter vsem ostalim, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v druge namene in našega dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Posebna h vala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi in DO Primat iz Lendave za darovane vence in za ganljivo slovo ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Črenšovci, 3. aprila 1985
Žalujoči: mama, sestre Helena in Marija z družinama, Terezija s sinom Robertom, bratje Gusti z ženo Dragico ter Štefan in Anton
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE - ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO 'PA OD 8. DO 12. URE.
Ne sozla ne bridka bolečina te ne pokličeta več nazaj, a v našem srcu še živiš in boš živel večno. Hvala vsem tistim, ki obiskujete njegov poslednji dom, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Marija s Stankom
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je brez slovesa, v 75. letu starosti, nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in znanka
Marija Krenos
iz Puconec 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom iz Puconec in Gorice, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v dneh najhujše bolečine in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter prispevali za gradnjo bolnišnice.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma tov. Vargovi in tov. Filipiču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Puconci, Gorica, Finnentrop, 19. marca 1985
Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Kje si ljuba marha, kje tvoj mili j d obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Tiho in mirno brez slovesa, nas je v 63. letu starosti, nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, omama, sestra m snaha
r
Viktorija Kren
iz Fikšinec
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje,
Posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za slovo ob odprtem grobu.
Globoko žalujoči: mož Frici, sin Franci, hčerka Marica z družino, vnukinji Milena in Sabina ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 18. APRILA 1985
STRAN 19
v besedi in sliki
MURSKA SOBOTA
„Zahodna inačica” telovadnice
Pred 20 Jeti so v Murski Soboti zgradili tretjo osemletko — ob 15-letnici so jo poimenovali po Edvardu Kardelju — s čimer naj bi bila odpravljena prostorska stiska šolarjev v občinskem središču. Toda šola je vse do danes ostala brez telovadnice in tudi sicer je postala dokaj utesnjena. Enako je s.sosed-njo osemletko. Prekmurske brigade (prilagojemi učni program). Obe šoli skupaj obiskuje čez tisoč učencev.
Reševanje njunih prostorskih problemov je zajeto že v tem srednjeročnem programu soboške občine in hkrati v občinskem referendumskem programu, vendar pa še niso podane možnosti za gradnjo
vsega načrtovanega. Medtem ko tečejo še zadnje priprave za zgraditev prizidka k OŠ Prekmurske brigade, bo, kot vse kaže, telovadnico možno začeti graditi šele v letu 1987.
Kakšna naj bi bila, o tem je bilo najprej več različic, naposled pa sta ostali le dve: tako imenovani zahodna in vzhodna, ki se razlikujeta v glavnem samo po lokaciji. Ali naj bi torej telovadnico gradili med Bakovsko cesto in prizidkom osnovne šole Edvard Kardelj, kot to predvideva vzhodna varianta, ali pa na drugi, zahodni strani šole. O tem so se odločali tudi na zadnjem razširjenem zboru občanov krajevne skupnosti Partizan. Tako rekoč enoglasno so se odločili za zahodno varianto, ker ima vzhodna preveč slabosti. Med drugim bi bil otežkočen dostop do šolske kuhinje, telovadnica bi bila preveč odmaknjena od šole Prekmurske brigade, slabše bi bile varnostne
razmere (dokaj prometna Bakovska cesta!), manjši bi bili nekateri prostori' za javnost in popolnoma bi zastrili svetlobo nekaterim prostorom . v prizidku osnovne šole Edvard Kardelj. Za okrog 18 milijonov dinarjev pa bi bila vzhodna inačica sicer cenejša, in to predvsem zaradi dodatnih podzemeljskih inštalacijskih del, ki so nujna pri zahodni varianti. Po obeh inačicah pa je načrtovana skorajda enaka telovadnica, ki bo v prvi vrsti namenjena šolama Edvard Kardelj in Prekmurske brigade, sicer pa tudi za širše potrebe mesta in občine Murska Sobota. V njej bodo namreč možna tekmovanja v rokometu, košarki in odboj-
PRAZNIČNO V CEZANJEVCIH
Delovni ljudje in krajani KS Cezanjevci bodo letošnje praznike — dan OF, 1. maj, 40-let-nico osvoboditve in IS. krajevni praznik — slavili praznično in pestro. Prireditve se bodo pričele že 21. aprila s tradicionalnim nogometnim turnirjem za prehodni pokal Janka Ribiča. V sredo, 24. aprila, bosta nastopila mešani pevski zbor in folklorna skupina kulturnega društva te krajevne skupnosti, v petek pa bo v počastitev dneva OF slavnostna seja krajevne konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov Ljutomer. Na praznični dan OF se bodo planinci že zjutraj podali po poteh Janka Ribiča, nato pa bo občinsko tekmo
ki, ki bi si jih lahko ogledalo od 800 do 900 obiskovalcev.
Ker vse kaže, da ne bodo porabljena vsa sredstva iz referendumskega programa za gradnjo OŠ Prekmurske brigade, neizkoriščenih naj bi ostalo okrog 30 milijonov dinarjev, so na zboru občanov predlagali, naj bi s tem denarjem financirali nekatera pripravljalna dela za telovadnico (kotlovnica, podzemeljski kabli, zaklonišče idr.), ki bi jih izvajali obenem z gradnjo prizidka k osnovni šoli Prekmurske brigade. To bi bilo vsekakor gospodarno.
JOŽE GRAJ
vanje traktoristov v Branoslav-cih. Popoldne pa bodo pričeli z zanimivim tekmovanjem — nastopile bodo gasilske enote za memorial Danijela Slaviča, domačina in gasilca, ki je tragično preminil pred 20 leti na službenem — gasilskem potovanju. Na to tekmovanje so vabljene vse gasilske enote iz Pomurja, zvečer pa bodo razglasili rezultate tekmovanja traktoristov in gasilcev, prevzeli pa bodo tudi priklop h gasilskemu avtomobilu CD Bra-noslavci. V nedeljo, 28. aprila, se bodo slavnosti pričele že zgodaj zjutraj z budnico in otvoritvijo kulinarične razstave v GD Bra-noslavci, nato pa bo slavnostna seja skupščin KS, KK SZDL in
POMURSKO
vodstev DPO KS Cezanjevci. Ob 10.00 se bo pričela osrednja občinska proslava v počastitev dneva OF, 1. maja, 40-Ietnice osvoboditve in osrednja proslava ob 15. krajevnem prazniku. S tem pa praznovanj še ni konec, saj mladinci pripravljajo na sam praznični prvi maj še vaške igre mladih in starih. Pripravljen imajo tekmovalni spored — tek v vreči, hoja na hoduljah, polžja vožnja s kolesom, metanje kamna z ramena, skok z mesta v daljino in vlečenje vrvi, plezali pa bodo tudi na majsko drevo. Na teh vaških igrah pa bo tudi srečanje delavcev.
Dušan Lopamik
MIBI ’85
V Ingolstadtu so minulo soboto odprli vrata desete sred-njebavarske razstave MIBA 85. V šestnajstih paviljonih se je obiskovalcem predstavilo 354 razstavljalcev. Jugoslovani oziroma Pomurci so se predstavili med prijateljskimi mesti Kir-kcalsly, Grasse in Carrara. Na tem bavarskem sejmu, ki je tokrat že desetič, se že četrtič dostojno predstavljajo ABC Pomurka, Beltinka in Pomurski tisk. Posebne omembe pa je vredna predstavitev turistične ponudbe Radenske.
B. H.
Četrti pohod na tromejnik
BELTINCI
Prikaz dekontaminacijske postaje
Komite za SLO in DS v KS Beltincije skupaj zostalimi obrambnimi in samozaščitnimi strukturami v krajevni skupnosti pripravil v nedeljo v parku prikaz delovanja dekontaminacijske postaje ob uporabi bojnih strupov. S to skupno akcijo, ki sodi v okviru aktivnosti akcije Nič nas ne sme presenetiti, so hoteli preizkusiti, kako bi ob potrebi na terenu delovale enote civilne in narodne zaščite, gasilsko-tehnične enote, rezervne vojaške starešine in drugi. S tem pa tudi želijo v krajevni skupnosti Beltinci skupno delovanje vseh obrambnih in samozaščitnih struktur, ki so doslej usposablj ale svoje enote na različnih strokovnih ravneh, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšim pripravam na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prvi tak poskus delovanja dekontaminacijske postaje v krajevni skupnosti Beltincije uspel, pokazal pa je tudi določene pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v prihodnje odpraviti. Prikaz dekontaminacije materialno-tehničnih sredstev, živine in ljudi je tudi pokazal, da je na taki postaji potrebno največ sodelovanja med gasil-sko-tehnično enoto in enoto civilne zaščite. Poleg številnih občanov so si delovanje dekontaminacijske postaje v Beltincih ogledali tudi člani krajevne organizacije ZRVS, ki so imeli ta dan tudi strokovno usposabljanje.
Feri Maučec
Vinski letnik 8k Jutri bodo na mariborskem sejmu odprli 3. teden slovenskih vin, gastronomije in kmečkega turizma. Prerezu slovenske lanske vinske bere se poteg 80 ocenjenih vzorcev belih, rdečkastih in rdečih vin podravskega in posavskega vinorodnega rajona na razstavi in po-skušnji prvič pridružujejo primorski vinogradniki in vinarji. Na prireditvi, ki bo trajala do, 28. aprila, pa bo še zanimiv prikaz kulinaričnih izdelkov in pogrinjkov, opreme za kmečki turizem in pestra ponudba obrtnih izdelkov za potrebe vinogradništva in vinarstva.	vp
EDINSTVENA ZBIRKA V NEGOVI
Ivan Kramberger, ki ga po vsej Jugoslaviji poznajo predvsem ledvični bolniki, saj je bolnišnicam po vsej državi poklonil preko 40 aparatur za dializo (ena stane 30 tisoč mark) — dve tudi soboški — si sedaj prizadeva, da bi uredil edinstveno zbirko umetnih ledvic na svetu. Šestdeset jih je dobil po nekem umverzitetnem profesorju, z neumornim dvanajstletnim zbiranjem pa je zbirko povečal na 250 primerkov. Z vseh delov sveta so; najstarejša umetna ledvica, kije nastala pred 25 leti po nizozemski predlogi, tehta 80 kilpgramov, najnovejša, zahod-nonemška pa le 250 gramov. Za zbirko, ki jo Ivan rade volje pokaže vsakomur, vlada veliko zanimanje tudi med strokovnimi krogi v tujini. Kramberger pa — kot je pred dnevi povedal — razmišlja tudi, kako bi med našimi zdomci spodbudil še večje zanimanje za novi kirurški oddelek v Rakičanu, oziroma za opremo tega pomembnega zdravstvenega objekta.
Pred kratkim je neprenehno razmišljajoči Ivan predlagal Radenski, da bi organizirali center za dializo med poletnimi počitnicami, kar bi po njegovem pritegnilo marsikaterega tujega gosta, ki je vezan na dializo, pa mu tega Radenska ne more nuditi. Kot je povedal, se zdi ta predlog generalnemu direktorju Radenske, Feriju Horvatu, sprejemljiv.
Ivan Kramberger, ki je bil pred kratkim odlikovan' z visor kim jugoslovanskim državnim odlikovanjem, je velik človekoljub. Dvaindvajset let je bil v zahodnonemškem Duisburgu,
Rekordna udeležba pohodnikov
V okviru praznovanja 40-letnice osvoboditve je Počitniška zveza pri OK ZSMS Murska Sobota skupaj z družino Trdkova pripravila že 4. tradicionalni POHOD NA TROMEJNIK. Udeležilo se ga je rekordno število okrog 150 pohodnikov, ki so prišli iz raznih krajev Jugoslavije: Niša, Splita, Zagreba, Trstenika, Ljubljane, Maribora in Pomurja. Med udeleženci pohoda so bili počitničarji, taborniki, planinci, mladinci prostovoljci, rezervne vojaške starešine, borci, vojaki in šolarji.
Poseben avtobus pohodnikov je prispel iz Maribora, saj so člani počitniške zveze redni ude-
Ivan Kramberger med svojimi umetnimi ledvicami Z vseh koncev sveta. V roki ima poseben primerek aparature, ki je čistila urin, da je bil potem primeren za uživanje (foto: Albert Abraham)
trdo je moral sprva delati. Potem je bil osem mesecev v New Yo-rku in v Londonu, kjer se je seznanjal z najnovejšimi tehničnimi dosežki pri dializi. Sam je potem veliko pripomogel k izboljšanju postopkov pri tem življenjsko pomembnem zdravstvenem posegu pri bolnikih.
»To, da izviram iz siromašne, 11-članske družine z negovske okolice, kije že pred vojno trpela pomanjkanje, me spodbuja, da pomagam tistim, ki so v resnični stiski, predvsem pa bolnikom«, je povedal. Veliko zdravil je poslal soboški bolnišnici, posameznikom, in celo na Poljsko so dobili zajetno pošiljko. V zvezi s svojo zbirko umetnih ledvic je pokazal na ogromen kup pisem, ki so mu jih pisali zdravniki in
leženci tega pohoda. Osrednja slovešnost je bila pri karavli na tromejniku, kjer so se pohodniki srečali s člani borčevske organizacije, vojaki in mladina pa so pripravili krajši kulturni program. Letošnji pohod na tromejnik, katerega namen je obujanje tradicij NOB, spoznavanje zgo-
METEZ na odru v Gančanih
Kullurnoumetniško društvo Dolinec iz Gančan, v okviru katerega delujejo dramska sekcija, moški pevski zbor in knjižnica, je v zadnjem obdobju dokaj aktivno.
drugi z vseh koncev sveta. Ko ga je februarja letos Mito Trefalt predstavil v svoji zelo gledani televizijski oddaji Srečanja, je potem dobil na stotine pisem, pa tudi telefon mu ni dal miru. Ljudje bi radi marke, da bi si kupili to in ono. Ivan pa, kot pravi, nima smisla za takšne zadeve: » Do Vbij je pri nas bolnikov in dovolj je tudi takšnih, ki so v resnični eksistenčni stiski. Tem velja moja pomoč«. To, in še marsikaj več, je pred dnevi povedal Ivan Kramberger v svojem novem domu tik nad Negovskim jezerom, kjer sta si z ženo uredila prijetno »Gostišče ob Negovskem jezeru,« ki ga bosta odprla l .maja.
J uš Makovec
dovinskih in kulturnih vrednot, medsebojno spoznavanje in zbliževanja ter širjenje bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije, je dosegel svoj namen. Udeleženci pohoda so se tako zadovoljni vračali v svoje kraje.
F. Maučec
Dramska sekcija je pod vodstvom režiserke Tilke Pucko po nekaj letih naštudirala dramo Pera Bu-daka METEŽ, ki so jo v nedeljo dvakrat uprizorili. Obakrat je bil obisk zelo dober, kar kaže, da je v Gančanih precejšnje zanimanje za kulturne prireditve. Z igro bodo nastopili tudi v sosednjih krajih.
Prav tako pa uspešno delujeta knjižnica, ki je odprta dvakrat tedensko, saj ljudje radi posegajo po knjigah, ter moški pevski zbor, vodi ga Ludvik Šuklar, ki često nastopa na raznih prireditvah.
F. M.
MLADI
POJO
V počastitev 40-letnice osvoboditve bo v nedeljo, 21. aprila, v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov.
Med otroškimi zbori bodo zapeli: zbori osnovnih šol Edvard Kardelj pod vodstvom Helge Horvat, osnovne šole Dane Šumenjak pod vodstvom Elizabete Rožman, osnovne šole 17. oktober iz Beltince pod vodstvom Nade Ščavni-čar, zbor osnovne šole Karel Destovnik Kajuh pod vodstvom Anke Suhadolnik, mlajši mladinski pevski zbor osnovne šole Dane Šumenjak pod vodstvom Tomaža Kuharja in otroški pevski zbor osnovne šole Tišina pod vodstvom Ladislava Gjereka.
Med mladinskimi zbori pa bodo zapeli pevci z osnovne šole Edvard Kardelj, Bakovci, Dane Šumenjak, Puconci, 17. oktober, Karel Destovnik Kajuh in Tišina, ki jih vodijo zborovodje Helga Horvat, Zdenka Štruc, Tomaž Kuhar, Marija Farkaš, Ladislav Gjerek in Anka Suhadolnik, bb
NAVDUŠENI PEVCI
V kulturnem dornu 'na Gornjem Seniku je vsak petek zvečer dokaj živahno. Kaj ne bi bilo, ko pa se tamkaj zbirajo Seničani, ki radi pojejo! Nekateri prihajajo že leta in leta, to so starejši pevci, v zadnjem času pa se jim pridružujejo tudi mladi. V mislih imamo seveda vaje mešanega pevskega zbora Avgust Pavel, ki deluje že
Nova zborovodkinja je navdušena nad gornjeseniškimi pevci. (Foto: J. G.)
več kot 40 let. Dolgo ga je vodil Andraš Čabai, ki je naposled prepustil krmilo mlajši tovarišici Trifusovi iz Monoštra.
»Ugotavljam, da so to navdušeni pevci. Veselilo bi me. če bi se nam jih pridružilo še več, da bi tako okrepili zbor. Po štirih petih vajah še ne morem govoriti o kakšnem posebnem uspehu,
GODCI Z DIATONIČNIMI HARMONIKAMI!
Uredništvo Radia Murska Sobota se letos prvič priključuje tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne, katerega organizator sta že nekaj let Turistično društvo Ljubečna ter uredništvo Novega tednika in Radia Celje.
Na tekmovanju sodelujejo godci diatoničnih harmonik. Ta ljudski inštrument je vzadnjih letih vse bolj priljubljen med številnimi ljubitelji narodnozabavne glasbe in vedno več je godcev, ki ga obvladajo.
Prepričani smo, da jih je tudi v Pomurju veliko. Vabimo vse, ki bi se želeli pomeriti na regijskem in morda tudi na finalnem tekmovanju v Ljubečni, da se pisno ali osebno oglasijo na uredništvu Radia Murska Sobota, Titova 29. ROK ZA PRIJAVE JE KONEC APRILA. Regijsko srečanje bo predvidoma sredi maja.
Vabljeni k sodelovanju!
vendar lepo napredujemo. Sedaj vadimo dve taki pesmi, kiju znajo že od prej, moj cilj pa je, da bi se naučili tiste 4-glasne slovenske ljudske pesmi, ki smo jih zbrali tu v Porabju. Poleg tega se bomo naučili tudi venček madžarskih ljudskih pesmi,« nam je kar sredi vaje povedala nova zborovodkinja. Po rodu je Madžarka, ima
veliko glasbenega znanja in tudi slovenska beseda ji kar dobro zveni.
Prvi večji nastop čaka gomje-jeseniški pevski zbor na Narodnostnem dnevu v Sakalovcih, nameravajo pa se udeležiti tudi tradicionalnega srečanja pevskih zborov v Šentvidu pn Stični.
JOŽE GRAJ