Glas zaveznikov Leto II. St. 200 rmaci dmeomšk A. I. S. Cena 3 lire Mannilski in Višinski zahleiala TRST, ponedeljek 11. februarja 1946 UREDNIŠTVO : Via S. PelUco IS « Telefon št. 98854 In 94443 OGLASI: Cena za milimeter vleme (širina ena kolona): trgovski L. 10/0, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave I* 13.50, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I. Socletš per la Pubblicltš in Italla, Trst, vla Silvio Pellico št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. španija komisi jo-Beiin odklanja Bern, 11. februarja Španski desničarski krogi so po Pariških poročilih Izjavili, da predvideva monarhistični načrt poga-3an3 med Francom in njegovimi zastopniki za ustanovitev prehodne vlade, ki naj pripravi pot monar-h'ji, temeljni pogoj, da mora Fran-Co zapustiti špansko ozemlje. Izjavili so, da bi se Franco lahko u-maknii na Irsko. Ministrski predsednik španske begunske republikanske vlade Jo-sč Giral, ki je prišel v Pariz, je Izjava novinar jem: »Upam, da bom v nekaj mesecih v Madridu*. Vse nadaljnje izjave je odklonil z Izgovorom, da se mora prej posvetovati a francoskimi političnimi predstavniki. Ministrski predsednik ni dal nobene izjave o zahtevah pretendenta na španski prestol Don Juana. Izjavil je, da bodo sedanjo republikansko vlado, v kateri je 12 članov, Izpopolnili s predstavniki levice in desnice, da bo tako lahko pred-stavljala mnenje vseh republikancih strank, vključno s komunistlč-no- V ta namen se je v Parizu še PrtČel posvetovati z odličnimi špan-8*tVni begunci. Izmed 12 članov republikanske vlade jih je tronotno 6 v Parizu, dva v Buenos Airesu, dva V Mehiki, dva pa v Londonu. Včeraj je prišel z letalom iz Londona v Pariz predsednik baskov-®ke begunske vlade Antonio Agulr-ki se bo sestal z Glralom. Dom-n°vajo, da bo ostal v Franciji me-8ec dni, nakar bo odpotoval v Zdru-^c'n® države. Ob prihodu v Pariz ie izjavil: «Nadaljevali bomo prizadevanja za ustvaritev resnične Predstavniške /panske republikance vlade*. Prihod Glrala In Aguirre je dal francoskim levičarskim strankam za pričetek nove kampanje za Prekinitev stikov med Francijo in Prancovo Španijo. Verjetno je, da bodo odslej na-Prej na vlado izvajali večji in od-nejki piitisi,, naj dela, če bo ipo- ® no, na lastno pobudo, čeprav °ne akcije s strani uradne vlad-. ue politike trenotno ne predvi. devajo. TRUMAN - CHURCHILL v Waehington, 11. februarji ^u^inik tiskovnega urada Bele _®e Ro«s je v soboto Izjavil, da bo "lUrchlli v nedeljo ob 18.30 obiskai redsednika Trumana. Churchill, edwi na °ddlhu na Floridi, se jo te °“ 'za Pot v Washington zaradi n. °r se predsednik Truman v g?\ * n^rn ®eotati na Floridi, kratki ngt°nu 80 namreč pred Premisli, ilaVl11, da sc 3e Tru™n šel na 0 v Pon®deljek ne bo od-bisa • ^ dvot°denski oddih. Bela Done* P°3asnlla, da je to zaradi Pred V6 P010^^ bi zahteva sodnikovo osebno navzočnost v ^ashingtonu. “UlfPI FR OtThABSBURIaN G M R Dunaj, 11. februarja #trl^anske vojaške oblasti v Av-t2ve0(ln na Koroi=kem so razpustile stase 0 ^hlmiBtov*, ki je imela |vi-laii Vaeb koroških mestih. De-burJa^^^P^audo za vrnitev Habs-°a avstrijski prestol. Ukazu av t° ladali ^iuk 24 ur po aretiratiVS ri^be vlade, da morajo ške rodh|VSalt€ga <“lana Habsbur-s ti| j j ne> ki hi ga na/li v Av- raBPu*čene »Zveze leglti-«trijg,* 80 daU na razP°lago av-kl Pokrajinskim oblastem, zdl e„ uporabile za pomoč, »frank da ** lmela dem°kratska Proglasili111 80 jo pr6d n6kaj tednl narhlati* ^ Hvalno, zveze z mo-sedežu °nlmi kro?'- Prelskava na koijčjj^frcke je odkrila velike orožia Paclatičnega materiala, bo ».n* n Pfrmiclje. Voditelj stranke ^6l Pred sodišče. grške volitve Grjjj. London, 11. februarja izjavil ^frisfrski predsednik je Grčijj '^Pisnikom, da bodo v uporahjnbrez vsake izpreimembe lego si Sedanji vollvni zakon. Iz bod0 v *’ da Se hodo volitve, ki osn0v] Prvib dneh marca, vršile na Ui5tva ProP°rcionalnega predstav- ^ponškTvojhi minister kJR PREDAL zaveznikom Oto- , _,Tokl°. 11- februarja S ®1 Slmomura, vojni mini. obeh Japonskih vladah, ki Ntel!,StavU baron Sldehara po za-^Or^ i* Ziasedbi Japonske in ki bi l! v u 5> Pebruarja aretiran, se ^vil zavezniškim obla-^znilnici Suganio v okolici Zasedanje varnostnega sveta se bo nadaljevalo danes Van Kleffens in primera z otokom Bornholmom . „Obtožba nima podlage" LONDON, 11. februarja. — v soboto popoldne sta se sestala varnostni svet in s/cupičlna organizacije Združenih narodov. Pred varnostnim svetom se je nadaljevala razprava o prisotnosti britanskih tet v Indoneziji, slcupSčina pa je razpravljala o zaupni upravi, o vprašanju prehrane in o jesenskem zasedanju Skupščine. ( \ Nedeljsko dopoldansko in popoldansko zasedanje varnostnega sveta, na katerem so nadaljevali s sobotno razpravo, je bilo precej napeto. Dopoldne je govoril Vilinski, popoldne pa egiptovski zastopnik ter britanski zunanji minister Bevin. Pred zaključkom sedanjega zasedanja mora varnostni svet razpravljati Se o jugoslovanskem predlogu za sprejem Albanije v organizacijo Združenih narodov, o protestu Sirije in Libanona zaradi prisotnosti britanskih Set ter o komisiji za nadzorstvo nad atomsko silo, SkupS&ina pa mora reSiti Se Štiri važna vpra Sanja, o katerih doslej Se niso dosegli sporazuma: o vključitvi svetovne sindikalne zveze v organizacijo ZN, o vpraSanju vojnih beguncev in vojnih zločincev ter o stalnem sedežu organizacije ZN. Ponovna zahteva Na sobotnem popoldanskem zasedanju je voditelj ukrajinskega odposlanstva dr. Dimitrij Manuilski ponovno postavil zahtevo, naj organizacija ZN polije v Indonezijo poizvedovalno komisijo. Manuilski je krepko ponovil svoje prejSnje obtoSbe proti Veliki Britaniji. Nihče ne more zanikovati, je dejal, da so se angleške čete več mesecev bojevale proti indonezijskemu prebivalstvu, pri čemer so se posluževale oklepnikov, letal in drugih vojaških sredstev. Manuilski je nato omenil različnost mnenj med njegovo delegacijo ter angleSko in nizozemsko delegaciji. Pristavil je, da je bilo sploSno znano, da je bila'glavna naloga, ki jo je zavezniško poveljstvo poverilo Veliki Britaniji ta, da sprejme japonsko predajo in razoroži Japonce. Nasprotno pa so Japonce uporabljali v bojih proti Indonezijcem. Bevin je dejal, da ne more sprejeti predloga o preiskovalni komisiji, ker bi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve nizozemskega ozemlja in po njegovem mnenju nevdren postopek, Manuilski je odgovoril, da je potrjeno, da je obstajala med, Veliko Britanijo in Nizozemsko posebna pogodba, po kateri je morala angleška vlada pomagati Nizozemski v Indoneziji Vkrajtnska delegacija mora to pogodbo seveda spoštovati, vpraSanje pa je, v čem naj bi bila ta vojaSka pomoč. Manuilski meni, da bi morali nuditi to pomoč le zato, da preženejo Japonce z nizozemskega ozemlja. Nikakor p a ta pogodba ne daje Angležem pravice, da uporabljajo orožje in s tem preprečujejo Indonezijcem, da bi izrazili svoje zakonite težnje. Manuilski se je nato dotaknil vprašanja n^zermkega zunanjega mini,tra dr. Van Klef-jensd, ki je na zadnji seji vprašal, kaj bi napravile sovjetske čete, če bi bile v podobnem položaju na otoku Bornholmu v Baltiškem morju. Na to Manuilski odgovarja, eda se sovjetski vojaki ne bojujejo za obrambo interesov Shell Oil Compang, marveč za obrambo interesov svoje državen. Manuilski je nadalje izjavil, da ga je pri predlaganju preiskovalne komisije podprlo javno mnenje, ker dobiva organizacija Združenih narodov stalno brzojavke, ki stremijo za istim smotrom. Bevin odgovarja Bevin je odgovoril, da so sprožili važna načelno vprašanje. «v vseh govorih, ki smo jih sliSall, ni nihče osporaval suverenosti Nizozemske. Ne bom ravna jaz Usti, ki bi glede tega vprašanja sprejel nekaj, kar ne bi sprejela nobena druga vladan. Pred nedavnim je on nasvetoval, naj bi preiskali težave v Romuniji in Bolgariji, sovjetska vlada se je temu uprla in izjavila, da sta to suvereni driavi. Takrat o tej trditvi ni dvoma. sZakaj naj bi Veliko Britanijo in Nizozemsko izbrali za poizkus, ki ga listina Združenih narodov ni predvidela? Jutri bi se lahko kukina druga vlada znaSla v težavah na strojem ozemlju. Kadar bi se to izkazalo, ali bomo morali vedno poslati preiskovalno komisijo? Načeloma na to ne bi mogel pristati, je nadaljeval Ševin, vendar pa nihče indonezijskemu narodu ne oporeka njegovih pravic». Z ozirom na poročila v listih, ki jih je navedel Manuilski, da so bili med indonezijskim orožjem, ki so ga zaplenili Angleži, toki in puičice, je Bevin dejal: sNisma se bojevali proti lokom in puščicam in naše izgube niso bile neznatne. Skupno smo izgubili 1479 moi». sNajboljši nasvet, ki ga lahko dam Indonezijcem je, da se z nizozemskim zastopnikom v Indoneziji dr. Hubertusom Van Mookom pogajajo o ustavi, ki jim jo nudi nizozemska vlada. Ta nudi Indonezijcem .v-«.- vajo Ukrajinci v Sovjetski zvezi, vsaj enake. Ce bi vsi pametno ravnali, bi čete že odšle iz Indonezije. Veseli bomo, ko jih bomo lahko umaknili. Nihče ni niti besedice izjavil o tem, da spravljamo v nevarnost mednarodni mir, je nadaljeval Bevin. O tem ni govora. Nihče tudi ni zahteval odstranitve naših čet. Nikogar tudi ne bi bolj terorizirali kot prebivalcev Jave, če bi se mi odstranili». Bevin je izjavil, da je bil govor Mcnuilskega graja Velike Britanije. Dodal je: sManullski pravi: dal sem vse izjave, zbral sem vse novice iz časopisov, imam številne brzojavke. Zdaj pošljite komisijo, da se prepriča, če je vse to, kar sem čltal, res. To ni način za razpravljanje delikatnih mednarodnih zadev takšnega značaja». Bevin ne misli, da varnostni svet nima pravice, da se vmešava. Niti Van Kleffens niti on nista nikdar dejala, da bi bilo indonezijsko nacionalistično gibanje fašistično gibanje. On je dejal le to, da so za časa zasedbe Japonci vzgojili številne mladeniče po fašističnih načelih in da so se zaradi teh. ekstremistov pojavile komplikacije. Bevin misli, da bi svet dobro storil, če bi ugodno ocenil pogajanja, ki se bodo v kratkem začela ter prepustil nalogo rešitve vprašanja predstavnikom obeh strank. Bevin se ne strinja, da bi poslati na Javo preiskovalno komisijo, tem manj ker v listini Združenih narodov ni rečeno, da ma varnostni svet možnost, da se vmešuje v notranje zadeve suverene države. eNočem ustvariti takih preceden-tov, je izjavil. Imeli bi zelo velik odmev. Mislim, da Manuilski ni iznesel prepričevalnih razlogov». " Brez podloge Za Bevtnom je govoril nizozemski zastopnik Van Kleffens. Z ozirom na opazke Manullskega o pogodbi med Veliko Britanijo in Nizozemsko je dejal: eUporabe oboroženih sil na Javi ne predvideva pogodba. Obstoji pa dogovor, ki določa način izvajanja uprave in uporabljanja nevojaških elementov v času, ko so nizozemske sile na področju, ki je pod poveljstvom lorda Louisa Mountbattena. ! eMislim, da je Manuilski dokazal, da o stvari ni obveščen. Srečen bi bil, ako bi mogel dati ukrajinski delegaciji po diplomatski poti ali Pa na kakšen koli drugi način, ki bi ga ona želela predlagati, natan-fne informacije v primeru, če bf rcs dokazala, da obstajajo v položaju na Daljnjem Vzhodu razlogi za zaskrbljenost. Primerno poznavanje dejstev je zaželeno, preden pride zadeva pred varnostni svet». Sklicujoč se na opazko Manuil-skega o družbi Shell Oil, je Van Kleffens dejal: eKdo si more misliti, da bo vlada, kateri načeljuje Attlee in v kateri je Bevin zunanji minister, mogla poslati na Javo sile, da ščitijo koristi Shell Oil?» Svoj govor je Van Kleffens končal z izjavo: «Prepričan sem, da vse dokazuje, da obtožba nima podlage. Lahko samo ponovim, da po določbah listine Združenih narodov ni in ni bilo dokazano, da obstoji razlog za intervencijo varnostnega sveta«. Varnostni svet je nato prekinil svoje delo in ga nadaljeval v nedeljo zjutraj. VHInski podpira Na nedeljski seji varnostnega sveta je voditelj sovjetske delegacije Andrej Višinski naznanil, da Sovjetska zveza podpira zahtevo Ukrajine, da pošljejo v Indonezijo komisijo, ki naj na položaju preučuje nizozemsko-indonezijski spor. Višinski je izjavil, da sovjetska delegacija motno podpira izjavo Manuilskega, ki jo ima za upravi-eno. Višinski je dejal: «Upor(tba angleških čet proti domačemu prebivalstvu Indonezije ni v skladu z moralnimi načeli listine Združenih narodov». Uporabo orožja s strani Angležev proti prebivalstvu Indonezije je o-značU kot epopolnoma nedopustno, pa naj ima omenjeni narod kakršen koli cilj«. Višinski je nato branil natančnost pravice, ki so pravicam, fd jih užir tiskovnih poroča in naglasil, da to to v vsakem primeru edina sredstva, po katerih mnogo držav dobiva novice o položaju v Indoneziji. V Indonezijo naj bi poslali posebno komisijo, ki bi se neposredno na položaju prepričala ter dobila potrebna obvestila, in sicer na ta način, da provprašuje ter s svojimi očmi gleda dogodke ter s svojimi ušesi posluša vse, kar se tam dogaja. Toda to rešitev so odklonili. Višinski je nato dejal: sBevino-va izjava, po kateri dejstvo ne odgovarja resničnosti, ker ga je prinesel tisk, je sčuden način mi&ljenja«. ■•>**• *v UNRRA dobavlja UNRRA javlja, da bodo iz zalog Združenih držav poslali v Avstrijo 8.000 ton žita. Sledile bodo še drugo pošiljke, ki bodo vsebovale živila, obleko, zdravniški material in semena. Odpošiljati bodo pričeli po določenem načrtu s 1. marcem. UNRRA je v Solunu izročila Grčiji 16 lokomotiv. Lokomotive je prej uporabljala zavezniška armada v Egiptu. Število grških lokomotiv se je s tem zvišalo na 32. Iz Združenih držav je pripeljala ameriška ladja «George L. Baker» v Messino 8.000 ton pšenice. Polovico so raztovorili v Messini in bo služila za prehrano tega mesta, ostalo količino bodo raztovorili v Reggio Calabria. Kanadski minister za poljedelstvo je izjavil, da bo Kanada pošiljala Veliki Britaniji vsa živila, kolikor jih je mogoče prevažati z ozirom na razpoložljivost ladjevja. Predvsem bodo pošiljali velike količine mesa, slanine, pšenice in mlečnih proizvodov. Vso pomoč so ponudili tndi zastopniki avstralske in novozelandske vlade. RAZPRAVA PROTI ANTOREECU Nttrnberg, 11. fsbruarja Vesti iz sovjetskega vira pravijo, da bo prihodnji mesec pred romunskim sediščem v Bukarešti razprava proti romunskemu d:kia-torju maršalu Antonescu in njegovi desni roki MIhailu Antoniscu. Sodili bodo tudi druge romunske fašistične voditelje. DRŽAVLJANSTVO Pariz, 11. februarja Ustavodajni odbor francoske skupščine Je odobril predlog, na podlagi katerega prejmejo francosko državljanstvo vsi prebivalci francoskega kolonijalnega imperija. Sovjeti so volili Razlika med volitvami v ZSSR in drugod Stalinov govor MOSKVA, 11. februarja. — Po predhodnih predvidevanjih se je včerajšnjih volitev udeležilo okrog sto milijonov Sovjetov, ki so volili zastopnike v dve zbornici Vrhovnega sovjeta. Volišč je bilo okoli 140 tisoč. Na njih so volili okoli 1200 zastopnikov. Volivci so volili enotno listo, na kateri so komunistični kandidati in kandidati, ki ne pripadajo nikaki stranki. Volivna kampanja je bila v dneh pred volitvami v polnem zagonu; volivce so vabili, naj ponovno dajo svoje zaupanje «Woku komunistov in r.estrankarjev*. Vsa mesta in vasi do najoddaljenejčih naselbin so bila pokrita » letaki, na katirih so bila domoljubna gesla ter slike Lenina, Stalina in drugih vodit:ljev. ZAPISKI Zelo pisano in živahno sliko je nudila posebno Moskva. Prrd volitvami Jo bilo nešteto volivnih shodov. Večina sovjetskih voditeljev je izdala sveje proglase, V volivnih govorih so zlasti nanašali razliko med volitvami v Sovjetski zvezi, ki so »pristno demokratičnega značaja*, ter med volitvami, kakršne 4majo v »meščanskih demokratičnih državah*. Tudi predsednik Kalinin je v poslanici, k' jo je naslovil na svoje volivce v leningrajskem okrožju, pripomnil, dn se naloge sovjetske demokracij« bistveno razlikujejo od nalog drugih demokracij, ki se morajo še v:dno boriti za možnost svobodnega ustvarjalnega dela; v sovjetski demokraciji živi kolektivno ln bratsko sodelovanje med vsem državljani, v tujih državah pa prevladuje Individualistično načelo. Gen bral'eitm Stalin je v govoru, ki ga je imel na predvečer volitev v Moskvi, dejal, da mlall komuni- 500 milijonov ton premoga ln 70 milijonov ton petroleja. »Samo tako bo naša država — Je dejal — zavarovana proti vsaki eventualnosti. Stalin je dejal, da j} imela druga svetovna vojna od začetka značaj protifašistične In osvobodilne vojne. «Eden izmed njenih smotrov, je dejal, je bila vzpostavitev demokratične svobode. Ta Je bila temelj koalicije med Sovjetsko zvezo, Združenimi državami, Britanijo in drugimi državami, ki ljubijo mir. Ta koalicija Je bila pozneje pri porazu osnih vojaških sil odločilna. Vojna je postala zares vojna narodov za njih obstoj. Zato ni mogla biti kratka in j2 bila najbolj krvava v vs'j zgodovini Rusije*. Volitve so se vrš le s splošnim glasovanjem vseh, ki so izpolnili 18 leto starosti, in sicer ne glede na raso, narodnost, spol, vero, kulturno stopnjo, bivališče, socialni izvor, imovinsko stanje ali d:lovanje. Med kandidati, ki morajo imeti stična stranka Izvesti program, po 23 let, so jjnana imena političnih katerem bo Sovjetska zveza proiz- voditeljev, častnikov vojske in mor. vajala vsako Uto 50 milijonov ton narice, narodnih horojev, kmetov, litega železa, 80 milijonov ton jekla, | pisateljev, umetnikov in trgovcev. Odpusl Jugoslovanov So proti vladi maršala Tita WASHINGTON, 11. februarja. — Zunanji minister James F. Bjrncs je v petek izjavil na tiskovni konferenci, da so na ukaz ameriškega vojnega ministrstva odpustili 700 Jugoslovanov, ki so služili % ameriškimi četami v Nemčiji. Ameriško vojno ministrstvo j« dalo ta ukaz poveljniku airje-riSklh sil v Evropi generalu Josephu McNameyu potem ho je Jugoslovan sita vojaška misija predložila ameriškim vojaškim oblastem protest, v katerem trdi, da so tvorili označeni oddelki Jugoslovaneko vojsko, ki oe je odločila, da se bo borila za zrušitev vlade maršala Tita in ponovno postavitev na prestol kralja Petra. Jugoslovanske čete so bile v pomožni službi In so stražile nemške vojne ujetnike. Miinlster Byrnes je izjavil, da je oianke, na katerih so nosili znake s sliko generala Draže Mihajlovlča, voditelja jugoslovanskih četnikov, ki so se, kot je znano, bojevali proti maršalu Titu. Jugoslovani niso nosili ameriških uniform. Bjrncs je da/l gornja pojasnila v odgovor na neko vprašanje. Predhodno se je posvetoval z vojnim ministrstvom. vojno ministrstvo spre jelo v iužbo Jugoslovane in 20.000 poljskih civilistov zaradi tega, da bi lahko razbremenilo ameriške čete. Pojasnil je, da po poročilih vojaških oblasti Poljaki niso organizirani in ne vršijdPnobene propagande proti poljski vladi ali Sovjetski zvezi. Pripomnil je, da niso proti njim, kolikor jo znano, predložili nobenega uradnega protesta. Bjrrnes je nadalje dejal, da no-85Jo gori omenjeni vojaki zaradi Pomanjkanja drugih oblačil ameriške uniforme, da pa so že dali ravodtla, naj te uniforme pobar^ L'zbona, 11. fsbruarja vajo, da se bodo poljske čete lahko Odposlanstvo portugalskih novi-razlikovale od ameriških. Barvanja narjev je predložilo predsedniku Pa niso še izvedli. | Carmonu prošnjo za odpravo oen- Bymda je nadalje izjavil, da j zure. Predsednik je obljubil, da jo trdijo, da so imeli Jugoslovani se-1 bo predložil vladi. NA PORTUGALSKEM MORAJO PROSITI PRELOŽITEV UMKA IZ MANDŽURIJE Cungking, 11. februarja Poročilo kitajske osrednje poročevalske agencije iz Ciang Ciuna javlja, da bodo verjetno spet odgodili umik sovjetskih čet iz Mandžurije. Po prvotnem spetrazumu s kitajsko vlado bi bili morali umakniti sovjetske čete že 8. decembra preteklega leta. Rok so preložili že dvakrat. Na sestanku zunanjih ministrov v Moskvi so določili za zadnji rek 1. februar. Menijo, da je razlog za-kesnitve v težavah s nrevozi. ZADOVOLJSTVO ’ Atene, 11. februarja Po vesteh poročevalske agencije Reuter Izražajo desničarski in levičarski krogi svoje zadovoljstvo o rešitvi spora pred Varnostnim, svetom. Samo komunistični -list «Ri-zospastis« vztraja pri zahtevi KITAJSKA VOJNA MORNARICA Ciungklng, 11. februarja Kitajska mornarica razpolaga a Lirideaetlmi vojnimi ladjami s skupno tonažo dvanajst tisoč ton. Izmed 25 tisoč kitajskih mornariških Častnikov ln mornarjev jih je 1700 v Združenih dišavah na posebnih tečajih za vežbanje Volitve v sovjete Med rusko inteligenco imamo seveda tudi kroge, ki so pripadniki te vrste zahodne demokracije. Ali brez ozira na vse teoretske razlike obstoji ruski pojem o demokraciji, ki ni vkoreninjen samo v razumu, ampak tudi v čustvovanju, ki se je ustvarilo skozi stoletja. Co hočemo rabiti zelo zlorabljeno besedo, pozna. ruski človek čustveno samo obliko »kolektivne* demokracije. Stoletja je za ruskega kmeta najsvetejše čudovita stara kmetska zadruga «mir». Ta zadruga je absolutna Nikdar in nikjer ni bila pravno priznana in vendar J» povsem realni faktor. Protislovje mel njo in car Lamom Je tičalo predvsem v dejstvu, da carska država te zadruge nikdar ni priznala. V življenju ruskega kmeta izvira vse iz te zadruge ln vse se zopet vanjo zliva. Proti »miru* se ne moro ničesar, pravi stari ruski pregovor. V očeh ruskega kmeta je opozicija proti soglasnemu sklepu »mira* zločin, ki zahteva smrtno kazen. Sklep te zadruge je svet. Pred sodiščem so bili obtoženci vedno silno začudeni, če so bili ohsoje.nl radi linčanja konjskih tatov. To je vendar «mir» sklenil! Kmetje niso imeli obsojenih za zločince, marveč za nedolžne in nesrečneže, ki trpijo za zadrugo. Se izrazitejša in /e bolj stroga je kolektivna pripadnost v naj-starejši obliki ruske zadruge, v tako zvenom «artjehi». V artjel lahko vse kdo stopi; svrha je ali skupni lov, skupno izvrševanje obrti, da se člani v skupinah por. udi jo za stavbna dela, ali pa za kako drugo gospodarsko opravilo. Slepo in brez ugovora slede člani izbranemu gcepodarju. Proti tej zadrugi je opozicija ravno tako nemogoča, kot je bila v prej/njih stoletjih nemogoča opozicija kozakov proti njihovem poglavarju, vse dokier je trajala vojna. Ta oblika kolektivne demokracije je prešla v Rusiji na moderne oblike strokovnih zvez in korporacij. Te ho?« kakršna koli opozicija v Sovjetski zvezi imeti izglede na uspeh, ne bo zahtevala od države nikoli načela individualne svobode, pač pa vedno le večjo neodvisnost kmetske občine zadruge ali kolektivnega gospodarstva. Duhovne potrebe ruskega človeka so povsem različne od zahodnih ljudi. Ob prilik; mi j« izjavil visoki aovjeiski uradniki, ki Je živel dolgo vrsto let v emigraciji: »Imate prav; tiskovna svoboda je res nekaj lepega. Razumem, da se jp poslužujete in jo potrebujete, Med nami rečeno: tudi jaz Jo potrebujem. Ali razen nas je v Rusiji le relafv^o malo ljudi, ki rabijo tiskovno svobodo in ki bi bili tudi pripravljen1, bojevati se zanjo. Ljudstvo rabi le tisk, ki s» zanj zanima in ki se bavi z njegovimi vsakdanjimi skrbmi*. Proces demokratizacije v Sovjetski zvezi v evropskem snvslu je torej v najboljšem primeru proces, ki bi trajal desetletja, če ne stoletja. Seveda, če bi se preklical par. 126 sovjetske ustave, ki potrjuje politični mbnopol komunist'čne stranke. če bi bilo dovoljeno, ustanavljati razne druge stranke, bi 9t takoj organizirala cela vrsta teh strank. Strokovna, lokalna, nacionalna ln svetonazoraa protislovja bi v takih organizacijah prišla do izraza. Verjetno bi vse to bilo le navidezno delovanje, ki bi se omejilo zgolj na neznatni odstotek Rusov. Tudi je nemogoče predvideti, kaj bi te tega nastalo. Odkar obstaja ruska država, brez ozira na strelko, ki je vladala, je bila največja skrb vsake ruske vlade, preprečiti s'loviti predor jezu. Vsaka vlada, vsaka politična smer v Rusiji je živela trajno v bojazni, da bi tudi najmanjše popuščanje v državni avtoritet! podrlo vse jezove. (Nadaljevanje prihodnjič) nizozemske vojake za pehoto, topništvo in za oklepna vozila ter jih opremili, da bi jih maja poslali v Indonezijo. ^ «To poročilo kaže, da lahko pričakujemo ojačenje vojaškega delovanja proti Indonezijcem. Vprašam vas, do to ne pomeni grožnje za svetovni mir in varnost. Ne morem priznati, da so take operacije proti j ljudskim elementom in nacionalističnemu gibanju naperjene samo proti terorističnim elementom*. Pravimo, da so začeli vojno proti indonezijskemu ljudstvu. To pomeni zelo nevaren položaj ter predstavlja nevarnost za bodočnost. dočnost. Ta položaj lahko označimo kot iskro, ki more zanetiti smodnik ter biti začetek drugega svetovnega spopada. Zato menimo, da je naša dolžnost posvariti (n naglasiti, da je naloga Združenih narodov rešiti položaj v Indoneziji. Zato moramo vztrajati, da Združeni narodi na podlagi listine poseiajo v Indonezijo. Seveda moramo omejiti vmešavanja. Toda na podlagi listine Združenih narodov sem mnenja, da je vmešavanje Združenih narodov več kot upravičeno. Višinski je nato na višku svojega govora ovrgel Bevinovo izjavo, po kateri bi preiskovalna. komisija Združenih narodov na Javi kršila suverenost nizozemska vlade. . »Sir Archibald Clark Kerr. je šel na Javo kot posebni angleški od- poslanec. Zakaj ne dajo takšnega dovoljenja tudi zastopnikom drugih držav f Zakaj zastopniki Kitajske, Francije ali kake druge | država ne bi mogli (fi iz istega razloga t» | Višinski se je nato obrnil neposredno na Bevina, ki je sedel v njegovi bližini in pristavil: eAko dajo nekaterim članom Združenih narodov tako prednostni postopek, bi to pomenile konec mednarodnega sodelovanja in Združenih narodov. Enakost med člani je brezpogojna zahteva*. Nato je višinski dejal: * Mislim, da bi bila komisija sestavljena iz zasto-pnikov Velike Britanije, Sovjetske zveze. Združenih držav, Kitajske in Nizozemske merodajna komisija, ki bi nam omogočila dobiti nepristranska poročla, ki bi pomirila javno mnenje. Višinskijev govor je trajal dve um. Sejo Varnostnega sveta so preložili na popoldne. Bevin povovno odklanja Popoldne Je govoril Bevin. Predhodno se je oglasil egipčanski delegat Riasa, ki se je uprl temu, da bi poslali komisijo. Trdil je, da komisija ne bi koristila. Bevin-je opozoril, da je ukrajinska delegacija sprožila indonezijsko vprašanje sklicujoč se na člen H, ki predvideva, nasprotja, ki bi lahko dovedla do mednarodnega »fO- pada, toda ukrajinski delegat ni menil, da pomeni indonezijski položaj resnično grožnjo za mir. To je poredno trdil zjutraj tudi Višinski, ko je tudi on dejal, da ne želi umika britanskih č't. Zato, je dejal B:vin, ugovarjam, da proti velesili, ki postavlja na dnevni red te obtožbe, ni moči, da bi jih dokazala. Tukaj na dolgo in široko razpravljamo o Indoneziji in ostalem delu sveta in lem, kaj mislimo sioriti, ne razpravljamo pa o pismu ukrajinske delegacije. »Ne morem dovoliti, da se delajo zaključki, ki postavljajo v slabo luč Britance, ki morajo te-polniti to neprijetno nalogo (namreč predajo Japoncev). Ker smo vedno skušali pričeti pogajanja, je snadcljival Bevin, da bi preprečili, da bi se naše čete vmešavale v \>prašanje, ne morem dovoliti in absolutno ne bom dovolil, da grajajo britansko poveljstvo in onečaščajo čete*. Bevin je nato dejal: *Iz javljam ukrajinskemu delegatu, da odklanjam članstvo v preiskovalni komisiji, kadar bodo sestavili takšne obtožbe, ki ne temeljijo na konkretnih dejstvih in ne da bi obvestili britansko vlado ali pa se celo prepričali, če so te obtožbe utemeljene*. Ne mislimo se vmešavati v odločitve, ki jih bo sklenila nizozemska vlada. «Kar se mene tiče, je grajanje naših vet tista obtožba, ki po našem mnenju ogroža mir. »Britan- ska vlada ne more trpeti te obtožbe. Britanski narod kakor kateri koli drugi narod na svetu ljubi mir, in ne bi mogel prenesti te obtožbe*. Sejo varnostnega sveta so po enournem zasedanju preložili na današnje popoldne. Na sobotnem zasedanju skupščine so uvodoma določili službeno dobo petnajstih članov, ki so bili v sredo izvoljeni v mednarodno sodišče. Dobo službovanja so določili z žrebom. Odposlanec Združenih drlav John Foster Dulles je slavil predlog, naj skupščina odobri predlog odbora za zaupno upravo v pogledu odvisnih ozemelj. Dullfs je skupščino opozoril, da je ne smejo zanimati samo tisti narodi, ki so že pod zaupno upravo, marveč tudi sto milijoni ljudi, ki doslej še ni-i.uajo svoje vlade. Pri tem ga je podprl tudi kitajski odposlanec dr. Koo. Skupščina je predlog sprejela: O njem bo razpravljala na naslednji seji. Na britansko iniciativo so na sobotnem zasedanju skupščine vključili v dnevni red predlog o takojšnjih ukrepih za odstranitev težkega svetovnega položaja prehrane. Predlog so predložile Velika Britanija, Ki-tajska in Francija. Sovjetsko odposlanstvo v tem pogledu doslej iz Moskve še ni dobilo navodil. Upajo pa, da bo Sovjetska zveza podprla predlog prej, preden bedo o njem začeli razpravljati na skupščini. ►V *■* . •. < . . & * V čolnu preko Atlantika Pred grožnjo vrnitve v zasedeno domovino Estonsko, na pot za svobodo po svetu s Združene države, Avstralija, Novi Zeland... Zadnjič je močno naletaval sneg nad Atlantskim oceanom, ko je kapitan neke ameriSke vojne ladje v blllini obale zagledal majhno jadrnico e razpetim jadrom. Ni mogel verjeti svojim očem, kajti dan je bil zelo mrzel in malo ljudi gre ob takem času na morje. Ko pa je jadrnica priplula v njegovo blilino, jo je spremil v pristanišče. VojaSke oblasti so takoj zasliSale 16 potnikov ter spoznale, da imajo opravka s pravcatimi pustolovci. Vseh 16 potnikov so bili Estonci, ki so pribelali pred Nemci v Stockholm. Po končani vojni se niso hoteli vrniti v domovino, ki je zdaj v Sovjetski zvezi. Zbrali so vse svoje prihranke ter kupili 11 metrov dolgo jadrnico — prej čoln — cEr-mar>, jo opremili s sekstantom, radijskim sprejemnikom ter nekaj zemljevidi in 9. avgusta ’45 odpluli iz Švedske. Na pot so odSli brez vizumov, toda polni upov. Mislili so si in vedeli iz zgodovine, da so v Ameriki nalli zatočilče le nelteti begunci, ki so iskali svobodo. Na poti čez ocean so pluli mimo Norveike. Škotske in Irske ter .se dotaknili tudi Maderskih otokov. Tam so kupili konzervirano mleko, suhe ribe, zelenjavo in se založiH s poldrugo tono vode. Jadranje čez Atlantik je trajalo dalj časa, kot so si predstavljali: 57 dni. Američani so se čudili spretnosti majhne, posadke, ki je jadrnico varno pripeljala čez morje. Skupaj so bili 129 dni na vodi in prilli so 14.000 km daleč. Na krovu jadrnice je bila tudi 3 letna Juta, hčerka 33 letnega kapitana Pahlberga in njegova 6- letna mati. Poleg itirih otrok in petih lena je posadka Stela Se sedem mol. V Ameriko so pripluli popolnoma zdravi. Krajevne vselitvene oblasti pa so odklonile izdati jim dovoljenje za naselitev v Ameriki. Dovolili so jim ostati tako dolgo, dokler ne bo o njihovi usodi odločil viSji urad. Ce ne bodo dobili dovoljenja, so izjavili begunci, bodo odSll v Avstralijo ali Novi Zeland. SONČNE PEGE IN LETINA OTTAWA, 11. februarja Po mnenju kanadskih znanstvenikov lahko pričakujemo nekaj let slabSe letine poljedelskih pridelkov po vsem svetut Vzrok za to v današnjih razmerah zelo neprijetno dejstvo, je iskati v menah sončnih peg, ki ravno v prihodnjih letih doselejo najviSfo razvojno točko v svoji 11 letni meni. Fizik dr. Ralph Delurg je dejal, da je letev predmet mene, ki traja enako kot mena sončnih peg, 11 let, ko se količina poljedelskih pridelkov menja za 20 do 25 odstotkov med najboljšim in najslabSim letom. Zaradi teh sončnih motenj se lahko pojavijo mnoge spremembe v livljenjskih pogojih na zemlji. Po mnenju nekaterih opazovalcev se bo moralo prebivalstvo zemeljske oble pripraviti, da bodo zime mrzlejSe in daljSe, poletja pa krajSd, ko bodo sončne pege dosegle najviSjo točlco svoje mene. kar se bo zgodilo med leti 1948 /49. Znanstveniki predvidevajo tudi večje razširjenje bolezni, posebno influence in otroške paralize. / Otvoritev vseučilišča v Varšavi V Varšavi so na zelo svečan način zopet odprli univerzo. Proslavi so prisostvovali najvišji državni predstavniki, med njimi podpredsednik parlamenta Maceiekovvski, predsednik vlade Osubka-Moraw»ki, diplomatski zastopniki Inozemstva, val profesorji in akademska mladina. Univerza bo imela za zdaj sedem fakultet, na katerih je vpisanih okrog 4200 slušateljev. Podpredsednik parlamenta je v svojem govoru zlasti podčrtal dejstvo, da ima za otvoritev univerze največje zasluge ministrstvo za obnovo, katerem« je z nadčloveškim trudom uspelo, da v uničeni Varšavi zopet postavi zgradbo univerze, simbol ponosa poljskega naroda. vadlo, se je njegova reformatorska in organizatorična osebnost zrcalila v polni sili; šel je vedno po svoji poti, ne ozirajoč se niti na levo niti na desno. V dvajsetih letih — toliko časa je bil ravnatelj praškega narodnega gledališča —i Je dvignil praško opero na tako višino, da skoraj ni bilo enake v ostalem kulturnem svetu. Ko-varovic je bil tudi Izredno sposoben dirigent, v njegovi dirigentski Soli je položil čvrste temelje, iz katerih so izšli Slovencem toliko poznani dirigent In ravnatelj ljubljanskega gledališča, Vaclav Ta-lloh ln Rafael Kubelik, po vsej verjetnosti danes najboljši dirigent na svetu. Novi poljski časopisi Zveza poljskih knjižničarjev .-kupno z Javno knjižnico glavnega mesta Varšave Je pričela z izdajanjem strokdvnega časopisa Bl-bllotekarz, ki bo Izhajal vsak mesec In se bo bavil zlasti s problemi javnih knjižnic na Poljskem, ki so bile tako rekoč vse uničene ali pa so jih Nemci požgali. Društvo poljsko-sovjetskega prijateljstva v Krakovu izdaja mesečnik »Kultura®, katerega naloga je, la informira poljsko javnost o kul-.urnem življenju narodov Sovjet-ke zveze. Politično organizirani joljedelcl so osnovali velik In do-xro urejevan tednik »Gospodarja rolna®. ,V glavnem mestu Gornje Rlezije Katovicah izhaja že retjl tedenski list katoliško us m oren! «DzlS 1 Jutro®, katerega dozdevno vodi Witold Blenkovski, za katerim pa stoji njegov duhovni oče Goleslavv Piaseckl, znani desničarji publicist. Liga morska izdaja mesečnik »Mlodzlez morSka®. Na-* vedli smo samo nekatere Izmed najvažnejših novih časopisov. Si-er pa sama poljska javnost ugo-ivlja, da izhaja že preveč perlo-! finega tiska, zlasti pa, da je med jlml dovolj slabih. Ljudje ob KučnicJ so zaživeli novo življenj?. Na Polajnskem veleposestvu, ki Je bilo last grofice-samoiarke Ernestine Battyany ln kjer so včaal garali ljudje lz vseh sosednih vasi, so se zbrali agrarni ljudje, da so dokonfino, razdelili zemljo, na kateri so se potili toliko let in to ne zase, ampak za tujca. Poslej bo na tej zemlji veselo življenj?, piše dopisnik »Slovenskega poročevalca®. Trgovinsko ministrstvo jo odredilo, da spadajo pod načrtno razdeljevanje surove kože divjačine: divjega zajca, kune zlatice, kune belice, dihurja, lisice, veverice in jazbeca. Za promet s temi kožami Je pooblaščeno izključno Državno podjetje za promet z usnjem in tekstilnimi izdelki. Ljubljanski časniki javljajo, da je dosedanji potek volitev obratnih zaupnikov pokazal, da je delavstvo nastopalo složno in da se je le v maloštevilnih obratih pojavilo vtčje število kandidatnih list. Vendar dosedanji uspeh ln potek volitev ni btl takšen, kot bi moral biti. Predvsem je odstotek do zdaj izvršenih volitev mnogo manjši, kot so pričakovali. V tovarni ravnil v Slovenje gradcu so n, pr. postavili kar tri kandidatne liste; tudi v jeseniških tovarnah je neal majhen oddelek, ki ima samo 15 delavcev, zahteval svojo kandidatno listo. Podobno Je bilo tudi v tovarni celi-lože v Vldmiu-Kr&ko. To »o pojavi r opravilnega tolmačenja zakona, ko+ beremo v «Ljudeki pravici®. Na dolenjskem so razdeMl zertv-Ijo graščine Lanšprei Tik pred pričetkom delitve »o še enkrat dali na glasovanje spisek agrarnih upravičencev, ki ga je ljudstvo soglasno odobrilo. Med 48 interesentov so razdelili 23 ha ln 77 arov zemlje. »Ljudeka pravica® piše, da ata dnlnarki Polda Gregorič in Pepa AnSIček dobili toliko zemlje, da bosta z njo lahko preživljali sebe ln svoje otroke. Med prebivalce vasi Šmartno, Obrije, Sneberje ln Zadobrove so razdelili 25 ha zemlje, ki bo Jo vzieli ljubljanskemu veletrgovcu Šarabonu, gostilničarju In mesarju Dimniku, gostilničarju Ivanu Gar-trožl, kulturbundovcu Mergentha-lerju in narodni izdajalki Cerarjevi. Po razdelitvi j« predsednik delitvene komisij« Maček Izročil 15 novim lastnikom zemlja pofcrdilne listine, ki jih upravičujejo do polnega lastništva dodeljene zemlja. ja, Dev Stane, Čenčur Ladislav vsi iz Ljubljane, Belcjan Janez in Kašlja, Novak Alojz Iz Notranjih goric In Kovač Jelena zaradi političnega oz. vojaškega sodelovanja z okupatorjem, ovadustva, spekulacije in gospodarske pomoči okupatorju. V Grahovem so med 100 revnih družin razdelili zemljo, po poročilih ljubljanskih listov, oderuha Matjaža Krajca in nekega Prem-rova. Kdor ni imel volivne pravice, sto ga črtali s seznama agrarnih upravičencev. Preračun za leto 1946 V soboto popoldne je bila redna seja tržaškega Pokrajinskega sveta. Sejo so začeli s črtanjem nekaterih pisem, nato pa so prešli na tretjo točko dnevnega reda, in sicer na prefačom za leto 1046, ki ga je predložil pokrajinski podpredsednik z namenom, da ga preuči posebna komisija. _____________________________ Preteklo nedeljo so ljubljanski smučarji tekmovali v teku pod Rožnikom, kjer je prvo mesto zasedel Istenič Rado od Udarnika ter med mladinci Kuhar Miro Iz Dola. Na rakovnlškem pobočju so na 550 metrov dolgi progi tekmovali v slalomu, kjer Je zmagal Stefe Janko od Krima, med mladinci pa Ciril Žerjav. Popoldne so tekmovali skakači na rakovnlškl skakalnici. Prva tri mesta so zasedli: Pri-bovsek Prano, Vidic Andrej in Der-r.ič Janko. Preračun je potreben za pomoč, ki zavzema vse oblike in podpore, k*i jih nudijo bolnikom, slepcem, duševno bolnim, nezakonskim obrokom itd.; nadalje za razna poslopja ln ceste, ki so potrebna vzdrževanja In upravljanja na področju A in končno za javno izobrazbo. Za vse skupaj predvideva preračun 209 milijonov lir. Med raznimi zadevami je pokrajinski podpredsednik poročal o potrebah otrok, svetnik Bracci je govoril o tržaški turistični uetano-in končno so zahtevali od predsednika, da naveže stiko s komisijo, ki bo prišla na področje iz Londona. Ugrabitev mladeniča V soboto zvečer‘"okrog 18. ure se je nernanl mladi moški, ki mu J« sledil avtomobil brez tablice, zatekel v ulici Commerciale v vežo hiše št. 64, Istočasno se je pred hišo ustavil tudi omenjeni avtomobil, ki je vozil štiri osebe. Dve Izmed njih sta planili za neznanim mladeničem v vežo in se vrgli nanj. Po hudem boju sta ga premagali ln porinili v avtomobil, ki je nato z veliko naglico odbrzel proti središču mesta. Opazovalci tega prizora so obvestili policijo o tem dogodku, ki je takoj začela s preiskavo. Vrednost dolarja Trst, 11. februarja Neko poročilo agencije ANSA, ki se sklicuje na uradne kroge v Rimu, pravi, da bodo plačevali za dolarje, ki jih bodo pošiljali Italijanski izseljenci iz Združenih držav, 225 lir za en dolar. To pravilo bo veljalo tudi v Julijski krajini. Finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave v Julijski krajini je obvestil dopisnika VZN, da o tem še niso izdali odloka, da pa ga bodo izdali. Zamenjava po tem tečaju bo veljala samo za denar, ki, ga bodo poslali Iz Združenih d:žav od vključno 6. fobruarjd 1946. V Lirski Bistrici so nedavno priredili prve smučarske tekme na Primorskem. Tekmovali »o v teku na 4 km dolgi progi in v smuku na 1700 m dolgi progi. V obeh tekmovanjih Je zmagal Gent n« r Joško, med mladinci pa Gri Josip, oz. Milostmik Adolf. Tiskovna konferenca Tedenska tiskovna konferenca pri polkovniku Alfredu C. Bowma- Premog za poljedelsko uporabo Zavezniška vojaška uprava i.u, višjemu častniku za civilne za- j (jala na razpolago določene količile ve pri ZVU, danes odpade; redna no premoga v poljedelske svrhe: za konferenca bo spet 18. februarja. S Prvim januarjem 1946 so slišali radijsko naročnino, ki znaša na leto zdaj 360 din, to je 1.198 l!r. V Kotmari vasi sedem let ni bilo šolskega pouka v slovenščini. Nacisti so hoteli izvesti temeljito In naglo ponemčevanje v vseh okrajih Koroške, z namenom prodreti 5ez Karavanke na južno stran. Danes so razmere drugačne, ker se otroci v ljudski šoli učijo na pol v slovenščini in na pol v nemščini. Po treh letih bo vsakemu na prosto dano, če se hoče dalje izobraževati v slovenščini. Dolga je Se pot, pravi »Koroška kronika®, preden bo uničena posledica nemškega vpada na slovensko Koroško. Zgodovinski muzej i v Krakovem Na zadnji seji komisije za kulturo ln umetnost mestnega sveta v Krakovu so stavili predlog, da e postavi zgodovinski mestni mu-oj. V Krakovu, starem in slavnem godovinskem mestu, je raztreseno anogo bogatih zbirk, katere so esetletja zbirali člani Društva pri-iteljev Krakova. Te zbirke dozdaj iso bile pristopne javnosti. Mu-12 j bi bil po tem predlogu v zgodovinskem poslopju, ki je last ome-ijenega društva. Predlog so spredli soglasno ln ga bodo mestnemu r/etu predložili v odločitev. Dvajsetletnica smrti Karla Kovarovica' Praski tisk javlja, da je minulo Ivajset let od smrti znanega skla-latelja ln ravnatelja praške opere Karla Kovarovica. BIJ je velik glasbeni in organ izatoričnt talent, prebojen v ustvarjanju in revolucionaren v kompoziciji. Ni se bal komponirati na sebi svojstven način, toda pri tem ni nikoli pozabljal na veliko nasledstvo svojih rlavnlh predhodnikov Smetane, Dvoraka, FlUcha ln drugih. Ko je 1. 1910 prišel v praški Narodni dt- Gramofonske plošče na Poljskem Poljsko ministrstvo za. kultur© in umetnost je prevzelo nadzorstvo nad celokupno Industrijo gramofonskih plošč. Ministrstvo izdeluje načrt za novo proizvodnjo. Pred vojno so delovale tri tovarne gramofonskih plošč, od tega 'sta bili dve popolnoma uničeni, tretja Je pa bila jako poškodovana, vendar so Jo že toliko popravili, da je pričela s proizvodnjo že 1. januarja 1946 pod Imenom «Poljsko fonografsko podjetje Odeon®. Najprej bodo izdelovali plošpe ohranjenih matric, pozneje bodo snemali nove matrice. Poleg tega je pa poljsko ministrstvo stopilo v zvezo z različnimi sovjetskimi ustanovami, ki posredujejo snemanje poljske muzike v raznih tovarnah v Moskvi. V ta namen je odpotovala v Moskvo skupina poljskih pevcev. Poljak o koncentracijskem taborišču Litomerice na Šeškem Znani poljski književnik Antoni Gladisz je izdal novo knjigo pod naslovom «Vrnltev iz hitlerjcvega pekla®. Pisatelj, ki je bil politični interniranec več ko štiri leta, popisuje izredno jasno in objektivno tajnosti in grozoto zaporov v Tarnovu, v Gross-Rosenu in predvsem zverinsko ravnanje N®m-cev v koncentracijskem taborišču Litomerice na Češkem, kjer je bilo zaprto tildi nešteto Slovencev. Pisateljica MJstrallova v Italiji Čilska pisateljica Gabrlella Mi-stral, nagrajenka z Nobelovo nagrado za književnost za leto 1945, katero je povabila italijanska vlada ob priliki prihodnje ustanovitve mednarodne kulture družbe, je prišla iz Pariza v Milano. Mistral-lova namerava preučiti značaj države v novem ozračju svobode. Pisateljica je prepričana, da bo Italija kljub uničenjem ln bedi vojne spet našla svoje poslanstvo. Gospa Mlstrallova bo ostala v Italiji do konca aprila in bo nato odšla v Los Angeles, kamor jo . je pozval čilski konzulat. Delavci elektrotehnične delavnice ljubljanske železniške direkcije marljivo obnavljajo železniško nar prave. Med drugim so opremili z električno razsvetljavo 40 železniških postaj ter izdelali 18 brzojavnih miz. Po 8 ure na teden delajo brezplačno za obnovo. Mariborski tekstilci bo obljubili maršalu Titu, da bodo do 1. maja dvignili produkcijo za 10 do 25 odstotkov. Po Sloveniji tekmujejo V pridobivanju novih naročnikov »Ljudske pravic©®. V litijski predilnici ao rabrall 78, v hrastnlškem rudniku 126, v Ptuju 120 in na ministrstvu za gozdarstvo 49 novih naročnikov. Delavci mariborske predilnice im tkalnice, so Izvolili na edini listi 8 novih zaupnikov. Vse delavstvo je sklenilo, da bodo prihodnjo nedeljo prostovoljno delali ves dan in izročUl zaslužek komunistični partiji. V Trbovljah pridno agitirajo za »Ljudsko pravico®. Nekateri delavci so pridobili do 100 novih naročnikov. Masič Branko dopisnik P. T. divizija v Ljubljani piše, da so v diviziji razpisali tekmovanje, katera baterija bo napisala več člankov. Po razpisu tega tekmovanja se je razširila prava epidemija pisanja člankov. V 7 dneh ao napisali 25 člankov o sušenju sena, Izdelovanju sank, o postavljanju peči, o «aabušantu Ljubiči itd. Pred okrožnim »odtečem v Ljubljani so razpisali naslednje razprave: Hrovat Terezija Iz Kleč, Pavlovič Marin lz Ljubljane, Jemec Lld-vina lz Ljubljane, Jerančič Franc 4« n ■n' l Umiril so: Janez Cedilnik, Helena Umnik-Kocjančič, Marija Petkovšek, žena železniškega upokojenca, Zofija Tratar, vdova, Marjanca Dolčak-Fečan, vdova, Ivan Jereb, upravnik zdravilišča, v Laškem ln Terezija Eržen-Rojc, vsi iz Ljubljane; prof. Frano Sipic iz Cešnjevka pri Cerkljah, partizan-poročnlk; Amalija Čermelj v Krškem, Weinbergerjeva mat; lz Zagorja ln Ivan Kamipa/ršek, uradnik v Petrovčah. Tečaj za gradbene delavce Osemnajstega tega meseca bo delovni oddelek Zavezniške vojaške uprave pričel Izvajati obširen načrt za velbanje gradbenih delavcev v sodelovanju z I. N. A. P. L. I. Načrt sp pospešili zaradi velikega pomanjkanja gradbsnih delavcev, ki jih potrebujejo za popravljanje poškodovanih zgradb na tem področju. Izvežbatl nameravajo 2400 gojencev. Prvi tečaj, ki se ga bo udeležilo okoli 1200 gojencev, se bo pričel 18 t. m. in bo trajal 60 dni/ Gojenci, bodo plačani kot ročni delavol in bodo deležni običajnega zavarovanja. Po dovršenem tečaju, jih bodo namestili pri tvrdkah, ki imajo pogodbe za popravljanje zgradb. CHUECHILLOV DAR Wicston Churchill in njegova soproga sta poklonila britanski legiji hišo na podeželju v Kentu, ki jo bodo uporabili za okrevališče britanskih vojakov. Okrevališče, ki ga je ponudil neki londonski trgovec v spomin bivšega ministrskega predsednika, bodo imenovali »Churchill Hall®. Kraljevski Windsor iz Ljubljane', Guzelj Neža, Welbl Pavla, Kunstelj Maks, Jereb Mati- segrevanje rastlinjakov te za P°" treba kmečkih kovaških delavnic. Kategorije, ki pridejo v poštev, lahko opravijo predibeležbo do 20 februarja na Inšpektoratu/za poljedelstvo v tržaškem področju, ulica Grega, 6. Razdelitev bo nakazana v mejah razpoložljivih količin, v sorazmerju s potrebami prosilca. Porotno sodišče je spet pričelo delovati Z ukazom št. 55, Zavezniške vojaške uprave z dne 7 januarja tega leta so spet vzpostavili redno porotno sodišče, ki so ga Nemci v Trstu ukinili marca 1944 ter ga nadomestili s takoimenovantmi izrednimi sodišči za javno varnost. Za redno delovanje porotnega sodišča so že določili dvoje zasedanj, in sicer prvo od 11. do 26. februarja in drugo od 18. marca do 3. aprila tega leta. Seznami partizanov Major P. F. BodvamrGrlfftth, načelnik oddelka za patriote pri Zavezniški vojaški upravi Je poudaril, da spadajo na ozemlju Julijske kraji ne, ki je pod zavezniškim nadzorstvom, vse zadeve, nanašajoče se na partizane, v pristojnost patriotskega oddelka ZVU. Sezname ubitih ali ranjenih partizanov Je treba sestaviti po pred nedavnim Izdanih navodilih, ter jih je treba Izročiti navedenemu oddelku. gorica Podaljšanje roka za prijavo dohodkov Zavezniška vojaška uprava, 13. armadni zbor sporoča, da je rok za predložitev prijav dohodkov za določitev davka podaljšan do 31. marca 1946. Generatorji za električni tok V skladu z odredbo Zavezniške vojaške uprave za omejit ?v porabe električnega toka pa goriškem področju, skrbijo organi 88. ameriške divizije za natančno izpolnjevanje določb za čim manjšo potrošnjo toka v vojakih napravah. V dodatek k tem omejitvenim meram za porabo toka v mestu, so zavezniki preskrbeli nekaj generatorjev, da povečajo kontingent razpoložljive elektrike. PULJ ŽAGANJE LESA IN DRV Gozdarski inšpektorat javlja: 1) Do novih odredb Je na področju Pulja v območju demarkacijske ute prepovedano in ukinjeno vsako sekanje gozda in drevels katere koli vrste. 2) Za prevoz lesa in drv, ki so Jih pred to odredbo sekali, je treba upoštevati odredbe ukaza št 6. 3) Vse prošnje za sekanje gozda In drugo uorabo, Je treba vložiti pri gozdarskem Inšpektoratu: predložiti je treba dovoljenj« pristojnega urada Zavezniške vojaške uprave. DODATKI DELAVCEM Puljska občina opozarja vsa podjetja ln tvrdke, da predložijo takoj —• če niso Se tega storile — podružnici prehranjevalnega urada v pritličju centralne tržnic« seznam delavcev, zaposlenih pri težkih, najtežjih in nevarnih delih, ki so Mil v službi 1. februarja. OBSODBE VOJAŠKEGA SODIgCA Pred Zavezniškim vojaškimi sodiščem se je moral zagovarjati 24-letnl Santinl Glno, stanujoč v ulici Caatropola 17, ker j« 5. januarja na trgu Comizio napadel pripadnika Zavezniških vojaških sil. Sodišče ga je obsodilo na 3 m«-sece zapora. Na 7 dni zapora so obsodili BruirJnl Marijo, poročeno De Belli iz Oanfanara, ker so našit pri njej živila, last zavezniških sil. ŠPORT Dovoljenja za javne obrate Trgovska zveza vabi vse lastniku javnih obratov, da dvignejo obnovljena dovoljenja za tekoče leto. Dovoljenja naj prizadeti Izobesijo v lokalih na vidnem mestu, da se tako izognejo neprijetnim posledicam. V Bruslju je bil kongres mednarodne kolesarske zveze. Sklenili so, da bodo razpravljali o prihodnjih prvenstvih v Ziirichu med 24. avgustom in 1. septembrom. Po razgovoru o položaju italijanske zveze so sklenili, da jo bodo sprejeli začasno v pričakovanju, da bodo po sklenitvi mirovne pogodbe lahko ustanovili novo zvezo. Odpiranje In zapiranje trgovin Kakor poroča Trgovska zveza, so spremenili popoldanski urnik odpiranja in zapiranja trgovin: trgovine odpirajo zdaj ob 14.30 ia zapirajo cd 17. url. Te dni je italijanska boksarska zveza sprejela ponudbo s strani znanega organizatorja iz Port Saida, da bi organizirali tekmo med italijanskim in evropskim prvakom Lulgi Musino ter egiptskim prvakom Arafo Sayado. Nove cene nekaterih živil PREHRANA Predbeležba za štirimesečje marec-junij Sepr&l »poroča, da morajo izvršiti potrošniki predbeležbo od 10. do 20. februarja. V Istem roku je treba predložiti prehranjevalnemu uradu, oddelku za nadzor odrezkov, Izjave o sožitju civilistov in vojakov zaradi dodelitve raclonlrane hrane za štirimesečje marec-junij 1946. Nove dodatne nakazneoe za bolnike za marec-junij 46 bo razdeljeval oddelek za dodatke bolnikom (trg Veochia 1) po naslednjem vrstnem redu: torek črke A do C; ■sreda D do K: četrtek L do O; petek P do R; sobota S do Z. Na občinskih zastopstvih bodo razdeljevali dodatne nakaznice od 12. februarja dalje. Nove dodatne nakaznice ^za delavce za marec-junij so začeli razdeljevati danes po domovih. Interesenti, ki do srede n« bodo dobili nakaznic, naj jih v naslednjih dneh dvignejo na oddelku za dodatke delavcem v ulici Procureria 1 s predložitvijo nove živilske nakaznice ln osebne izkaznice. Prebivalci občinskih okrožij bodo dobili nove dodatne nakaznice na svojih občinskih zastopstvih. Tobak in papirčki. V tekočem tednu bo vsak potrošnik dobil po Glede na spremembe trošarin-sklh predpisov, so se spremenile cene nekaterim vrstam blaga, ki ga prodajajo na nakaznice. Tako vslja zdaj surovo maalo 360 lir kg, ajr za ribanje 280 Ur kg in mast 69.50 lir kg. Podpredsednik, avstralske zveze plavaje v-amater je v, D. S. Carter, je včeraj izjavil, da je sklenila zveza nemudoma Izbrati svoje zastopnike za olimpiado in drug^i tekmovanja med narodi britanskega imperija, da bi se pripravili za mednarodna prvenstva, ki bodo leta 1948. Za 1®" vedJbo tega načrta bodo zaprosili podporo vlade. Izboljšanje stanja Paravana Zdravstveno stanje mladega km9-tovalca Teodora Paravana, katerega Je ranil neki ameriški vojak v Kanalu, se je nekoliko Izboljšalo. Kljub skrbi zdravnikov bolnišnice ta zdravnikov-fiastnlkov 88. divizije pa še ni Izven nevarnosti. Toda zdravniki, ki so uporabili vsa sredstva modernega zdravstva, med drugim twli čudežni penicilin, upajo, da ga bodo rešili. Začasna zaključitev preiskave Preiskavo o zločinu pri Fari so ustavili. Toda to n« pomeni, da jo je oblast opustila; čaka le ha določene podrobnosti, ki naj jih sporočijo razne policije. Seriji zoindsorskih slik dodajamo Se jutpanjo sluibo boljo v znani grajski ^ _ , SSE? SZSSS Stt? w s**- * - ustanovne listine tega reda. Nad njimi njihove zastave. 2 škatli stročnic. Zabava za starčke v Krmlnu V soboto zvečer od 17-19 uro jo bila na pobudo ameritlkega Rdečega križa v mestnem gledališču napovedana zabava, prirejena v korist najpotrebnejšim stairokom občine. Na prijetni in zelo uspeli zabavi je bilo navzočih preko 200 siromakov. Najprej so predvajali zanimiv film, potem je sledil izbran glasben program s sodelovanjem orkestra «Zvezda iz Ria®. Zabavo so zaključili z raznimi uspelimi komičnimi točkami. Med odmori so ameriški vojaki krajevne posadke postregli siromakom s kavo in slaščicami. KONGRES MEDNARODNE KOLESARSKE ZVEZE BOKSARSKA TEKMA 11 n t( Jr T s, J« •] a m Ul PRIPRAVE NA OLIMPIADO bi Sk dc VE *a RADIO Sv 'kr Torek, 12. februarja 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov- ^ vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pestra m jutranja glasba; 11.30 harmonični pr orkester; 1Ž iz opernega sveta; 12.30 ^ predavanje o prosveti (slov.); 12.4» s. slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 ter produciran« glasba; 13.30 harrr.C *«, nični orkester; 14 literarni opažo- pr valeč; 14.15 pregled vesti ln plošča! yp 17 prenos iz Vidma; 18 obvestil* svojcem; 18.30 vesela glasba; 18.40 angleška lekcija; 19 mladinska ur« ] (slov.); 19.20 obvestila svojcem (.slov.); 19.30 ljudska glasbena ur* „ (slov.); 20 slov. vesti; 20.15 ital vesti; 20.30 glasbeni sprehod; Zl JO veliki zgodovinski skladatelji; 21-4» orkester Toffolo; 22.15 dekli amer olje; 22.30 glas Londona (BBC)! 23 Ital. vesti; 23.15 slov. vesti; 23.2» nočno zabavišče. Rešitev sobotne križanke št. 27 Vodoravno: 1. anti, igra; 2-nek, Meran; 3. drevo, est; 4. ee, Anam; 5, dogovor; 6. Meka, Ob! 7. ave, Erika; 8. Vogel, val; 9. ahat, kava. Navpično: 1. Ande, Sava; % nered, voh; 3. tke, Omega; 4. vage, et; 5. monokel; 6. 1. e. (Id est), Avar; 7. gremo, Iva! 8. ras, rokav; 9. Ante, bala. < ■5 i Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A- I- S. ZANIMIVOSTI Pri obalnem potresu v Beludli-stanu v Indiji so zabelellli 45 smrtnih Irtev razen velike gmotne Škode. E. WALLACE 6. POTEPUH . Oba potnika sta nadaljevala svojo pot po cesti, ne da bi spregovorila sta Pustolovska z-godba V Tangerju bodo zgradili močno ameriško radijsko postajo. Sestavne dele so le pripeljali iz Amerike. »To ni primeren dan za poroko, Andrej. Brez gostov, brez vsega... Videt! je, kot da bi hoteli delati na hitro roko, to pa ni nikoli dobro...® Elmer je vzel vajeti v roke. Prijel je trenotek, ko je bilo treba pognati. »Ce ti in Sam ne bosta nocoj ob deveti uri pri Treh Hrastih, bo~ vzel na znanje, da sta se premislila in jemljeta nazaj dano basedo®, Je rekel ostro ln udaril z bičem svojem konju. Naj se stvari obmšjo kot pač hočejo, je mrmral pri sebi, vsekakor se Je Izognil, da bi razpravljal o zelo kočljivem vprašanju nevestine dote. Ko je na križišču obračal na stransko pot, je pripeljal mimo dolg avtobus, v katerem potujejo turisti. Ko je vozil počasi mimo njega, J« mogel videti ha šoferskem mestu moža z ostrimi potezami v obrazu, kot jih najdemo pri Angležih, Nosil je monokel. Avtobus je imel, kanadsko tablico. Tujci so zelo redki v Lttlebour-gu. Zato se je Elmer obračal za njim in tako videl, kako se je avtobus ustavil pred hotelom «Berg Hcuse®. Nekaj minut pozneje je videl dva mola. neznanih obrazov. Prvi je b‘l velik s širokimi rameni in rdečo brado. Drugi Je bil majhen in okrogel, njegov obraz je bil bolj sirek kot dolg, podolgaste vodoravne obrvi in dolge brke ao ga delale še širšega. Hodila sta drug poleg drugega, toda glava prvega je segala drugemu komaj do ramen. Ko sta šla mimo, sta vrgla pogled na El-merja in nadaljevala svojo pot, ne d* bi rekla besedico. «Llttlebourg postaja kot pristaniško mesto®, je rekel Elmer sam pri sebi. Naložil Je precej denarja v nepremičnine ter je bil vesel, ko je vid?l, da mesto kaže možnost! razvoja. besedico. Strumno kot vojaka stopila v hotel «Berg House®. Visok in suh gospod z dolgim plaščem Je stal in se razgovnrjal s hotelskim tajnikom. Njegov naglas je izdajal, da je Anglež. Bil jo precej lep mož, četudi je bil videti nekoliko preveč suh in je Imel naoljene lase. «To so prave podeželske ceste. Ali ni nobeno glavne oesta, ki pe* lje v Ogdensburg?® Oba potnika ata se komaj Ustavila; slišala sta te bisedo ln sta ae takoj napotila proti stopnišču. Neki svetlolasi človek, ki je dremal v ležalnem stolu, katerih je bilo mnogo v predsobju, je odprl oko, k0 sta oba šla mimo njega, ee dvignil, prižgal ugasli ogorek cigaro ln se napotil za njimi. Bilo j« jasno, da Je vedel, kje stanujejo, ker je šel potrkat na sobo štev. 7 ln neki gla« se je zadrl, da lahko vstopi. »Dober dan, fantje, — je rekel ter nalahno pokimal z glavo. Toda govoril je s tako samozavestnim glasom, da mu ni bilo treba pokazati majhnega srebrnega znaka, katerega je držal z roko v žepu. »Izvedel sem, da ste v mestu ln som prišel na oblak, Ali nameravate ostati dolgo? Rdečebradl je prenehal piti vodo iz kozarca, katerega j« držal pri ustih, ko je policijski uradnik stopil v sobo, si osusil brke in izvlekel cigaro iz žepa. «Moj pripatelj in jaz sva se samo ustavila na kratek sprehod, preden bova nadaljevala svojo pot v Filadelfijo. Ali ni tako, Pepl? »Tako je», je potrdil Pepl. Svetlolasec je prižgal cigaro. »Pošlja me šef, je rekel policijski uradnik, kot da bi se hotel opravičevati, da ne bi mislili, da Vašega prihoda nismo opazili. Littlebourg je majhno gnezdo in bi tukaj gotovo umrli od lakote. Ogdensbourg ni v mnogo boljšem položaju. Policija je naredila čistko vseh sumljivih ljudi v zadnjem času, ter se zelo moti, kdor sl domišlja, da bo mogel delati po svoji volji. Sef Je danes telefoniral v Ogdensbourg, kjer pravijo, da zrak ne bo dober za Vas®. »Gremo v Filadelfijo, je rekel rdečebradec. Tudi tam se bomo ustavili samo zaradi počitka. Nas cilj Je Utica. »Tako Je». je rekel svetlolasec, zelo velik skeptik še po naravi in tudi po življenjskih izkušnjah. »Ali imate orožje, »a vsak primer?* Rdečebradec je dvignil rok« s kretnjo glave, ki je hotela nazna-člti blagohotno naklonjenost, Če ne že podrejenost. Policijski uradnik je hitro pregledal oba, ne da bi našel pri njih orožje. »Vse v najboljšem redu®, je rekel veselo. Torej na svidenje nocoj ob devetih,na polloijskem ravnateljstvu. »Nlc se ne bojte®, je rekel rdečebradec z glasom, ki j« Izdajal še precej dobro razpoloženje. Policijski uradnik je še) preko predsobja k telefonu. Anglež je že odšel. »Neki ljudje bi želeli najti zlatnik na vsakem voglu, sc je pritoževal tajnik. Blagorodje je želelo od mene kar veliko državno cesto®, »Ali je bil Anglež® »Kako da ne». Ko sta uro pozneje rdečebradec ln svetlolasec prišla v hotelsko dvorano, sta bila tihi priči zanimivega prizora. . Skupina veseljakov, ki so okusili že precejšnjo količino vina, je ple-sala okoli žalostnega mladeniča, ki j* po vsem videzu sodeč bil srečni feanin. Peli so znano pesem, ki jo J« spesnil priložnostni pesnik. Peli •o tako dobro, da so samo ponesreči zadeli pravo višino. Skupina se je mahoma razbila In ek*J Sam, res. Res sl veD mladeniči so se razdelili v ne! gruč. »Res Je, revež. »Pridite vsi na moj dom, je ral Sam. v Samovo razkošno stanovanje ” 1 bilo nad garažo njegovega nesreč0^ Vil ga očeta. Sam, ki je bil nekoll^ da čudaški mladenič,- je vabil tja pr; časa do časa čudne družbe. V 8 ^ he nevanju je imel mnogo kotov, jej katerih so skrivali alkoholno p4J lja ln najcudovitejše kozarce. Proti ce; čeru j« prišla Samu na mlac' r »ae j« ia sebna Ideja. »Poslušajte, fantje, nekaj m1 ' (Ve šinilo v glavo. V gozdu Je neki Jr; tepuh... dober... človek... clove ^ fp velikega sveta. Pojdimo ponj l*1 ^ lai dajmo, da se napije. Prisega 11, že leta ni pokusil pravega v ^ ek Postali bomo tudi mi 1 slavni člani slavne bratova*- 've„. -el Hi,KI (rt nrrutfr-Jine svobodn® S SO ljubijo prostrane svobodne Pojdimo torej...® •** Eimerjev^; Ta dan je grap« -E gjoi' *•' večkrat prišla v OtiliJino B ts» šala Je, zbuditi dekle, P* kn velevala njena zave* toda vse Je bilo z*stiT'usmili'»< 1* k. »ge kamen bi a® ^