Ventil 4 / 2021 • Letnik 27 Ventil: G. Marolt, najprej bi radi spoznali vašo karier- no izkaznico. Predstavite nam, prosim, vašo karier- no pot, ki vas je pripeljala na mesto direktorja CAA. Kako in zakaj vas je »potegnilo« letalstvo? Rok Marolt: Leta 1987 sem v Adrii Airways (AA) začel delati kot študent – voznik kombija letalskih posadk. Že takrat sem spoznal, kaj pomeni organi- zacija in izvedba tako zahtevnih tehnoloških pro- cesov, kot je delovanje letalske družbe. Leta 1990 sem se redno zaposlil pri AA kot dispečer v Opera- tivnem centru Prometnega sektorja. V kasnejših le- tih sem napredoval do vodje Operativnega centra, pomočnika direktorja Letalskega sektorja in leta 2012 zasedel mesto direktorja sektorja operative. Iz AA sem odšel leta 2013, ko sem v zasebnem pod- jetju prevzel vodenje projekta za izvedbo šolanja posadk vladnega letala Falcon 2000EX in izdelavo vseh operativnih priročnikov. Projekt je bil uspešno zaključen leta 2015. Še isto leto sem zasedel tudi mesto direktorja CAA, kjer sem še danes. Ventil: Kakšne so naloge in pristojnosti CAA, ki jo vodite? Rok Marolt: CAA je letalski strokovni, regulativni, nadzorni in prekrškovni organ Republike Slovenije na področju letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na naslednjih področjih:  varnost letenja in komercialnih letalskih opera- cij, letališč in upravljanja zračnega prometa,  varnost v zvezi z drugimi letalskimi dejavnost- mi, osebjem in napravami, ki se uporabljajo v civilnem letalstvu,  oper a tivne lic enc e ,  druge naloge nadzora varnosti, določene z iz- vedbenimi predpisi Evropske unije, Vlade RS, ministra, pristojnega za promet, razen nadzora nad izvajanjem letalskih predpisov in prekrškov- nih postopkov, ki jih organi Evropske unije izva- jajo neposredno. Ključne naloge CAA so:  vodenje in odločanje v upravnih postopkih (iz- daja spričeval letalskih prevoznikov, operativnih licenc, certifikacija aerodromov, certifikacija iz- vajalcev ATM/ANS, certificiranje centrov letal- ske medicine in zdravnikov letalske medicine, certificiranje organizacij za usposabljanje le- talskega osebja, licenciranje letalskega osebja, certifikacija organizacij in oseb, ki se ukvarjajo z gradnjo, proizvodnjo, kontinuirano plovnostjo in z vzdrževanjem zrakoplovov itd.),  izvajanje stalnega nadzora,  nadzor nad izvajanjem predpisov,  vodenje in odločanje v prekrškovnih postopkih,  vodenje registra zrakoplovov,  vodenje registra letalskega in drugega strokov- nega osebja,  vodenje vpisnika letališč in vzletišč,  vodenje evidence vzletnih točk in pristajalnih mest,  izvajanje nadzora varnosti operatorjev in zrako- plovov drugih držav, ki pristajajo na letališčih v Sloveniji (RAMP),  izdaja operativno-tehničnih zahtev,  izdaja direktiv o varnosti,  izdaja dovoljenj za gibanje in zadrževanje na javnih letališčih,  izdaja certifikacijskih specifikacij,  usklajevanje akcij iskanja in reševanja za civilno Letalstvo je zahtevna tehnična disciplina. Če samo pomislimo na pilotiranje sodobnih letal in na vse tisto, kar je povezano s tem, da letala varno letijo, da so pravočasna, vse pa mora potekati v skladu s pravili Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in nacionalnimi letalskim predpisi, lahko našo ugotovitev samo potrdimo. Zato smo k intervjuju povabili direktorja CAA g. Roka Marolta, ki nam bo predstavil svoj poklic, delovanje in pomen CAA, ki jo vodi. INTERVJU i ntervju z r Ok OM Mar Olt OM, direkt Orje M j avne agencije za civiln O letalstv O r epublike s l Ovenije (caa ) Aleksander Čičerov 242 Ventil 4 / 2021 • Letnik 27 letalstvo,  analiziranje poročil o dogodkih v civilnem letal- stvu,  reševanje pravic potnikov. Ventil: Kako vidite naloge CAA v bližnji prihodnosti še posebej, če bo novi Zakon o letalstvu sprejet? Rok Marolt: Na CAA si prizadevamo, da je letvica nivoja letalske varnosti postavljena zelo visoko. Pri svojem delu smo zavezani dosledno spoštovati evropsko in nacionalno letalsko zakonodajo in obe- nem tudi slediti mednarodnim standardom in pri- poročenim praksam. Veljavni Zakon o letalstvu velja že precej dolgo (glej Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno bese- dilo, 46/16 in 47/19). Potreben je temeljite prenove in posodobitve. Na CAA se zadnji dve leti skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo intenzivno trudimo pripraviti nov Zakon o letalstvu, ki bo sodoben in bo omogočal letalskim deležnikom v RS kakor tudi CAA strokovno in učinkovito delo. Novi zakon je skoraj pripravljen in pričakujem, da bo v kratkem na voljo zainteresirani javnosti za podajanje pripomb in predlogov. Ventil: »Preživeli« ste združevanje republiških agen- cij pod okrilje dveh novih agencij. Na kaj ste se opi- rali, ko ste takemu predlogu nasprotovali? Rok Marolt: V skladu z mednarodnimi predpisi je potrebno zagotoviti učinkovit nadzorni organ v obliki nacionalnega pristojnega letalskega organa. Z vzpostavitvijo nove agencije bi se pod vprašanj postavila zahteva mednarodnega letalskega prava glede samostojnosti nacionalnega letalskega orga- na – novi agenciji bi se sicer zagotovila samostoj- nost v razmerju do ostalih državnih organov, pro- blem pa je, da se letalskemu organu, ki bi bil po novi ureditvi del »mega« agencije znotraj nove agencije, ne bi zagotovila samostojnost (tako glede virov fi- nanciranja, kadrov in podobno). S tem bi se vrnili v leto 2010, ko je Republiki Sloveniji grozil ukrep Evropske komisije –predsodni postopek pred sodi- ščem EU proti RS. CAA mora biti neodvisna in samostojna. Osnovna letalska uredba EU, ki ureja letalstvo, določa, da države članice EU zagotovijo, da njihovi pristojni nacionalni organi neodvisno sprejemajo strokovne odločitve o certificiranju, nadzoru in izvrševanju ter svoje naloge opravljajo nepristransko in transpa- rentno, da so ustrezno organizirani in upravljani ter imajo ustrezne kadre. Evropska agencija za letal- sko varnost (EASA) neposredno nadzira slovensko CAA pri sprejemanju strokovnih odločitev in izva- janju nadzora za zagotavljanje letalske varnosti. Odločitve, povezane z letalsko varnostjo, morajo Rok Marolt, direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (CAA) pred vladnim Falconom 243 Ventil 4 / 2021 • Letnik 27 biti sprejete hitro in strokovno, kar bi bilo v »mega« agenciji nemogoče, saj bi letalski del take agencije postal neoperativen. Letalstvo pa mora biti sinonim za operativnost. Evropska in svetovna zakonodaja zahtevata, da so nadzorniki in letalski nadzorniki pri svojem delu in odločitvah samostojni. Imeti morajo pooblastila za odločanje in vodenje postopkov. Ventil: Bili ste del AA. Kaj je za vas osebno pomenil stečaj AA in kaj to pomeni za CAA? Rok Marolt: Kot je že uvodoma zapisano, sem velik del svoje poklicne kariere preživel v AA. Skupaj s študentskim delom se je nabralo kar celih 26 let. Dogajanja v AA sem ves čas pozorno spremljal. Kot nekdanji zaposleni delavec AA in tudi v vlo- gi direktorja CAA sem občutil veliko razočaranje ob propadu tako renomiranega in tradicionalne- ga letalskega prevoznika s svojo bogato letalsko zgodovino. Z vidika CAA prizemljitev nacionalne- ga prevoznika pomeni veliko izgubo po strokovni plati. Pri certifikaciji in nadzoru za naše razmere sorazmerno velikega letalskega prevoznika so le- talski nadzorniki pridobili veliko znanja, izkušenj in kompetenc, ki jih uporabljamo pri svojem delu tudi pri drugih letalskih prevoznikih, ki za svoje delo uporabljajo certifikate slovenske CAA. Z izgubo AA smo izgubili tudi del slovenske zračne suvere- nosti (op. A. Č.). Ventil: Kakšna je verjetnost, da bo Slovenija dobila novega nacionalnega letalskega prevoznika? Rok Marolt: Bojim se, da je možnost zelo majhna. Časi v povezavi z epidemijo in nezmožnostjo pro- stih potovanj ljudi še poslabšujejo možnost delova- nja letalskih prevoznikov. Za ustanovitev in zagon novega nacionalnega letalskega prevoznika so po- trebna velika finančna sredstva. Verjetno bi bila v RS edina realna možnost, da se za to odloči država. Zaenkrat pa nimam informacij, da se pripravlja ka- kšen tak projekt. Ventil: Kaj se je dogajalo v delovanju CAA v času COVID-19? Rok Marolt: Epidemija je od nas v zadnjem letu in pol zahtevala, da smo svoje delo prilagodili novo nastali situaciji. Ves ta čas je CAA delovala in svojim uporabnikom nudila vse storitve, ki so v njeni pri- stojnosti. Veliko je bilo dela od doma. Vse medna- rodne aktivnosti pa se izvajajo po video povezavah. V času epidemije smo zagotavljali, da so se vsi po- stopki izvajali tekoče in da ni prihajalo do zamud pri izdaji licenc ali certifikatov. Nadzor smo opravlja- li pretežno po video sistemih in s tem zagotavljali enak nivo letalske varnosti tudi v času spremenje- nih razmer. Ventil: S svojim delovanjem je CAA prisotna v delu mednarodnih letalskih organizacij. Kje vse in kakšne so odgovornosti CAA do teh organizacij? Rok Marolt: Republika Slovenija je 12. junija 1992 postala polnopravna članica ICAO. Članstvo v ICAO pomeni zavezo, da se vsaka posamezna članica ob- veže, da bo implementirala vso zakonodajo, s ka- tero ICAO ureja civilno letalstvo v svojih članicah. Trenutno je v ICAO 193 držav članic. Kot članica EU smo tudi del t. i. okolja EASA. Evrop- ska agencija za letalsko varnost (EASA) s standar- dizacijskimi inšpekcijami nadzoruje, kako posame- zna država spoštuje evropske letalske uredbe in jih uporablja v praksi. RS je tudi članica Eurocontrola in ECAC. Ventil: Mednarodno letalsko pravo zaenkrat še ne določa višine zračnega prostora nad članicami ICAO. Velja samo pravilo, da so države članice po- polno in izključno suverene v zračnem prostoru nad svojimi ozemlji. Glede na vse številnejše vesoljske aktivnosti posameznih držav se vedno bolj izposta- vlja želja po določitvi meje med zračnim in vesolj- skim pravom. Kaj mislite o tem? Rok Marolt: Kot že sami ugotavljate, mednarodno letalsko pravo, med drugim tudi Čikaška konven- cija, državam zagotavlja ohranitev popolne in iz- ključne suverenosti v zračnem prostoru nad nji- hovim ozemljem. Prizadevanja za raziskovanje in doseganje dogovora o opredelitvi zgornje meje zračnega prostora segajo v zgodnje dni letalskih poletov in se nadaljujejo v enaindvajsetem stoletju. Slovenija zgornje meje zračnega prostora še ni do- ločila. S predlogom novega Zakona o letalstvu pa pripravljavec želi urediti tudi to vprašanje. Za CAA je pomembno, da naša pristojnost seže do tam, do koder so lahko aktivni letalski subjekti oziroma do koder se lahko zagotavljajo storitve. Nedvomno pa je vprašanje razmejitve pomembno za zagotovitev enakega dostopa do vesolja, odgovornosti za ve- soljske aktivnosti. Ventil: Ali bi lahko brezpilotne zrakoplove uvrstili med orožje v smislu 3. bis člena Čikaške konvencije? Rok Marolt: Brezpilotni zrakoplovi so v zadnjem času aktualna tema na mednarodnem kakor tudi na domačem parketu. Z začetkom letošnjega leta sta v EU začeli veljati dve uredbi, ki urejata delo- vanje brezpilotnih zrakoplovov. Uredbi veljata v RS in se od 1. 1. 2021 tudi izvajata. V dosedanjih raz- pravah v povezavi z brezpilotnimi zrakoplovi je bila v ospredju predvsem njihova varna uporaba v naseljih oz. nad naselji, souporaba kontroliranega zračnega prostora in posegi v zasebnost. Potreb- no se je zavedati, da lahko brezpilotni zrakoplovi predstavljajo tudi grožnjo in zlorabo njihovega de- lovanja v kriminalne in teroristične namene. Hkrati z razvojem brezpilotnih zrakoplovov se razvijajo tudi INTERVJU 244 Ventil 4 / 2021 • Letnik 27 zaščitni sistemi, ki onemogočajo njihovo delovanje na določenem geografskem področju. Ventil: Kako bi po vašem mnenju lahko izboljšali za- upanje ljudi v varnost civilnega letalstva, še pose- bej glede na najnovejše dogodke (prisilni pristanek Rynaira, COVIDF-19, ugrabitve letal, sestrelitve letal in podobno)? Kaj bi morala storiti ICAO, Ministrstvo za infrastrukturo? Rok Marolt: Uporaba letal je po vseh statistikah najbolj varen prevoz ljudi in blaga. Zaupanje ljudi v letalstvo se je gradilo več desetletij in le s stalnim strokovnim nadzorom in z izobraževanjem vseh de- ležnikov je mogoče ohraniti zaupanje potencialnih potnikov. V RS sta za letalsko varnost pristojna predvsem CAA in Ministrstvo za infrastrukturo. V zadnjih letih CAA dobro sodeluje z Ministrstvom in moje mnenje je, da je Slovenija z vidika letalske varnosti varna in zaupanja vredna država. Ventil: Kakšna je prihodnost električnih letal? Rok Marolt: Tudi v času epidemije, ko se je število letov globalno zmanjšalo za več kot 50 %, je po- treben temeljit razmislek o tem, kako v bodoče zmanjšati ogljični odtis v letalstvu. Ponujata se dve možnosti: elektrika in vodik. Električni zrakoplovi se bodo verjetno uporabljali za krajše razdalje, med- tem ko naj bi v naslednjih 15 letih obstoječa letala zamenjala letala na vodik. Prehod na alternativne vire goriva bo povezan z velikimi stroški in obstaja strah, da bi to lahko pomenilo propad manjših letal- skih družb. Vseeno ostanimo optimisti! Ventil: V imenu uredništva VENTIL se vam zahva- ljujem za zanimivo in poučno »letenje« in vam pri vašem delu želim veliko uspeha in zadovoljstva. Naj bo letenje še naprej varno in brez dogodkov, ki bi ogrozili varnost civilnega letalstva tako nacionalne- ga kot tudi mednarodnega. Mag. Aleksander Čičerov, Uredništvo revije Ventil, UL, FS 245 INTERVJU Mednarodna konferenca Fluidna tehnika 2021, osrednji bienalni dogodek branže, bo potekala v Mariboru 16. in 17. septembra 2021 v IZUM-u – Institutu informacijskih znanosti. V letošnjih prispevkih se bomo posvetili sledečim aktualnim tematikam: - kam gre razvoj na področju hidravlike in pnevmatike? – digitalizacija …, - razvoj komponent – metode in pristopi snovanja, materiali, učinkovitost in integracija »pameti« …, - vloga računalnikov in programske opreme na področju fluidne tehnike – realistične simulacije …, - koncepti vodenja in nadzora naprav – novi pristopi ter koristi in možnosti za uporabnika …, - posebne rešitve s področja hidravlike in pnevmatike – energija po potrebi, sinhrono gibanje …, - novosti na področju hidravličnih tekočin – nove tekočine, novi pristopi in oprema pri vzdrževanju…, - … Vabimo vas, da se udeležite tega osrednjega dogodka branže! Vse informacije o dogajanju na konferenci najdete na spletni strani konference: http://ft.fs.um.si. Mednarodna konferenca Fluidna tehnika/Fluid Power 2021 Maribor, 16. in 17. september 2021