SLOVENSKO-AMERIKANSKI
Koledar za 1.1900
je dobiti
po 25 cen.ov komad.
List slovenskih delavcev v Ameriki

JSTo \A/
13.
1900
Leto "V^III.
Garnegieva dobra dela.
Kako jekleni trust v Oklahomi uničuje farmerje.
Oklahoma je bila pred desetimi leti paradiž za prve „bona fide" naseljence. Pred otvoritvijo posestva, kterega je vlada kupila od Indijancev, so istega več mesecev oblegali novega domovja iskujoči farmerji. Takoj, ko se je umaknil vojaški kordon, planili so hlastno čez meje, da bi zamogli še ob pravem času od zemljiške oblasti dobiti kolikor mogoče dober ,,claim". Seveda 60 kmalu spoznali, da so bila najboljša zemljišča že na skrivnem oddana. ,,Boua lide" naseljenci so se morali toraj z ostalim zadovoljiti, toda tudi ostalo je bilo še vedno vredno obdelovanja. Naselniki so sekali les, gradili svoje hiše, dela'i plote okolu svojih farm in mislili, da je njihova bodočnost zagotovljena, akopram s težkim delom. Toda Bog in žični trust dobrodelnega gospoda Andrej Carnegija, sta hotela drugače. V izgled naj povemo le malo dogodbico, ktera pa je tipična za stotine, morda za tisoče.
Pred nekterimi dnevi sta se vrnila gospa Matilda Hague in njen kore-njaški sin John A. Plague iz one obljubljene dežele nazaj v New York in pripovedovala svoje trpljenje ped blagrom Carnegijeve dobrodelnosti. „Minolo leto je bilo prav dobro", je rekel sin. ,, Letina je bila izborna in prav lahko bi bili shajali, da niso bili naši stroški večji, nego *-o iste zamogli pokriti dohodki od pridelka. Cene za naše pridelke so bile zelo nizke. Naša farma je bila z lesom zgrajena. Neko noč je našo ograjo požgal nepoznau hudodelec, morda prijatelj trusta. Že preje je imela bodeča žica visoko ceno. Zavitek je veljal $2.25. Od ustanovitve trusta so ceno zvišali na 85.75. — Državni in county uradniki 30 brez-dvomno v služlji trusta. Isti nastavijo farmerjem revolver na prsa in velevajo: ,,Ali plačate za ograje iz bodoče žice ali se pa proč poberite 1" Carnegie Steel Co. nam zavija vratove. Morali smo našo farmo za slepo ceno prodati, ker nismo bili vatanu plačati žično ograjo. Mala 6Vota, kterosino dobili za naše težko pridelano posestvo, je vzelo potovanje. Ostalo nam je le še par dolarjev. Uradniki so polastujejo vseh pogodb za napravo žičnih ograj in ugonobe s tem na stotine farmerjev, kajti drugačnih ograj kakor od bodoče žice sploh ne trpe."
Sage „naredir' $1,000.000.
Pri prodaji svojih pliuovih delnic monopolu Standart Oil Co. je Rus-sel Sage, stari zviti skopuh, kakor
Razmotrivanje o knjigi
v Slovensko - amenkanski Koledar za 1, 1900'
Piše Free Lance.
,,Rokovnjači na za padu" je povest, ktera predočuje čitalcu baj-duštvo v zahodnih državah kakor se je še pred malo leti godilo.
Popolnoma to razbojuištvo vdu-šiti pa se še dozdaj ni posrečilo, vsaj še večkrat čitaino sem ter tje o roparskih napadih na železnične vlake iu banke in o streljauju, kjer svinčene kroglje tako gosto frkajo
kakor bi jih bilo ducat za cent. Sin jednega James boyev je bil še le pred nekoliko mestci pred sodni jo radi uapada, kterega je vodil na že-leznični vlak. Meuda je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. Nadejati se moramo torej, da bode zbral nadepolni sin ,,vrednega" očeta kmalu svoj ,,gang", da tvrdka „Ja-mes & Co. Road-Agents and General Money-Transfer-Busiuess" ne propade minoloati.
te dni sam pravil, ,,naredil" S1,000.000. Kupil je delnice, ko so bile po 36 in jih prodal po 140.
Požari se množijo.
Po letuem poročilu požarnega maršala je bilo 1. 1899 1154 več požarov, nego poprejšne leto. Skupno število požarov je zuašulo 5393. 29 požarov je vzbudilo sumnjo požiganja in vsled tega so sumljive osobe zaprli Pet oseb so radi požiganja obsodili, dva slučaja pa sta še v obravnavi. V7 januvariju tega leta se je d^sedaj pripetilo že 43 p »žarov več, n^go v ietem času prejšnega leta. Prvi teden je h;lo 201 požarov, pri kterih je bilo osem ljudi usmrtenih.
Leta 1899 so imele zavaroval nice izplačati velikansko svoto in sic^r 136 milijonov dolarjev škode po požarih, ali 17 milijonov več nego leta 1898 Zato so nektere zavarovalnice sklenole zavarovalnino zvišati.
Naseljenci dospeli v kajitah in v medkrovju.
Gospod \Vm. C. Moore, uradnik uewyorške naselbinske oblasti je izdelal statistični pregled v newyor-ško luko dospelih naseljencev leta 1899. Mi posnemamo le bolj važne črte in sicer:
t i ,	Potniki v vo-
Ime črte	. ... .	. .
kajitah medkr. zeaj
Severo-nemSki I.loycl	17-759	53-^4^	99
Hamburg-am. črta	14.10S	3S.059	S2
White Star črta	12.741	25.20S	57
Francoska črta	6.124	22.SS3	54
Cunard črta	19.045	20.S53	62
Red Star črta	4-315	20.120	52
Holland-ameriška črta	4.010	17.219	51
American črta	13.37S	11.341	46
Prince črta	.251	14.244	17
V New York je Bkupno dospelo 107.415 potnikov v kajitah ; 303 7b2 pa v medkrovju ; ali skupaj 411 177 parniki so skupaj napravili 82b
voženj.
Mestnim delavcem zaslužek zvišali.
Služabniki javnih parkov v Boroughs Brooklyn in Queens so vče-rej zaslužek zvišali. Komisar Bro-wer, kteri je na čelu temu odseku jim je naznanil > „Delavci poslujoči v teh oddelkih, kteri so dc.sedaj dobili po SI 50 do $1.75 na dan, dobe od 1. januvarija nadalje po 32 na dan". Ravno tako so 14 ženskam, ktere pospravljajo in snažijo pisalne iu sobe javnih poslopij zvišali zaslužek po 50 centov na dan. Jed nemu delavcu so celo zaslužek zvišali od S2 50 na .$3 na dan.
Kaznovan bančni tat.
Lewis E. Goldsmith, bivši pomožni blagajnik Port Jervis National banke, kterej je ukral S101.000, je bil danes obsojen na 8 let ječe v Sing Sing. Goldsmith je bil smrtno bled, ko so mu naznanili obsodbo.
Podobe v tej povesti nam kažejo prav jasuo kako ameriški roparji pri enakih napadih postopajo. Kdor le hoče gledati in se groziti, bode takoj spoznal na prvi podobi, da sta dva roparja poštne potovalce postavila v jedno vrsto iu jim za-ukazala lepo iu mirno roke kvišku dvigniti. Tudi dve ,,ladies" sti med potovalci, skoro jima lahko na obličjih vidiš, kako se treseti — njih strah bi no mogel nič manjši biti, če bi celo videle miško proti niim leteti.
Ko sem drugo podobico v tej povesti gledal, sem se kar bal, da bi roparjeva puška ne poknila, vzlic temu, da bradač ospredji tako ponižno iu mirno roke kvišku drži kakor bi bil v šoli in bi se mu nekam mudilo. Kako sta se ta dva moža ,,zglihala" — to ni moj ,,business'4, zato naj le rečem, da bi bilo le želeti, da se zločinske nakane roparjev v podobah ne posrečijo, ampak da že v tem trenotku dirja škadron vojaških jezdecev potoval-oem v pomoč.
k
Razstrelba.
Plinova tovarna zletela v zrak.
V Hudson plinovi tovarni v Ne-warku seje pripetila dne 10. januvarija razstrelba, ktero so več milj daleč slišali. Poslopje se je razletelo na kosce in daleč na okrog so se zdrobila okna in hišno zidovje je razpokalo. Prebivalci vBega Ne-warka so bili v strahu in trepetu.
Uzrok razstrelbe še ni znan. Nihče ni bil v tovarni, ko se je pripetila razstrelba. 100 čevljev dolgo, 60 čevljev široko in ravno toliko visoko poslopje je imelo zidovje iz opeke, notri je bil gasometer, sesalke za pritisk iu retorte. Vsako uro je paznik napravo ogledal.
Pri razstrelbi je padla južna stena v kanal in istega z opeko zasula. Streha je frčala po zraku in padla nekoliko proč od tovarne. Vsled razBtrelbe prouzročeni zračni pritisk ;e bil tako hud, da je vrgel mimo-gredoče na cesto. Na Market cesti ni ostalo nobeno okno celo. Po hudem poku je švignil velikansk plamen iz razvalin. Gasilci so goreče razvaline kmalu pogasili, samo iz-puhteči plin niso mogli pogasiti. Gorel je vso noč, ne da bi zamegli ognjegasc: isto preprečiti.
Ker je veliki, na dvorišču stoječi gaBom^ter ostal nepoškodovan, ni nastala tema v mestu. Škodo, ktero je prouzročila razstrelba, cenijo na $25.000.
Morilec bode moral na električni stol.
Warden Johnsen iz Sing Singa je bil v četrtek iz Albany obveščen, da je prizivno sodišče zavrglo pri-ziv italijanskega morilca Antonio Serero iz New Yorka. Objednem je bilo naznanjeno, da bode dan izvr-žbe obsodbe kmalu naznanjen. Ko je bil Serero obvesten o odloku sodnije, se je kazal popolnoma mirnega. Večinoma leži na postelji in spi, ali po tobak puši. V Sing Siugu se nahaja že dve leti v mrt-vaškej celici.
Trolley voz povozil deklico.
Ze zopet je nesrečna Trolley uničila cvetoče človeško bitje iu nakopala srečni družini tugo in žalost. Pet let stara Minnie Ruppert, ktere stariši stanujejo št. 144 George St. v Brooklyuu, je te dni hotela prekoračiti cesto na vogalu Kuickebro-cker Ave. iu Jetl'erson St. V istem trenotku je pridrvil voz Trolley železnice in revico povozil. Prepeljal: so jo v bolnišnico, kjer je kmalu umrla v rokah zdravnikov, ko so hoteli izvršiti operacijo. Motormana voza so z*»rli iu postavili pod za tožbo ubojm.
Podobe, nahajajoče se v cenih izdajah knjig te vrste opazovati z očesom umetniškega kritikovanja, pač ne gre, ker male tiskarne niso preskrbljene z vsemi tehničnimi in drugimi sredstvi, ktere zagotovljajo podobe v izvrstnej lepoti.
„Zelezniški čuvaj'4 v njegovih „troublih" bo zabaval prav dobro vse čitalce — to vem. Skopal pa B6 slednjič vendar iz vseh šmeutanih sitno8tij tako, da je bilo vse ,,all right". Pravijo, da še sedaj živi, pa ne vem povedati, ali je na gorenjski, dolenjski ali notranjski želez-uiui nastavljen Zredil pa baje še ui nič, to rad verjamem, otrok ima sedaj že sedem — to še rajši vrja-mem, razveseljuje se trdega zdravja. Pusti mo ga torej in poglejmo kaj dela:
,,Squire Murphy." „Halloo Moik, how you make out, how is your old woman !" bi skoraj zaklical, ko se mi v povesti s tem naslovom predstavi prefrigani sin otoka svetni-nikov. (Pa čudnih svetnikov. Stavec.)
Kdor ima največ denarja, temu se uklanjajo služabniki naroda.
Gagejev odgovor kongresu.
Washington, 10. jnn. Gage, tajnik zveznega zaklada je včeraj poslal poslanski zbornici odgovor na resolucijo, v kteri so zahtevali, naj navede uzroke, zakaj je dohodke notraujih davkov vložil pri National City banki v New Yorku.
Spis je zelo obsežen in potrjen od zvtznega blagajuičarja iu druzih uradnikov zaklada, kteri vsi pravijo, da se je Gage povsem ravnal po postavi. Med drugimi slika Gage sedanji finančni položaj, vsled kterega je nastala potreba, dati bankam na razpolago zvezni denar. Vlada ni nikdar poprej dobivala obresti od denarja, kterega je vložila pri baokah. Tudi popreje seje že večkrat pripetilo, da so, ako so bili dohodki zaklada večji nego stroški, vložili denar v narodne banke, da se preprečijo finančne krize. In ravno sedaj so veliko več denarja sprejeli, nego izdali.
Ako si je izbral samo jedno banko pri kteri je vložil preostanek davkov, zgodilo se je le iz prikladnih uzrokov, nadaljuje Gage. National City banko si je izvolil zato, ker ob-stojite sploh samo dve banki, kteri zamoreti dati zadostno poroštva, da se pokrijejo dnevne vloge zaklada. Hanover National banka je ponudila za $11,910.500 bondov, Natio nal City banka pa za 814,000.000. Sprejeli so slednjo, ker je bila njena sigurnost največja.
Isti spis je Gage poslal tudi senatu.
Roparji dobili bogat plen.
V tovarni podružnice Prudential IuBurance Co v Long Island City je 11. jan. zvečer 20Ietui klerk Harry Athing iz Brooklyna ravno štel od agenta oddano denarno svoto skupno $806.37, kar je vstopil velik mož z rudečimi brkami, vprašal po superintendent in kar naravnost korakal v njegovo zaBebno pisarno Ko se je klerk obrnil, molil mu je ptujec nasproti revolver in ga posvaril ne klicati na pomoč. V istem trenotku je vstopil drugi mož, korakal naravnost proti prostoru, kjer je sedel klerk, pobral denar in zgi-nol. Ko se je Athing od svojega strahu zopet zavedel, sta bila roparja že davno zunaj. Policija sedaj išče roparja med poznanimi hudodelci.
Samomor pod lokomotivo.
Greenfield, Mass., 11. jan. Gospa Syivain Lehman iz New Yorka, 30 let stara si je danes zjutraj segla po življenju, ko se je vrgla pred drvečo lokomotivo in bila na mestu usmrtena. Vse kaže nato, da se je ženi zblodila pamet, ko jesto-
Murphy je prototip onih stotisoč Ircev, kteri se z petolizjem, potuho in zvijačo najprej, pozDeje pa z brezobzirnostjo in brutalnostjo — to vse nadomeBtuje bolj ko treba inteligenco pri njih — povzdignejo v političnem hlevu na stolček, raz kterega se državljanska krava molze.
Kdor se hoče smejati in čuditi, naj čita to črtico iz amerikanskega življenja. Dala mu bode v ohče prav dober pojm „how they make it."
Naj končam današnji pogovor-o Koledarju „Glas Naroda". Ko bo-dem ostalo tvarino preči tal, se bo-dem zopet oglasil na temu mestu. Ker je že to, kar sem danes o Koledarju omenil najmanj tri kvor terjd vredno, zato se bojim, da bi bili pri mojemu drugemu koledarskemu razmotrivanju že vsi iztisi prodani. Never miud — popis bo-dem priobčil vse jedno; da bodo oni, kteri ga več ne dob6, imeli vsaj „žmaht" po dobri, fini reči.
rila nesrečen čin. M;nolo noč je prišla sem in ostala v Elm House. Ob 1. uri po noči je trkala na vrata sosednjega gosta in zahtevala pisalnega papirja. Nekoliko ur pozneje je zahtevala žganje, toda se zadovo-lila s kavo, ko so jej povedali, da v hotelu ne prodajajo opojnih pijač. Ob 6. uri je šla na kolodvor Fitch-burg železnice in se tam vrgla pred lokomotivo.
Zmirjanje velja denarje.
Philadelphia, 9. jan. Go-spodičina Laura Evans, prodajalka v departemeut bazarju je tožila Louiso Werue, alias Louiso Wright za 810.000 odškodnine radi hudega razžaljena v prodajalnici. Porotniki so jej prisodili celo $12.500. Zato-žena ima S77.000 letnih dohodkov. Odkar se je pripetilo omenjeno razžaljenje, se j« o gospej Werne še enkrat javno govorilo in sicer ko je vložila tožbo za ločitev ter trdila, da ima njen mož dve žene. Med pravdo je p;sala sodniku, da jo njeni odvetniki nameravajo zastrupiti. Tudi v tej pravdi je sodišče odločilo proti blagi dami, ker ločitev ni dovolilo.
Zahtevajo osemurno delo.
Philadelphia, Pa., 10. jan. ,,Journeymen Steam & Hot Watter Fitters Association" je vse bose obvestila, da člani unije zahtevajo vpeljavo 8urnega delavnega dneva in 40 centov plače na uro. Deloda jalcem so dali do 1. maja Čas za premislek. Dosedaj je znašala plača teh delavcev po 82.75 na dan.
Zaprli štrajkarje.
B 1 o o s b e r g, Pa., 10. jan. Brez vsake pravice so včeraj večer šerif in njegovi briči v premogarski vasi Arnot zaprli 75 mož, žene štrajku-jočih premogarjev in člane njih družin. Ljudje so za sprejem dveh tja dospelih agitatorjev priredili mar-čanje in radi tega ,,strašnega" hudodelstva morali so v zapor. Zapor je prouzročil veliko razburjenost. Kakor pravijo se bodo najboljši odvetniki potegnili za štrajkarje. Sedem mesecev že traja štrajk in vkljub temu se delavci še ne mislijo podati.
Zahtevajo višjo plačo.
Pittsburg, Pa., 11. jan. Danes je pričelo štrajk 300 mož, kteri so delali v premogokopih Pennsylvania Salt Manufacturing Co. v Ma troni. Delavci zahtevajo zvišanje plače od 10 do 20 odstotkov. Vsled tega štrajka družba ne bode imela potrebnega premoga.
Nesramni gospodje.
S h a m o k i u, Pa., 11. jan. V tukajšnem premogokopu Philadelphia & Reading Coal & Iron Co. so danel 100 poljskih delavcev odslovili, ker jih včeraj ni bilo na delo. Ljudje so se po pravilih njihovega podpornega društva udeležili po. greba njihovega v pondeljek v premogokopu ponesrečenega tovariša. Ko so delavci prosili družbo za potrebni dopust jim je ista pod kaznijo odslovljenja prepovedala udeležiti se pogreba. Večina odpuščenih premogarjev je pri uniji ,,United Mine Workers".
Linčati so ga hoteli.
Cleveland, O., 10. jan. Voz električne železnice je danes na 3roadwayu zadel farmerja imenom Edward Addisa, in ga 60 čevljev daleč vlekel iu konečno hudo poškodoval. Velika množica ljudi se je zbrala in nameravala motormana in kondukterja linčati, ker bili so mnenja, da niso hoteli voz ustaviti, ko so Addisa videli na progi. Ko je množica motormana z voza potegnila je potegnol revolver in ljudi od Bebe držal dokler ni prišla policija na mesto. Ta je zopet napravila mir in motormana redila, da ga nič množica linčala-
Na vislicah pokorili.
Trije v Pennsylvaniji.
V Londonu obesili morilko otroka.
Montrose, Pa., 9. jan. Cor-nelij Shew in James J. Cngan, morilca bogatega farmerja Jackson Pepperja v Rush townshipu. Susquehanna conutyju sta bila danes obešena. Cagan se je osem dni pre<* svojim zaporom poročil s 15 let staro Emo Straitor, hčerjo spoštovanega farmerja iz Coventry. Morilca so posebej Bodili. Izvršitev obsodbe so štirikrat odložili.
Pittsburg, Pa., 9. jan. Tukaj so danes obesili Ogra Viljem Wbb-cota. Žalostna osoda mu ni nič kaj šla k Brcu. Ko je pod vešali opravil molitev, zaklical je okolu stoječim: ,,Zdravi ostanilel Rad dam življenje za mojo ljubico. Ljubil sem jo." Njegovo hudodelstvo je bil umor -sale Ogrske Aue Sestak, ker ga ni marala. Skušal je takrat tudi sam sebe ustreliti, toda se le neznatno ranil in zepet okreval. Ko je bil k smrti obsojen, je hotel skočiti raz most, kteri veže soduijsko poslopje in jetnišnico, kar bo mu pa zabra-nili.
London, 9. jan. Francoska vzgojiteljica Louisa Masset, ktera je je bila krivim spoznana umora svojega tri'etnega nezakonskega sinka Maufreda je zato danes zjutraj v Newgate pokorila smrt na vešalih. Pravijo, da je bil otrok nvjj« ujeuej nameravani možitvi. Obsojenka je bila na Franceskemrvzgo-jena. Pred letom dni je bila z otrokom povabljena v hišo gospe Ka-. dish, blizu Londona. Zelo je ljubila svojega otroka, toda še bolj Francoza, kteri jej je sledil na Augleško, in kteremu je zamolčala, da ima otroka. Gospa Kadish, njena sestra ji je svetovala, naj da dečka v francoski zavod. Drugi dan so našli otroka zadavljenega v poslopju železnične postaje. Obravuava je bila kratka. Morilka je dejanje vedno tajila.
Deweyeva nagrada.
Washington, 9. jan. Pred ,,Court of Claims" se je danes obravnavalo, glede nagrade plena, kterega je Dewey in njegovo moštvo zahtevalo v zneseku $382.000 za uničenje španskega brodovja pri Manili. Deweyev vdvetnik pravi, svota ni previsoka, ker so španske ladije imele večje število moštva iu težje topove, nego amerikanske, kar pa pravdnik vlade oporeka.
Seveda, j,.
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi S
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš, da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE . .
Bosch Brg. Co.
LAZE LINDEN, - - - MI0H.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.

;-- -few,
Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 189S
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Isdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ta pol leta..............$1.50,
La Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
»i >. m pol leta----- 3.50,
, „ ,, Catrt leta . . . „ 1.75. V Evropo poSiljamo liBt skupno / dve Številki,
„Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto.
,GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in oiobnosti •e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order.
Pii spremembi kraja naročnikov rtrosimo, da se nam tudi prejšnj bivaliSče naznani, da hitreje najd mo nasi Dvnika.
Dopisom in poSiljatvam naredit uaslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York Cit\
0 vojnem položaju.
Dokaj kočljivi položaj, v kterega so Anglijo tirali vojni dogodki, sil na površje vprašanje: kake vojašk pomoči ima v obče Se na razpolago da zamore izvršiti nameravano pod vrženje Boercev. Ako vpoštevamo redno angleSko vojno, kakor je na papirju, znaša vsa armada, vpo Stevširezerve, okroglih 330.000 mož "^frd teh jih je kakih 75.000 v Indiji od kterih pa v tem kritičnem času ne morejo niti jednega moža pogrešati. Torej ostane na razpolago Se približno 260.000 mož, vpoštevati moramo pa tudi, da je 40.000 mož redne armade raztresenih po raznih angleških naselbinah, in to je le mogoče nadomestiti z milico in prostovoljci , kteri so pa v obče le majhne veljave.
V tem trenotku imajo Angleži v južuej Afriki okroglih 80.000 mož, ti so v raznih oddelkih Bullerja, ob Tugela in Modderriverju, pod generalom French itd , v Durbanu, ob Kapu, pri zasedanju železnic, zajetih v Ladysmith, Kimberley in Mafeking, vjetih v Transvaalu, ali mrtvih in ranjenih. To število je preje prenizko, nego^visoko cenjeno. Skupna redna rezerva, o kterej bi zamogla Anglija Se razpolagati, bi torej bila 170.000 do 180.000 mož
—	na papirju. Toda že danes za-moremo vsled istin sklepati, ktere so se pokazale pri vzbruhnenju vojne da je od teh Številk komaj dve tretjini prištevati kot resnični. Ako od teh odračunamo število vojakov, kteri morajo ostati doma, da istega ne pustč popolnoma brez varstva,
—	potem ne preostaje dosti, da bi angleškim generalom poBlali na pomoč v južno Afriko.
Anglija bode torej prisiljena, ako se na bojišču kmalu na bolje ne obrne na njeno korist, hitro iqkati pomoč pri prostovoljcih v domačej deželi in na naselbinah.
Mi ne dvomimo, da ne bi angleSko zlato veliko število prostovoljcev privabilo, bodisi iz Anglije in iz druzih dežela. V tem je tudi iskati nado o vspehu Anglije, - seveda, ako ee sčasom razmere tako ne razvijejo, da bi imela opraviti še z drugim sovražnikom. To pa je prilika, ktero ni v nemar puščati. Ako se ne posreči, kakor kaže, nezmožnim angleškim generalom z redno vojno priboriti par odločnih zmag, potem morajo čakati, dokler prostovoljcev ne izvežbajo — kar pa po navadi obilo časa zahteva — med tem se pa lahko pojavi kako
Dosedaj je Rusija priliko izrabila in se približala Heratu, ako se ni tega popolnoma polastila. Mesto velja kot ključ k edinej cesti, ktera vodi iz Perzije skozi Afghanistan proti Indiji. Velike vojne oddelke odpošilja Rusija tja, tako se poroča. Skoraj posmehljiv je odgovor Rusije na interpelacijo kaj to pomeni, češ: poskusiti hočemo kako hitro bi za-mogli prevažati vojne oddelke po na novo gradenej železnici. Toda kaj naj ADglija stori? ; Ona mora tako storiti kakor bi verjela resnico tega odgovora.
Kar se kolonij tiče, je le mogoče računati na Kanado in Avstralijo. Kanada bi zamogla odposlati par stotin divjih jezdecev; v ostalem bi pa morala svojo moč obdržati koncentrirano. Mi ne jemljemo za resno pretenj^ Ircev v Zjed. državah toda utegnoli bi postati nadleŽDi, ako bi zvedeli, da v Kanadi ni vojnih oddelkov.
Da se je Avstralija v obče izrekla za pomoč, je vzbudilo začudenje, akoravno so poznavalci razmer že takoj pri naznanenju poročanega ,,navdušenja" avstrališkega prebivalstva, to zelo dvomili. Sedaj pa dohajajo avstrališka časnikarska poročila, ktera poročila vse drugače naznanjajo.
„Sidney Bulletin" piše : Usiljeno, neprošeno odpošiljanje vojnih oddelkov iz Avstralije, "da bi Angležem pomagali klati Boerce, je najbolj filistersko započetje, o ktereni smo kedaj čuli. Avstrališko ljudstvo bi gotovo, ako bi njemu prepu-steno bilo, odločno ugovarjalo proti temu, varovalo bi samo svoje kosti, ktere vedno napada nikdar siti lev. Avstralijo je k temu sramotnemu činu tirala tolpa državnikov, kteri vse poskušajo, samo da bi se pri več lordih in vojvodih onstran vode priliznili. Mala večina, s ktero je bil predlog sprejet Boerce pemagati moriti, pred no ga je postavodajalna moč odobrila, dokazuje kaj bi se v ministerstvu dogodilo, ako bi volilci imeli čas v premislek in organiziranje. "
Iz nail nt kolonij
Kapitalistični uzroki. Manila, 9. jan. General Bates se z velikim številom moštva premika na Imusu. General Wheaton je na treh krajih zadel ob Filipince in iste zapodil v beg. Poročnik Ward Cheney od 4. pešpolka je bil usmrten na prednji straži. Pri No-voleti je polkovnik Birkheimerjev oddelek osvojil trdnjave Filipincev V jarkih za nasipi so našli šestdeset mrtvih.
C h i c a g o, 9. jan. Potniki par-nika, s kterim se je španski nadškof Chappelle vozil v Manilo, so baje zvedeli, da obstoji-med Zjed. državami in papežem pogodba, po kteri bi kurija za plačilo $20,000.000 svoje zemljiškojDosestvo na Filipinah odp^opila Zjed. državam. Da sklenejo omenjeno kupčijo so poslali nadškofa y Manilo.
Boji na južnem Luzon u.
Manila, 10. jan. Švadrona 11. konjiškega polka je osvojila Naig, kakih 17. milj od Cavite oddaljeno mesto. Zgube naamerikanski strani znašajo jednega mrtvega in dva ranjena. General Schwanova brigada je dospela v Muntiniupa po težavnem korakan ju od S an Pedro Ma-caate. Ko sc Be Amerikanci približali, umaknili so se vstaši iz mesta. Med tem časom so Maca-bebe vohuni in oddelek konjiče razpršili 200 mož broječo četo Filipincev. V Benanu je bil sovražnik vtrjen: bataljon vojakov je Bicer istega pregnal, toda ne brez precejšne zgube na amerikanski strani.
bi Amerikancem ne bilo mogoče dalje prodirati. V Silangu je konjiča razdjala orožnico in vplenila mnogo streljiva. Tudi bolnišnica vstašiv z 7700 pesos gotovine so vplenili Amerikanci. Bežeči Fili-pinci so vzeli seboj štiri vjete Ame-rikance.
Kuba ima 1,500.000 prebivalce v.
Santa Clara, Kuba, 11. jan Ravno še pravočasno bodo predložili kongresu 30. nov. dokončano številjenje na Kubi, da iz istega posnamejo podatke za bodoče oskrb-ništvo na otoku. Vkljub zadnj vstaji proti španskemu gospodar stvu, ktera je tirjala 350.000 člo veških žrtev, znaša prebivalstvo na Kubi približno še vedno poldrug milijon duš. Pri številjenju bo na šli indijanske rodove, o kterih do sedaj ni nihče kaj čul kakor tudi ljudi, kterrše niso vedeli, da je Kuba prešla v amerikansko posest. Statistika številjenja bode služila v podlago volitevjprihodnjo.pomlad
Dopisi.
Gowanda, N. Y., 7. jan
Slavno uredništvo „G1. Naroda" prosim priobčite ta skromni moj dopis v predalih našega lista. No vic posebnih nimam od tukaj poročati ; delo grč še precej dobro, delamo vsi kar nas je tukaj Slovencev, ali vendar ne svetujem rojakom semkaj hoditi, ker delo se težko dobi v usnjarskih tovarnah, ker spomladi ne delajo in ne potrebu jejo toliko usnja kakor v jeseni.
Dalje naznanjam rojakom, da tudi jaz bi dal nekaj nagrade tiste mu, kteri sVuj; besedo v slovenskem jeziku, uh bode toliko pomtnila kakor v angleškem jeziku beseda ,,business", ali povem Vam vsem skupaj v stari deželi in tukaj biya-jočim Slovencem, daje ni pod vsemi evropskimi vladarji besede tolikega pomena kakor v angleščini business". Gotovo je marsikomu znano, da nisem Bog ve koliko hlač raztrgal na šolskih klopeh, ali toliko vsejedno vem, da je ni v slovenskem, poljskem, ruskem, niti nemškem jeziku besede takega pomena, kakor v angleškem ,,business", zato se je rojakom zaman truditi b kovanjem te besede, ker to je toliko, rekel bi nemogoče.
K Bklepu še opozorujem rojake naj bodo previdni ako potujejo \ Ameriko ali obratno iz Amerike v staro domovino," da se ^vedno iz-vestno obrnejo le na Fr. Sakserjain bodo gotovo dobro postreženi, ker drugi agentje vse drugače postopajo, nego govore ali obljubujejo. Te dni sta sem j prišla ^dva "rojakajz stare domovine s posredovanjem Mialerja v Uremenu, plačala sta za paro brodni listek 89 gld. avst. velj. za brzoparobrod,^ ali poslal ju je na Baltimore in sta bila I7dni na vodi, pisal pa jima je v stari domovini, da bodeta vil dneh čez morje. Zatorej rojaki, ne pustite se ekubiti in briti od židovskih ^agentov, ker vem, da ste najbolje postreženi pri gospodu Sakserju, in le vedno se držite gesla: ,,Svoji k svojimi"
Pozdrav vsem rojakom po širnej Ameriki, tebi „Glas Naroda-' pa želim obilo naročnikov in plačnikov v novem letu.	E. F. Germ.
Indianapolis, Ind., 6 jan.
Zares lepo se zavedamo in napredujemo Slovenci v vsakem oziru po vseh naselbinah širne Amerike. Od dne do dne se popenjamo čimdalje više do samostojuega, narodnogospodarskega in političnega stališča. Le tukaj v Indianapolis, dasi nas ježe precejSnje število in se še vedno prav marljivo naseljujejo, smo žali-bogduševno in politično popolnoma zanemarjeni. Slovenci tukaj ni mamo nič svojega, smo popolnoma zapuščeni, prezirani, zaničevani in nepoznani. Povsod kjer bivajo naši Bobrati v tej slavni ljudovladi drže gesla: ,,Svoji k svojimi" Le tukaj tega ne poznamo, kajti pre vladala nas je tista večna slovanska napaka : zavist, nevošljivost, ki smo jo seboj čez morje prinesli in skrbno čuvali kakor bunčico očesa, da bi jo ne zgubili v mrzlih valovih razbur kanega oceana. Brat ne privošči življenja rodnemu bratu, sestra ne sestri!
Tukajšnji naš rojak, opiraje se na naše rodoljubje, je otvoril trgo vino z grocerijskim blagom. Al namesto da bi se držali gesla ,,Svoji k svojim !" in podpirali slo vensko podjetje, nosimo raje svoj težko prislužene novce krivonoscem — in takim ljudem, ki se nam za hrbtom posmehujejo in z „Diego pitajo. Dragi rojaki! po tej poti ne bodemo nikdar prišli do zaželjenega smotra svojega. Ampak le tedaj ako S9 združimo po geslu : „Svoji k svojim !" iu združeno delujemo za solidno samostalnost naroda svo jega!	J. F-č
Weier City, Kans., 3. jan
Rojakom naznanjam, da smo dne 31. decembra 1. 1. tukaj ustanovil avstrijsko slovensko podporno dru štvo, to je novo podružnico štev. 5 Vse se je vršilo v najlepšem redu zato Be pa tudi srčno zahvalim vsem višjim uradnikom centralnega dru štva iz Frontenac, KanB., kteri so nas z iskreno slovensko ljubeznijo pohodili in svoje delo tako lepo iz vršili; lepa hvala tudi vsem bratom kteri so naB ta dan obiskali. Za podružnico v Weier City, Kans John Globokar.
Vojna med Sosrci in Anglijo.
Ko
n j i c a
Fili-
posredujejo. In kaj temu sledi, da« net Se ne moremo reči.
preganj a p i n c e.
Manila, 11. jan. Švadrona konjiče je preganjala Filipince od Bilanga do Silanga po zelo težavnem potu. Moštvo in posebno konji so po gorskih potih veliko trpeli. Pri Carmoni so dohiteli zadnje čete vstašev in jih razpršili. Tako hitro so bežali, da so pometali proč puSke in popustili top, v naglici tudi niso utegnili razdjati za seboj
mostove. Ko bi bili bl-.dnje storili, *
St. Anthony, Minn., 6. jan. Tukaj pri nas v Minnesoti je sedaj najboljša sezona za lovce; mraza ni, danes na treh Kraljev je celo tako gorko, da se lahko na prostem gibljemo brez površne suknje, snega nemarno nič, kar ni ravno redka izjema tukaj na severu. Ako ste g. urednik kaj lovca, Vas uljudno vabim na ta Sport, napravimo tak lov na volkove, kakor ga je napravil Bryan z njegovimi 100 uradniki na panterje, izvestno se nam bi dobro obnesel, ker volkov je tukaj pri nas že več kakor zajcev, ter so postali tako domači, da brez bojazni stičejo okolu hiš. Lov bi se pa splačal tudi zato, ker je za volkovo glavo razpisano 85 nagrade, ako bi število teh malo zmanjšali. Dobro bi bilo tudi zato, ker so pred temi v nevarnosti ovce; po zimi pa s čudnim tulenjem spravijo človeka v strah, ako se zamudi v noči hodeč proti domu.
VoSim Vam gospod urednik, kakor vsem čitalcem v novem letu obilo sreče in zdravja.	Š—.
M odder River, 8. jan. Bri-tiške prednje straže streljajo na grmovje,* za kterim se skrivaj boerske čete. Ker je zelo nevarno se to delo zamore vršiti le pri ugodni priliki.'Dosedaj se je^ vselej srečno izšlo. Tudi z razdjanjem farmerskih poslopij med sovražnima armadoma je Buller že pričel. Iz tacih priprav se da sklepati, da se bode armada eb Modderu kmalu pričela naprej pomikati.
L o n d od, 9. jan. IzLadysmitha od sobote niso sem dospela nikaka poročila. Mogoče je, da so od tačas Boerci že mesto osvojili. Tudi se tam Angleži ne morejo več dolgo braniti, ker že primanjkuje živeža in streljiva, zato jim je tudi 400 vjetih Boercev le v kvar. Niti pri Modder Riverju niti pri Colenso se ni zboljšal položaj za Angleže. Utrdbe Boercev pri Modder Ri' verju so vsak dan bolj nepremag ljive. Buller še vedno ni prekoračil Tugela reke.
General French je od 1. do 4. ja nuvarija zgubil 11 mrtvih in 44 ra njenih. 7. januvarija je njegova konjiča ogledovala kraj ob iztočnem krilu Boercev in našla na cesti proti Achertung močan oddelek Boercev, kteri so hoteli doseči Norvals Point. Od Suffolk polka, kterega so Boerci 6. januvarija pri Colesburgu zajeli, so 4 častniki in 23 mož usmrtenih, 1 častnik in 2i mož ranjenih, 7 častnikov in 107 mož vjetih. Kakor ,,Manchester Guardian" pravi, je poraz Angležev pri Colesburgu prouzročilo straho-petnost Suffolk polka. Istega se je polastil velik strah, pokazal je sovražniku pete, in število zadej ostalih je padlo Boercem v pest.
Lorda Robertsa in Kitchenerja danes pričakujejo v Kapstadt. Boerci so baje sklenili Bloemfou-tein v Oranje državi izprazniti. Iz Frere Camp se poroča, da je tam vse mirno, kar uničuje upanje, da se bode general Buller naprej po-
maknol. Iz podrobnosti o bitki 6. januvarija je razviden izboren vojni red Boercev, posebno glede porabe streljiva.
„Daily Mail" se iz Berolina brzo-javlja, da je bilo onih 45.COO Lyddit nabojev, ktere je izdelal Krupp, navidezno za Angleže, v istini le za Boerce namenjenih. Dosedaj navajajo oficijelna poročila zgube Angležev izvzemši bitke pri Ladysmithu: 1027 mrtvih, 3675 ranjenih in 5511 pogrešanih.
K a p s t a d t, 10. jan. Vendar sta enkrat došla željno pričakovana, namreč vojni maršal Roberts in načelnik njegovega štaba lord Ki-tchenir. Sprejeli so ju z vso le mogočo častjo. Vročekrovniki upajo, da se bode Bedaj na mah vse drugače obrnilo. Bila sta kakih 14 dni na morju in imela med vožnjo dovolj časa izdelati skupni vojni na črt.
London, 11. jan. Kakor financial News" pravi, je general Me-thuen pozvan iz južne Airike in general Warren izbran njegovim naslednikom. „Morning News" se je spravila celo nad general Bullerja, pravi, da njegovo zdravstveno stanje zahteva premembo zraka.
Vojni urad je dobil danes iz Frere v Natalu od general Bullerja sledeči brzojav: ,,Transvaalski brzo-jav navaja zgubo Boercev pri naskoku na Ladysmitv 6. januvarija, 4 mrtve in 15 ranjenih, dalje da je 6 baterij vkljub vstrajnega in hudega streljanja dohitel odločen poraz. Domačini trdijo, da je samo jeduo poveljništvo imelo 150 mrtvih in mnogo ranjenih. Najhujše zgube so imeli baje Oranjevci, ktere so transvaalski Boerci potisnili na najnevarnejše kraje.
Tukaj je ljudstvo zelo vznemirjeno radi sir CharleB Warena in njegove iz 10.000 mož obstoječe divizije, s ktero je pred večimi tedni pomnožil Bullerjevo armado. Deset dni ni bilo nič slišati o njem. Naj-brže izvršuje važno gibanje proti zapadu in razna znamenja tudi kažejo na to, da je temu tako.
V	Ladysmith je deset mož, med temi dva častnika, za legarjem umrlo. V Colenso pogrešajo od Bullerjevih ljudi pet vojakov in stotnika.
London, 12. jan. ,,Daily Mail', je zvedela, da so zgube v bitki pri Ladysmithu brzojavili v London. Angleži so navedli, da je bilo baje 14 usmrtenih in 34 ranjenih častnikov, kakor^tudi 800 mož usmr tenih in ranjenih. Zgube Boercev z sigurnostjo cenijo na 2000 mož.
V	vojaških klubih kroži vest, da se ob Tugeli bije nova bitka. Morda je ta vest v zvezi z'namenom še je-den oddelek vojakov poslati v južno Afriko. Včerajšnja ,.Morning Post" pravi glede Bullerjeve spremembe zraka radi zdravja, da je general imel mrzlico, sedaj pa že zopet okreval.
Uradnik'" vojnega ministerstva zanikajo v Zjed. državah razširjeno vest, da je general Methuen odpoklican.
K a p s t a^d t, 11. jan. Ravnokar iz Rensburga vračajoč mož pripoveduje, da je general French zase del zelo močno pozicijo in obko-ljuje Boerce od treh stranij. Ko bi mel na razpolago še 2000 zamogel bi nasprotnika popolnoma obko-ljiti.
Evropejske in druge vesti.
Pariz, 9. jan. Tukaj se otici-jelno naznanja, da so Menelik, kralj Abessinije, Muzaffer Eddiu, šah Perzije in Karol, kralj Rumenije, napovedali priti kot gostje na svetovno razstavo.
Berlin, 10. jan. Kakor pravijo je nemški parnik „Herzog", kterega je v Delagoa zalivu zaplenila britiška vojna Indija, zopet oproščen. Obravnave radi ,Bundesrathal Anglijo so že tako daleč, da bode možno rešiti zadevo mirnim potom. Princ Heinrichova vojna ladija Deutschland" je v Singapore dobila povelje takoj s polno hitrostjo odriniti proti Delagoa zalivu.
London, 10. jan. Nepovoljui dogodki v južni Afriki so omajali tudi močni temelj Salisburyjevega ministerstva. Ako bode parlament pri svojem zopetnem nastopu vsta-nu obnoviti zaupanje v vlado, in vzdržati svojo večino, je Se zelo
dvomljivo. Na vsak način bode moral jeden ali drugi goapod odstopiti, naj si že bode vojni tajnik lord Landsdowne ali glavni vojni marSal lord Wolseley. Posebno slednji se je zato zameril, ker ni hotel poBlati Robertsa v južno Afriko, in ko se je to vendarle zgodilo, ga javno napada). Ko bode notrajni boj v vojnemu uradu končan, nastale bodo zmešnjave in pričeli Be bodo napadi na vlado, kakoršnih Salisbury Se ni doživel.
B e r o 1 i n, 10. jan. Ko so danes predložili proračun, je rekel finančni minister v zbornici pruskega deželnega zbora, da je isti najugodnejši, kteri mu je bil kdaj predložen. Preostanek za leto 1898—99 znaša 84,360-000 mark in tudi letos jo pričakovati jednako ugoden VBpeh. Novi proračuni niso vrejeni po železničnih dohodkih kakor poprej. Dalje je opozarjal minister na rezervni zaklad za časa potrebe in prav posebno poudarjal, da so v minolih desetih letih plačali 800,-000.000 mark državnega dolga.
Del časnikov hudo kritikuje vče-rajšuji prestolni govor cesarja. „Tageblatt" pravi: „Cesarski poskusi sprave agrarcev niso ginoli. V splošuem pogreša časnikarstvo v prestol nem govoru to in ono, ali tudi kar naravnost izraža, da manjka istemu vsak globokeji pomen."
S t e.t t i n, 10. jan. Vnavzočno-sti nemškega cesarja in mnogoštevilnih dostojanstvenikov so dan^s spustili v vodo novi orjaški parnik Hamburg-ameriške družbe. Slavnostni govor je imel državni tajnik pi. Billow. Isti je bil samoumevno po mornaričnem kopitu, ter pel slavo nemškemu plovstvu in nemški pomorski trgovini. ,,Iu tako te krstim z imenom, ktero je nam vsem najdražje in najsvetejše — Deutschland". Krstim te ,,Deutcb-land". Pri teli besedah je razbil govornik ob ladiji steklenico nemškega šampanjca in sklenil svoj govor s triKratnim „živijo" na cesarja.
Parnik ,,Deutschland" je dobil svoje ime od prve prekoatlanti-škega ladije Hamburg ameriške črte, kteri je 1. 1848 kot jadernica z 220 potniki odrinil proti New Yor-ku. Novi parnik ima dvojni vijak, za 17.000 ton prostora, 23vrstjam-čene hitrosti in 686£ čevljev dolžine — ne dosti manjši nego ,,Oceanic", največja ladija sedajnosti. Novemu paruiku bodo omislili krasno in elegantno notrajno opravo, posebno kar zadene salone za potnike v kajitah.
Bordeaux, 11. jan. V Billiers se je danes zjutraj v zasebni hiši pripetila razBtrelba dinamita. Deset oseb je bilo usmrtenih.
Queenstown, 11. jan. Danes dopoludne je odpljul novi orjaški parnik ..Oceanic" od White Star črte proti New Yorku. Na krovu je imel 1331 vreč s poštnimi pošiljat-vami.
K r a k o v o, 11. jan. Dr. Frede-rik Kratter, kteri je miuolega aprila pobegnil od tod v Zjed. države in potem dobil potni list za povrat v domovino, da bi pričal glede pojasnila v pravdi radi korupcije v Galiciji, seje danes nameraval z revolverjem ustreliti. Pri njem bo uašli pismeno priznanje njegovih sleparij.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli: ,.Trave" iz Bremena, II. jan., 2399 potniki. ,,Pennsylvania" i/. Hamburga, 13. jan. .. Rotterdam" iz Rotterdama, 13. jan.
Dospeti imajo: ..Willehad" iz Bremena. ,Aragonia" iz Antvverpena. , Augusta Victoria44 iz Genue. ,,St. Paul" iz Southamptona. ,,L' Aquitaine", iz Havre. „Etruria" iz Liverpoola. ,,Frieslaod" iz Antwerpena. ..Amsterdam" iz Rotterdama.
O d p 1 j u 1 i:
„La Champagne", 11. jan. v Havre. ,,Darmstadt", II. jan. v Bremen. ..Belgravia", 13. jan. v Hambnrg. ,,Werkendam", 13. jan. Rotterdam.
Odpljuli bodo:
16. jan. v Bremen.
jan. v Southampton.
.Trave'
,St. Paul", 17.
.Aragonia", 17. jan. v Antwerpen. ,L' Aquitaine", 18.'jan. v Havre. .Willehad", 18. jan. v Bremen. .Pennsylvania", 20. jan. v Hamburg. ,,Ems", 20. jan. v Genovo. „ Amsterdam" 10. jan. v Rotterdam.
Parniški listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York.
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip PEzniac, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pkeširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na 1. tajnika Ivan Go v žet a, Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"*
Deweyovo darilo otrok.
Washington, 9. jan. DaneB je izročil odbor admiralu Deweyu veliko srebrno kupico iz kovine samih 10 centov, ktere je prispevalo 70 000 Amerikaucev, večinoma otrok. Slavnoat seje vršila v navzočnosti raznih dostojanstvenikov vojne iu mornarice, kakor tudi odličnih dam. Kupica je bila šest čevljev visoka, z amerikauskimi zastavami okrašena in zavzemala ves prostor vogalnega okna.
Senator Depew je imel govor pri izročitvi darila. Dewey se je zahvalil z srčnimi besedami. Rekel je, da je radi novega dokaza hvaležnosti njegovih sojakov zeloginjen. Najbolj ga veseli ker so se prispevanja udeležili otroci v tako veliki muožini. Hvaležnost malih ga zelo veseli. Pripovedoval je kako se na cestah drenjajo k njemu otroci in mu šepetajo svoje male poklone. K sklepu so pili kakor običajno na zdravje otrok iu admirala.
Rusija kupuje baker.
Houghton, Mich., 21. jan. Calumet & Hecla rudnik pošilja ogromne množine bakra po kopnem čez San Francisco, Nagasaki in Port Arthur, Kitajsko na Rusko — vse je nujno naročilo. Mislijo, da bodo pošiljani baker rabili za vojaške namene.
Ceno sredstvo proti trusti.
Denver, Colo., 10. jan. Predsednik Arthur Hadley iz Yale je rekel včeraj večer v svojem govoru pred Candlelight klubom: ,,Ako kdo ustanovi trust proti javnemu blagostanju, ne povabite ga k pojedini, ne obiskujte njegove družine, prezirajte ga v druščini, z jedno besedo: obnašajte se proti njemu ob vsaki priliki tako, da bode čutil svoje izobčenje iz človeške družbe".
Morda bode še tekla kri.
Lexington, Ky., 9. jan. Jutri odrine milica v Frankford, da varuje governerja Taylorja, ako bi Goebelovi pristaši poskusili slednjega z silo vmestiti. Del vojakov je poslalo orožje naprej in se v za-sobnih oblekah odpeljalo v Frankford. Kakih 500 mož bode pripravljenih, da se postavi v bran Goebe-litom, kteri se oborožujejo iuod VBeh strani hitijo skupaj.
Sum je zadostoval.
Columbia, S. C., 9. jan. Ru-fns Salter premožen zamorec, kteri je pri WeBt Springs imel farmo, je bil na sumu požiganja. V nedeljo po noči so ga zbudili nepoznani možje in mu velevali priti iz hiše. Ko je ■topil pred svoja vrata, so ga ustrelili. Zločinci so natoodišli in nihče jib ne pozna.
Morilka oproščena.
Chattanooga, Teun., 10. jan. Pravda proti igralki Julia Morris n (James), ktera je ustrelila Frank Leidenheimerja, mau&gerja, se je danes končala t oproščenjem, porotniki so jo spoznali nekrivim ; to je prouzročilo burno odobravanje med poslušalci. Igralka je imela dolg govor pred sodnijo. Ta ženska je ustrelila Leidenheimerja dne 23. ■epi. na odru tukajšnjega gledali-ftča. Opročč)! »igralka I o po raznih mestih pripovedovala kolikim sku-injava n so razpostavljena mlada dekleta na gledališčih.
Potniški parnik ponesrečil.
St. J o h n s, N. F., 11. jan. Veliko ladijo, kakor menijo potniški parnik je pet milj od Peters River-ja vrg<-l vihar na obrežje. Ime la-dije ni bilo moč izvedeti, ker je morje še preveč nemirno, da bi bilo možno priti bližje. Na krovu je bilo videti več osob. Nektere so popo-ludue valovi odplavili, ostali pa so se na krovu privezali.
16letni morilec krivim spoznan.
A n t j. , n y, Kans., 12. januvarja. 161etni fa/merski sin John Ncrn-stett je spoznan krivim umora prve vrste, tako se glasi rek porotnikov. Njegova lastna 10 let stara sesfri-čina je bila žrtev mladega zločinca.
Meseca junija m. 1. je Nora prišla k temu dečku na polje, ko je oral in se ni več povruola. Dva dni kasneje sojo našli nezavestno in hudo p iškodovano v starem vodnjaku; umrla je nekaj ur potem ko so jo našli ter se ni več zavedla. Dečka so zaprli in je pri zaslišanju priznal, da je z deklico sramotno postopal, potem jo pa vrgel v vodnjak.
Umor in samoumor matere.
M c P h arson, Kaus., 10. jan. Gospa Josipi na Christie je danes svojima obema ne še šest let starima otrokoma prerezala vratove, potem pa sama sebi, preje pa je hišo, v kterej je bivala zažgala. Otroka sta bila takoj mrtva, žena je pa kmalu umrla. V ponedeljek bo zaprli Joe Christie, muža in očeta zaradi pijančevanja in ker ni zamogel plačati denarne globe, je moral v ječo. Zena si je to tako hudo k srcu vzela, da je zblaznela iu v blaznosti izvršila grozni čin.
Ljudje in živina zmrznili.
E 1 Paso, lVx., 11. jan. Iz White Oaks, New Mexico v Sacramento goriih, 150 milj od E1 Paso se poroča, da je včeraj one kraje obiskal hud snežni vihar. Zmrznila sta dva človeka in tisoče živine.
Brazilijanci požigajo denar.
Ri o J an e i r o, 9. jan. Severino Vieira, kteri se poganja za službo governerja je odstopil svoj urad kot poljedelski minister in minister prava Exitacio Poasoa bode začasno opravljal tudi njegov poBel. Fiuaučui minister je ukazal VBak teden 2 milijona Milreis sežgati, dokler bode dosežena svota 50 milijonov milreis. To pa zato ker je preveč papirnatega denarja iu ta zelo majhne veljave.
Trinajst šolskih otrok zmrznilo.
Dunaj, 10. jan. V Miiuich-schlag, v vasi z 400 prebivalci, nedaleč od Neuhausa na češkem je trinajst otrok zmrznilo v snegu, ko so šli v šolo in jih zalotil snežni vihar.
Viaka skočila iz tira.
B r n s e i j, 11. jan. Vlak vozeč iz St. PeterBburga v Ostende, je danes zjutraj na postaji ne daleč od Bruselja skočil iz tira. Več osob je bilo poškodovanih.
Rim, 11. jan. Vlak vozeč med Briudisi-Calais je danes zjutraj trčil pri Corneto (Cerneto Tarqui-nia, ne daleč od Civita Vocchia) z brzovlakom vozečim med Rimom in Civita Vecchia. Med poškodovanimi je tudi neka ameriška dama in njena služkinja, vsled obče zmešnjave se še ne vč za njeno ime.
Drobnosti.
Umrl je dne 7. jan. t. 1. v Scott-dal e, Pa., naš rojak Anton J e r i n po dvatedenski bolezni. Pokojnik je bil vol. letu svoje starosti, ter zapušča vdovo in štiri nedorasle otročiče, dva pa že delata v jami, sin iu hči sta pa že poročena. K poslednjemu počitku gaje spremilo obilo ljudi raznih narodnosti. Slovenci smo se vsi udeležili Bprevoda.
Naj v miru počiva !
* *
*
Zver v človeški podobi je oni gostilničar in posestnik Ravnik, o kterem smo že poročali, da ga je ljubljansko porotno Bodišče obsodilo na smrt na vešalih, ker je svojega lastnega prijatelja Žvana zavel v samoto, ga umoril in — oropal. Mož je nasilne nravi, je brutalno postopal sč svojo ženo, je živel nemoralno — v pregrešnih razmerah z drugimi ženskami — je iz gole dobičkarije, da bi mogel ugajati svojim strastim, brez usmiljenja umoril svojega lastnega prijatelja in slednjič je na razpravi, ko je videl da je partija zanj zgubljena in da bo moralo biti zadoščeno za grozen zločin, ki ga je storil, ko je videl, da je ž njim vse pri kraju, da je on zgubljen za življenje in življenje zanj, priznal, kakor „S1. Nar." piše, daje zagrešil tudi umorstvo na ljubljanskem trgovcu Stedryju, ktero umorstvo je svojedobno vzbujalo veliko senzacijo baš zato, ker niso mogli priti pravemu zločincu na sled in je trpelo več osob, ker je nanje padel sum.
* *
*
* Ubo^oljudstvo ! S Pivke poročajo, daje vreme zadnjih dnij napravilo ogromne škode na sadnem drevju. Snega in ledu se je toliko nakopičilo na vejah drevja, da ga iste niso mogle nositi in so se kar lomile. Drevje je potrto in uničeno za leta. Skoda je ogromna, ki jo bo ljudstvo občutilo tem bolj, ker sta mu seno in sadje — zlasti češplje — glavna vira dohodkov. Zato pomenja vreme zadnjih dnij pravo katastrofo za ubogo ljudstvo. Kakor izgled naj navedemo, da cenijo že škodo, ki ie zadela le vas Kilovče samo, na 10
tisoč gold. Ubogo ljudstvo 1 * * *
Varujte so agentov za izsel jevanje! ,,Triester Tagblatt" svari pred agenti za izseljevanje: Silvijem Nodari v Vidmu in Karolom Pi-reli v Trstu, ulica deli' Arsenale št. 2. Poslednji si je od dalmatinskih izsoljencev, namenjenih v Ameriko, izplačati predplačila za vožnjo po morju in po kopnem, a med potjo so njegovi agenti pod raznimi pretvezami zahtevali še znova veče zneske, a v Ameriki jim dotični družabnik Pirellijev ni hotel poskrbeti vožnih listkov ter so jih amerikanske oblasti, ko so bili brez vseh sredstev, morale izročiti avstrijskemu konzulatu. * * *
Koroške novice. Na južnem kolodvoru v Beljaku so našli dne 6. dec- ustreljenega Jož. Hell-a iz Trga. Zraven njega so našli nov samokres. Ne v§ se, ali se je Hell umoril sam, ali ga je kdo napadel.
Dne 3. dec. je v Beljaku 201etni krojač P. Sturm skočil z dravskega mosta v Dravo. Hotel se je sam usmrtiti. A voda se mu je zdela bržkone premrzla. Splaval je na breg ter se je sam rešil.
V	Volšbergu se je obesil nek hu-zar. Zakaj, ni znano..
V	Beljaku se je obesil 42-letui hlapec J. Melher zaradi „nesrečne ljubezni".
* * *
Raznotere vesti. Na sveti večer o poluuoči je ustrelil nekdo v Pazi-nu pred cerkvijo v načelnika občinske straže Jos. Mariniča, in sicer z revolverjem v levo lice, da mu je obtičala kroglja v vratu. Mariniča so prepeljali v tržaško bolnišnico, napadalca pa v zapor. — Železniški delavec Ivan Gruden v Nabrežini je šel po cesti ob burji, katera gaje vrgla ob tla ter mu zlomila ključnico. Tesarja Naccarija je vrgla burja iz ladijšča Sv. Marka v Trstu v morje. — V Trstu se je hotela zastrupiti 63Ietna šivilja Collesa radi žalostnih gmotnih razmer; izpila je nekaj fenilne kisline, ali so I jo vendar redili.
Lokalna železnica Trst-Poreč. —
Politični obhod in razlastitveno postopanje glede spremenjene proge od km. 4.3 do 4.8 imenovane železnice se je vršila dne 5. jan. 1900 Komisija se je sešla ob 10. in pol predpoludne v Sv. Soboti ter je o tej priliki vsaki udeleženec smel prigovarjati načrtu proge, oziroma razlastitvi.
* * *
Vedeževalka vzrok samomora.
Mladi mornar Žiga čizin na Reki je dvomil na zvestobi svoje izvo-ljenke. Da se prepriča, kako je prav za prav z njenim srčecem, se je podal k neki vedeževalki, ki mu je prerokovala iz kart, da njegova draga kmalu poroči — drugega. Ves razburjen je šel k njej, beseda je dala besedo, ločila sta se z sovraštvom v srcih. Tretji dan so našli mornarja — obešenega.
* . *
Nesreče na želoznici so sedaj še vedno na dnevnem redu. Dne 28 dec. zjutraj je trčil koroški osebni, vlak ua postaji Sv. Mihael na Štajerskem v drugi vlak, ki je stal na progi. Več vozov je razbitih, stroj potuiškega vlaka je poškodovan. Hvala Bogu, da je ranjen samoten
potnik, in še ta neznatno.
* * *
Štrajk v kaznilnici v Kopru. V
jutro dne 27. dec. kaznjenci v Ko-perski kaznilnici niso hoteli delati, ker so bili nezadovoljni s hrauo, katero so jim dali za minole praznike. Pod prejšnjim ravnateljem je baje bila boljša. O kakih izgredih ni bilo čuti dosedaj, vendar se je iz tržaške garnizije stotuija vojakov odpeljala v Koper. Tudi sodna komisija z državnim pravdnikom na
čelu seje podala tjekaj.
* *
*
Roparski napad. 21. dec. večer je prišel v neko gostilnico v Bači pri Tolminu mlad mož, ki je hotel tamkaj prenočiti. Odkazali so mu sobo v prvem nadstropju. A kmalu seje vrnil v kuhinjo, češ da ga v sobi zebe. Krčmarica je baš štela denar. Naenkrat je neznanec Bkočil proti ženski ter jo na več mestih ranil z nožem. Žena je klicala na pomoč. Prihitela je dekla; tudi njo je ranil z nožem. Potem je pograbil denar — kakih 30 gld. — ter zbežal. 27. dec. ga je orožništvo aretiralo ter spoznalo v njem Petra Carlija z Ponikev. Obe ženski stav
smrtni nevarnosti.
* *
*
Spomenik cesarici Elizabeti v Budimpešti. Dne 19. dec. je v prostorih ministra-predsednika zboroval odbor za postavljenje spomenika blagopokojni cesarici Elizabeti, o čemer se je konstatiralo, da je v ta namen nabranih že 727.000 gold. Sedaj razpišejo natečaj za načrt spomenika.
* *
*
Zakaj Madjari trebajo Slovanov?
Na to vprašanje je odgovoril te dni na nekem shodu v Požuna madjar-ski politik in državnik Desider Szi-lagyi. Glavni nalog — je menil — Madjarov je, da z vsemi močmi delajo za gospodarsko ojačenje dežele. Bogastvo je v političnem življenju moč. Njegovo mnenje je, da je baš iz jezikovno mešanih krajev največ pričakovati v tem pogledu. Temperament madjarskega plemena se nagiblje v ekstreme. To pleme ne pozna mere, toliko v navdušenju, kolikor v žalovanju. Mirno, trezno pomišljevanje in žilava vztrajnost sti pa odlični lastnosti Nemcev in Slovanov. Zato mora mešauje plemen na Ogerskem že po naravi do-našati dobrega sadu. Le oni um6 ustvarjati resnično velike stvari, v kterem je hladno računajoče raz-mišljevanje združeno z strastnim navdušenjem. Spoštovani predsednik zborniceogerske meni torej, da Slovane na Ogerskem je Bog posta vil na svet v ta namen, da dajejo Bvojo kri za regulacijo madjarskega temperamenta, oziroma za zabelo ogrske krvi.
* *
*
Poljnbpo telefonu. Parižani se smejejo nesreči, ki se je pripetila nekemu visokemu dostojanstveniku ki je imel navado, da je za telefo-nično zvezo prosil tako-le: Gospica, če me zvežete kmalu z številko to in to, Vam dam poljubček. Neka tere telefonistke so se smejale tej

galantnnsti, pri eni pa je obsedel. Tožila ga je zaradi razžaljeuja časti in nedavno je bil obsojen v — dva meseca ječe.
• *
*
Svoboda tiska na Rnskem. S prvim januvarjem 1900 (starega koledarja) stopi na Ruskem v veljavo novi zakon o tisku. Z istim je zagotovljena svoboda tiska. Rusko do-vinstvo piše navdušeno o ministru ki je napravil načrt tega zakona ter
pregovoril carja, da odobri istega. * *
*
Pomiloščenja v Srbiji. O priliki „8lave" v hiši Obrenovičev na dan sv. Nikolaja je kralj Aleksander pomilostil 232 kaznjencev; med njimi je 36-im spremenil težko ječo v okovih v navadno ječo, ostalim jp odpuBtil zadnji del kazn. Le radi-kalcev izza pravde o ,,atentatu" ni obsinila kraljeva milost.
IliiniiviA najceneje in najhi-
UGflBl B treje pošiljaš v sta-vviimiro domovino, ako
se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.38 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold.
840 75 in pošto 20 centov.
(20. £.)
Naznanilo.
Listnica nredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za §20.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
i KJE JE ?
MIHAEL BUTALA, pred 6 leti je bivalna Calumetu, Mich., in potem odšel v Ely, Minn., sedaj ne veni kje je sš ženo in deco. Njegov brat bi rad zvedel za njega ter prosi rojake in čitalce tega lista ako kdo ve za njegov naslov, da ga blagovoli uaznaniti: John H. B u t a 1 a, 157 Old Tam, Calumet, Mich.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo
novo društvo z imenom bv. J u r j a štev. 9GO (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od 81000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. d6 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučeu v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do 83000. Za bolniško podporo Be plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 ua teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi. kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku: Ant. Gregoriz, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajuiku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago. III.
Kje je!
JOHN ZUPAN, doma iz Sent Jerneja na Dolenjskem; pred enim letom je bil v -Tolietu, III. Njegov naslov bi rad zvedel njegov sin: Josip Zupan, P. O. Bessemer, Pa., Laurence Co.
Palace Meat Mel,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Micb.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
33T kranjske klobase. T^s
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Naznanilo.
Rojakom nazuanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., ter se priporočam za nadaljui uaročila knjig, kteri h imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto.
Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, PittBburg, Pa.
MATH. P0G0RELC,
St. Marys Church 57 St.,
Pittsburg, Pa.
Na prodaj
iz proste rokejposestvo in hisa^pri
metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec iu na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in Be na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanica in veliko dvorišče, to vse je obzidano a kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Markotu Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, po šta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
Slovenci in Hrvatje y Chicagi
pripravite se na
Maskeradni ples
kterega priredi
31c ;:4forno druitTO ,.SLOVENIJA"
št. 44 Oesk Slov. brat. podp. Jed. v soboto due 27. jannvarija 1900
V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnin a za, osoloo ct. fžff- 10 najlepših in karakterističnih mask bode dobilo darila vredna 875, temu sledi tudi nekoliko Bkup-nih daril.
Udeležnikom se ponuja živahna zabava in vabi k obilni udeležbi
ODBOR.
Francoska parobrodna družba
e
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča št v- 42 North River, ob MortoD Street:
La Gascogue	18. jan. 1900.
La Bretague	25. „ 1900.
La Normandie	1. febr. 1900.
L' Aquitaine	8. „ 1900.
La Gascogue	15. „ 1900.
La Touraine	22. ,, 1900.
La Normandie	1. marca 1900.
La Bretague	8. ,, 1900.
L' Aquitaine	15. „ 1900.
La Champagne 22. „ 1900. La Touraine	29. ,, 1900.
La Gascogue	5. april 1900.
L' Aquitaine	12. ,, 1900.
La Champagne 19. ,, 1900. La Bretague	1 26. ,, 1900
Prvi razred kaj i te, do Havre veljajo $60 in višje
Glavna agencija [za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW vORK.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange
^^ Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tadi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine s m o d k e, dobiti so dobra jedila in prenočišče.
V	obilen obisk se priporočam
(l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik.
Ne-
podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici bvoj lepo na novo urejeni t
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dobef WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY. MICH.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr vi sloven-s ki
1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijačo, finim whiskeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejeno prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 18. St., Omaha, Neb.
T »i Frfcolsz. Nepremagljiv grad t pečinah,
Pripovedka i* kranjske zgodovine. — Poslovenil Free-I-ance.
(Konec.)
Ta"dogodek ,'je viteza Ravbarja neizrečeno osupnil. Tudi se je za-6eIo govoriti, da so ljudje Luegerja v raznih krajih dežele videli. Kako bi to mogoče bilo, VBaj je grad tako tesno oblegau, da bi ga komaj miš zamogla oataviti? To pa ne more biti i^snično! Vedno več svedokov se je oglaševalo, rekoč, da so tu iu tam srečali roparskega viteza. Ako je to res, potem morajo v predjam-eki grad podzemeljska pota voditi. Komu so ta pota znana?! čim dalje je Ravbar oblegal grad, tem bolj je bil prepričan, da v njega vodiji skrivna pota. Nastopila je zima, \ hudemu mrazu so Iiavbarjevi vojaki veliko trpeli in ni bilo čuda, da so med njimi nastale raznovrstne bolezni.
Ravbar je radi tega hotel obleganje gradu opustiti, pa cesar mu je zapovedal, da se ga mora na vsak način polastiti. Tako je bil Ravbar primoran ga še dalje oblegati, akc-ravno je že obupal, 'ada se mu bode grad kedaj podal.
Lueger je z svojimi sovražniki še vedno kako burko pogodil. Povabil je stotnika Ravbarja večkrat, da naj ga obišče, obljubivši mu slo-bodui uhod in odhod. „Pridi gori k meni, dragi prijatelj, da se mah ogreješ, in da popi jeva kapljico dobrega viuca" — tako se je Lueger iz visočina norčeval. Ravberje tak« povabila odklonil, to se ob sebi razume.
O Božiču je gostoljubni predjam-ski grajščak po vrvici spustil doli tolsto gosko svojemu „prijatelju", proseč ga, naj mu še dalje ostane ,,privržen", ako more vzdržati. To ne bode njemu (Luegerju) in posadki na nikaki način škodovalo.
Teden za tednom je prešel, pa oblegovalci niao mogli nič doseči.
Ravbar je slednjič cesarju poročil, oblegovauje brezvspešno, in da na ta način ni mogoče priti Luegerju do živega. Cesar Frederik III. pa ni hotel tega verovati, na nobeden način ni mogel zmago Luegerju prepustiti. Ukazal je torej Ravberju še dalje predjamski grad oblegovati in vsa sredstva vporab-ljevati, da Lueger zasluženi kazni ne odide.
Prišla je Valika noč in Lueger se je zopet oglasil. Prosil jo Ravbarja, naj zagotovi varnost služabnika, kterega hoče o važnih poročilih k njemu (Ravbarju) poslati. Stotnik je v to dovolil. Kmalu je prišel telesni služabnik Luegerjev v Rav-baijev tabor. Prinesel je seboj jer-bašček najlepših rudečih jagod, rekoč: „Te jagode mi je velel moj gospodar Vam stotnik izročiti, da se malo okrepčate". To je bilo o času, v kojem to sadje v deželi še davno ni cvetelo, tem manj pa dozorelo. Lueger je mogel toraj jagode iz toplega, bolj južno ležečega kraja dobiti.
Ravbar je svoje začudenje o Lue-gerjevem darilu kolikor bilo mogoče zakril, ogledal pa si je bolj natančneje poslanca iz grada. Naenkrat ga prešine misel in po njej je začel takoj ravnati. Zatajivši v sebi VB? bridkost, je prav prijazno ogovarjal Luegerjevega služabnika, dal povabil gaje k obedu, ter ga je na najboljši način pogostil. Pri tej priliki ga je prav polagoma o raz-nih grajskih zadevah izpraševal. Ko je Ravbar opazil, da ima z ja&o „navihanim" človekom opraviti, mu je odkril naravnost kaj od njega zahteva. Obetal mu je cesarsko priznanje in veliko nagrado, ako pomaga v to, da oblegovalci graj-šftaka bodisi živega ali mrtvega v roke dobč.
S prva se je grajski sluga odločno branil kaj tacega storiti. Polagoma pa je zaužito vino in obljubljeno plačilo, vendar le na njega vplivati pričelo. Tomaž, tako se je Luegerjev služabnik imenoval, je slednjič stotniku izdal, da se njegov gospodar vsaki večer v kraj grada podaja, kteri je bolj slabotno ▼trjen, nego drugi kraji grajskega potlopja. Ko bi se na to mesto to-
/
povi uravnali, bi pač nekoliko strelov tanko steno dotične sobe razbilo. Ravbarja je to naznanilo tako razveselilo, da je izdajalcu takoj veliko svoto denarja podaril, češ, s tem si ga bo popoluoma na svojo stran pridobil. Stotnik je dosegel, kar je nameraval. Tomaž je obljubil, da hoče v enemu prihodnjih večerov, ko se bode njegov gospodar v slabotno vtrjeni kraj v gradu podal, na vidljivi kraj postaviti gorečo svečo, v znamenje sprožiti topove. Koj po vrnitvi v grad pa je Tomaž obljubil, hoče beli. robec tja obesiti, kamor naj se topovi namerijo.
Tako se je zgodilo. Izdajalec se je vrnil v grad in kmalo bo cesarski videli dogovorjeno znamenje (beli robec) v visočini frfrati. Na ta kraj so topničarji natanko vse topove namerili. V cesarskem taboru so uepotrpežljivo vsako noč pričakovali, kedaj se bode lučica v skalnatih stenah zasvetila. Ni dolgo trajalo, ko seje to zgodilo. Mahoma so zagromeli skupno štirje topovi in z strašnim Topotanjem se je vsu-la stena, kamor so težke krogljt-udarile. Ker seje to po noči zgodilo, se ni moglo takoj razsoditi kak učinek je 6trel imel. Velik ropot, padajočega razrušenega skalovja pa je dokazoval, daje bil grad zelo poškodovan.	*
Presenečena in prestrašena posadka je letela tje, kjer se je grad raz-valil. Ta trenotek je izdajalec uporabil cesarskim vojakom uhod v t;rad pokazati. Luegerjevi pajdaši, Jvauajstorica mož, so se hrabro vedli, ter 3e v krvavem boji obupuf borili. Slednjič pa jih je vendar 1p preveliko število cesarskih premagalo. Kar jih je še živih ostalo, so jih vojaki v jetoištvo odpeljali.
V razvalinah podrtega dela gradu so našli z razbito črepinjo Erazem Luegerja. Premagovalci, opazivši da je mrtev, se niso dalje ž njinr vkvarjali. Oblegovalcem je Tomai pokazal vse čudovite uredbe pred jamskega gradu, po vseh Bobah iu raznih mostovžih jih je vodil in pokazal jim je tudi, kje se je začenjala naravna podzemeljska pol, vedeča več ur daleč v vipavsko dolino. Po tej poti je posadka gradu ves živi ž in druge potrebe dobivala.
Cesarski vojaki so grad kolikor mogoče razvalili, poprej pa so ga poplenili do čistega. S tem je končal obstanek naravne trdnjave, ktera še.v srednoveških bojevnih časih ni imela enakosti.
Tako je končal Erazem Lueger 1. 1484. Ko sta nekoliko let po tej zgodbi tudi njegova brata Andreja in Nikola, pristaša ogrskega kralja Matija, brez potomcev umrla, je izmrzlo pleme vitezov Luegerjev. Telesni sluga Tomaž, izdajalec Luegerjev ni dolgo sad svojega izdajal-stva užival. Kmalu po razvalu gradu ga je neki prijatelj in vojni pajdaš Luegerjev zavratno v srce zabodel.

—
Smesnice.
Prijetno začudenje. Oče: ,,Korliček, zakaj si pa danes tako poreden?" — Korliček: „Juhej, mislim, da me bode pričel trebuh boleti in mi ne bode potreba jutri v šolo iti 1"
FRANC ČUDEN, !
jP" I
trgovina z urami, srebrnino in zlater.ino
LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA p j
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato tr
zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, %
W
verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- g-tov po najnižjih cenah.	Ig
Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.	-ji
M
KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma.
Isposlnje in isterjnje zapuščine in dolgove.
Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Oglasila in vprašanja odgovarjajoče v vseh jezikih tako;, točno in veBtno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
^	€3»	gn
Jacob Stonrgh
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Ca-e) in so najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Golcifield) iu jamčim zalije 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltbam ter velja samo
Motena zabava. Gospod: „No Urban, kako ste se včeraj kaj zabavali na žegnanju?" — Urban : ,,Nič. Ravno smo se nameravali prav dobro pretepati in prišel j orožnik ter zahteval, da se gostilna zapre.
Zamuda. Uradnik :„ Vi zahtevate plačo kot priča? Ali ste kaj zamudili?" — Priča: (pri sodniji znan žepni tat): „Gotovo; daDts je vendar semenj in v tem času bi že zainogel marsikako listnico ukraBtil"
V zadregi. (Divji lovec gre-doč proti domu sreča gojzdarja in hoče ustreljenega zajca skriti pod suknjo.) Gujzdar : ,,He Tine, odkod pa prideš s puško na rami?" — Tine: ,,Oh, gospod gujzdar, tako Blabo se mi godi, da sem si hotel po življenju seči, toda strel je namesto mene zajca zadel

Dame, ktere žele uro kupiti se iim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je £18 do 835 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil Be je pismeno obrniti na: *
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
..................................................aim.,niti......lift,.....mil.,-«—.-^,,—iflii,..
Vina na orodaj.
Dobra rndeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novco ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco Cal.
-
Naročajte se na
KOLEDAR „Glas Naroda"
ZA LETO 1900.
Cena 25 centov. ^^
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati So „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od S50 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala :
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsake) godbi na lice, trobente ali piščali.

Naproflaj iz proste roke
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tuii v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap. )
H HI M M M
m
IB SI H
m m
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg
po	|
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- g nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".	Jg
S
uiuiuiujuiuiuiii
i p
Podpisani priporoča vsem Sloveucem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vodno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jediia bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lopo
UsiogCLj ±šoo-
Posebno se priporočam rojakom za razne sveča-uosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Sfe spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvu, N. Y.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden naj pri ljub ljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor tudi vnanjil Mezoij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znau-jemin skušnjami
j*'ga rojaka Dra. Gj
Dr. G. IVAN POHEK,
ura Ivana Poheka. On je na
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu, vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, VBakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-^
s~bcrbi ~n o
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Štovani gospodi
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in Bem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol Blaž in a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. IVXNPOHBIC
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo oBebno k njemu priti, naj opišejo natanko bvojo bolezen, kako Btara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. EaBt 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.