Naročnina mesečno 25 I Ji n. zu inozem-sivii 40 Din' - ne-delisku izdaja ce-loleinii it) Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SCOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Ček. račun: Ljub-11 n n a št. 10 <>50 iu 10.549 za mserult*, Sarajevo štv 7565 Zagreb štv. 59.011, Praga-I )unaj 24.797
Uprava: Kopitar-leva b, telefon 2<J9?
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
EMM
Nesrečna misel
Zdi se. dn se sme o vsakem načrtu gotsipoda Maedonaldu za ozdravljenje Evrope reči z besedami iz Novega zakona, da so »oni, kateri so v grob položili prvega, že pri vratih, cla odnesejo drugega.« Enaka usoda grozi tudi zamislil, ki ga je šef angleškega kabineta prinesel kot plod razgovorov z Mussolinijem predvčerajšnjim zjutraj iz Rima nn ogled v Pariz, čeprav nosi ta najnovejši načrt preporoda Evrope izredno simpatično ime »kluba miru«. Uradni komunike, ki ga je izdalo še istega dne zvečer francosko zunanje ministrstvo, pravi, da je gospod Daladier, potem ko je rimski projekt evropskega miru proučil, izjavil, da je tudi Francija zu prijateljsko sodelovanje štirih evropskih velesil v okviru duha Zveze narodov; kar pu se tiče rimskega načrta v njegovi konkretni obliki, bo treba zelo temeljitega pretresa posameznih točk...
Mislimo, da se ne motimo veliko, če v teh besedah vidimo skrajno vljudno sestavljeno formulo, s katero se polaga plemenita inicija-tivii gospodu Maedonalda z vsemi častmi v zasluženi grob, rudi česar ne bo v Evropi gotovo nihče drugi i/nenaden kakor mogoče samo gospod Macdonnld. že v momentu, ko je italijanski vladni komunike o rimskem sestanku sporočil svetli, da sta italijanska in angleška diplomacija sklenili predlagati direktorij štirih velesil, ki naj vlada Evropo približno tako kakor vlada Italijo gospod Mussolini, je bilo jasno, du je gospod Macdonnld ali čisto pasivno popolnoma podlegel začara jočemti vplivu duceja in zastavil svoj veliki vpliv za čisto fašistični zamisel obrzdanja evropskih narodov — ali pa je tudi sam po svoji znani averziji do srednjih in malih držav Evrope, katere g. Macdonnld nikoli ni preveč skrival, aktivno doprinesel k rezultatu, ki je v Evropi izzval vse kaj drugega nego pri jazno reakcijo. Zaka j če je izmed neštevilnih načrtov, ki merijo na utrditev evropskega mi rti po minuli vojni, kateri zgrešen, potem je gotovo v kali zgrešen ta, ki hoče pod videzom pacifističnih tedenc bivšega leaderja angleške delavske stranke vsiliti svetu diktaturo Mussolinijevih imperialističnih nazorov o bodoči organizaciji in podobi Evrope.
Gospod Macdonald, ki si je že takoj od-početka olajšal eventualni umik s tem, da se na Mussolinijev načrt definitivno ni prav nič vezni, zagotav Ija sicer, da nihče ne misli na to, da bi velike države vsiljevale svojo voljo malim; toda to zatrdilo, napravlja enak vtis kakor zagotavljanja italijanskega časopisju, da direktorij štirih evropskih velesil ni mišljen v nasprotju s forumom Zveze narodov: te izjavi nimata prav nobene druge vrednosti kot sploh take izjave, ki prihajajo po izvršenih dejstvih kol tolažilo onim. ki proti njim protestirajo. Hvala Bogu. da rimski sestanek ni dejstvo v takem smislu, ampak samo dogodek, kakor smo jih doživeli po letu 1919 že mnogo. Vsi sc še spominjamo, da smo imeli takoj po vojni nek i onseil supreme, predstavništvo zavezniških velesil, ki je vodilo Evropo do leta 1922, da se določbe verza jskega miru striktno izvedejo in dn se spravi v tek ustroj Zveze narodov. Direktorij. kakršnega sta si sedaj zamislila gg. Macdonnld in Mussolini. je le povratek k takemu conseilii, s to razliko, da naj bi ta conseil verzajsko pogodbo »počasi, mirno in obzirno« demontiral..
Zakaj komentarji italijanskega in angleškega časopisja (ki je pa zelo rezervirano in vse kaj drugega nego enodušno za g. Mucdonalda) ne puščajo nobenega dvoma o tem, tu hoče Mussolini doseči soglasje med velesilami. ki naj tvorijo evropski direktorij brez nadležne navzočnosti in besede malih in srednjih sil, samo zato, da se doseže takozvana mirna revizija verzajske mirovne pogodbe. Franciji bi v direkteriju s tukiini cilji in smernicami ne bila namenjena druga vloga nego vloga žrtve, ki naj radostno žrtvuje na oltar sama sebe in pridobitve svojih zaveznikor po osvoboditvi od nemškega jarma, dočim bi Nemčija in Italija sporazumno dirigirali la lepi koncert, pri katerem naj bi Anglija odločala proti Franciji vsakokrat, kadar bi se le-tej kakšna žrtev zdela prevelika in preboleča. Težko si je predstavljati, kako je mogel gospod Macdonald, ki v vseh zadevali, ki se neposredno tičejo interesov britskega empira, vendar tako zelo realno misli, pristati na tako idejo evropskega koncerta, v katerem bi bili vedno trije proti enemu? Mogoče se je šef angleškega kabineta zamislil v vlogo Metternicha, ki je svojčas zasnoval podobni zamisel ureditve Evrope, ki naj bi jo vodila sveta alijanea velesil s soglasjem Francije — toda sveta alijanea je bila zveza držav, ki so zmagale, Francija pa je bila po-ružena in restavrirana po milosti zmagovalcev. Ali naj danes Francija igra isto vlogo kakor na dunajskem kongresu, ko pa je danes ona zmagovalka, Nemčija pa, ki je morala doživeti pora/, svojega imperializma nad Evropo, naj diktira svetu zopet svoje pogoje, da se ohrani mir! Ako rečemo, da je tak zamisel nerealen, smo rabili najmilejši izraz, ki je mogoč v tem primeru. Samo zmagovalec v vojni more Evropi diktirati tako politično podobo, ne pa »klub miru«, ki se more zaenkrat naslanjati samo na v ničemer ne utemeljene pretenzijo italijanskega in nemškega fašizma, ki se začenjajo pri »poljskem koridorju«, nasičene pa bi bile šele na razvalinah svobode vseh »srednjih« in »malih« evropskih narodov!
Mislimo, dn je spričo tega odveč, če bi izgubljali veliko besedi o stališču, ki nam ga narekujejo naši lastni življenjski interesi napram »direktoriju«, kakor si gu je zamislil Mussolini in ga s blagohotnimi čustvi sprejema gospod Macdonald. Ta dva državnika nista saino namenila pri vodstvu evropske politike vloge poslušnih hlapcev za padu i m slovanskim narodom, ampak sta, kakor nam povedo angleški listi, izključila od kakršnegakoli soodločanju in vpliva tudi vso orientalno Evropo, to je Poljsko in pa Rusijo, ki je imela dozdaj vsaj indirektno vidik vpliv na Evropo po Zvezi narodov. Naj to stališče šn »ako odgovarja tradicionalni Slo-
Naše stališče glede posvetovanj v Rimu
Odločna borba malih držav proti diktaturi velesil
Zveza s Poljsko na vidiku
Belgrad, 22. marca I. V uradnih krogih naše ! zunanje politike vlada velika rezerva glede dogodkov, ki so se zadnje dni izvršili na polju zunanje politike in ki se tičejo poskusa, organizirati mir med evropskimi narodi z ustanovitvijo direktorija štirih velesil z izključitvijo sodelovanja malih držav. Toda odgovorni krogi zasledujejo razvoj pogajanj v Riniti in v Parizu z največjo pozornostjo in že dejstvo, da je naš zunanji minister, akoravno ima v Ženevi svojega delegata Konstantina Fotiča, smatral za potrebno, dn v kratkem presledku ponovi potovanje v ženevo in dn sam osebno prevzame vodstvo ne snmo naše jugoslovanske delegacije ampak delegacij Male antante. dokazuje, dn se delovanje diplomacije velesil zasleduje z budnim očesom. Voditelji Male antante ne bodo dovolili. dn se jih preseneti niti. dn se interesi malih držav postavijo pod kontrolo evropskega direktorija izven območja Zveze narodov.
Kako se nameravajo braniti države Male antante? Ustanovitev pnktn med češkoslovaško, Romunijo in .Jugoslavijo je bila nujna posledica, to danes pada jasno v nfi. /v več kot šestmesečnega prizadevanja Velike Britanije in Italije, da se »malim državam prepreči, da bi s svoiimi pri Zvezi narodov enakovrednimi glasovi onemogoča vale še nadalje sklepe, ki so jih velesile spoznale zn dobre«. Kakor hitro se je v Evropi namreč uveljavilo načelo, da naj pri j ocenjevaniu pravic in pri vrednotenju d"lž- j nosti. v kolikor se tičeio narodov, igro odloč Ino vlogo število prebivalstva, oziroma številčna moč stoječe vojske, mesto etičnih norm mednarodnega prava, potem je bil pakt med drža- ! vami Male antante nujnost državne in narodne I sa in r,ob rombe.
Male države bodo torej v prvi vrsti ta pakt še izpopolnile z skupnim in enotnim delovanjem tudi nn drugih poljih, kjerkoli bo koristno in potrebno, da s tem dokažejo svojo eksistenčno upravičenost in da bo niihovn želja pridobila na teži v zboru evropskih držav, ki so uvedle razdelitev v velike in male države ali države prvega iu drugega reda.
Odjek rimskega sestanka in sklepov, storjenih pri razgovorih med angleškim in italijanskim prvim ministrom, v Franciji, tako v uradnih francoskih krogih kakor v javnem mnenju francoskega ljudstva, se zdi nepovoljen za težnje mnlili držav. Male države imajo vtis. da ne najdejo dovoljnegn razumevanja in zadostne odločne opore pri uradni francoski zunanji politiki ter so mnenja, da hi jasna linija in odločna politika razpršili obzorje in enkrat za vselej postavili /. dnevnega reda možnost, du bi se kedaj Francija ločila od svojih »malih prijateljic«, kamor se prišteva tudi Poljsko. V gotovih krogih prevladuje mnenje, da bi takšna odločna beseda baš v sedanjem trenutku bila dobrodošla in potrebna. Male države smatrajo, da imajo pravico, du v najkrajšem času dobijo tozadevno jasna in nedvoumna zagotovila.
Predsednik francoske vlade Daladier
Razvoj odpora proti zamisli diktature štirih velesil v Evropi po bo vzel, vsaj tako se tukaj namiguje, še eno drugo smer. Poljska republika se je. odkar je prevzel vodstvo zunanjega ministrstva polkovnik Beck. prizadevala, da so v Ženevi in drugod po znpndni Evropi uveljavi kot velesila, kar je tudi v resnici. Nedavna potovanja ministra-pomočnikn grofa Šenibeka po Evropi so imelo ta namen ali ohraniti vrhovno avtoriteto Zveze narodov, kjer se vse države enakovredno uveljavljajo, ali pn najti v diktatorskem direktoriju Evrope peto mesto. To prizadevanju se očividno niso posrečila, kajti rimski sestanek te možnosti niti omenil ni. Zaradi tega ter zaradi preobzirne in premalo pogumne francoske zunanje politike se je v Varšavi rodilo spoznanje, da je zbližanje z državami Male antante za enkrat edino sredstvo, k' stoji nn razpolago v borbi proti evropskemu direktoriju štirih kakor tudi proti nevarnostim novega režima \ Nemčiji.
Menda ne bomo razkrili nikake tajnosti, če omenimo, da so sc med ministri Male antante ter polkovnikom Beekom že pričeli razgovori o eventuelnem vstopu Poliske v pakt Male antante. ki hi se izvršil tako. da bi se ustvaril še en permanentni svet in še eno permanentno tniništvo v Ženevi, v katerem bi sedeli zastopniki Male antante in Poljske. Poliska bi se nn ta način ne vtelesiln v pogodbo Male antante ampak ustvaril bi se nov pakt. ki bi obsegal vse štiri države, določeval skupno zunanjo politiko. da) smernice za vsakovrstno sodelovanje v obrambi državnih meja in <'«njrili interesov in predstavljal nasproti znnndnim velesilam eno oeromno velesilo 85 mili ionov ljudi.
Odpira se še ena možnost, ki jo zna narekovati potek zunanjepolitičnih dogodkov. Tat.o-imenovnne male države bodo prisiljene, četudi nerade, da se zanimajo zn to. kakšno korist bi utegnilo imeti zn nie. pri organizaciji evropskega miru, ki hi naj bil tudi za nie pravičen, tesnejše sodelovanje z Rusijo. Vesti iz Ženeve namreč namigujejo« da so se na iniciiativo polkovnika Becka in še drugih ministrov Male antante že napravili prvi poskusni koraki.
MacDonnld-Mussolinijev načri
Položen ad aeta!
Bistveni pridržUi Francije, hi ne zapusti svo ih zaveznikov
Francoski komunike
Pariz, 22. marca. Vlada je izdala tale komunike o razgovorih med francoskimi in britanskimi ministri, ki so izmenjali danes svoje misli o predlogih, katere je sestavil na rimskem sestanku Mussolini in katere je prinesel v proučitev v Pariš MacDonald:
Britanski premier in državni tajnik za zunanje zadeve sta se ustavila v Parizu na povratku iz Rima, da obvestita predsednika (rancoske vlade in zunaniega ministra o značaiu svojih razgovo-
Mussolini
vanom neprijazni politiki Anglije in Italije, ki Rusijo rabila samo, du ji prodajata svoje ma-šine, in naj tak načrt danes odgovarja tudi Hitlerju, zn realnega politika je to enostaven nonsens. To ne bi se reklo ničesar drugega kakor Evropo razdeliti v dva sovražna tabora tako globoko, kakor si tega dozdaj ni zamislil še noben evropski državnik. Kar se prav posebno nas samih tiče, o katerih se je baje na rimskem sestanku veliko govrilo (to se pravi, govoril je gotovo v prvi vrsti gospod Mussolini), je zadosti, če poudarimo /. vso resnostjo samo to; dn jc naša svoboda in naša država preveč dragocena in preveč utemeljena v vseh Jugoslovanih. dn ne bi se danes v vsakem našem človeku od Drave do Vordorja poglobila prav do dna srca misel, da je naša zveza s Francijo in 7. državami male antante pa z junaškim poljskim narodom naša neomajna opora, našo zvestoba do njih in njihova do nas naš nepremagljiv ščit in dn se bomo v tej zvezi čustev in interesov znali uspešno braniti proti vsem zahrbtnim nnei-tom, nai nosijo še tako lepa imena!
rov z Mussolinijem Angleški in francoski ministri so v dolgih razgovorih izmenjali svoje misli. Francoski ministri so se zahvalili svojima angleškima tovarišema za informacije, ki sta jim jih prinesla in ki jim bodo omogočile podrobno proučitev predlogov. Ministri obeh držav si bodo v kratkem spet sporočili, kakšno stališče so zavzeli. Francoski ministri so izjavili, da žele, naj bi se v interesu evropskega miru doseglo v okvirju Zveze narodov zaupno sodelovanje med štirimi evropskimi velesilami in stalnimi člani ZN.
Brez »matih držav" ne!
Pariz, 22. marca. ž. O včerajšnjih pogajanjih francoskih in britanskih državnikov se pozitivno ve samo o, da je Francija prvi člen Mussolinije-vega načrta, ki določa 10 letno oborože\^fio premirje, kakor tudi 10 letni odmor v upoiaDi nasilnih sredstev pri reševanju mednarodnih sporov, označila kot sprejemljiv. Kar se pa tiče ostalih členov pakta, je Francija stavila številne omejitve in ugovore, radi česar bo brezpogojno prišlo do dolgotrajnih pogajanj, za katere pa danes še nihče ne more vedeti, kako in kdaj se bodo končala. Kar se tiče točke, ki določa revizijo mirovnih pogodb, so zahtevali irancoski državniki, da mora v tem oziru brezpogojno in izključno veljati čl. 19 paa.a Zveze narodov, ki odreja, da revizijske predloge prouči Svet Zveze narodov, radi česar ne bo mogoče enostavno ignorirati malih držav, ter je na ta način zavarovana pravica veta vsakogar. Kar se tiče predloga, da štiri velesile sodelujejo v vseh kolonijalnih vprašanjih in da se izvrši revizija obstoječih kolonijalnih mandatov, so francoski državniki izjavili, da so pripravljeni pogajati se v tem vprašanju.
Agencija Havas je izdala danes komunike, v katerem pripominja, da pripombe Daladiera in Boncourja na včerajšnje italijanske predloge vsebujejo v glavnem sledeče štiri točke: 1. Če bi ta pakt, ki bo ostal omejen samo na štiri velesile, ne razdelil Evrope v dve kategoriji narodov, potem bi bil sprejemljiv; 2. po tem paktu kaže, da sc hoče vmešati v obstoječe pravice Zveze narodov, pred katero so vse države enakopravne; 3. potrebno je oceniti posledice in pogoje revizije. Na
Nevarni odmevi iz Rusije
vsak način se mora zaslišali in vpoštevati stališče Poljske in male antante; 4. potrebno je zvedeti s pomočjo kakšnega varnostnega ukrepa sc lahko dovoli pravica Nemčije do enakopravnosti v orožju.
Angleški ministri so priznali, da je potrebno, da francoski strokovnjaki proučijo celotni načrt. Obe vladi sta se obvezali, da bosta v najkrajšem času izmenjali svoji stališči v tein vprašanju v vseh podrobnostih.
V zvezi s tein komunikejem objavlja še nacio nalistični »Echo de Pariš«, da niso resnične vesli, da bi bil Daladier sprejel britansko-italijanski načrt. Nasprotno, pridržal si jc pravico, da stavi dalekosežne protipredloge. Druga važna omejitev, ki jo zahteva Daladier, je razorožitveui problem. Tu je Daladier mnenja, da bi brezpogojno priznanje nemške enakopravnosti rodilo brezpogojno oboroževanje Nemčije.
Franci a trdnn
London, 22. marca. ž. Pertinax piše v »Daily Telegraphu«, da Daladier pravzaprav ni gladko odbil britansko-italijanskih predlogov, pridržal pa si je pravico, da postavi celo vrs?o ugo/orov, to tembolj, ker Mussolini o priliki konieren ;e z Mac-Donaldom ni pokazal preveč volje pogajati se o iiancosko-italijanskih spornih vpraš?.njih in v tem oziru sploh ni hotel iti Franciji prav nič na roko. Včeraj se MacDonaldu ni posrečile, da bi v kateremkoli oziru pridobil Daladiera za svoje stališče, ker se jc Daladier energično branil. R^di tega se bo najbrže razvila dolgotrajna diploiatska debata. Novi sestanki državnikov še niso določeni.
Pariški dopisnik »Daily Heralda« poroča, da je MacDonald vztrajal v Rimu na tem, da se v pakt vpiše tudi kolonijalni probK m ter je poudarjal, da bi bila Velika Britanija pripravljena vrniti Nemčiji nekaj kolonij izključno radi tega, da pridobi Hitlerja za italijansko-britanski načrt.
'TflacDoncild sc onraviču^e
Pariz, 22. marca. ž. Davi sta MacDonald in sir Simon odpotovala z letalom v London, kamor pridela danes popoldne. Na vladni seji. ki se bo vršila še popoldne, bo MacDonald podal obširen ekspoze svojim ministrskim tovarišem o po^aiu-njih, ki jih je vodil v Parizu, Ženevi in v Rimu. Nocoj pa bo imel najbrže tudi govor v poslanski zbornici. Pred svojim odhodom ji: MacDonald izjavil časnikarjem, da angleško itilijanska iniciia-tiva v nobenem slučaju ne gre /.a tem, da ooru»t Zvezo narodov, temveč ji Moče nasprotno pomagati.
„Nemči\o vodijo avaniurisil
a
Moskva. 22. marca. »Izvestjac prinašajo članek z naslovom »Kam gre Nemčija«. Pisec navaja nemški list »Kreuzzeituiig«, ki je hvalil govor Mo-lotova o zunanji politiki Sovjetske Rusije, češ. da je ta govor zelo preudaren in miren. Žal pa vodijo nekatere države zdaj razni avanturisti. V tej zvezi navaja Hitlerjevo izjavo, da se Nemčija Inhko polasti novih ozemelj samo v Rusiji. Podobno piše nacionalni socialist Kosenbcrg v neki svoji knjigi, da lin morala Nemčija uničiti Poljsko in zasesti del sovjetskega ozemlja, i neodvisno Ukrajino pa skic niti zvezo. Nemško vladno časopisje se pritožuje ■ nad načinom, kako sovjetski listi komentirajo nem-
ške notranje dogodke. Sovjetsko časopisje je par prolelarskn in mora pisati o teh dogodkih pn resnici in pravici. Nikoli pa sovjetski listi niso /a;;o r ar.i nI i razdelitve Nemčije, kakor dela nemško časopisje jrledo Sovjetske Rusije.
>'0'fska nastopa
Varšava, 22. marca tg. Polurndnn »Gazetn Poljska« napoveduje, da se je že začela diplomatska protinkcija Poljske proti rim. paktu, j Desničarska opozicijska »Gazela Varšavsko« , zahteva politično aktivnost v Rimu samem, ker i vodi protiakcijo samo minister Beck v Parizu.
Po otvoritvi Hitlerjevega režima v Potsdamu
Ulerjeva pomlad
u
Borba na daljnem vzhodu
Amerika se zasidra v Kitaju
Brezšdeijen, prazen, pustolovski govor
Od našega monakovsk -»n dopisnik« smo sprejeli spodnje vrste. Prinašamo jili kot značilen doprinos k dogodkom v Nemčiji, nc da bi sami zavzeli kakršnokoli stališče.
MonaUovo, 22. marca. (Telel. »Slovcncu« dr. W.) Veličastne pompoznosti otvoritve nemškega parlamenta so mimo. Vsakdanje življenje jc nastopilo in izza melodij starih ccsarskih popevk, izza blcstečih uniform starih ccsarskih oficirjev, izza hrbtov cesarskih generalov in izza plapola-jočih starih cesarskih zastav jc zazijala z meglo prepredena vsakdanjost.
Kot nebogljen fant jc stal ta Hitler, sobosli-kar, pred starim nemškim hrastom Hindenburgom, ki veže staro slavo pruskih armad s poletom mladih rodov prerojene Nemčije«. Z mrkimi obrazi so ga gledali stari pruski »Haudegeni«, s tajin-stvenim smehom so sc mu nasmchovali. kot nekdaj Kcrcnskiju v Rusiji — stari pruski princi, med tem ko jc zunaj valovila stotisočera množica ljudi, ki so sledili njegovim besedam.
S hrepenenjem, da s hrepenenjem smo pričakovali, kaj nam bo ta človek, ki jc 15 dolgih let rotil in grozil, vabil in obljubljal, stiskal pesti in lomil, prinesel, ko mu bo izročena usoda 60 milijonskega naroda, da pogasi g'ad in žejo milijonov, ki so zapustili družine in cerkve in sledil: magičnosti njegovih prorokovanj.
In kaj je prinesel. Majhen v tem grozoto vzbujajočem okviru pruskega militarizma in osvobojenega tevtonskeg.; duha jc bil ta govornik in majhen je bil njegov govor. Najslabši brez dvoma, kar jih jc držal v dobi svoje politične karijere. Niti grozil ni, niti obljubljal več ni, kot da bi ga bilo strah pred starimi pruskimi silami, ki so na njegov nebogljen poziv vstale iz davnih grobov in sc zbrale v novi V/alhalli, ki io jc klical, r.c da bi je poznal. Korenski!
Nič več starega poleta, nič več novih perspektiv! Brez življenja, brez idej, brez vsebine je bil ta govor v senci pruskih kraljev, ki so vstale in ga bodo zadušile, prodno sc bo lega zavedel in morda prinesle novo neizmerno gorje onim ljudskim masam, ki so od Hitlerja pričakovale sreče!
Zcdinjenje nemških plemen, v pruskem duhu, primat politike, ki naj organizma in vodi življenjski boj naroda, podvig vseh življenjskih narodovih
ev
Berlin. 22. marca. tg. Pruski deželni zbor, ki *e jc sestal danes k otvoritveni seji, se jc po kratki seji zopet odgodil. Predsednik deželnega zbora je dobil pooblastilo, da določi čas in dnevni red prihodnje* seje same. Proti pričakovanju pa ni prišlo do volitve pruskega ministrskega predsednika. Ni še razjasnjeno vprašanje, ali naj postane pruski ministrski predsednik Papen ali pa kak narodni
fjcialisl. Prvotno se je nameravalo določiti von apena za ministrskega predsednika, pa je la mi-zadela na odpor pri narodnih socialistih v de-iglnem zboru. Zdi se, da se ta odpor ni mogel "odstraniti, tako da bo do prihodnjega sestanka deželnega zbora, ki se pričakuje začetkom maja. ostala na vladi komisarska vlada s Papenom kol komisarskim ministrskim predsednikom.
Seia pruskega deželnega zbora je bila pod
istim vtisom, kakor včerajšnja
otvoritev državnega
zbora v Krolovi operi. Poslopje ie bilo strogo zastraženo, na poslopju samem pa so vihrale tri zastave, črno-belo-rdeča, hitlerjevska, na sredi pa črno-bela pruska zastava. Z enakimi zastavami ie bila okrašena tudi sejna dvorana. Starostni predsednik narodno-socialistični general Litzmann je otvoril sejo z izjavo, da mu je srčna potreba izjavili, da se narod za narodni preokret mora zahvaliti samo Adolfu Hitlerju in narodno-sociali-sličnemu pokretu. Narodni socialisti nc priznavajo nobenega drugega voditelja nemškega naroda, kakor Adolfa Hitlerja. Dobesedno je dostavil: »V tem smislu otvarjam deželni zbor Hitlerjeve pomladi«. Zelo oster govor je imel narodno-socialistični deželni poslanec Franc Kube, ki je porabil priliko za to, da je nasprotnike spominjal na vse krivice, ki so jih v preteklih letih napravili narodno-socia-lističnim poslancem, ko so bili v opoziciji.
»Sfučasiici diktatura" v Avstriji
sil za ustvaritev nemške bodočnosti, neklonljiva
I avtoriteta, ki naj pomete z dosedanjim okleva-
i njem državnega vodstva, uničevanje vseh, ki so državi škodljivi, ustvaritev pravo nemške skupnosti v jeklenem obroču discipline, ki naj objame vse stanove in vse razrede. Ali je to tretje cesarstvo? Ali je v tem kruh, katerega čaku tO milijonov brezposelnih, ali jc v tem garancija miru, po katerem naravnost drhtijo široke plasti delovnega ljudstva, ali jc v tem orožje proti razkraja-jočim silam nemorale in brezbnštva, ki glodajo na temeljih narodovega zdravja, ali jc v tem bič, s katerim nuj se izženejo izroditi sebičnega kapitala, ki seoi na virih narodovega bogastva? AH vidite, tukaj tisto magično palico, s katero se bo izvršil notranji, duševni preporod nemškega naroda, Iti bo zagarantiral njegovo zunanjo svobodo in njegov zunanji malerijelni blagor?
Puhle fraze, ki dišijo po narodni cerkvi in novem razrednem boju. In temu na ljubo nemški narod žrtvi jc svobodo demokracije, svobodo mlsV in svobodo besede!
Niti cnc besedo hvaležnosti na naslov vseh onih, ki so sprejeli Nemčijo, lto jt: pol mrtva izSlo iz svetovne morije, izčrpana, obubožana, ki se. proti vsakim upom '.p ali, ustvarjali, se borili proli težavam in izvršili vse to ogromno delo gospodarskega podviga, pred katerim jc svet z občudovanjem obstal!
Zastave, uniforme, muzika, parade in baklja-c!c, to ni program, ki ga nemški narod potrebuje. Ko bo to izginilo, bo ostala praznina, čc sc nc bodo v Hitlerjevi okolici znašli drugi ljudje, med onimi pred vsem, Iti so v Potsdamu z mrkimi obrazi izpod jeklenih čelad gledali na vse tc ceremonije ali z. ironičnim smehljajem spremijevali apo-teozo pustolovca, drugi Ijiidjc, pravim, ki bodo mase, Iti jih je 15 letno hitlerjevo demagofitvo razgibalo, z drugimi gesli podvrgli in podjarmili. Kdo vc? Mase niso zveste, niti takrat, ko jim poleg circer.ses nudiš tudi Uruha, kako naj ostanejo zveste, ko se um dajejo samo circenses, kruha pa nc! Kcrcnski!
Potsdamska ceremonija me je nehote spomnila na to žalostno liguro iz ruske revolucij«, ki sedaj kol senca lava po evropskih državah, preganjana od duhov, katero je poklicala, in prokleta od milijonov, ki r.o zaradi njega žrtvovali svoboščine odrešenega človečanstva. Za Hitlerjem vidim druge, ki vstajalo, ki bodo morebiti res dali nekaj novega. A bojim se, ds niti Hitlerja r.ili njegovih epigonov nemfki narod in Evropa ne bosta blagoslavljala za to, kar sedaj v Nemčiji prihaja.
Tokio. 22. marca', ž. Po poročilih lista .Niši-Niši ' i/. Kantona je Amerika -.popad med 'Kitajsko in Jupon.sko izkoristila /.a to, dn okrepi svoj lasten vpliv \ kanloiisjt! provinci. Poglinar le pokrajine renčitiing je že popolnoma pod ameriškim vplivom. Nadalje poročil omenjen' lisi, da sednj fnktično vršijo ameriški svetovalci vso oblast Kantonu in dn jc prejšnji
mornariški kaurtuu ameriške mornarice Murlc poslal vrhovni svetovalec kunlonske vlade v vojaških v pruštinjih Mnogi ameriški častniki so ' zaposleni s (eni. da vadijo kitajske, vojake-zu i borbo na morju, kopnem in v zraku. Od po-! solila 30 milijonov dolarjev, ki ga je dtila Amerika Kitajski lela 193?. je uporabljenih že 7 milijonov dolarjev zn nnbttvo orožja.
K zadnjemu polomu v Ameriki
Ameriška finančna
(Izviren dopis iz Zedinienih držav)
kn

Kdo ie Zs»žga? parlament?
Berlin, 22. marca. tg. Glede požara v poslop- | ju nemškega državnega zbora se je sedaj izdalo j uradno poročilo, katero ne trdi več, da bi bili [ tudi socialni demokrati v zvezi s požigalci. Prijeti holandski komunist vr-n der Liibbe je bil razen z nemškimi komunisti v zvezi tudi 7. inozemskimi komunisti, tako ludi z onimi, ki so bili radi atentata na sofijsko katedralo 1. 1925 obsojeni na smrt od-no.sno na težko ječo. Doličnc osebe so zaprle, | Uradno poročilo pravi na koncu: Za to, da komu- i nistični krogi liso v zvezi s požarom palače drž. I zbora, ne dajejo poizvedbe najmanjšega povoda.
Prve naredbe: kazni, zapori . . .
Berlin, 22. marca. AA. Predsednik Hindenburg bo podpisal tri uredbe na podlagi čl. 43 ustave. Po prvi uredbi bo proglašena amnestija za vse zločine, storjene med bojem za zmago •nacijonalne revolucije. Druga uredba bo predpisala stroge kazni za vsakogar, kdor bo nosil uniforme skupin, ki podpirajo vlado nacijonalne obnove, ne da bi bil član tc skupine. Kaezn za to bo od navadne ječe do smrtne kazni V težjih primerih. Zapor do 2 j let ali pa ječa v težjih primerih bo kazen za vsakogar. kdor ho širil netočne ali pretirane vesti, ki bi mogle škoditi ugledu države ali pa skupin, ki podpirajo vlado. Tretja uredba bo imenovala izjemno sodišče za zločine, ki pridejo pod pravosodje odloka o zaščiti nemškega naroda in državo ter novejših uredb,
6. marca 1933.
Rooseveltova vlada se jc takoj po ustoličenju znašla pred silno perečimi vprašanji. Ves gospodarski ustroj je lakorekoč v razpadu. Državno vlade -odpovedujejo. V zakonodaji države Severne Dakote so že resno razpravljali za odpad od Unije. Država fndiana jc dobila guvernersko diktaturo. , lužne driave prosijo za /.vezno pomoč. F ar me rji držav lowa in Wisc'onsiu se ju jtajo in tudi drugod je pretekle mesece prišlo do opetjovanih i:-gredov. V državi Missisajp-pi bilo lekom preteklega leta prodanih lia javni dražbi 60.001) posestev, da se j>lnCajo državni in zvezni davki. Brezposelnost je v.se splošna. llooverjeva finančna rckbn-sTrukciiska korporacija je učinkovala kakor kaplja v morje. Finančne in industrijske grupe res izjavljajo, da jih je korporacija rcvila propasti, loda «(>!<•; io se med ljudstvom prav nič ne ' pozna iz-bol^anje. Davki pa so neznosni. Posestniki niti v najbolj cvetočih mestih lic morejo več vzdrževati.
IVoui predsednik
Novi predsednik sicer veliko obljublja- in ic takoj prve dni že .storil važne korake, ki naj vodijo v sanacijo razmer. Predvsem je sklical k posvetovanju guvernerje vseh držav. Temu je sledilo sklicanje izrednega zasedanja zveznega kongresa. Kabinet ji- bil pravočasno sestavljen, da sc jc takoj po ceremonijah lotil administrativnega tlela. Kabinet, io delo je mogoče malo spravila s tira nenadna smrt .senatorja NVaisha, imenovanega zveznega tajnika za pravosodje. Kot odličen državnik je imel poslati nekaka duša Rooseveltovega kabineta. Na njegovo mesto pa jc bil imenovan islotako odličen senator Cummings. Ostali zvezni tajniki eo manj znane osebnosti, ue kakor se jc -splošio pričakovalo, da bodo v Rooseveltovem kabinetu sami prvaki iz ameriškega državništva.
Ob nastopu Roosevelta je ameriško javnost najhujše zadel bančni zastoj. Dasi jc bila kriza napovedana in so sc njeni jiredznaki posamič porajali žc par mesecev, je splošno ustavljenje bančnega poslovanja neprijetno -presenetilo vso deželo. Kriza se radi momenta, v katerem je nastopila, bolj pripisuje demokratom kot pa triletnemu gospodarskemu zaostajanju dežele. Tolmači .-c kot psihološki rezultat radi spremembe v vladi, kajti še vedno so demokrati .nastopili vlado v gospodar-
ski Krizi.
Propadaoie bank
Od leta 1919 do konca lela 1932 jc propadlo v Združenih državah preko 10.000 izmed 30.000 bančnih zavodov.. Fredvsem po propadle male podeželske banke, odvisne od farmarjev, katerih gospodarsko stanje nazaduje že od prvih povojnih let. Za njimi so propadale manjše banke po inestih in kc-ično cele bančne -skupine organizirane v raznih trustih. Finančna rekonslrukcijska korporacija
jc, kakor trdiio. ekonomi, rešila najmočnejša finančne skupine, kot n, pr. Finst National in Corn Escbange.
Kot prvi pojav nainovcj.še krize .se smatra tedenski moratorij za v.se banke države Michigan [pred štirinajstimi dnevi). Nad 500 bančnih zavodov je po odredbj guvernerja ustavilo za cn teden vse poslovanje. \Vall Street je priskočil na pomoč. Prvo 'noč pc izdani odredbi so že poslali 10,000.000 dolarjev z Wall Strecla v Detroit. Nastala je napetost radi pomanjkanja gotovine, Noč in dan jc Zvezni rezervni odbor razpravljal l\ ukrepal o re5itvi. Hoover in njegov zakladniški tajnik Mills sla nujno pozivata kongres za takojšnjo akcijo. Roosevelt sam ni storil nobenib ukrepov, od nastopa. Guverner države Ncw Yor!< Lehman se jc upiral bančnemu moratoriju in je šele po celonoč-hcni razpravlja, u ob petih zjutraj na dan ustoli-čenja Roosevelta izdal odredbo za dvodnevni bančni praznik . Istega doc je <15 držav odredilo moratorij od 2 do 10 dni. V ponedeljek (danes) pa je predsednik Roosevelt proglasil I dni splošnega moratorija za vse banke v- Uniji.
Odrešilni načrt
Novi zakladnUki tajnik Woodii> izjavlja, da odredba ne pomehja odprave zlatega standarda. Le zlata in gotovine j itrtanjkiije. Značilno je, da v vladnih krogih pri vsem tem vlada širok optimizem. Predsednikova proklanacija bančnega praznika vsebuje sledeče točke:
1.	Bančni praznik- od 6. do 9. marca.
2.	Prepoved dviga zlata in .srebra za izvoz kakor ludi za domačo trgovino.
3.	Izdajo skriplov (certifikatov) na vloge po bančnih zavodih, da -:e na la način omogoči nadaljevanje trgovine.
■L Dovoljenje bankam, da smejo po navodilih zveznega zaltlndniskega tajnika sprejemali nove ulege.
Radikalne odredbe nove administracije so postavile deželo v položaj, kakršen je vlada! za časa predvojnih gospodarskih panik. Drugega izhoda ni bilo. Trgovina Nevv Vorka je padla, banke so zastražene in policijske patrulje na avtomobilih so pripravljene za slučaj izgredov. Tiskarne hitijo s tiskanjem »kriplov, kateri naj omogočijo trgovino med .praznikom«,
Kot glavni vzrok bančne krize Združenih držav sc smatra rastoče nezaupanje vlagateljev. Pred sedanjimi odredbami so bile panike pred bankami, kjerkoli se je razširila vest o polomu, vsakdanji pojav! V Ameriki, Itjer se v normalnih ča«h računa, da je ie 5"» trgovine izvršene z gotovine in 95% s kreditom, je po padcu kredita pomanjkanje .gotovine toliko občutljivejše. S tem izgovorom zagovorniki inflacije t itd i najbolj pritiskajo administracijo, da poveča obtok papirnatega de-nana.	YPAI.
*3>
v
k
Dunaj, 22. -.narca ž. Jutranja Reiehspost piše. da vlada pripravlja zopet celo vrsto novih nujnih naredi) radi včerajšnje razprave pred porotnim sodiščem, ker so porotniki oprostili (> članov republikanskega Schutzbundu. ki so •imorili nekega rudarja in tri narodne socialiste. Po nujni nuredbi naj bi se ukinila porotna so-
Balkansfta homerenca
dišča tn ponovno sprejela smrtna k a/.en. Isto-tnko namerava vlada z nujno naredbo spremeniti volilni zakon. Danes bo i/.šln nujna naredba. s katero bodo spremenjene carinske talile. vendar pa pri lem miglašnjo, dn bodo vso spremembe izvršene i/ čisto gospodarskih raz-. logov.
Sofija, 22. muren ž. Ponoči jc preko Ru-sčuka prispel« v Sofijo grška delegacija, ki sije udeležili« balkanske konferenco v Bukarešti. Delegacijo vodi Pnpnnastasiu. Grška delegacij« bo osla!« v Sofiji dva dni in bo stopilo v zvezo z nekaterimi bolgarskimi ministri, s katerimi šibo pogajala z« ureditev šc neurejenih finančnih in gospodarskih vprašanj med Grčijo in Bol-tiirijo. dn bi se potem takoj toliko prešlo nn ešev.inje vprašanj političnega značaja. Pnpu-nnstasiu je danes ob 13 sprejel v poslopju
bolgarske akademije znanosti zastopnike inozemskega tiska \ Sofiji, katerim je podal kratek ekspoze o rezultatu del« nu zadnji balkanski konferenci \ Bukarešti. Pupannsfasiu jo zlasti povdiirjol, du vprašanja manjšin ni mogoče rešiti toliko časa, dokler se med balkanskimi državami ue ustvari atmosfera prijateljstva, zaupanja in v/a jeni ne varnosti, za katero bo.balkanska koiifei-cncn nu svojih bodočih sestankih /. vso energijo delal«.
Poljska zaupa samo sebi
Varšava, 22. marca. AA. Pat porota: V razpravi o zakonskem načrtu, ki daje predsedniku publiko posebna pooblastila, je predsednik mini-»ir-ki -j.a sveta Pristor imel daljši ekspoze. Dejal je. da to mnoge države še vedno izpostavljene močnim (.vosjiodarskim stiskam, ki bi se dale ublažili le z mednarodno akcijo. Ker pa nn gotovih mestih v inozemstvu ni za take akcije dovolj razumevanja, mora Poljska zaupati v lastna sredstva, da preko-rni i sedanjo stiske. Vlada ne bo odredila posebnih ukrepov, marveč zaupa v koristno uporabo prlrod-uili gospodarskih virov. Vlada jo v zadnjem času olai -ilo finančna bremena in dovolila kmetijstvu in industriji razne drujre olajšave. Industriji w bile
znižane socialne obveznosti in znižane cene surovin. Zaradi lega je vlada mogla premagali odpor nekih industrijskih panog iu kartelov ter doseči /.nižanje ccn nekaterim industrijskim jiroi/.vodoui.
Neodvisno od tega pa pripravlja vlada, je dejal predsednik vlade, niz javnih, produktivnih dol, da ziijio.-li s tem čim večje »levilo brezposelnih delavcev. 'iii akcija ne bo odvisna samo od vlade, temveč predvsem od j)odpore s strani združenega naroda. Vlada ne vidi dogodkov, ki bi moigli «|iremc-ii it i njene sklepe in njene načrte, po drugi strani pa so tudi ne bo dala zapeljali od gtvpodarskili potresov, Iti se uojavljnjo v drugih državah.
V lekli zadnjih let prihajajo iz ameriških Zdru-ž.eaih držav glasovi, ki kažejo, da je Umkaj&nja družba spričo sodobne krize boli pripravljena lia ■notranjo obnovo in preusmeritev kakor pa' l.vropa. Merodajni evropski gospodarski krogi ko očito še uverjeui, da pride do konjunkfurnega preobrata, ki pomore sedanjemu gospdar-skemu ''"u zopet na konja. Na vsak način se še nič ne zganejo, da bi hoteli graditi na kaki novi podlagi. Nasprotno pa yankeeju v njegovem prostranem jiro-sloru ne ovirajo pregleda nikake tradicije, pač pa mu tiči v krvi še dobršen del pionirskega duha; zalo brez prehudih predsodkov motri svoje lastne socialne in pa gospodarske predpogoj'e. Odtod pač dejstvo, da Američani prej in laže prihajajo do spoznanja, da je poslala globoka in široka socSalna preosnova neobhodno potrebna. V tem smislu izzvenevajo razprave in izjave mnogih odličnih ameriških katoličanov po uglednih svetovnih smotrab, a enako spoznanje se hitro širi tudi v protestantskem delu ameriškega prebivalstva. »Federal Council of tlie Churches of Christ in Amerika-: ima že leta svoj lasten »socialni kredo«, ki ga je v letih od 1929 do konca 1932 poseben odbor znova predelal in opredelil. Program pride v teku letošnjega leta pred zastopstva posameznih protestantskih cerkva ;n pričakujejo, da ga bodo povsodi soglasno osvojili. Program vsebuje sedemnajst točk, ki so take, da jih tudi katoličani nc morejo brezbrižno prezreti, kakor pripominja newyorški katoliški tednik »The Commonvveal .
Novi »socialni kredo« ameriških protestantov se glasi: 1. Krščanska načela socialne blaginje je treba praktično uporabiti pri pridobivanju iti uporabi lastnine; špekulacija in dobičkarski motiv naj sc podredita ustvarjalnemu duhu in medsebojnemu sodelovanju. 2. Kreditni in denarni sisleni naj se v svrho splošne blaginje podredita socialni uporabi in kontroli. 3. Priznati se mora pravica slehernega do možnosti samoohrane; posest naj sc šc nadalje in primerneje razdeli; delavstvo naj dobiva plače, ki zadostujejo za življenje kot svoj najmanjši delež, vrhu lega naj dobi delavstvo pravičen del od industrijske in poljedelske proizvodnje. 4. Vsak človek, ki dela, bodisi v mestu bodisi na kmetih, naj bo deležen varstva pred delovnimi nepravičnostmi. 5. Uvede naj sc socialno zavarovanje proti bolezni, nezgodam, bedi v starosti in brezposelnosti. 6. Spričo naraščanja indust ijske produktivnosti naj se zniža delovni čas; vsak teden naj ho vsai cn delaprost dan in po možnosti naj sc delovni teden še nadalje skrajša. 7. Posebej naj se liredc delovni pogoji za žene v varstvo njihovega zdravja kakor ludi blaginje tako družine kakor splo<nosti. 8. Priznati treba pravico delojemalcev in delodajalcev, da se organizirajo za skupne akcije gospodarskega in socialncga značaja; obem slranem sc zavaruj izvajanje te pravice; oba dela sta obvezana, da delala za splošni blagor; pospeševati je treba zadruge in druge splošnokoristne organizacije gospodarstva in posebno kmetijstva. 9. Otroško delo se odpravi; zadostno ic treba poskrbeti
za varstvo; vzgojo, versko izobrazbo in splošno okrepitev vsakega otroka, 10. Druž.ina se zaščiti z javnim priznanjem »standarda čistosti«; mladina se mora vzgojno prpravliali na zakon, ustanovitev lastnega doma in rodileljstvo. 11. Nasproti kmet-skemu slami so mora uveljaviti gospodarska pravičnost v zakonodaji, denarstvu, prometu in ureditvi cen kmetijskih pridelkov, upoštevajoč produkcijske in življenjske stročke. 12. Vse temeljne kultura« možnosti in družabne prednosti mestnega prebivalstva je treba razširiti ludi na kmete. 13. Posameznika iu družbo je Ireba zaščititi pred so-I cialno, gospodarsko in moralno škodo vsakega trgo-' vanja z opijanljivimi pijačami in v navado zavaja-I jočimi opijanljivimi sirupi. 14. Pri postopanju s po-j stavolomci naj se uporablja krščansko načelo »od-. rešujočega poboljšanja ; preosnujejo naj s« ka-! ženske in poboljševalne metode ler tostvarne usta;-j - ove, kakor tudi kaeznsltopravno postopanje. 13. j Vsi brez razlike morajo bili deležni pravično.-/, i možnosti napredovanja in enakih pravic; ljudske, ' gospodarske in verske skupine naj sc medsebojno sporazumejo in' sodelujejo. 16. Vojna je zločin: izvršiti se mora dalekosežna omciilev oboroževanji, -sodelovati treba pri mednarodnih ustanovah za . mimo poravnavo vseli sporov; zgradjli jc treba svetovni red kooperacije, 17. Priznali in zavarovati se iiiorajo take pravice kakor dolžnosti svobode govora, zborovanja in tiska; vzpodbujali jc treba j svobodno izrazanjč mišljenja kol bistvenega sredstva za iskanje resnice.
Nov ameriški tnoratoi f?
liondun. 22, umreti, ž. V tukajšnjih krogih je povzročil« precejšnjo scn/.acijo Itoosevellova .izjava, da ne namerava zuhlevali od kongresa pcobladiln 7,a jinoglasilev moratorija za 15. junija !.'ga Icia zapadli .obrok vojnih dolgov. Dliilj' Ekspivs piše, tia lloosevelt zanesljivo računa s lem. da bodo evropske države zadostile svojim obveznostim dno lo. junija. Zaradi lega bi bil angleški finančni mi-nisler prisiljen spremenili državni proračun in jnu dodati še znesek od 27 milijonov fuul Merlinaov. Lisi misli, da bo ludi Anglija /.alilovala ud svojih evropskih dolžnikov, da izpolnijo svoje obvezne-Ii, čc bo morala ona plačali Ameriki -zapadli obrdk. Drugi listi, posebno Dailv Muil pa piš-.io. da liočc Roosevelt s svojo izjavo najbrž piisiliii -JcJž-nlskc države, da ln ponudile ucknlero kompenzacije za olajšavo plavila vojnih dolgov. Te ugoijuo.-ll hi se Izvršile Ua Irgovinskem ln carinskeui j <■ I-ročju.
Dunajska vrttmf.toka napoved: Večinoma jas-; no. zjutraj precejšen mraz, ki po ne ho več dol-jo i trajal.
Zftgroh.ika vremenska napoved: Dblačilo iu lie-! koliko spremenljivo Ustnlo l>o j>a še hladno in
I vel rov n o,