št 44 Cenfl 10 din Ptm. 7. novembru 1958 tsinlV XI »Arhiv je verna slika slavnih in junaških dni osvobodilne borbe slovenskega naroda« Najrazličnejšim »tednom« se je pred tremi leti pridružil še gornji »nebodigatreba«. Ta >te- den« sicer ne nastopa v javnosti z velikim hrupom in reklamo, ne prodaja značk in spominskih znamk, temveč hoče vsaj en- krat na leto opozoriti javnost na ustanove, ki so na splošno malo znane, vendar pa "za raz- iskovanje zgodovinske pretek- losti narodov in držav nadvse važne in pomembne. Arhivi - grmade nepisa- nega starega ptrpirja? Navadno si res pod imenom arhiv predstavljamo nekaj pu- stih in mračnih sob, v katerih je na tleh ali na policah name- tano vse križem mnogo najraz- ličnejših ovojev in omotov sa- mega popisanega papirja. Vse to so nekoč prepisali in v novejši dobi tudi potipkali marljivi uslužbenci (uslužbenke) cpznih uradov, ustanov, podjetij in or- ganizacij, ki še danes delujejo ali pa so bili že davno ukinjeni, razformirani ali so kakorkoli prenehali s svojim delom. Sedaj je ta papir odveč, vse, kar je na njem popisano, trenutno ni več važno in potrebno, ni več v ve- ljavi, kakor rečemo. Grmade ta- kega popisanega papirja ležijo po vlažnih kleteh in zračnih podstrešjih in čakajo na svojo končno usodo. Na tisoče in tiso- če kilogramov takega papirja je v zadnjih desetih letih tudi pri nas nastopilo svojo poslednjo I>ot k podjetju »Odpad« in od tam kot surovina za nov papir v razne papirnice širom države. Pri tem so bili uničeni mnogi dokumenti, za zgodovinarja kot zlato dragoceni, ki jih z ničemer ne morerho nadomestiti. Zgodovinski arhivi - tajna zakladnica? Pisano gradivo iz arhivov — seveda ne v celoti — predstavlja po več desetletjih ali celo sto- letjih najvažnejši, včasi celo edini vir za spoznavanje in pro- učevanje življenja in zgodovin- ske preteklosti prebivalstva ne- kega kraja, pokrajine in cele dežele. Zato je razumljivo, da so že v srednjem veku in še pozneje zlasti fevdalni gospodje in oblastniki vsake vrste hranili in kot veliko dragocenost skrbno čuvali važne listine, pogodbe, urbarje, zapisnike itd., zapisane največkrat na trajno oslovsko ali telečjo kožo, imenovano per- gament. Vse to so hranili v po- sebnih skrinjah, ki so jih latin- sko imenovali »archa«, od česar je prišlo ime »archivum«, ki je pr\-ot.no označevalo predvsem prostor, kjer se je arhivsko gra- divo hranilo. Zmagovita francoska revolu- cija je proglasila načelo, da so vsi arhivi javne ustanove in splošno vsakomur dostopni. Ta- ko se začne z likvidacijo starega fevdalnega di-užbenega reda no- va doba tudi v zgodovini arhi- vov. Devetnajsto stoletje po- meni rojstvo in nesluten razvoj arhivske znanosti, zlasti v Ita- liji, Franciji, Švici, Nemčiji in Avstro-Ogrski. Arhivske irslanove v novi j!Kfi?slavi|i v stari predaprilski Jvigosla- viji so bili arhivi na splošno zapostavljeni, delo arhivskih strokovnjakov pa malo poznano in slabo cenjeno. Pravi razmah so doživeli arhivi šele v novi socialistični Jug^oslaviji. Z na- rodno in socialno revolucijo so jugoslovanski narodi nastopili svetlo pot splošnega gospodar- skega in kulturnega napredka. Velika materialna sredstv^a so omogočila hiter razvoj tudi na vseh področjih kultumo- prosvetnega, umetniškega in znanstvenega udejstvovanja. Ob desetletnici nove Jugoslavije je delo\'alo<-v državi nad 70 držav- nih arhivov — v stari Jugosla- viji jih je bilo samo 11 — v ka- terih je fcrazunia bomo morali še precej čakati,'na- pak pa bi bilo, če bi izgubili za- upanje v prihodnost. Že strah prod radiacijo je tako močan, da je na primer v Angliji morail sam predsednik vlade opozoriti ljudi, da je trenutno naraščanje radio- aktivnosti brez nevarnosti. Enkrat smo že ugotovili, da brž ko pojenja splošna svetovna voj- na nevarnost, se ljudje zopet ukvarjajo s svojimi najbližjimi problemi. Tako ie tudi sedaj. Francija rešuje Alžirsko krizo, na drugi strani pa se bori za vpliv v Zapadni Evropi. Stiki med Lon- donom in Bonnom bodejo pre- miera de Gaulla, ker vidi v tem nevarnost, da ' bo teže dosegel enakopravnost med Ameriko in Veliko Britanijo, kot si je zamiš- ljal. London pravzaprav koleba med Parizom in Bonnom. Pri pr- vemu mu je všeč tradicionalno prijateljstvo in težnja po politični veličini, pri drugemu pa simpa- tizira z gospodarskem razvojem. Sedaj b) v Londonu radi izrabili eno in drugo, tako da bi še na- prej ostali prvaki v zapadni Ev- ropi, kajti Washington govori ostalim članom NATO preko Lon- dona. Podobna prizadevanja pa zasle- dimo tudi v Bonnu in Parizu. Te- mu trenutnemu političnemu tro- boju lahko na kratko povemo — diplomatska igra v osi London— Bonn—Pariz. To politično preri- vanje za prvo mesto se bo od- razilo v bodoči politiki v Atlant- ski zvezi, na Cipru, v Afriki in v odnosih do Vzhoda. Amerika počasi izgublja prestiž in tega je treba nadoknaditi z ugledom dru- gih držav, namreč z ugledom, ki si ga bodo te države šele pribo- rile. Amerika izgublja prestiž pred- vsem zaradi svojega stališča do Vzhoda. Njihova osnovna teza je na grobo rečeno v tem. da ne priznavajo bivanja vzhodnih dr- ž^v m zato se je treba proti njim bojeva.ti, namesto da bi se spri- jaznili s porajanjem novega druž- benes^a reda in skušali iz tega dejstva izvleči čimveč koristi. GLAVNE ZNAČILNOSTI OSNUTKA ZAKONA SERVISI BREZ DOBIČKA OPROSTITVE DAVKOV IN DRUGIH DAJATEV - VIRI DOHODKOV - SAMOPRISPEVEK DRŽAVUANOV - SVET STANOVANJ- SKE SKUPNOSTI - PORAVNALNI SVET Nadaljevanje in konec Pri svojem poslofvanju so ser- visi samostojni, poslujejo s sa- mostojnm obračunom in po istih načelih kot druge gospodarske organizacije, vendar pa ne ustvar- jajo dobička. Koliiikor bi ga vse- eno ustanovili., bo šel redno v sklade stanovanjsike skupnosti. Posebno je važno določiilo, da ser- visi ne plačujejo niti davkov nit! drugih dajatev družben: skuipno- sti, ker se zanje ne bodo u{X)- rabljali predpisi o delitvi celot- nega dohodka gospodarskih orga- nizacij. Servisi prav tako ne bodo plačevali prometnega davka za usluge, k: jih bodo vrši'H. Olajšave v pogledu cen dolo- čenih proiizTCdov in uslug, k: so »redpisane za državljane, bodo ^relijale tudi za ustanove in ser- mse. ^^aterialna osnova skupnosti Za uresničitev navedenih nalog XKio stanovanjskim skupnostim x>trebna tudi finančna sredstva. Dsnutek novega zakona predvi- ieva naslednje vire dohodkov: 1. samoprispevek državljanov, 2. del najemnine n zakupnine, 3. dobiček, ki ga eventualno dosežejo servisi, 4. prisipevek gospodarskih or- ganizacij, 5. dotacije občine in okraja, 6. prispevek iz fonda socialnega zavarovanja za preventivno zdravstveno zaščito, 7. dohodki od opravljanja do- ločenih upravnih poslov. Glede ddločitve samopr&pevka iržavljanov bo pristojen zbor vo- livcev na obm.očjaj stanovanjske ikupnosti. Odstotek, namenjen rtanovanjski sku.pnosti od najem- rine m za^kupnine, bo določil ob- činski ljudski odbor. Organi stanovanjske skupnosti Organi stanovanjske skupnosti io: 1. svet za stanovanjske skup- nosti, 2. izvršni odbor stano^/anjske skupnost:, 3. odbor za materialno finančno nadzorstvo nad poslovanjem stanovanjske skupnosti. Tajništvo stanovanjske skupnosti Izvolitev stanovanjske skupno- sti pKDStavlja osnutek zakona prav tako na demokratično in družbe- no osnovo. Pri tem predvideva osnutek dve alternativd.. Najvišji organ stanovanjske skupnosti — svet stanovanjske skuipnosti — po prvi alternativ: volijo zbori vo- livcev na območju stanovanjske s.kupncsti; po drugi alternativi pa valijo na skuipnem sestanku zastopniki vseh hišnih svetov na območju stanovanjske skupnosti in zastopniki stanovalcetv tistih stano^vanjskih hiš na območju stanovanjske skupnosti, k- niso vključene v družbeno upravlja- nje. Volitve izvede upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za splošne zadeve. Število članov stanovanjske skuipnosti določa občinski ljudski cd'bcr. Njihov mandat traja dve leti. Izvršn': odbor, ki bi naj imel od 5 do 7 članov, iz\'oii ga svet stanovanjske skupnosti. Predsed- nik stanovanjske skupnosti je obenem predsednik izvršnega od- bora. Tajništvo stanovanjske skupno- sti opravlja poslovanje stanovanj- ske skupnosti in neposredno iz- \Tšuje sklepe sveta stanovanjske skupnosti in njegovega izvršnega odbora. Tajnik je šef uprave stanovanj- ske skupnosti. Odbor za materiialno finančno nadzorstvo nad posl-ovanjem sta- novanjske skupnosti nadzira ma- terialno finančno pos'Iovanje sta- novanjske skupnosti. Stanovanjsika skupnost ima še poravnalni svet. Naloga poravnal- nega sveta je, da se stranke po- ravnajo v sporih, ki izvriajo iz pogodbe o upravljanju stanovanj in iz podnajemniškega razmerja. Nadzorstvo glede zakonitost: dela organov stanovanjske skup- nosti bo opravljal občinski ljud- ski odbor. To bi bile glavne m bistvene osnove osnutka novega zakona o stanovanjskih skupnostih. Tak,- kakršen je. podaja samo okvme določbe, medtem ko bo podrobna notranja ureditev vsake stanovanjske skupnosti določena še s posebnim statutom, ki ga bo mora'1 potrditi občinski ljudski odbor. M. v. Sprejem ob 15-letnici Tanjuga Ob 15-letnici ustanovitve Tan- juga. je kolektiv agencije prire- dil včeraj sprejem, na katerem so bili med številnimi gosti tudi čla- ni prve vojne redakcije te agen- cije. Delegacija agencije z direktor- jem Jovanom Marinovičem je včeraj dopoldne položila venca na grob ustanovitelja Tanjuga Moše Pijada in na grob prvega direktor- ja agencije Vladislava Hibnikar- ja. Delegacija Zveze borcev potuje v Francijo Danes bo odpotovala v Fran- cijo delegacija Zveze borcev NOB Jugoslavije, da bi se udeležila proslave 40-letnice podpisa pre- mirja v prvi svetovni vojni. v VSAKO HIŠO! Mladina želi sodelovati v nedeljo je bila mladinska konferenca aktiva LMS ptujske Tekstilne tovarne in barvarne. Ze sama udeležba mladine na kon- ferenci je pokazala, da ima mla- dina voljo do dela. Organizaciji ni uspelo zase zainteresirati DS, pa tudi ne uprave podjetja. Po- ročilo samo je bilo skromno, tem bolj pa je bila živahnejša disku- sija. Vzrok premale aktivnosti mladine v preteklem razdobju — nesistematično in kampanjsko delo. Iz same diskusije je izhajalo, da še mladino v podjetju pre- malo upoštevajo, da so še vedno nekatere pomanjkljivosti pri čle- lu DS. sindikata in uprave pod- jetja in da se ti tudi trudijo, da bi te pomanjkljivosti odpravile. Po mnenju mladine bi bilo do- bro. da bi mlade delavce, ko pn- dejo v podjetje, seznaniK s ce- lotnim procesom dela od suro- vine do končnega izdelka. S tem bi mlade delavce zainteresirali za boljše in kvalitetnejše delo. Predpostavljeni naj bi delavce, ob prihodu poučili o delovanju stroja. Na ta način bi se zmanj- šalo število nesreč pri delu. ki so še vedno pogoste. Živahna razprava je bila tudi o storilnosti dela in proizvodnji, v podjetju je zaposlene nekaj delovne sile, ki ji proizvodnja tovarne ni glavna skrb in ji je skoraj vseeno, koliko se proiz- vede. Take delavce je mladina ostro obsodila, ker s svojim de- lom samo škodujejo ostalim de- lavcem in celotnemu kolektivu. Mladinci želijo, da bi sodelo- vali in reševali nekatere proble- me podjetja skupno s sindikalno podružnico in organiazcijo ZK. Do sedaj tega sodelovanja ni bi- □□□□□□□□□□□□□□□□□□mc Io. kar se občuti pri samem delu mladinske organizacije. Izvedbe sklepov s konference bodo nevdomno mnogo pomagale pri nadaljnem delu organizacije, zlasti če bo več sodelovanja in pomoči med vsemi organizaci- jami, ki v tovarni obstajajo. ZF / vmogradih KG Podlehnik je le tos trgatev dolgo trajala in tudi veliko dala STRAN i PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 7. novembra 1958 Skladiščenje sadja Splošno je znano, da je ob le- tošnji obiln. sadni letini potreb- no sadje pravočasno in pravilno skladiščiti, kolikor ga sedaj ni mogoče prodat.. Preudarni sadjarja bodo skla- diščili čimveč sadja v čistih .n urejenih kleteh, ki jih bo potreb- no urediti za kakovostno in dru- govrstno sadje. Za oboje so po- trebne police iz jelovih desk ;n letev. Pasta v.mo si j,ih ob zidu aa temnem, ne presuhem i-n ne pre-vlažnem mestu, vendar v do- volj zračni kleti. Sicer pa je za skladiščenje sadja pripravna vsa- ka prazna soba ah tudi čumna- ta. ki leži na severni stran: hiše. Potreben je le hladen prostor, da je v njem stalno nizka tempera- tura (—3 do —5 stopinj). Nad + 8 stopinj Celzija se toplota ne sme zvišati V shrambi mora biti dovolj vlage (70—80 stopenj po vlagomeru). Sadne shrambe moramo zračit: vedno zjutraj, ko je hladno in ko je n^la. Nič ni hudega, če se toolota v prost<«-u zniža tudi pod nič stop-nj Celzija. Sadje mora- mo ptistiti na m.ru. Prav je, če ga pokrijemo s platnenim pokn- v«k)«m ali s slamo. Sadje lahko hrannmo v kleteh tudi na poseb- nih 'f^sh. do^^Jih približno 1 m :n širokJa 70—80 cm ter 16 cm vi- sokih. Na vogalih so noge, ki so 22 cm visoke. Zelo dobro se ohra- ni sadje tudi v velikih holand- skih zabojih. Razumljivo je. da moramo sadje večkrat pregledati ter gnilo in načeto sadje odstra- niti. Gnik.-ba je največji sovražn k skladiščenega sadja, zato je po- trebno nagnito sadje že v sadov- njaku pobrati in ga porabiti za vse drugo, samo ne za skladišče- nje. Klet mora biLi primerno te- mna. Sadje diha in se dogajajo v njem kemične spremembe. Kleti nh smemo preveč zrač ti, ker bi sicer postala preveč suha. Sadje bi .zgubite svojo vrednost in težo, zgubančilo bi se in bi po- stalo manj vredno ter neokusno. Gladkokožno sadje (ki je obrisa- no) zgubi pri ležanju manj vla- ge kakor hrapavo in kosmato sa- dje. Zato zlagamo na police zgo- raj vedno gladkokožne vrste, spo- daj pa rjasite, in to s peclj'. na- vzdol pr: jabolkah, s peclji na- vzgor pri hruškah, sad poleg sa- du, ne da bi se dotikala. Vsak sadjar naj uipošteva, da je gmotni uspeh vsakega sadjar- ja odvisen od spravljanja in pre- biranja ter skladiščenja sadja, za kar je nagrajen šele pr: prodaj' in pr določitvi vredn^ost' proda- nega sadja. Inž. Egon Zoreč Z'msko škropljenje DIPL. INŽ. EGON ZOREČ Zimsko škropljenje sadnega drevja je osnoven tehničen ukrep v sadjarstvu. Stotisoče dreves, ki smo jih v zadnjih treh ali štirih letih rešili z zimskim škroplje- njem, nam to potrjuje. Sadovnja- ki, ki so bili obsojeni na smrt, so znova vzcveteli in pričeli rodi- ti. 5e lepši uspehi so bili tam, kjer so sadovnjake pognojili s hlevskim in umetnim gnojem. Bolnemu drevesu, ki ga je nekaj let izsesaval kapar, so dali še hrane. Sadjar, ki bi se zadovoljil le s tem, da je poškropil svoje drev- je le eno ali dve zimi, se bo ne- dvomno razočaral. Drevesa bodo pričela ponovno hirati. Pridelek se bo zmanjšal, pa tudi kvaliteta bo slabša. Za škropljenje pozimi je čas pet mesecev, to je od novembra do konca marca V teh petih me- secih si vsakdo lahko najde čas, da opravi najnujnejše delo v sad- jarstvu, to je zimsko škropljenje. Zimsko škropljenje je ^snova, ki jamči za obstoj drevesa. Ce drevo ni pozimi škropljeno, preti nevar- nost, da ga bo kapar izsesal in uničil. Sadje na drevesu, ki je bi- lo poškropljeno le pozimi, sicer ni prvovrstne kvalitete, vend^^r življenje drevesa m ogroženo. Varujmo naše sadovnjake pred kaparjem - škropljenje in gnojenje dre- ves - Menjavanje škropiva - N» vseeno, kdaj škropimo - Kmetijske za- druge se morajo dobro pripraviti na škropilno akcijo Kvalitetno sadje dobimo, ako opravimo tudi letno škropljenje. Sredstev za zimsko škropljenje je dovolj. Med vsemi škropivi sta si pridobili največje zaupanje sad- jarjev škropivi: rumesan in ru- mesan olje. Tudi najbolj zaostali, zanemarjeni in okužen: ter na pol suhi sadovnjaki so ponovno po- gnali mlade veje. Najboljše uspe- he dosežemo, če vsako leto ali vsaj vsako drugo leto menjamo zimsko škropivo. Eno zimo škro- pimo z rumesan oljem, a drugo zimo z rumesanom. Vsako izmed škropiv ima določene prednosti. Najbolj učinkovita sestavina zimskih škropiv proti kaparju je pač specialno mineralno olje, ki prekrije vse prezimujoče kaparje in jajčeca mnogih drugih insektov. Olje tudi ne izhlapi kakor izhla- pijo razni dodatki pri zimskih škropivih, zato je učinek zelo dolgotrajen. Rumen strup DNOC v olju pa prodira v celice zaje- davcev in ra-kraja njihovo teles- no beljakovino. Način škropljenja je velikega pomena. Škropivo mora škodljivca zadeti in ga prekriti, sicer mu ne pride do živega. Pri škropljenju z zimskimi škropivi je treba upora- biti vedno široko šobo na razpr- šilcu. Škropilnico je treba uravna- ti tako, da bg imela v^ik pritisk Le tako pride škropivo v vsak skrit delec med vejicami in pod lubje. Zimsko škropljenje pa ni samo proti kaparju, temveč tudi proti jajcem rdečega pajka, ki je morda še nevarnejši škodljivec kot kapar. Za uspeh zimskega škropljenja je tudi važen čas, kdaj škropimo. Ob lepih zimskih in zgodnjih po- mladanskih dneh ne odlašajmo s škropljenjem. Zvečer je treba pravočasno nehati, če pričakuje- mo ponoči mraz, kajti škropivo se mora posušiti na drevesu še pred nastopom mraza, sicer lahko -poškoduje brste. Pri oljnih pri- pravah se je treba prepričati med škropljenjem, če je rumena oljna emulzija dovolj dobro premešana. To velja posebno, če je škropivo v tanku škropilnice dolgo stalo, n. pr. ko se je motor, škropilnice pokvaril ali podobno. V takem slučaju je treba vključiti mešalec in ga pustiti nekaj minut v obra- tu, da dobro premeša škropivo Nato se šele začne škropiti. Zapuščena drevesa, ki so močno okužena s kaparjem in mnogimi glivičnimi boleznimi, imajo nedo- zorel les. To velja posebno za koščičarje. Takšne nedozorele in neolesenele veje so na vsa škro- piva občutljiva. Temu sadizmu drevju moramo močne gnojiti. Ne zadostuje pa, če gnojilo le po- trosiš po travni ruši, ker bo v tem primeru gnojilo uporabila le trava, temveč je potrebno gnoji- lo podkopati ali podorati. Poraba vode pri zimskem škrop- ljenju je zelo velika, ker porabi- mo na 1 ha 3000 do 4000 1 vode, a v sadovnjakih z velikimi jabla- nami še več. Na zimsko škrop- ljenje se moramo torej skrbno pripraviti. Kmetijske zadruge se naj torej skrbno pripravijo, da bodo ta va- žen agrotehnični ukrep v sadjar- stvu pravilno in smolrno izpelja- le. Letošnja dobra sadna letina naj nikogar ne uspava. Le z uspešnim škropljenjem, zimskim in letnim, bomo imeli kvalitetno sadje, katerega vedno bolj Iščeta naš domači in tuji trg. Končno tudi petletni načrt na- še občine predvideva asanacijo sadovnjakov. Od sadjarjev je od- visno, če se bo selekcija vsako le- to vršila in do leta 1961 tudi iz- vršila, kot plan nakazuje. Admini- strativni ukrepi niso zaželeni, vendar bo vsako trmasto zoper- stavljanje In zanemarjanje te akcije strogo kaznovana Ko se v Ptuju govori o po- iroiniških kreditih, se s tem go- vori o okrog 5000 delavcih in nameščencih in o okrog 130 mi- lijonih dinarjev, ki predstavlja- jo eno izmed upoštevanja vred- nih možnosti izboljšanja njihove življenjske ravni. Zanimanje za kredite se veča z izboljšanjem nedavnih zakonitih pogojev, zlasti, odkar je mogoče dobiti potrošniški kredit v višini K delavčevih oziroma nameščen- čevih dohodkov v nasprotju z eno petino pred tem. Odkar' se s temi krediti ve^ ne bavi v Ptuju Zadružna hranilnica, po- staja podružnica Komunalne banke v Ptuju edini denarni zavod, ki lahko daje večmilijon- ske potrošniške kredite v na- sprotju z Mestno hranilnico, ki ima verjetno za nje manj mož- nosti. Neglede na vse to pa obstaja resna nevarnost, da se Ptuj znebi tudi tega referata v na- sprotju z vedno znova E>odčrta- vano potrebo po ustanavljanju in vdrževanju zavodov za iz- boljševanje življenjske ravni delavcev. Kot se sliši, bi moral referat potrošniških kreditov Komunalne banke zapustiti se- danjo pisarno v zgradbi magi- strata. Združitev tega referata z drugimi referati v sedanjih tesnih bančnih prostorih je ne- mogoča glede na stalen velik promet s potrošniki, zlasti ob uradnih dnevih. Nepraktična pa je tudi oddaljitev tega referata od sedeža ostalih oddelkov glede na splošno medsebojno pove- zavo celotnega bančnega apa- rata. Ob vsem tem ugibanju, kako bi prišla povečana ptujska ob- čina do še ene pisarne in kam bi z referatom potrošniških kreditov v magistralni zgradbi, nastaja resna nevarnost, da bo Okrajna komunalna banka Ma- ribor ta referat v Ptuju ukinila in ga združila z mariborskim. Administrativno je to lahko izvedljivo, vendar je treba po- misliti, kaj bi to pomenilo za tukajšnje delavce. Pred odobrit- vijo krmita je potrebno v ban- ki osebno opraviti razne for- malnosti, poroki morajo pod- pisati itd, Ali se naj vozarijo ljudje v Maribor? Rešitev prednjega vprašanja s takim izidom bi težko nago- varjali v Ptuju, zato bo pač po- trebno to obravnavati z občut- kom tudi do 5.000 delovnih ljudi — potrošnikov in ga pravibio rešiti. Z lovsko puško mil zeta Jože Petek, '52-letui Sokov zet r Mezgove] h leži že od 23. okt. t- 1. v ptujski bolni.šnici. Oko- li enajste ure ponoči 22. okto- bra ga je z lovsko puško ob- strelii tast Jo/e Sok iz Mez- gove. V bolnišnico so kmalu po dogodku pripeljali Jožeta Pet- ka, Jožeta in Nlarijo Sok. Sled- nja sta lahko kmalu zapustila bolnišnico, ker sta bila v dru- žinskem obračunu laže poško- dovana. Pri Sokovih je prišlo po dne- Tu 22. oktobra ob domači tr- gatvi do manjših nesporazumov kot že večkrat prej in brez huj- ših posledic. Sprli so so in zo- pet sporazumeli kot je pač na- vadno pri ljudeh v skupnem gospodinjstvu. Petek je bil za- radi ljubega miru pri hiši ne- kaj časa z doma na delu v Ljubljani, od koder se je vrnil in zopet pomagal doma delati. Nazadnje je pomagal celo pri kuhanju žganja, ki je nekoliko razburkalo kri, ki se tokrat ni mogla pomiriti. V sporu pozno ponoči 22. oktobra je prišlo v stanovanju Jožeta Petka do prerivanja, ki je žalostno končalo. Po glavi poškodovani Jože Sok je skočil po lovsko puško in obstrelil ze- ta Petka, ki se je zgrudil neza- vesten in spustil kladivo. Na -potnoč poklican rešilni avto je odpeljal v bolnico v Ptuj vse tri poškodovane. Laže poškodo- vana tasta sta hitro zapustila bolnico, Jože Petek pa se bo še nekaj časa zdravil. Ljudje se bodo zopet pomiri- li. Le tistih deset, dvajset ali trideset litrov skuhanega žga- nja bo ostala pri hiši preteča nevarnost, ki lahko zopet ob- novi zaceljene rane ... NOVI NAROČNIKI »PTUJSKEGA TEDNIKA« Alojz Vesenjak, V. P. 6078, Po- žarevac — Srbija; Radio Maribor, Maribor; Franc Zamuda, Zamuša- ni 26, Gor:'šni:ca; Franc Krepek, Krčevina 55, Grajena; Jakob Breg, Vum,oah 16, Duplek pri Mariboru; Štefan ŠJmenko, V. P. 9919/8, Kosovska Mitrovica; Franc Obran, Zdiravilišče Topolšica, Šo- štanj; Anton Mohorič, Podgrad 23, Ljubljana-Polje; Franc Kureš, V. P. 4776/1, Bistar — Boeiljgrad; Franc Vrbnjak, Moravci 46, Buč- kovci; Marija Pulko, Ptujska go- ra 55; Matiilda Tacinger, Preša 8, Maj-špsrk; Terezija Mesaric, Maj- šperk 41; VladimT Marčič, To- varna vol. izd., Majšperk; Klajn Marija, Ljutomerska 4, Ptuj. Terenski aktiv LMS Center Ptuj je imel med zadnjimi • letno konferenco. Položil je obračun dela v tem letu. S tem, da je imel med zadnjimi konferenco še ni rečeno, da je ta aktiv zad- nji po svojem delu. Obratno. Mladina tega aktiva je mnogo storila in se pridno uveljavljala v našem družbenem življenju. Aktiv je dobro opravil svojo na- logo v tem letu. V diski^siji se ni govorilo o do- sedanjih uspehih, temveč o na- daljnjih akcijah in o napakah, ki bi jih morali odpraviti. Največja napaka pri delu organizacije je, da se zapira in ne sodeluje v do- voljni meri z ostalimi organiza- cijami. Znano je, da so v Ptuju tri terenske organizacije, pa med seboj ne sodelujejo, kar slabo vpliva na delo ene kot druge or- ganizacije. Program dela za bo- doče je pester in vsebuje naj- važnejše dejavnosti Ljudske mla- dine. Vodstvo in člani aktiva upajo, da bodo z delom pritegni- li še del mladine, ki ni vključen v mladinsko organizacijo. Zraven politično-ideološkega, kultumo- zabavnega, športnegain drugega dela je v načrtu tudi izobrazba mladine. Pokazalo se je veliko zanimanje za večerne mladinske šole, ki bodo -začele s poukom še v tem letu v vseh večjih obči- nah. ~ ' Ejia izmed glavnih nalog akti- va Center je tudi, da bo razširil in povečal število članstva, pred- vsem iz vrst mladine iz raznih ustanov, ki še vedno ni organi- zirana. JF. Pripravljajo se na posve- tovanja s starši Komisija za usmerjanje mladi- ne v poklice pri Posredova^ln ci za delo v Ptuju se pripravlja na prve sestanke s starš: in učitelj- stvom po osemletnih šolah v ob- čini Ptuj, ki, bodo začeli 9. no- vembra t. 1. Ob skupni sikrbi komiisije, star- šev in šole bo mogoče olajšati miladin: izbiro pokhcev, ki bodo odgcrv^arjali f.zičnim in duševnim sposol>ncstim otrok, zlasti če bo- do starši in vzgojitelji oziroma učitelji pomagali kom:s''jii s svoji- mi zapažanji in predlogi pri p>o- kliicnih svetovanjih. Iz Zavrča KG Zavrč arondira Kmetijsko gos.F>odarstvo Zavrč je piredlož".ilo Okrajnemu ljudske- mu odboru Mar-ibor predlog za arondacijo v neposredra bližini svojega gospodarskega sred šča. ^ Z arondacijo okrog 16 ha zemljišč od 27 zasebnikov, ki živijo 1 do 2 uri daJeč od svojnh parceJ, bo KG Zavrč lahko povečalo površi- no travnikov in pašnnkov za svo- jo živinorejo, ki daije vinogra- dom dragoceffki grioj, ljudski pre- hran. pa mleko jn meso. Predilog za arondacijo vsebuje pvodrobinosti o dogovorjeni! zame- njav; parcel med KG Zavrč in pnizadetimi ter o odkupu nekat©- nh parcel. S to arondaciijo bo dofciilo KG Zatvrč svojo zaoikrcčeno gospodar- sko moč in oblilko in bo lahko še boljže kot doslej služilo namenu dviga kmetijske proizvodnje v tem delu Haloz in vzornega kme- tovanja. ŽIVINSKI SEJEM V PTUJU 4. NOVEMBRA 1958 Na govejem sejmu 4. novembra ti. je bilo na prodaj 18j3 krav, 129 konj. 54 telic, 36 volov in 9 bikov, odkupljenih pa je bilo 67 krav, 43 konj, 17 telic, 12 volov in 3 biki. Cene za konje so se su- kale med 40 do 80 din za kg žive teže, za govedo pa od 70 do 120 din. Na sejmu za svinje in odojke 5. novembra ti. je bilo na prodaj 110 svinj do 2 let in 431 odojkov, prodanih pa le 32 svinj in 28 odojkov. Svinje so bile po 180 do 200 din za kg žive teže, odojki pa po 2000 do 3500 din. Zadnji trije goveji in svinski sejmi so bili zelo slabo obiskani in prodaja daleč zaostaja za lansko v tem času. (^Tržne cene i v sredo, 5. novembra 1958 POVRTNINA krompir 12—15, zelje v glavah 15—20, čebula 60, čebuljček 300, česen 200, ohrovt 25—50, rdeča pesa 30—40, korenček 40—50, peteršilj 40—60, solata endivi- ja 40—50. paprika 40—50, pa- radižnik 20, buče 10, luščeni fi- žol 50—60, špinača 80—100, ki- slo zelje 50, por 40, rdeče zelje 25, feferoni 100, kisla repa 30, motovileč 160. SADJE IN SADEŽI jabolka 15—20, hruške 25—50, grozdje 80—100, gobe 160—200, kostanj 25—50, pečeni kostanj 60 din za liter, orehi 100—110, gobe sivke 100. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI koruza 30—40. proso -50—60, ječ- men pšenica 50—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60, ajdova ka.ša 150. MLEKO IN MLEČNI IZD?:LKI mleka 50, sir 30—70, smetana 140. PERUTNINA IN JAJCA kokoši 330—500, piščanci 300— 700, jajca 16—18. MAŠČOBE uvožena mast 325, domača mast 400, zaseka 300—400, maslo 400 —500. MESO IN MESNI IZDELKI goveje meso 280. teletina 500, svinjsko meso 560. (Nadaljevanje) NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje sledi) Serona Vinko se je rodil 23. 7. 1909 v Ptuju v družini učitelja. Osnovno šolo je obiskoval v Ptuju, nato pa učiteljišče v Ma- riboru, kjer je diplomiral leta 1933, nato je odslužil vojaški rok v šoli za rezervne oficirje v Sarajevu. Učiteljsko službo je potem opravljal v raznih kra- jih, nazadnje pa v Markovcih. Po mišljenju je bil napreden. Kritično je motril dogodke do- ma in po svetu. Volitev v JRZ se ni udeležil. Ko je okupator izbiral ljudi za izselitev, je pri- šla vrsta tudi na Vinka. Odpe- ljali so ga v Bosansko Dubico. Od tam je odšel v Varaždin. Ker se je takoj priključil aktivistom NOB in so mu ustaši bili na sledu, je odšel k partizanom na Kozaro, kjer je kmalu doživel sovražnikovo ofenzivo, v kateri ga je v borbi zadel rafal in mu pretrgal nit življenja junija 1942. Simenko Vladimir se je rodil 4. 7. 1927 v Rogoznici pri Ptuju. Hodil je v ptujsko gimnazijo. Ko je dovršil peti razred, so ga poklicali v nemško rojsko. Po- slali so ga k »flaku« v Braunau. Tu ni imel obstanka v zavesti, da dela za osovraženo armado, zato je pobegnil in se kot pro- stovoljec pridružil Tomšičevi brigadi. Določili so ga za kurir- ja in obveščevalca. Pri izvrše- vanju svoje službene dolžnosti ga je sovražnik zajel 4. marca 1945. Se isti dan so ga nad Dra- vogradom pri Ožbaltu ustrelili. Umrl je mlad, isoln nad, kakor tisočeri na težki poti za svobo- do. Sulek Jožef se je rodil 5. ma- ja 1923 v Frankovcih pri Ormo- žu v kmečki družini. S starši se je pozneje preselil v Loperšice. Po končani osnovni šoli je obi- skoval gimnazijo v Mariboru. Po prihodu okupatorja je nada- ljeval šolanje na ptujski gimna- ziji v sedmem in osmem raz- redu. Po maturi leta 1943 je moral v nemško vojsko. Od no- vembra do februarja je bil na nemški fronti v Rusiji, nato pa je zbežal na rusko stran. Spre- jeli so ga kot vojnega ujetnika. Junija 1944 se je prijavil za jugoslovarfsko vojsko. Poslali so ga v Srbijo. Na poti pa je zbolel na griži. Moral je nazaj na zdravljenje v potujočo bolnico. Zadnje pismo je pisal staršem iz Markova, nato je izginila za njim sled. Stud Ljudmila se je rodila 15. 11. 1924 v Ormožu. Obisko- vala je osnovno šolo v Ormožu, nato pa 4 razrede gimnazije v Beogradu. Od tam se je vrnila v Ormož in je leta 1941 dobila zaposlitev na davčni upravi v Ptuju, kjer se je povezala z na- rodnoosvobodilnim gibanjem in odšla 26. julija 1944 v NOV. Ko se je prve dni oktobra skrivala s svojim pisalnim strojem pri kovaču v Sobetincih blizu Go- rišnice na hlevu, so jo našli ustreljeno 3. oktobra 1944. Njena smrt je ostala nepojasnjena. Silah Franc se je rodil 25. 2. 1901 v Rucmancih. Delal je do- ma na posestvu svojih staršev. Leta 1925 se je poročil in se pre- selil na ženino domačijo v Stre- jace. Leta 1942 se je pridružil OF. Delal je v odboru z Gaj^r Svitkom-Radom, ki je prihajal tajno iz Hrvatske. Pri Silaku je bila postojanka za kurirje. Franc je bil zelo požrtvovalen. Partizanom je nudil vse, kar je mogel: denar, obleko, sanitetni material, shranjeval municijo in orožje. Dne 4. jan. 1945 so ga zaradi izdaje zaprli v ptujske zapore, nato pa odpeljali v Ma- ribor. Od tu je moral v Dachau, kjer je zaradi prestanega trp- ljenja umrl 27. maja 1945. Piičefek gledališke sezone 1958-59 v Ptuju Po ukinitvi poklicnega gleda- > lišča v Ptuju je nastala vrzel na našem kulturnem področju. Ptujska glf;dališka tradicija se- ga v leto 1912, ko se slovenski živelj v Ptuju prebuja in bije borbo na kulturnem področju proti nemškemu i>ot.ujčevanju. Naše gledališče druži in vzgaja delovnega človeka od njegovega začetka do danes. Tradicijo gle- dališke dejavnosti hočemo v Ptuju ohraniti še nadalje. DPD Svoboda v Ptuju je prevzela celotno imovino dosedanjega poklicnega gledališča in bo od- slej skrbela za stalne gledališke predstave, ki jih bodo pred- vajali člani SNG Maribor in Amatersko gledališče DPD Sv<»- boda Ptuj. Za pričetek letošnje sezone smo izbrali dela A. Ca- sona: »Drevesa umirajo stoje«, igra v treh dejanjih (štirih sli- kah). Gostuje Slovensko narod- no gledališče Maribor, in sicer v torek, dne 11. novembra 1958, ob 19.30 za red abonma 1. in v četrtek, 13. novembra, ob 19.30 za red abonma 2. Istega dne bo- do tudi predstave za mladino ob 16. uri. Vne cenjene obiskovalce gle- dališča vabimo, da dvignejo abonmajske legitimacije v gle- dališki pisarni v sledečih dneh: v četrtek, dne 6. nov. 1958 od 17.—19. ure, v petek, dne 7. nov. 1958 od 17.—19. ure in v nedeljo, dne 9. nov. 1958 od 9.—11. ure. Abonmaja sta dva večerna in dva mladinska. Pohitite s pri- javami, da si boste zasigurali stalne sedeže. Ostanek vstopnic bomo prodajali pri dnevni bla- gajni. V začetku decembra t. 1. bo gostovala mariborska opera z »Madame Butterfly«. Ob pričetku gledališke sezone 1958/59 prav iskreno pozdrav- ljamo Slovensko narodno gleda- lišče iz Maribora, ki bo odslej naš stalen gost. DPD Svoboda Ptuj PTUJ, dne 7. novembra 1958 PTUJSKI TEDNIK stran 3 Svetovanje za poklic je danes že znano v svetu. Njegova orga- nizacija m delo sta tako izpopol- njena, da je nujno, da se mreža poklicnih svetovalnic tudi pri nas poveča. Svetovanje za poklic pri nas ni več samo zadeva posameznika in njegovega osebnega zadovoljstva zaradii ustrezno izbranega dela, pač pa je splošen družben: pro- blem, splošna gospodarska potre- ba. Naši družbi je zlasti do tega, da bi bili ljudje na delovnih me- stih zadovoljni, da bi si izbrali poklic, ki ustreza njihovim spo- sobnostim ;n nagnjenjem. Ta smo- ter zasleduje še posebej iz na- slednjih razlogov: Cilj soc aHzma je sreča vsakega posameznika in celote. Večjo storilnost doseže, kdor je v svojem poklicu srečen in dela z zadovoljstvom. Težave, ki nastanejo pri izvrševanju po- klica, laže zmaguje in zato mno- go več napravi. Delo mu ni v bre- me, pač pa v veselje. F žična utrujenost mu ne jemlje dobre vodje. Zadovoljstvo pri delu tistvar. ja ugodno vzdušje v deJavndc, ki j« talko neotahodno potrebno za lispešno delo vsakega kolektiva. Zato je poklicno svetovanje či- rriitelj, na katerega moramo ra- čunata prS vzgoji strokovrtiih ka- drov. Ne smeimo misliti, da se svetovanje za poMic prične dn ne- ha. ko otrok dovrš. osemletno šo1b3kr.c, kjer je pač na razpolago prostrj učno mesto. Kaj bi morali starši vedeti Oče dn mati se morata zave- dati, da je odločitev za poklic za otroka nadvse važno življenjsko vprašanje. Odločitev zanj ne sme biti prenagla :n v zadnjem tre- nutku. Poklic, ki so ga starši iz- braili!, je morda {v> njihovem oku- su. ni pa primeren za otroka. Pred toeade^fio odločitvijo se mo- rajo s-tarš vprašati, ah so izčr- pali vse možnosti, ki so jim na razpolago, da bo poklic res prav i^ran. Iz zbranih podatkov, ki so nam za odločitev potrebni, moramo razsbrati otrokove dtiševne in te- lesne sposobnosti. Znano je, da so ljudje, to zaradi poma^jkijivih duš&vn h sposobnosti v svojem nepravilno izbranem poklicu ne morejo uspevati, v pravem pokli- cu pa bi bili zelo dobri. Podobno je s telesnimi sposobnostm:. V nekaterih poklicih se pojavljajo tako zvane poklicne bolezn.. Te lahko nastop jo, če niso dovolj odporni posamezni telesni orga- n:, ki so izpostavljeni škodljivim z'ananj';m vplivom. Poznavanje otrokovih spnisobno- sti in nagnjenj dosti ne koristi, če se ne zanimamo za zahteve pokl ca. Te spoznamo, če se po- drobneje pozanimamo za pofl^c, v katerem bo otrok deM, pri lju- deh, ki se v tem poklicu udej- stvujejo. Mnogi starši poskušajo dognati, preden dajo otroka v poklic, 'lepe :n senčne stram, ki so pri vsaikem delu. Le tako bodo presodili, ali ustrezajo sposobno- sti n značaj otroka izbranemu poklicu ali ne. Predizobrazba je bistvene važ- nosti prt; izbiri pokluca. So pokli- ci, za katere je predpisana manj- ša, za druge večja predizobrazba. Zato je zelo važno, koliko razre- dov osemletne Šole je učenec uspešno dovršil. Zahteve fK) pred- izobrazbi bodo vsako leto kveč- jemu večje, ne pa obratno. Večja predizobrazba daje večjo možnost icsbire poklicev. V prejšnjih desetletjih je bjla odločitev za pokldc mnogo lažja, kot je danes. V industriji in obrt; je bila zato lažja izbira, ker n bilo velikega števiiila poklicev. Zato se morajo vsi, k; danes odločajo o otrokovem poklicu, potruditi in pouč tt o možnostih, kii jiih pri nas imamo. Smatrati izbiro poklica le za golo odločitev za borbo za kriih, je napačno. Nepravilno je sma- trati izbiro poklica kot nekaj po- vsem brezpomembnega. Človek n stroj, k' opravlja določena dela, ko ga poženeoK), čksvek je ž vo betje. Uspeh v življenju pomen; za vsakogar srečo. Dosežemo ga le tedaj, če nas dek> vesel: in če ustreza našim nagnjenjem in spo- sobnostim. Zelje po čimvečjem zaslužku je večkrat kriv napačno izbran poklic. Sposctonosti ne ustrezajo zahtevam poidica. Nadaljevanje sledi Franjo 2mauc DA BI BiLi LJUDJE NA DELOVNIH MESTIH ZADOVOLJNI - ZGODNJE PRIPRAVE NA PRAVILNO SVETO- VANJE - OPAZOVANJA IN PRIPOROČILA ŠOLE DRAGOCENA - KORISTNO DELO MNOŽIČNIH ORGANIZA- CIJ - ŽELJE STARŠEV - SPOSOBNOSTI OTROK - USPEH V POKLICU POMENI SREČO V ŽIVLJENJU Nadaljevanje Ob knjižni akciji v ptujski občini Kot v ostali Sloveniji, tako so bile tudi v Ptuju prve knjižnice v vseh treh samostanih: domini- kanskem, minoritskem in kapu- cinskem Knjižnica Dominikan- skega samostana Znamenita je bila zlasti knjiž- nica dominikanskega samostana v IHuju, ustanovljenega 1. 1230. Ko je avstrijski cesar Jožef II. dne 9. februarja 1786 samostan razpustil, so med drugimi drago- cervostmi raznesli na vse strani tudi bogato samostansko knjiž- nico^ V štajerskem deželnem ar- hivu v Gradcu je ohranjen zapis- nik te nekdanje knjižnice. 'Razen bogoslovnih del so bile zastopa- ne tudi laične vede, tako geogra- fija s 7 deh, zgodovina s 64, po- svetno pravo z 52, modroslovje s 75 tn medicina z 22 knjigami. V seznamu je tudi knjiga z opi- .v>m Rogaške Slatine, ki ga je sestavil Mariborčan Griindel leta 1687. Edini slovenski deli sta Po- hlinova »Kranjska gramatika« iz leta 1768 in Megiserjev slovar iz leta 1744. 4000 |>od spomeniškim varstvom Druga starejša knjižnica se je ohranila v minoritskem samosta- nu. Šteje preko 4000 knjig in je od leta 1951 zaščitena po za- vodu za spomeniško varstvo. V sedanjem poslopju je razmeščena od leta 1696, ko je bil samostan barokiziran. Ohranil se je star, pomanjkljiv katalog iz leta 1833 v knjižni obliki. Nov listovni ka- talog so začeli sestavljati v za- četku 1933, ostal pa je nedokon- čan. Vsebinsko je največ bogo- slovnih in filozofskih knjig ter precej zgodovinskih. Razvrščene so v F>osebni dvorani, okrašeni s štukaturami, vendar poškodovani zaradi bombardiranja v začetku 1945. Knjige so sedaj na novih policah iz 1. 1931,i med njimi je več tiskov iz 16. stoletja. Pri ure- jevanju te knjižnice 1. 1952 se je našel Trubarjev Novi testament iz 1. 1557, 1560 in 1561. Zadnji privezek Pavlove poslanice Ko- rinčanom in Galatejcem je doslej najpopolnejši primerek na svetu. Nekdanja kapucinska knjižnica Okrog 3000 knjig je ohranjenih )d nekdanje obsežne kapucinske mjižnice. Knjižnica Ernesta Fursta Ptujski kronist Ferdinand Raisp >m9nja 1. 1852 privatno knjižnico Elrnesta Fiirsta, ki je štela okrog 5000 zvezkov, večinoma v nem- jkem jeziku. Javna slovenska knjižnica Javna slovenska knjižnica se X)javi v Ptuju razmeroma pozho. n sicer v sklopu narolago razni časopisi, vendar se .■edno bolj čuti potreba e>o knjižnici, ki bi omogočala članom ^ večjo možnost izobraževanja. Ne- kateri so že v letih 1885, 1887 i in 1896 predlagali, da bi se v sklopu čitalnice ustanovila knjiž- nica. Toda z uresničitvijo te koristne zamisli so odlagali iz le- ta v leto. Šele leta 1907 so na pobudo dr. Frana Jurtela usta- novili ljudsko knjižnico, ki jo je do leta 1918 vodil društveni taj- nik dr. Josip Komljanec. Nova ustanova je dobro uspevala, saj pravi poročilo o tem: »Kako po- ' trebna je taka knjižnica, se je takoj p>okazalo. Po knjige so pri- hajali najširši sloji iz mesta in okolice in pokazali s tem, da hre- pene po duševni izobrazbi; ne sme se jih prezirati, nego tre- ba jim je priskrbeti primernih sredstev in ljudstvo bo hvaležno seglo po njih.« Žal pa zapismki o knjižnici med arhivskim gra- divom v Mestnem arhivu niso ohranjeni. Konec prihodnjič Mestni kino Ptuj predvaja od 7. do 9. novembra ameriški barvni, fillm »Maščevalec iz Da lasa«, 11. in 12. novembra domači film »iHiša na obrežju«, 13. novembra pa domači fiim »Dve jagodi grozdja«. Kino Makole predvaja 8. .n 9. novembra ame- riški fiim »iiraljica Kristina«. LJUBLJANA I Nedelja, 9. novembra 6.00—7.00 Za prijetno nedeljsko ju- tro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poveaudet: Tartarin iz Tarascona (ponovitev). 8.40 Leoš Jana- ček: Vlaški plesi (orkester Radia Brno dirigira Bretislav Bakala). 9.00 Ljub- ljanski komorni zbor p. v. Milka Skoiber- neta. 9.20 Zabavna matineja. 10.00 Se pomnite, tovariši — Olga Razpotrtik: Mladost brez mladosti. 10.30 Pokaži, kaj znaš. (Prtenos javne oddaje iz ljubljan- skega opernega gledališča). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen^ ska napoved iln objava dnevnega spore- da. 13.15 Zabavna gtasba, vmes obve- stila. 13.30 Za našo vas. 14.15 K^ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 11. 15.00 Kapoved časa, poročila, vremen- ska napoved. 15.10 Reklame. 15.25 Tri klavirske skladbe Gabriela Faureja. 15.40 Glasbeni odlomki iz Zellerjeve operete ,,Ptičar". 16.00 Slavo Kobe: Zapiski s poti po Vojvodini (reportaža). 16.30 Pe- smi in zborovske skladbe Janka Ravnika in Antona Lajovica. 17.00 Zabavni kon« cert z orkestrom Cedric Dumont. 17.30 Radijska igra — Bert Brecht: Gallleo Galilei (ponovitev). 18.40 Vilim Mar- ko-vič: Rapsodija v A-duru. 19.00 Za- bavna glasba, vmes obvestila in rekla- me. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 \a« rietč na valu 327,1 m. 21.00 Verdi — velikan italijanske opere (glasbena od- daja s komentarjem). 22.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Za ples igra Charlie Barnet s svojim orkestrom. 23.00 Poročila in pregled ti- ska. 23.10 Arnold Schonberg: Pelej in Melizanda, simfonična pesnitev (prva iz- vedbvT v Radiu Ljubljana). 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. II. PROGRAM za nedeljo, 9. novembra 12.00 Nedeljski simfonični koncert- 13.00 Napoved časa, poročila in vremen^ ska napoved. 13.10 Uroš Krek: Sonata za violino in klavir (Igor Ozira: violina, lise von Alpenheim: klavir). 13.30 Lahka glasba. 14.00 Liubljanska kronika in obvestila. 14.15 Slavni pevci — slavne arije. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Zabavna plas- ha. 15.40—16.00 Primož Ramovš: Sim- ffvnietta (orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad). Nujna prošnja in opozorilo Ali si že prispeval svoj kul- tami delež v »Cankarjevi knjiž- ni fond«? Odvisno knjigo ali pa denarni prispevek pošlji Mestni knjižnici v Ptuju. Podjetja, zavodi, sindikalne podružnice: Prosimo vas, izpol- nite sprejete položnice in naka-> žite primeren znesek na Mestno hranilnico Ptuj, štev. ček. rač. 604-11-606-2/6400. Do«lej so poslali knjižni dar: PreSemova družba v Ljubljani in Slov. akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Denarni prispevek^ je poslal advokat Stanko Senčar iz Ptuja. Odbor za »Knjižno akcijo« v Ptuju, Otroška igrišča v naša naselja Okrajna zveza prijateljev mla- dine Maribor se je obrnila preko šole na' učence 4. in 8. razredov osemletk, da hi s svoj m mne- njem o otroških igriščih fx>dprli prizadevanje te zveze, da bi pri- šlo v čimveč krajih do tafce ure- ditve otroških igrišč, ki bodo otrokom najbolj odgovarjala. Po 15. novemtoru, ko se bodo vmidi vs! anketni lističi v Maribor pre- ko šol, se bo v Mariboru sestaja komisija predšolske vzgoje, ki jo vodi priznana pedagoginja tov. Vid® Herman in bo proučila vse predlloge in pobude otrok ter jih dala pozneje v obrafvnavo Okrajn: zvezi DF^ Maribor. 06taHA med ftamt res piše v tej pogodbi... Billo je v petelk. na sodni urad- ni dan. Pr-ed vratmi sodnikove pisarne je bila precejšnja gneča žensk in moških. Vsakdo bi rad svoje čimprej opravil. Tilčka bi tožila Frančeka zavoljo očetov- stva, Nežika Hanzeka, ker ne plačuje preživnine za svojo hčer- ko, dedek Blaž bi se pritožil za- voljo prevžitka itd. Na klopi pri oknu je sedel poleg drugih fK)- sestniik Andrej s polja, ki bj bil rajši zsdnji kot prvi. On bi rad vprašal sodnika nekaj posebne- ga... Pogodba z zadrugo mu ni dala miru. Ali bo res zgubil naj- lepšo njivo ob žetvi italijanske pšenice? AK bo res on kriv, da bodo morali potem tudi drugii sklepati z zadrugo pogodibe :n bodo ob svoja posestiva? Ko je slišal, zakaj gredo drugi k sodni- ku, ga je postalo nekolcko strah. Kaj pa, če mu bo sodnik zameril in ga .s.kregal, ker bo že nazad- n>je nevoljen in zm«čen zaradi drugih nadlieg. Nič, počakal bo, da bo vedel, pri čem je... Andrej je imel dovolj časa in je lahko vse še enkrat premislil. Upravnik zadruge Janko mu je rekel, da bo zadruga preorala njegovo njivo, dala umetavj gno- jilo, seme dn da bo setev zava- rov»la; ob mlačvi bo dohdl Andrej skoraj polovaco bogatega pridel- ka prvovnstne italijanske pšenice. Drugo jesen se bo zopet lahko pvogodil z zadrugo in tako bo laže gospodaril. Bot&r Franc mu je potem odsvetoval, naj se nikar ne sipušča z zadrugo v pogodbo, potem se ne bo več moged izmo- tati^ Pomalem bo oto vso zemljo. Nikar naj ne začne, ker bo spra- vil še druge v nesrečo. V zadrugi bodo rekli, če je Andrej lahko skleniJ pogodbo, zakaj še vi ne bi. Sosed Miha z njim več ne govora. Brat se mu irm:ka. Otroci so nevoljn.. Žena vrta v njega dan za dnem, kaj je mislil, da je za- pra.vij dee: najilepšo njivo. Iz dav- ka ni(je mu pošitljajo p^^flažirmce za akontacije. Kot zakleto j« vse okrog njega, odkar je iJbogaJ uipravnika zadruge in podpisal pogodbo in odkar poganja na nje- govi njivi itahijancska pšenica ... Sodnik mu bo že povedal, če bo lahko tožiil, ako ne bi držalo kot piše v i>ogodbi... sd je mislal Andrej. Ob 'vsakem novodošdem v sodno vežo se je zfoal, da ne bo prišel kak domačin an ga \rideil... Kar hitro je mirnij čas in konč- no je prišel tnidi Andrej pri sod- nffloi na vrsto. S klobukom pod paasduho je sto- pil Andrej pred sodniikovo mizo, p>ozdraviil z »Etober dan« sodnika in mlado za,pisnikaraco ter pogle- da.l na iTitovo sliko iznad sodni- ka. Oba sta mu odizdravi-Ja. »Oeka, kaka krivica pa se Vam godi?« je vprašal sodnik Andreja, ki je pravkar položil klobuk na klop in F>otegnil iiz žepa večkrat prepogsijeno pogodba Listino je dal pred sodnika in začel: »RŠd bi Vas vprašal, ali res piše v tej pogodbi, da bo po žetvi moje sa- mo pol pšenice, njiva pa ne več?« Sodnik je pregledal pogodbo in jo nato Andreju ipo odstavkih raz- tolmačiri Remontnem podjetju v Ptuju je opravljala 25. oktobra t. 1. izpitno delo Anica Črnila s Pobrežja pri Ptuju, ki se je prva izmed deklet odločila za slikar- sko-pleskarski poklic in se ga tudi izučila. 27. oktobra t. 1. je opravila Anica Črnila tudi teo- retični izpit pri Obrtni zbornici. Praktična izpitna naloga, ki jo je dobila slikarsko-pleskarska učenka pri Remontu, za njo ni bila nič teža\Tiega. Prepleskati je morala vežna vrata in vratni okvir. Zatopljena v delo niti ni opazila, da jo kdo opazuje ali da slikarsko-pleskarski mojster podjetja tov. Jančar tolmači lju- dem iz podjetja, da bo ta edini pomočnik slikarsko-pleskarske stroke ženskega spola ovrgel predsodek marsikaterega očeta in matere, da dekleta niso za drugo kot za šivilje in kuharice. Ko je opazila, da jo več ljudi opazuje, je vzela posodo za bar- vo in zbežala v delavnico, od koder se je kmalu vrnila. Videlo se je, da si resno prizadeva, da bi nalogo čimbolje opravila in z delom pokazala, da se je tri leta učila te stroke in da jo tudi obvlada. Na vprašanje, kako to, da se je odločila za slikarsko-pleskar- sko stroko obrti, je rdečelična Anica p>ojasnila, da je leta 1953 v Mariboru skupno z očetom obiskala železniške delavnice in tam videla dekleta pri pleskar- skem delu. To je zadaščalo, da se je z enim od tamkajšnjih de- klet menila, kako je to delo, kako se ji dopade, da se je tudi ona odločila za uk te stroke. Tekom učne dobe je ob strani svojega očeta, ki je tudi izučen soboslikar in pleskar, skupno z bratom, ki je star 16 let, delala med drugim na 24-stanovanj- skem bloku v Ptuju ter pri mnogih privatnikih. Pridobila si je potrebno stroko\mo znanje in sedaj je postaHa pomočnica. Prepričana je, da ji bo sledilo še marsikatero dekle iz ptujske občine, ko bo videlo njeno delo in slišalo njeno besedo o učni dobi, o lepih pa tudi resnih stra- neh tega pokliča, ki se mu je posvetila in'bo pri njem ostala. Upa, da bo še kdaj opravila iz- pit za mojstra. Ze doslej se je zelo zanimala za stroko\Tio lite- raturo in za ^elo soboslikarsko- pleskarskih mojstrov. V. J. Posnetki no 160 km Na terenu za poskusno pro- učevanje raket v Melboume- Beach v Floridi so postaviH fo- tografsko kamero, ki je težka osem ton. Z njo posnemajo predmete celo na daljavo 160 km. Inventuro kitov v Antarktiki Po drugi svetovni vojni so Norvežani začeli z markiranjem kitov v Antartiki, da bi dobili približno sliko njihovega pre- mikanja in razporeditve. V ta namen so uporabljali numeri- rane markice, ki so jih izstre- lili iz posebnega topa za harpu- niranjc tako, da so se te ustavi- le v kitovem podkožnem ma-, ščobnem sloju ali pod njim. Pred vojno je bilo tako mar- kiranih okoli 5000 kitov, vendar se jih vsako leto ujame le maj- hen del. V letu 1953 so n. pr. ulovili 10 markiranih primer- kov. Sedaj so Norvežani spet opre- mili ladjo »Enern«, s katero opravljajo s pomočjo holand- skega učenjaka R. H. Claekexi markiranja. Pomaga jim tudi Narodni oceanografski inštitut. PtiLjski muzej slovi po svetu že dolga leta, z njim je sedaj zaslo- vela tudi »GRAJSKA RESTAVRACIJA(( Ko si zaželite sami, z družino ah družbo razvedrila po ogledu mu- zeja, v prostem času ali zvečer in primernega okrepčila, vam bo najbolj ugajalo v »Grajski restavraciji«. Postrežemo vam z dkusni- mi jedili in pristnimi pijačami ob zvokih naše zabavne godbe. Odlično se počutijo pri nas tudi kolektivni gostje iz drugih kra- jev in iz domačih kolektivov ob raznih kolektivnih slovesnostih. Vabi vas uprava »GRAJSKE RESTAVRACIJE«. PTUJ Dobro ohranjen vzidan štedilnik, obložen s ploščicami in z boj- slerjem ali brez, prodam. Dr. Kuhar, Ptuj. Kompleten štedilnik za vzidavo, s ploščicami, kredenco, upo- rabno za sobo ali kuhinjo ter vetrnice (polkne) za pet oken prodam. Vprašajte Cankarjeva 10. Ptuj. 900-Iitrski sod prodam. Vičava štev. 26, Ptuj. A Ž panje po ugodni ceni pro- dam. Vprašajte Križe Dušan, Štuki 20, Ptuj. Krojaški šivalni stroj »Singer« v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi. Race, Kaklkambel, večje število prodam. Zg. Hajdina 1. Hišo, vinograd in sadovnjak, okrog 70 arov v Sedlašku pfo- dam. Naslov v upravi. Stavbišče (njivo 23 a) pri Vodni upravi prodam. Naslov v upra- vi. 25 AROV NJIVE v Mestnem logu prodam. Naslov v upravi lista. IŠČEM PRAZNO SOBO ALI GAR- SONJERO v Ptuju ali bližnj'i okolici. Naslov v upravi. Po odloku izvršnega sveta Ljud- ske skupščine LR Slovenije o do- ločitvi roka za razpis volitev za- družnih svetov kmetijskih zadrug (Ur. kst LRS. št. 24-58), po določ- bah drugega odstavka 70. točke navodil za volitve zadružnih sve- tov in upravnih odborov kmetij- skih zadrug (Ur. list FLRJ, štev. 23-58) in po sklepu 8. redne seje upravnega odbora Kmeti.iske za- druge Sela z dne 18. oktobra 1958 razpisuje upravni odbor volitve za zadružni sv^ Kmeti.iske za- druge z o. j. SELA Vohtve bodo v nedeljo, 16. no- vembra 1^8, v prostorih pisame Kmetijske zadruge v Doleni. Začetek volitev ob 7. uri. ko- nec voliitev ob 19. tiri. Volili bo- mo kandidate izmed članov za- druge. Upravni odbor Svet za industrijo, trgovino in obrt je na seji dne 30. oktobra 1958, po predlogu Obrtne zbor- nice — pododbora Ptuj, 4. t. 98. čl. Uredbe o pristojnosti občin- skih in okrajnih ljudskih odbo- rov in njihovih organov (Urad- ni list FLRJ, št. 52/57) in 14. čl. Odloka o obratovalnem času za gospodarska podjetja na območ- ju občine Ptuj (Uradni list LRS, št. 40/53) izdal QD§IEDBO o začasni spremembi obratovalnega časa za brivske in frizerske deltsvnice v območju občine Ptuj 1. Brivske in frizerske delavnice bodo v zimskem času odprte dnevno, razen ponedeljka in so- bote, od 7. do 12. ure in od 14. do 18.30. Ob sobotah bodo odprte od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Ob ponedeljkih posluje ena dežurna delavnica, ostale so za- prte. 2. Odpiralni čas pod 1. velj-a do preklica ozir. do izdaje rit>vega predpisa. Ne glede na določbe 1. odst. te točke prenehajo veljati dolo- čila pod 1. z dnem, ko začne veljati letni obratovalni čas. 3. Ta odredba velja od dneva objave v »Ptujskem tedniku«. Stev. 05/2-3212/3. Ptuj, dne 30. oktobra 1958. « Predsednik Sveta za industr., trg. in obrt Marjan Berlič 1. r. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Janko Vogrinec 1. r. Izjava Podpisani Sardin|ek Jurij, upo- kojenec v Ptuju, Ljutomerska c. štev. 16 preklicujem in obžalu- jem žaljivke, ki sem jih izrekel napram Šmigoc Štefki, uslužben- ki v Ptuju. Ljutomerska c. štev. 16, ter se zahvlajujem, da je odstopila od kazenskega prego- na. Sardinšek Jurij Preklic Podpisana Marija Kumer, po- sestnSca v Gradišču, p. Cirkulane, preklicujem in obžalujem žaljiv- ke, ki sem jih izrekla o Francu Gavesu, mdzarsikem p^omočniku. Gradišče, ter' se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pre- gona. Ptuj. dne 30. oktobra 1958. Marija Kumer RAZPIS Po odloku 'izvršnega sveta Ljud- s;ke sikupščine Ljudske republike Slovenije o določitvi" za razpis prvih volitev Zadružnih svetov kmetijskih zadrug (Ur. list LRS štev. 24/58) v poveza^vi z določ- bami drugega oidstavka 70. točke navodil za volitve zadružnih sve- tov in vrpravnih od^borov kmetij.- .skih zadrug (Ur. list FLRJ štev. 23/58) ter slrlepa upravnega od- bora z dne 24. 8. 1958 na 8. redni seji, upravni odbor KZ Lesiko\M£ ( razpisuje volitve za zadružni svet Kmetijske za- druge Leskovec. Volitve bodo 16. novembra 1958 v prostorih, kot so že obveščeni: Za 2^omjd in Spodnji Lesikovec, Malo Vamico in Berinjak; za Repišče in del Vel. Okiča od št. 1 do 34; za Belaušek v celotii za vse šte- vilke; v Skorišnjaku za S?oorišnjak, Gradišče, del Malega in Velikega Okiča; v Veliki Vamioi za celo Veliko Vamico; v Trdobojcih za cele Trdobojce in del Gruškovja; v Strmcu za celoten Strmec. Začetek voHtev ob 7. uri zju- traj, konec volitev ob 19. uri zve- čer. VoIii'li se bodo kandidati iz- med članov zadruge. Z zadružnim pozdravom Za UO KZ Leskovec. predsednik Peter Smodič Domislice Odmev je telefon narave. — (L. Ridenti) ★ Najlepše knjige niso napisane s črnilom, marveč s srčno krvjo. — (Pearl. S. Buck) * ' St^ček je človek, ki je že po- jedel m gleda, kako kosijo dru- gI. — (Balzac) ★ To, kar unenujejo angeli nebe- ška slast, ' kar imenujejo hudiči peklenska muka, imenujemo ljud- je ljubezen. Heine Nevoščljivost razveže prav to- liko jezikov, kolikor jih občudo- vanje zaledeni. Balzac ★ Pri prvem kozarcu pije človek vino, pri drugem vino pije vino, pri tretjem pa vino pije človeka. Grabbe ★ Cenim ženske, ki imajo med svojimi ušesi še kaj drugega ka- kor lep obraz. V. Hugo Anica Črnila - prva sobo« slikarka in pleskarka Orjaška hidrocentrala Na Volgi je začela obratova- ti hidroelektrarna »Kujbišev«, ki je največja elektrarna na svetu. Njenih dvajset agregatov bo dajalo 2,100.000 kW električne energije. Elektrarna stoji 900 km zahodno od Moskve in so jo začeli graditi leta 1950. Poslopje, v katerem stoje generatorji in turbine, je dolgo 700 in visoko 80 m. Zelezobetonski jez hidro- centrale je širok 980 m in sko- zenj preteče 40.000 kubikov vode v sekundi. V centralo so vgradili 7,4 milijona kubičnih metrov betona. Mekaf misli ob kongresu telesne kulture Telesna kultura mora sHižiti razvoju social zma. Kljub tjspe- hom, ki so jih dosegle telesno- vzgojne organizacije v povojnem obdobju, pa se pojaivljajo v nji- hovem razvoju in dejavnosti: res- ne pomanjkljivosti, ki ovirajo njihov nadaljnji razvoj. Zato je 46 diružbenih organizacij sklicalo za 6., 7. in 8. november v Beo- gradu kongres telesne kulture, ki bo razpra-vljal o vseh perečih pro- blemih, nakazali način njihovega reševanja ter postavil teil^no kulturo v našem družbenem živ- ljenju na tisto mesto, ki ji po njenem pomenu za razvoj socia- lizma ttPdi pripada. Če vemo, da so med sklicatelji ZKJ, SZDL, sindikat:, LMJ, Z^vod za pospeše- vanje delovne storilnosti, zdrav- stvene ustanove itd., je prepriča- nje o uspešnem poteku in delu kongresa povsem utemeljeno. - Ob tezah za referat in korefe^ rate, ki- so bile objavljene v ti- sku, bi hotel nanizati nekaj pro- blemov s področja telesne vzgoje v ptujski občini. Osnovno in vsestransko telesno vzgojo mora' dobiti n^ladina v šoii. Šolska tele-sna vzgoja- v 35 šolah naše občine ni zadovoljiva, saj bi komaj za polovico šol lahko reicH, da izpolnjujejo vsaj mini- malne zahteve učnega načrta, druga pK>lovica pa zaradi objek- tivnih materialnih in kadrovskih pogoje\', večkrat pa tudi zaradi podcenjevanja vloge telesne vzgo- je, samo formalno vodi ta pred- met v svojem umiku. Stanje bo postalo še bolj pereče, ko bo v reformirani šoli povečalo šte- viilo ur telesne vzgoje, ki bo po- stala vsakodnevna zaposlitev šol- ske mladine Zato bo treba ustva- riti širok sistem te^kmovanj v raznih panogah med posamezni- mi šolami, ki ne bodo vezana na program telesnovzgojnih organi- zracij-, Taika tekmovanja so ' se marsikje že doslej vedno vršila, pri nas pa so biila skorajda ne- znana ali pa le kampanjsko izve- dena. Organizatorji in iniciatorji teh dejavnosti so povsod stro- kovni aktivi učiteljev in profe- sorjev telesne vzgoje. V naši ob- čini nimamo nobenega telovadne>- ga strokovnjaka s fakult^no iz- obrazbo, samo enega z VPŠ in dva ali tri z nižjo strokovno izobraz- bo. Medtem ko so druge Občine s srnotmim štiipendiranjem že prebrodile najhujše kadrovske te- žave, pri nas teh skrbi ni bilo, čeprav bi v samem mestu Ptuju bilo prostora za šest teflovadnih uoiteiljev. Tako nam še danes manjka strokovno sposobno in za- interesirano jedro, okrog katere- ga vbi se zbirali in učili ostali amaterski delavci Partizana in športnih društev. Poleg šolske telesne vzgoje mo- ra naša družba nuditi delovnemu ljudstvu možnost utrjevanja zdravja, večanja storilnosti in re- kreacaje z udejstvovanjem v te- lesnovzgojnih oanganizacijah. V naši občini posebno pogrešasno oblike množične dejavnosti v te- lesni vzgoji. Marsikje organiziirah- jo, tudi v s-labših pogojih kot so v Ptuju, najrazličnejša prvenstva in tekmovanja sindikalnih podruž- nic, mladinskih aiktivov, teirenskih ekip. Najbližji primer za tako delo je Murska Sobota. Pri nas vsega tega ni oziroma je samo redkost. nakazani razvoj so seveda poleg kadrov potrebni tudi ustrez- ni objekti. Ne moremo reči, da so bila -vfložena v gradnjo telesno- vzgojnih naprav po vojni pre- majhna sredstva. Lahko pa trdi- mo, da te gradnje niso bile smo- trne, da so bili iietvarjenii objekti nepotrebne velikosti, ki si jih ne morejo privoščiti niti gr«spodain- sko močnejša območja, sedaj pa nastaja problem njihovega vzdr- ževanja, k'' ga bo nujno morala prevzeti občina. Mnogo cenejša in prdstopnejša so enostavna, majh- na igrišča, ki so organsko vklju- čena v naselja m ki bi jih morali povsod forsirati. Lep pozitiven primer takih igrišč sta igrišči SZDL na Vičavi in Bregu. Vse- kakor bi bilo potrebno, da bi ob- čina dodelila vsaj vsem šolam do- volj velika zemljišča za ureditev teilovadišč,' saj na zgraditev telo- vadnic še dolgo ne bo mogoče uipati, če se gradijo celo nove šole brez nijih. Res pa je, da so skoraj ob vsaki šoli slabo izkoriščene dvorane, ki bi se ob pametnem sodelovanju vseh organizacij lah- ko izkoristile tudi za telesno- vzgojno dejavnost šolske mladiiie in Partizana. Za nameravano omasoviljesnje in iizboljšanje kakovosti telesne kMl- ture mora družba poskrbeti za večja denarna sredstva oziroma za njihovo pravilnejše razdelje- vanje. V večih občinah (Celje, Ljubljana) so že formiiraiH pri ob- čini ali pri SZ3>L posebni svet za fizkuilturo, ka