PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8'. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
J/	dnevni]*
o- ^ P
;> S P 3 o cn £ o _ t; m 2 ~ m ji. f-
m*
šs®?
Š-: >—
l. n
559
lije)
-J
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 56 (12.688)
Trst, sobota, 7. marca 19fi
-0
V
£
o
Razorožitev bistvena za Evropo
DUNAJ — »Razorožitev je ele-nient bistvenega pomena v Evropi, dolgoročno gledano odloča o njeni usodi. Razorožitev pomeni zgraditev varnosti v Evropi za vse, zato tudi zahteva sodelovanje vseh v pogovorih.« To je v včerajšnjem govoru na plenarni seji dunajske KVSE poudaril vodja jugoslovanske delegacije, veleposlanik Ignac Golob.
V daljšem govoru je pojasnil jasno stališče, da mora biti sprejetje mandata za pogovore in njihove rezultate v pristojnosti KVSE z udeležbo vseh 35 držav podpisnic helsinške listine, ter da se morajo takšni pogovori začeti čimprej.
»Če bo kdaj katera faza pogajalskega procesa potekala v omenjenem krogu držav, morajo biti vse države udeleženke KVSE redno in uradno obveščene in imeti priložnost predložiti svoje mnenje pogajalskemu zborovanju ter tako zaščititi svoje interese in prispevati k prizadevanjem za razorožitev,« je poudaril jugoslovanski predstavnik.
Neformalna posvetovanja, ki od nedavnega potekajo o vprašanjih konvencionalne razorožitve med 23 državami udeleženkami, so vzbudile veliko zanimanja in zaslužijo pozornost, je dejal Ignac Golob. Dobro je, da so se ta posvetovanja začela, način, kako potekajo, pa ni najboljši.
Reagan želi pospešiti proces nadzorstva nad oboroz s |
Ameriški državni tajnik George L_____________
bo odšel v SZ h kolegu Ševardnadzeju
Shultz se je vrnil z uradnih o kis kov na Kitajskem, Japonskem in v Južni Koreji
NEW YORK — Predsednik Ronald Reagan je poslal ameriškega državnega tajnika Georga Shultza v Moskvo obiskat sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševardnadzeja: _srečala naj bi se med koncem marca in prvo polovico aprila, namen sestanka pa naj bi bil, »pospešiti dogovarjanje o nadzorstvu oborožitve«. Vest je včeraj objavil Wall Street Journal, za vir pa navedel Reaganovo administracijo.
Pred odhodom Shultza bo 16. marca v Moskvo odpotoval podtajnik v državnem tajništvu Michael Armacost.
Vest o potovanju ameriškega državnega tajnika v Moskvo, o kateri je prvi poročal gospodarski dnevnik Wall Street Journal, je prišla v javnost po pogovoru o umiku jedrskih raket srednjega dometa iz Evrope med ameriškimi pogajalci in njihovimi natovskimi zavezniki.
O novi fazi pogovorov med velesilama glede umika raket srednjega dometa iz Evrope sta prišli dve vesti iz ameriškega in sovjetskega tabora. Reagan je včeraj povabil k sebi na kosilo člane ameriške pogajalske ekipe, da jih je poučil, katera vprašanja je še potrebno rešiti na pogovorih s Sovjeti. V pogovoru z ameriškimi založniki pa je Reagan sovjetsko mirovno pobudo proglasil za »veliko odprtje«.
Sovjetski funkcionar v Ženevi, ki svojega imena ni hotel povedati, pa je včeraj izjavil, da je SZ pripravljena na kraju samem preveriti vsa vprašanja, če bi se ZDA in SZ dogovorili za umik evropskih raket.
Medtem se državni tajnik Shultz vrača proti domovini s potovanja po Daljnem vzhodu. Včeraj se je poldrugo uro pogovarjal z japonskim ministrskim predsednikom Nakasonejem, kateremu je izjavil, da ZDA in SZ primerjata svoja stališča o umiku raket srednjega dometa iz Evrope in da so za takšen korak dobri upi. Državni tajnik ni navedel točke, v katerih se velesili razhajata, dodal pa. je, da bodo ZDA pri »globalnem« sporazumu upoštevale tudi zahtevo Japonske o umiku sovjetskih SS-20 v Aziji.
Shultz je zelo zadovoljen s svojim obiskom Kitajske, kjer se je lahko prepričal, da Kitajska polaga veliko upov v prijateljstvo z ZDA in je pripravljena nadaljevati odprto gospodarsko politiko.
Popolno soglasnost je Shultz dosegel o obravnavanih vprašanjih tudi z južnokorejskimi politiki, kjer se pojavljajo spodbudna znamenja za nadaljevanje pogovora med Severno in Južno Korejo. Na Shultza so veličasten vtis naredili tudi olimpijski objekti; izrazil je prepričanje, da bo olimpiada v Seulu 1988. leta velik uspeh.
Večji del pogovora med Shultzem in Nakasonejem se je sukal okoli gospodarskih vprašanj, zlasti okoli vzrokov za tako velik trgovinski sufi-cit Japonske nasproti ZDA. Oba državnika sta se strinjala, da je na obeh straneh potrebno odstraniti protekcionistične ukrepe, Shultz pa je izrecno pozval Nakasoneja, naj se japonsko tržišče bolj odpre in naj poveča povpraševanje.
Za francosko agencijo AFP je ta funkcionar izjavil, da se Moskva ne bi odpovedala pogovorom tudi o raketah kratkega dometa.
Zaradi nepopustljivosti petih strank večinske koalicije
Posvetovanja s Cossigo brezuspešna Do rešitve vladne krize še daleč?
RIM — Giovanni Spadolini pravi, da ne vidi v danih političnih razmerah nobene rešilne špranje. Renato Altissi-nio meni, da je še kakšna možnost za ugoden razplet krize, čeprav »nekateri eno govorijo, drugo pa mislijo«. Demokristjani ponavljajo, da je kriza nastala zaradi neizpolnjevanja sprejetih obveznosti. Socialisti pa kar naprej trdijo, da ne marajo Andreottija. Po drugem krogu posvetovanj z državnim Poglavarjem za določitev poverjenega Predsednika, ki naj poskusi sestaviti novo vlado, se torej kriza ni premaknila niti za ped, tako da je zaenkrat videti na obzorju kot možno rešitev edinole predčasne volitve. Tem pa nasprotujejo, kot je znano, vsi, razen mi-sovcev.
Tajnik KPI Natta je proti razpustu zbornic zato, ker je prepričan, da so mogoče v zdajšnjem parlamentu še druge večinske koalicije. Kaj pa, če bi bile volitve neizbežne? »Ker je ta kriza v določenem pogledu tudi institucionalna in ker morajo volitve "zagotoviti najširša jamstva in enakost vsem Političnim silam", bo morala takšija
jamstva dajati tudi vlada, ki bo volitve izpeljala.« Z drugimi besedami Natta pravi: »Če ne bo mogoče ustvariti koalicije, naj se izoblikuje "ustavna vlada", ki naj zajamči razpis referendumov in korekten potek volitev.« No, vse kaže, da bo to kaj težko izvedljivo, sicer pa je v tem trenutku kaj malo takšnega, kar je izvedljivo.
Naloga državnega poglavarja je potemtakem silno težavna. Cossiga, ki si je privoščil nekaj časa za razmislek, bo danes dopoldne poglobil, kar je prišlo iz ust tajnikov raznih strank, že zdaj pa lahko mirne duše trdimo, da ne bo mogel že v ponedeljek ali torek poveriti mandata za sestavo nove vlade. Najbolj verjetno je, da bo predsednik republike zaupal nekomu »poizvedovalen mandat« za razčiščenje problemov in odstranitev zaprek, ki so napoti oblikovanju izvršnega organa; to bi utegnil naročiti Panzaniju, lahko pa tudi »velikemu posredovalcu« For-laniju.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Abdalahov odvetnik tajni agent
PARIZ — Odvetnik Jean-Paul Mazuret, ki je branil na dosmrtno ječo obsojenega člana arabske teroristične skupine FARL Ibrahima Abdalaha, je bil agent protivo-hunske službe DGSE. To piše v knjigi izpod peresa časnikarja dnevnika Liberation Laurenta Gallyja, ki bo kmalu izšla.
Mazuret je kot simpatizer skrajne levice navezal stik z Abdala-hom že leta 1982, ko pa je dve leti pozneje spoznal, da se pripravljajo pokoli, je pristal na sodelovanje z DGSE. Po Abdalahovi aretaciji je vzdrževal stike med njim in njegovimi pajdaši in o tem poročal protivohunski službi. Kot agent »Simon« je imel_več tajnih sestankov s teroristi v Ženevi, Beogradu, Rimu in drugih italijanskih mestih. Kljub vsemu pa Ma-zuretu ni uspelo preprečiti lanskih septembrskih atentatov v Parizu (13 mrtvih), s katerimi je hotela FARL izsiliti Abdalahovo
izpustitev, zato je nehal s špijona-žo in sklenil javno povedati, kar ve.
Tragedija v Severnem morju
LONDON — Sinoči, malo pred 20. uro (po italijanskem času), je trajekt Herald of Free Enterprise, treščil ob Pomol belgijskega pristanišča Zeeb-rugge in se delno potopil.
Na krovu trajekta je bilo 590 potnikov in 60 članov posadke.
Na kraj nesreče so nemudoma pris Pele reševalne enote, ki so zaenkrat rešile 260 ljudi, med katerimi jih je bilo tudi nekaj hudo ranjenih. Po še nepotrjenih, predvsem pa nepopolnih, vesteh, je nesreča terjala 35 žrtev.
Trajekt, ki se je nagnil, obrnil in se nato začel počasi potapljati, se ni v celoti potopil. Zato so ob oseki nastopile tudi potapljaške reševalne skupine, ki skušajo pomagati potnikom, ki so ostali zajeti v notranjosti ladje.
Atletika: na dvoranskem Sp v Indianapolisu
Svetovni rekord v ženski hoji
□ □ □'
Smučanje: danes v Aspnu v Koloradu
Moški smuk za svetovni pokal
□ □ □
Namizni tenis: v ženski A ligi v Milanu
Za Kras Globtrade se marsikaj odloča
□ □ □
Odbojka: na drevišnjem gostovanju v B ligi
Meblu drevi ne sme spodleteti
Jottijeva na tradicionalnem praznovanju dneva žena v Montecitoriu
V Italiji dozoreli pogoji za izvolitev predsednika republike ženskega spola
RIM - - Italijanski'napredki na področju enakopravnosti med spoloma so veliki, in Italija je že pripravljena na žensko za predsednika republike. Do te temeljne ugotovitve je prišla, in jo tudi javno izrekla, prva ženska, ki je v Italiji postala predsednik poslanske zbornice, Nilde Jotti. Svoje postavke in razmišljanja o ženski stvarnosti v Italiji je izrekla po tradicionalnem sestanku ob dnevu žena, ki je namenjen vsem ženskim (pa tudi moškim) uslužbencem v Montecitoriu.
Tudi letos je bogatila osmomarčevsko srečanje na Montecitoriu prisotnost častnih gostov, ki so bili Nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini, Carol Tarantelli, Margherita Hack, Simona Argentieri, Paola Panerai in Lucia Esposito. Predsednik poslanske zbornice Nilde Jotti je raziskovalki Riti Levi Montalcini izročila Manzujevo plaketo, ki simbolizira 40. obletnico 25. aprila.
Ob prejemu plakete je Montalcinijeva izjavila, da je priznanje namenjeno njej, priznanje vsem, ki so realizale svoj »ženski potencial«. Tudi Carol Tarantelli je svoj govor pred uslužbenkami obeh zbornic osredotočila na bolj ali manj realizirane ženske zmogljivosti. Omenila je težave, ki bremenijo žensko, ko bi se hotela ta, upravičeno, uveljaviti. Lažje ji je, ko se mora boriti za cilje, ki niso strogo povezani z žensko stvarnostjo. Ko se poteguje za lastne pravice, je rekla Tarantellijeva, pa je žensko skoraj sram.
Besedo je nato prevzela astrofizik Margherita Hack, ki je omenila tudi drugo plat zvona in izjavila, da obstaja za žensko veliko možnosti, da se uveljavi. Teh možnosti naj bi bilo toliko, da jih ženske celo ne utegnejo dohiteti. Manj optimistično je ocenila ženski svet mlada neapeljska študentka Lucia Esposito, ko je izjavila, da je vedno manj žensk, ki
na glas zahtevajo pravico do upanja v ženski bolj
marec priložnost, da se spomnijo žalostnega obdobja bojev za svoje pravice (praznik se namreč navezuje na zgodovinsko ne povsem točno opredeljen požar, v katerem je izgubila življenje stotina stavkajočih delavk, ki jih je delodajalec zaprl v tovarno), to pa je tudi praznik ženske vztrajnosti in njenih dosežkov. Zato pa se mora ta praznik razširiti tudi na predstavnike moškega spola, predvsem pa mora to biti priložnost, da ženske utrdijo svojo zavest in se rešijo vsega, kar jih še bremeni.
Tudi to potrebo je podčrtala predsednica Jottijeva, ki je v svojem govoru vzela v pretres še obstoječe probleme žensk v službi. Tej posebni kategoriji delavk, ki poleg redne službe preživi vsaj 31 ur tedensko na »domačem delovnem mestu«, grozi zdaj še uvedba novih tehnologij, ki penalizira sicer vse uslužbence, največ pa ženske. Tem težavam, je dodala predsednik Jottijeva, moramo dodati še pomanjkljivosti tistih družbenih struktur, ki bi morale podpirati ženske, ki so tudi matere. Jasli in otroški vrtci ne zadoščajo povpraševanju in te pomanjkljivosti večkrat onemogočajo ženski, da bi se uveljavila tudi izven strogo profesionalnega ali družinskega kroga.
Nilde Jotti je včeraj še enkrat potrdila, da je 8. marec praznik, na katerem morajo ženske graditi svojo prihodnjost, izhodiščna točka vseh bojev za dosežek prave ženske enakopravnosti. Morda je prav zaradi tega Jottijeva prepričana, da bi morali hi* patetično nagrado »8. marec«, ko bi ta res obstajala, podeliti predstavnici mladih žena, tistih, ki se si zdaj res prizadevajo, da bi bila ženska prihodnjost boljša.
naklonjeno prihodnjost. Ženskam pomeni 8.
• Posvetovanja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Tajnik PRI Spadolirii je ob odhodu s Kvirinala predvčerajšnjim izjavil, da je bila možnost »poizvedovalnega mandata« med pogovorom z državnim poglavarjem res omenjena, ni pa hotel ničesar pripomniti. Rekel je samo, da po njegovem mnenju kriza ne bo kratka in bo zahtevala od vseh močne živce, kar pa ne izključuje »zasleditve nekih skupnih imenovalcev po zapletenih in težkih soočanjih«.
Tajnik PLI Altissimo, ki je bil ravno tako pri državnem poglavarju, je že bolj optimist: »Nekaj manevrirnega prostora pa le imamo za razumen dogovor.«
Tajnik PSD! Nicolazzi: »Socialdemokrati nočejo biti soodgovorni za večino, ki se obrablja v eno leto dolgi volilni kampanji, namesto da bi reševala probleme. Če je treba sestaviti vlado, potem naj bo to prava vlada s pravim programom!«
Kaj pa KD in PSI? Medtem ko je imel Francesco Cossiga v gosteh še zadnje politična predstavnike, so demokristjani in socialisti še naprej trobili v rog polemike. Glavni urednik Avantija Ugo Intini v današnjem uvodniku obtožujoče navaja »mežikanja« KD komunistom, Martelli pa v intervjuju za revijo Panorama razlaga, da Andreottija kot predsednika vlade zato noče, »ker je dopustil, da ga je De Mita istovetil s štafeto, to je z duhom "revanše" in z zlorabljenim tolmačenjem julijskih dogovorov«. Scotti (KD) seveda odgovarja, da so socialisti načrtno prekršili lanski poletni sporazum in na ta način tudi izzvali sedanjo vladno krizo.
G. R.
V Jadranskem morju bodo spet vrtali
BEOGRAD — Združeni jugoslovanski naftarji se nameravajo v septembru ponovno lotiti vrtanja morskega dna Črne gore. Tako so se nedavno dogovorili podpisniki sporazuma o raziskovanju južnega Jadrana. Pri vrtanju nameravajo sodelovati INA Naftaplin, Jugopetrol - Kotor, Naftagas in Petrol.
Trenutno obdelujejo seizmične profile morskih tal črnogorskega morja, kot poudarjajo, zelo kakovostno in natančno. S tem bodo končali na začetku aprila, nato bodo pripravili projekte vrtanja in določili mesta vrtin. Prva vrtina naj bi segla pet tisoč metrov pod morsko dno. Zdajšnji podatki kažejo, da je ta predel Jadrana bogat in da lahko najdejo precejšnjo količino nafte. Pred časom so tod nafto že iskali in sicer v sodelovanju z ameriškimi petrolejskimi družbami. Čeprav so nafto našli, so kasneje menili, da so naleteli na zgolj ozek pas dolg nekaj kilometrov z vsega nekaj milijoni ton nafte, kar ne zadostuje za komercialno pridobivanje črnega zlata.
Zastava bo izvažala svoja vozila tudi na Japonsko
KRAGUJEVAC — Predstavniki zavoda Crvena zastava so v Tokiu podpisali protokol o sodelovanju z japonskim podjetjem Sitoh, ki je med drugim proizvajalec avtomobilov Nissan. Sodelovanje bo zelo raznovrstno. Sitoh bo zastopnik za prodajo Zastavi-nih1 vozil na Daljnem vzhodu, prve avtomobile pa so že poslali na preizkušnjo na Japonsko in v Kanado.
Kot protivrednost za prodana vozila bo Zastava iz Japonske dobivala dele in opremo, ki jih ni dobiti v Evropi, ali pa so po svojih značilnostih zanimivi za Zastavo. To so predvsem motor in menjalnik tovarne Nissan in prezračevalne naprave, vendar le v količinah, ki jih potrebujejo za ameriški trg. Gre za močnejši 1.600 kubični motor in avtomatski menjalnik.
Družba Sitoh je udeleženka v licitaciji tudi za orodja za stiskanje, ki jih dela zelo kakovostno in hitro, kot tudi opreme za sestavljanje školjk, pravi dr. Rodoljub Mičič, predsednik poslovodnega odbora Zastave. Dodal je, da se bodo, odvisno od cene in pogojev finansiranja, odločili za najugodnejše ponudbe, ne glede na to, ali so iz Japonske, Francije ali Nemčije, vendar pa se sodelovanje Zastave s Fiatom s tem ne bo prekinilo.
Kar zadeva proizvodnjo motorjev, se tokrat niso pogovarjali o Kawasakiju, vendar se temu niso odrekli, Posel bo odvisen od tega, koliko vozif bo Zastava izvozila na Japonsko, da bi lahko uvozila potrebne dele. V Jugoslaviji naj bi zgradili tovarno za montažo Ka-wasakijev za Evropo. Tako bi le 20 odstotkov proizvodnje prodajali na domačem trgu, preostanek pa v tujino.
Predlog Gorbačova vertikalno razdvaja francoske stranke
PARIZ — Kljub temu, da sta v sredo Francoise Mitterrand in Jacgues Chirac na seji vlade ugotovila »konvergentnost« svojih pogledov na predloge Gorbačova o umiku jedrskega orožja srednjega dometa, je v francoskem političnem svetu zmeda precejšnja. Medtem ko so se socialisti še isti večer na seji vodstva stranke pridružili Mitterrandu, je v vladni večini mnenje hudo deljeno, posebno koalicijski partner UDF ponavlja izjavo obrambnega ministra Girauda o »novem Miinchnu", ki grozi zahodni Evropi.
V vladi sami so mnenja deljena. Na eni strani je premier Chirac, ki se je - kot se je zvedelo - v sredo pred sejo vlade celo uro pogovarjal s predsednikom republike o stališču, katero naj zavzame Francija do predlogov Gorbačova, na drugi ministra za obrambo in za zunanje zadeve in za njima kot kaže večina ministrov iz vrst UDF, koalicijskega partnerja Chiracove RPR v parlamentu in vladi.
Obrambni minister, ki je na seji 4. marca povzel besedo za dokaj rezerviranim zunanjim ministrom Ra-imondom, je ocenil sovjetski predlog za bluf: Sovjeti bodo tudi po umiku ohranili premoč ne le v konvencionalni oborožitvi, temveč tudi v jedrskem orožju, ki lahko doseže zahodno Evropo, ki bi ostala brez per-shingov in manevrirnih raket razorožena. Svoj nastop je Andre Giraud sklenil z ugotovitvijo, da so predlogi Gorbačova v bistvu »formula novega Miinchna«. Usodna beseda »Miinchen" - ki Francoze peče spričo klavrne vloge Daladiera leta 1938 - je obvisela kot simbol razhajanj v vladi (pa tudi drugod).
Odklonilno stališče sta povzela tudi bivša socialistična ministra za obrambo Charles Hernu in Paul Qu-iles - toda poslej sta utihnila spričo koordinacije mnenj v socialističnem vrhovnem vodstvu še istega dne zvečer. Poslej vlada na tej strani strankarska disciplina, čeprav morda ne tudi enotno prepričanje.
Toliko huje je v vladni koaliciji: že v sredo je malo manjkalo, poročajo, pa bi se bila vpričo »levega« šefa države vnela na vladni seji polemika med-ministri, člani UDF in premierom Chiracom. Le zato pa je obrambni minister takoj po seji na kosilu poslancev in ministrov frakcije UDF ponovil svoje trdno
prepričanje, da bi podpora Francije »ničelni opciji« pomenila (zahodno) evropski Miinchen. Opombe, ki jih je izrekel Mitterrand na seji vlade, namreč, da mora biti sporazum uravnotežen, sočasen in nadzorovan, da Francija do nadaljnjega ostaja pri svoji politiki jedrskega odvračanja, da bi morali Sovjeti vključiti v pogajanja tudi orožja najkrajšega dometa (SS-21 in SS-23) in h katerim je premier Chirac na seji pritrjeval, smatra obrambni mister Giraud za nezadostne. Za ta del vladne večine (UDF) odpira razprava o razorožitvi tudi vprašanje ranljivosti Evrope, ki da v celoti podpira golistično politiko nacionalne neodvisnosti, oprte na francoske jedrske sile odvračanja.
Doslej se »Grand old man« liberalnega dela koalicije (UDF) bivši predsednik republike Valery Giscard D'Estaing ni oglasil, zato pa njegovi najbližji, npr. vodja frakcije UDF v skupščini Jean-CIaude Gaudin in drugi parlamentarci povzemajo parolo o »Miinchnu« ob svarilih o nevarnostih kohabitacije, ki jih po pričakovanju posebej poudarjajo pristaši Raymonda Barrea, znanega kritika te rešitve v francoskih najvišjih institucijah po 16. marcu 1986.
Iz Matignona so spričo tega poskusili razbiti težo o delitvi vlade in njene večine na jastrebe in golobe češ, »Andre Giraud je pač (po funkciji kot obrambni minister) varuh sredstev, ki omogočajo državi, da se brani«, kot je včeraj rekel Chiracov predstavnik za tisk Denis Baudoin. »Predsedniku in prvemu ministru pa pripada, da določita splošne okvire« neke politike, s katerimi se (seveda) Giraud strinja.
V socialističnih vrstah vlada zdaj discipliniran molk (razprave pa tečejo seveda tudi tam), v skladu s sporočilom direktorja, da bo »sporazum imel pozitivne reperkusije na mednarodno ozračje in da bo izboljšal odnose med Vzhodom in Zahodom«, komunisti pa iz teh razprav sklepajo v skladu s svojo logiko (totalnega pristanka na vse, kar prihaja zdaj iz Moskve), da je Pariz danes »prestolnica jastrebov« in ne vidi nobenega pravega razločka med stališči Mitter-randa ali Chiraca ali trojice obrambnih ministrov Girauda - Hernuja - Ouilesa.
JAKA ŠTULAR
Vohun hoče v Izrael
JERUZALEM - Afera ameriškega Žida Johnatana Pollarda, ki so ga v ZDA obsodili na dosmtno ječo zaradi vohunstva v prid Izraela, je bil tudi včeraj deležna velike pozornosti izraelskega tiska.
Dnevnik Maariv je posredoval vest, da se je polkovnik izraelskega letalstva Aviem Sela, ki je aprila leta 1984 kontaktiral Pollarda, v preteklosti izkazal v dveh vojaških akcijah, ki jih je pohvalil tudi Pentagon. Bil je namreč prvi pilot, ki je na zahodu, proti koncu šestdesetih let, fotografiral proti-letasko raketo sovjetske izdelave SA 6, leta 1970 pa je nad Sueškim prekopom zrušil pet sovjetskih letal MIG 21. Sela je, kljub aferi Pollard, trenutno poveljnik pomembne letalske baze.
Isti dnevnik je objavil tudi Pol-lardovo pismo, v katerem je vohun napisal, da je »skušal preprečiti tehnološki Pearl Harbour« in da se zdaj čuti kot sovjetski disident v umobolnici. Izrazil pa je tudi željo, da bi se ž ženo lahko izselila v Izrael.
Reagan zagovarja pred Kongresom potrebo po izdatni pomoči za nikaragovske contrase
NEW YORK Ameriški predsednik Reagan je od kongresa, le ed dan po svojem tv govoru, s katerim je poskušal zaustaviti nadaljnje upadanje svoje priljubljenosti in razjasniti svojo vlogo v takoimeno-vani iranski aferi, zahteval naj sprosti zadnjih 40 milijonov dolarjev pomoči, ki jo je kongres lansko leto odobril antisandinističnim silam Nikaragve.
Kot kažejo najnovejše ankete javnega mnenja je priljubljenost predsednika Reagana po zadnjem govoru znova malo narasla. Po anketi tv mreže CBS 51 odstotkov Američanov znova odobrava njegovo politiko, 42 odstotkov pa ji nasprotuje. Pred slabim tednom dni je samo 42 odstotkov Američanov odobravalo njegovo politiko, kar je bil najmanjši odstotek v zadnjih 4 letih.
Kljub delnemu skoku popularnosti, pa ankete še vedno kažejo, da več kot polovica vprašanih Američanov sodi, da Reagan javnosti ni v celoti pojasnil svoje vloge v iranski aferi oziroma, da pred njo prikriva pomembna dejstva. Velika večina Američanov tudi sodi, da bo iranska afera obremenjevala Reagana do konca njegovega predsedniškega'mandata.
Z včerajšnjo zahtevo naj kongres sprosti zadnjih 40 milijonov dolarjev letošnje pomoči antisandinističnim silam Nikaragve, poskuša predsednik Reagan dokazati, da je njegova administracija prebolela paralizo, ki jo je povzročila takoimenovana iranska afera. Vodstvo demokratske stranke, ki nasprotuje
novi pomoči nikaragovski »contri« je sporočilo, da bo dalo prihodnji teden na glasovanje v kongresu predlog zakona, ki administraciji prepoveduje, da bi v naslednjih 6 mesecih zahtevala sprostitev pomoči antisandinističnim silam Nikaragve. Pričakujejo, da bo predsednik Reagan poskušal z vetom preprečiti omenjeni zakonski predlog, kar utegne pripeljati do novega obračunavanja med predsednikom in . kongresom, v katerem imajo večino demokrati. Izhod tega merjenja moči bo pokazal ali bo predsedniku Reaganu jeseni uspelo spraviti skozi kongres pomoč v višini 105 milijonov dolarjev, ki jo je administracija v predlogu proračuna za prihodnje leto, predvidela za antisandinistične sile.
Predno bo kongres pripravljen razpravljati o novi pomoči antisandinističnim silam, mora administracija po mnenju vodilnih demokratov odgovoriti na naslednja vprašanja: kam je izginila večina finančne pomoči, ki jo je kongres odobril antisandinistom lansko leto, koliko denarja od tajne prodaje ameriškega orožja Iranu je šlo na račune antisandinistov in kakšno vlogo v financiranju antisandinistov imajo tretje države.
Med preiskavo iranske afere je namreč prišlo na dan, da je sultan Bruneja na zahtevo državnega sekretarja Shultza odobril »contrasom« pomoč v višini 10 milijonov dolarjev, da jim je Saudska Arabija
prav tako na prošnjo VVashingtona odobrila od 15 do 20 milijonov dolarjev in, da je bil bivši direktor CIA VVilliam Casey marca lanskega leta na obisku v Južnoafriški republiki, kjer naj bi se dogovarjal o njihovi pomoči antisandinističnim silam. Ta akcija administracije je potekala v času, ko je ameriški kongres sprejel zakon, ki je prepovedoval vsako pomoč antisandinističnim silam.
Včeraj je eden izmed voditeljev »contre« Adolfa Calero prvič priznal, da so iz tajnih računov v Švici, ki jih je nadzoroval podpolkovnik North dobili denarno pomoč v višini 200 tisoč dolarjev, doslej so antisandinisti trdili, da iz tega naslova niso sprejeli nobene finančne pomoči. Kot piše New York Times je dosedanja preiskava potrdila, da so antisandinisti od julija 1984 do marca 1985 leta iz različnih tajnih fondov in od različnih držav dobili najmanj 32 milijonov dolarjev.
Reaganova administracija trdi, da antisandinisti potrebujejo novo nujno pomoč, sicer bodo po mnenju nekaterih ameriških častnikov, ki so zadolženi za Srednjo Ameriko, že to pomlad doživeli popoln poraz. Tukajšnji komentatorji si niso edini v ocenah ali so antisandinistične sile res pred zlomom ali pa gre samo za spretno potezo administracije, da bi jim kongres naposled le odobril novo finančno pomoč.
UROŠ LIPUŠČEK
Seminar o dvojezičnosti na celovški univerzi
CELOVEC — Celovška univerza prireja prihodnji teden javni seminar, s katerim se ponovno vključuje v razvoj svoje širše okolice, Naslov štiridnevnega semi-narja je »Dvojezičnost in medkulturno učenje«, načrtovana pa so predavanja mednarodnih strokovnjakov, delovni krožki in podijska diskusija. Javni seminar ni samo možnost za nemško in slovensko govoreče pedagoge vključiti se v razpravo o bodočnosti dvojezičnega šolstva, je tudi priložnost za vse ostale, da se poglobijo v pedagoške probleme šolstva, ki je za sožitje narodov na Koroškem tolikšnega pomena.
Seminar se bo začel v ponedeljek ob 19.30 s predavanjem za-hodnonemške sociologinje Uršule Boos-Niinning (Essen) o možnostih, ki jih nudijo večetnični razredi. Na podlagi izkušenj poučevanja nemških šolarjev bo razpravljala o prednostih segregacije oz. integracije.
V	torek popoldne (15.30) bo na dnevnem redu delovni krožek o sedanji praksi dvojezičnega pouka na dvojezičnih šolah; zvečer (19.30) pa bo predaval Hans H. Reich iz Landaua (ZRN). Reich, ki ima izkušnje predvsem na didaktični in jezikoslovni ravni, bo govoril o didaktičnih pristopih dvojezičnega pouka v večetničnih razredih.
V	sredo se bodo delovni krožki bavili z možnostmi nadaljnjega razvoja dvojezičnega pouka, večer pa je rezerviran za obisk kake kulturne prireditve.
Z delovnimi krožki, kjer bodo razpravljali o uporabljivosti metod (branje in pisanje) v dvojezičnem pouku, in s podijsko diskusijo o dvojezičnosti oz. učenju drugega jezika in posledicah za izboljšanje skupnega pouka se bo končal v četrtek zvečer javni seminar.
Deželna vlada F-JK odobrila zakonska osnutka o decentralizaciji
Izpolnjena ena glavnih obvez Biasuttijeve vlade. Stebri te reforme so postale Pokrajine
TRST — Deželni odbor Furlanije — Julijske krajine je večeraj odobril zakonska osnutka o decentralizaciji funkcij od deželne na krajevne uprave in o preureditvi deželnega upravnega aparata. Deželna vlada je tako uresničila eno od bistvenih programskih obvez, ki jo je sprejela ob umestitvi odbora, ki mu predseduje demokristjan Adriano Biasutti.
Ta pobuda je gotovo eden od bistvenih instrumentov —kot je že večkrat podčrtal sam predsednik Biasutti— na osnovi katerih bo politična in upravna dejavnost deželne uprave lahko naredila kakovostni skok, ki ga sicer terja sedanja razvojna faza v deželni družbi ne samo v sektorju socialnih storitev'in za omejevanje brezposelnosti ter za razvoj produktivnosti, ampak tudi in predvsem glede organizacije in ustavnih reform.
Deželni odbor je v bistvu odobril dva zakonska osnutka širše razsežnosti, katerih določila je mogoče takoj izvajati (seveda takrat, ko bo osnutka odobrila deželna skupščina) in na osnovi katerih bo deželna uprava F—JK —po štiriindvajsetih letih avtonomistične izkušnje— lahko odprla novo poglavje v knjigi svoje zgodovine.
Cilje, ki jih Dežela namerava doseči z omenjenima zakonskima osnutka je treba iskati v težnji po izboljšanju učinkovitosti in hitrosti delovanja javne uprave, tako deželne kot krajevne. Zaradi tega se v osnutkih poudarja princip o krepitvi avtonomije in decentralizacije, ki se mora razvijati preko valorizacije krajevnih uprav. Dežela je zato izbrala Pokrajine kot glavna središča te reforme, ki pa prepoznava tudi značilnosti nekaterih deželnih teritorialnih območij, med katerimi tudi tržaških krajevnih ustanov.
V ustavni arhitekturi, ki jo predvideva zakonski osnutek je torej Pokrajinam dodeljena bistvena vloga za celotno deželno načrtovanje. Pokrajinam je tako dodeljena nova vloga, da skrbijo, s tem da koordinirajo zahteve
Adriano Biasutti
Kako na zimski pohod na Snežnik
ILIRSKA BISTRICA — Organizatorji zimskega pohoda na Snežnik, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo, pričakujejo tudi letos, da bo največji del udeležencev prišel na Sviščake z organiziranimi avtobusnimi prevozi. Za vse, ki so vezani na javna prevozna sredstva, bo poskrbljen poseben avtobus iz Ilirske Bistrice na Sviščake. Prvi avtobus bo odpeljal s parkirišča pred Kmetijsko zadrugo Hmezad že ob 7. urj, zadnji pa ob 9.15 in bo imel zvezo z vlakom, ki prispe iz Ljubljane. Ta urnik velja za soboto in nedeljo, ko bo odprta tudi dežurna trgovina z živili nasproti zadruge. Avtobusi bodo začeli voziti s Sviščakov ob 13.30, ko bo odprta cesta v dolino.
Občin, za medsektorialne načrte za integrirane posege na teritoriju. Po tem zakonskem osnutku so Pokrajinam nadalje dodeljene širše naloge glede projektiranja načrtov, ki zadevajo ureditev teritorija.
Občinskim upravam pa deželni zakonski osnutek dodeljuje vlogo celotnega upravljanja vseh storitev, seveda poleg specifičnih nalog, ki jih imajo občinske uprave v večjih mestih.
Za izvajanje zakona o decentralizaciji in za jamčenje boljšega delovanja nalog in funkcij, ki bodo z deželne prešle na krajevne upave, je bila pri predsedstvu deželnega odbora ustanovljena stalna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki deželne in krajevnih ustanov. V tej komisiji bodo krajevne ustanove zastopane s predsedniki deželnih delegacij združenj občinskih in pokrajinskih uprav ter Gorskih skupnosti.
Zelo važen je tudi doprinos, ki ga bodo pri upravljanju specifičnih problemov posameznih teritorialnih stvarn-soti imele Gorske skupnosti. Te ustanove bodo imele glavno besedo —kot je delo-čeno v zakonskem osnutku— v sektorjih pogozdovanja, gozdnih poti in posegov na področju pašništva.
Naj še dodamo, da je predsednik Dežele Biasutti izrazil veliko zadovoljstvo, da sta bila zakonska osnutka odobrena.
Prizadevanja in naloge Gasilskega društva Divača
DIVAČA — Krajevna skupnost Di-vača, ki je pomembno železniško in cestno vozlišče sežanske občine, si že halj časa prizadeva, da bi rešila prostorsko stisko gasilskega doma v Divači. Pred dvema letoma so dobili prostor v centru Divače, saj gasilsko dejavnost s svojo humanostjo in pomočjo sočloveku v stiski ni mogoče odtujevali od kulturnega dogajanja kraja. Gasilci prostovoljci so se z udarniškim delom lotili gradnje doma. V veliko finančno pomoč so jim bili: krajevna skupnost Divača, ki je tudi nosilec gradnje doma, Občinska gasilska zveza Sežana in tozdi v divaški krajevni skupnosti. Zlasti se je izkazala velika povezanost z železniškim gospodarstvom.
Gradnja gasilskega doma je v lanskem letu potekala intenzivno. Pridne roke gasilcev so gradile garaže, pisarno, upravne prostore, slačilnice in sanitarije. V lanskem letu je pri gradnji sodelovalo 37 gasilcev, ki je opravilo 756 delovnih ur. Pri gradnji so pomagali tudi delavci TOZD Tehnične vozovne dejavnosti in Centralnih delavnic Divača. Veliko delovnih ur, naporov in dobre volje je bilo vloženih v izgradnjo doma, so poudarili na občnem zboru Gasilskega društva Divača, ki je bil konec februarja.
Računajo, da bo dom dokončan do občinskega praznika sežanske občine, ki je 28. avgusta. Pri tem pa si društvo in občinska gasilska zveza prizadevata, da bi do takrat nabavili primemo sodobno gasilsko vozilo, ki bi uporabljali v boju z nevarnimi snovmi. Divača, ki zaradi pretoka velikih količin nevarnih snovi po železnici in cesti, Potrebuje sodobno opremljeno vozilo. Tehnična opremljenost pa ne more brez strokovno usposobljenih kadrov. Prizadevajo si, da bi zaposlili poklicnega gasilca.
Veliko pozornost posvečajo usposabljanju članstva in skrbi za pripravljenost operativne skupine, ki šteje 35 članov. Gasilsko društvo Divača združuje 101 člana, od tega 15 mladincev, 35 pionirjev in 16 veteranov. Na občinskem tekmovanju v gasilskih veščinah so tekmovale vse ekipe, najboljše Pa so se odrezali veterani, ki so osvojili prvo mesto. Skrb za pomladek jim
ni tuja. Na osnovni šoli dr. Bogomira Magajne Divača so ob lanskem dnevu pionirja ustanovili prostovoljno društvo »Mladi gasilec«, ki združuje 36 članov. Uporabo gasilnih aparatov so praktično pokazali na obrambnem dnevu na osnovni šoli in v nekaterih organizacijah. Udeležili so se tudi republiške akcije NNNP Kras 86 v Podgradu. Dokaj resno so izpeljali tudi akcijo 100.000 pregledov.
V lanskem letu so 37-krat prišli na pogorišče in ob hitri pomoči pripadnikov CZ in krajanov hitro pogasili rdečega petelina, ki je tako povzročil sorazmerno manjšo materialno škodo. Iz poročila o delu Gasilskega društva Divača, ki ga je podal predsednik Milan Orbanič, se da razbrati, da je društvo v lanskem letu dobro delovalo, pri tem pa je poudaril, da je potrebno nadaljnje dograjevanje dela in aktivnosti društva za večjo požarno kultu-
ro. Ob tem lahko pričakujejo manjšo materialno škodo, ki jo na Krasu kaj rad povzroča rdeči petelin. Prizadevajo si, da bi v vsaki vasi usposobili ljudi za boj proti požaru.
Na občnem zboru sp izrekli tudi ustne pohvale gasilcem prostovoljcem za opravljeno prostovoljno delo pri gradnji gasilskega doma. Za izjemne prispevke k delu društva pa so pismena priznanja prejeli: Oddelek milice Divača, TOZD za tehnično vozovno dejavnost Divača, Zvone Vatovac, Aleksander Skočaj, Bojan Suban, Marjan Petaros, Pero Todbrovcič, Dragan Vujovič in Milan Bandelj.
Gasilska dejavnost pa je tesno povezana z varovanjem čistega in urejenega okolja. Zato je pomembno sodelovanje gasilcev s tukajšnjim turističnim društvom in ostalimi dejavniki v skrbi za hitrejši nadaljnji turistični razvoj Škocjanskih jam.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V četrtek v Ljubljani
Letni občni zbor Društva slovenskih pisateljev
Novi predsednik je Rudi Šeligo Iz Društva je izstopil Josip Vidmar
LJUBLJANA — V četrtek je bil v Ljubljani letni občni zbor Društva slovenskih pisateljev. Občni zbor je vsekakor pritegnil veliko pozornost, saj se polemike v Sloveniji in Jugoslaviji vrstijo in dvigajo splošno družbeno temperaturo. Pisatelji nikakor niso nekje ob strani, ampak so s svojo mislijo in s svojim pisanjem krepko prisotni, ko gre za žgoče teme. Tudi sami zastavljajo vprašanja, ki so pomembna, nikakor pa ne lahka ali nevtralno odmaknjena.
Uvodni referat je na zboru prebral dosedanji predsednik DSP Tone Partljič. Dotaknil se je vrste pomembnih vprašanj, poudaril pa je, da mora društvo biti organizacija za vse pisatelje, neglede na številna razhajanja med posamezniki.
Da to v današnjih časih ni vedno lahko, je dokazal izstop Josipa Vidmarja iz DSP. Vidmar se je prijavil k razpravi takoj potem, ko so posamezni referenti prebrali svoja poročila. Dejal je, da ga je Dimitrij Rupel žalil v uvodu knjige »Kocbekov dnevnik 1952«, ki je izšla pri zagrebški založbi Globus. Rupel je v uvodnem eseju omenil Vidmarjevo kritiko Kocbekove zbirke novel »Strah in pogum«, ki je izšla leta 1952 in Vidmarja označil za denun-cianta. Vidmar je dejal, da je po izidu Kocbekove knjige napisal kritiko, ki je bila zgolj literarno-estetska. Ob zaključku svojega posega pa je dejal, da ne brani tistemu, ki je žalil njegovo čast, da ostane v Društvu, sam pa ne more biti v Društvu z nekom, ki ga imenuje za denuncianta. Vidmar je nato dejal, da odstopa iz Društva, v katerem je že od ustanovitve, ki je bila pred vojno.
Vidmarjev odstop je vsekakor močno odjeknil in vzbudil različne reakcije.Razvila se je diskusija, ki pa je bila v bistvu vrsta utrinkov,
Rudi Šeligo
misli in občutij, saj drugega ni mogla biti. Padle so kritike na račun častnega razsodišča, ki je z razsodbo izpovedalo svojo zadrego, ni pa razrešilo spora. Slišali smo stališča v »obrambo« Dimitrija Rupla, mnenja, da niso več časi, da bi uporabljali termine, kot je de-nunciant, in stališča (Tone Partljič), da je velika škoda, če kdorkoli izstopi iz Društva.
Med temami, o katerih so pisatelji razpravljali, je bila tudi reakcija makedonskih pisateljev na pisanje Ivana Urbančiča v Novi reviji. Polemika se v tisku še nadaljuje. Razprava se je dotaknila še drugih številnih vprašanj, jasno pa je, da ne more biti občni zbor Društva priložnost za reševanje vseh sporov, nesoglasij in različnih stališč. Društvo pisateljev je lahko le društvo posameznih ljudi, ki je njihov poklic v tem, da razmišljajo in povejo svoja mnenja. Ta mnenja pa se seveda razlikujejo in v tem je tudi smisel pisateljskega dela.
Po razrešnici staremu odboru so pisatelji izvolili za novega predsednika Rudija Šeliga. Izvolili so tudi nov odbor, v katerem sta tudi tržaški pesnik Miroslav Košuta in slovenska pesnica iz avstrijske Koroške Maja Haderlap.
TRIESTE AUTOMOBILI
S. R. L
SEDEŽ: Ulica del Giacinti 2 -Telefon 040/411950 PRODAJA: Ulica dl Roiano 6 Telefon 040/413337
34135 TRST
nova podružnica
OBESO
v rojanu
S sestanka tržaške zunanjetrgovinske sekcije SDGZ
H koncu priprave za skupni nastop na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria
Ljubljanski mednarodni sejem Alpe-Adria, ki bo na Gospodarskem razstavišču od 23. do 28. marca, zbuja med gospodarstveniki obmejnih dežel veliko zanimanja. Sejemska manifestacija dobiva z leti vsd večjo veljavo in privablja vse več obiskovalcev, za raz-stavljalce pa predstavlja pomembno priložnost za srečanja s svojimi poslovnimi partnerji.
Zunanjetrgovinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja že vrsto let skrbi za skupen nastop svojih članov. Pobuda je bila od vsega začetka zelo dobro sprejeta in člani se prijavljajo v vse večjem številu, tako da se krog udeležencev širi. V začetku so sodelovala le zunanjetrgovinska podjetja, kasneje pa so se jim pridružili tudi bančni zavodi, špediter-ska in prevozna podjetja, v zadnjih letih pa še obrtniki, ki jih zanima mednarodno sodelovanje, in ustvarjalci reklamnih pobud. Skratka, ocenimo lahko, da tukajšnji slovenski gospodarstveniki s svojo udeležbo na ljubljanskem sejmu ponujajo pregled široke palete svojih možnosti na mednarodnem tržišču.
Vodstvo zunanjetrgovinske sekcije se je odločilo sklicati sestanek udeležencev sejma in članov svojega odbora, da bi se dogovorili o podrobnostih nastopa ter o drugih pobudah, ki bi
bile zanimive za člane sekcije. Žal je bil odziv članstva na četrtkovo sejo izredno skromen. Res je sicer, da je bila sklicana na dan pomembne zapadlosti, toda večja udeležba bi morda vendarle pripomogla k izkristaliziranju kake nove zamisli. Pomen takega sodelovanja med člani je orisal predsednik sekcije Marino Košuta, ki je tudi sprožil misel, da bi bil primeren tudi skupni nastop na tržaškem vzorčnem sejmu. Odbornik Bole je v razpravi ugotavljal določene težave pri organiziranju takega nastopa in dodal, da bi bilo
potrebno izdelati pravilen koncept, na osnovi katerega bi lahko pritegnili obiskovalce in seveda potencialne kupce.
Tajnik Odo Kalan je orisal podrobnosti razstavnega prostora in dejal, da bodo člani v najkrajšem času dobili vsa potrebna pojasnila in navodila. V zaključku so se udeleženci strinjali, da bi bilo primerno spodbuditi večje zanimanje za take prireditve tako pri trgovinski zbornici kot pri deželnem odborništvu za industrijo, saj zgolj reprezentančni standi ne zadostuiejo m ne odražajo resničnega potenciala deželnega gospodarstva, (zk)
Spričo nezaslišanega položaja v Aquili
KPI zahteva splošno razpravo o industrijski politiki Dežele
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je objavila besedilo vprašanja, ki ga je včeraj naslovila na predsednika deželnega odbora. Podpisala sta ga podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel in svetovalec Gastone Millo, nanaša pa se na položaj žaveljske rafinerije Aguila-Total.
»Spričo nezaslišanih dogodkov v tem obratu,« piše v svetovalskem vprašanju, »podpisana svetovalca sprašujeta predsednika deželnega odbora, če namerava pred deželno skupščino utemeljiti zadržanja in nakazati možne rešitve tega dolgotrajnega problema ter s tem omogočiti splošno razpravo o industrijski politiki deželne uprave.«
Srečanje parlamentarcev in predstavnikov stanovskih združenj
Nov zakon o obmejnih območjih naj upošteva krajevne potrebe
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je v preteklih dneh sklical srečanje predstavnikov stanovskih združenj in organizacij s tržaškimi parlamentarci, da bi se podrobneje seznanili in si izmenjali poglede na pripravljajoči se zakon o pobudah za razvoj obmejnih območij. Poleg poslancev KPI Cuffara, KD Colonija in sena-tdrke Jelke Gerbec, so se srečanja med drugimi udeležili predsednik Zveze industrijcev Federico Pacorini, predsedniki in tajniki tržaških obrtnih in trgovskih združenj, predsednik in organizacijski tajnik SDGZ Svetina in Kalan, pooblaščeni upravitelj konzorcija Friulgiulia Geppi, predsednik tržaške delegacije mešane zbornice. Ita-Ijug Petrucco, predsednik Kolegija tržaških gradbenikov Savino, predsednik sekcije Trgovinske zbornice za zu-nanjo trgovino Latcovich, predstavniki sindikalnih organizacij ter številni operaterji.
Po uvodnem pozdravu predsednika Tombesija, ki je tržaškim parlamentarcem izrekel priznanje za njihova prizadevanja v rimskem parlamentu in še posebej za skupno plodno delo pri oblikovanju zakonskega predloga v korist obmejnih območij, so Coloni, Jelka Gerbec in Cuffaro vsak s svojega vidika osvetlili pripravo, cilje in nekatere probleme pri sprejemanju tega zakonskega inštrumenta. Poslanec Coloni se je posebej ustavil pri odnosu med paketom za Trst in Gorico in novim zakonskim predlogom, ki je po njegovem mnenju nekakšno nadalje-
vanje pozornosti osrednjih oblasti do Trsta in do njegovih razvojnih možnosti. Pri tem je tudi podčrtal uspeh skupnega dela tržaških zastopnikov v parlamentu. Na to delo se je v širšem smislu navezala tudi senatorka Gerb-čeva, medtem ko je poslanec Antoni-no Cuffaro spregovoril o bolj tehničnih podrobnostih oblikovanja besedila in duha zakonskega predloga.
V razpravi so iz vrst predstavnikov gospodarskih kategorij izšli številni predlogi, ki so se nanašali predvsem na dejanske in zelo konkretne potrebe krajevnih gospodarskih operaterjev. Naj omenimo le najbolj zanimive: o ustanovitvi mednarodnega leasinga in mednarodne trgovinske banke, o nujnosti sprostitve deviznih računov, o kompenzacijah med blagom in storitvami itd. Tako Tombesi kot Pacorini pa sta v svojih posegih opozorila tudi na potrebo, da bi omejili priliv tujega kapitala, in sicer tako, da bi lahko pritekal le od tam, koder že obstaja "delniška reciprociteta" in kjer je povsem razviden njegov izvor. Govor je bil nato še o finansiranju izgradnje mednarodnih cestnih povezav, medtem ko je predstavnik gradbenikov kritično pripomnil, da zakonsko besedilo ne predvideva specifičnih posegov v prid gradbeniške dejavnosti. Na to in na vse ostale pripombe je poslanec Cuffaro odgovoril, da ima zakonsko besedilo le usmerjevalni značaj, ki ga bo potrebno interpretirati in izpopolniti glede na konkretni položaj in potrebe.
Komunisti v KGS o imenovanju upraviteljev Centra za raziskave
Svetovalska skupina KPI v skupščini Kraške gorske skupnosti nam je poslala tiskovno sporočilo, v katerem najprej kritizira navidezno »preverjanje«, ko gre v resnici za stolčke.
Metoda brezobzirnega razdeljevanja funkcij in mest se zdi v vsakem primeru nesprejemljiva, posebno še, če ne upošteva osnovnega kriterija sposobnosti in potrebnih strokovno-znanstve-nih profilov. Tak je primer znanstveno raziskovalnega središča, za katerega »zavezniki« predlagajo bivšega župana in nespornega voditelja Liste za Trst odv. Cecovinija. KPI je večkrat poudarila svoje nasprotovanje tej izbiri, ki je škodljiva tudi za slovensko prebivalstvo na Krasu, kjer deluje raziskovalno središče, in kjer naj bi nastal z njim povezan svetlobni generator (sinhrotron). Kakšen je odnos Liste do Slovencev in Krasa pa ni treba posebej poudarjati. Zato se nam zdi nesmiselno vztrajanje zaveznikov pri ministru Granelliju in celo prava rimska romanja v rid omenjeni izbiri, piše v tiskovnem poročilu.
Pred kratkim je SSk v okviru razdeljevanja mest zahtevala zase predstavništvo v upravnem odboru raziskovalnega središča in toži, da bi v nasprotnem primeru bila oškodovana pravica Slovencev do lastnega zastopstva.
Za nepopolno trditev, zato je potrebno zadevo pojasniti:
»1. Na predlog poslancev KPI in še posebej tov. A. Cuffara je bila v upravnem svetu raziskovalnega področja za zakonom zagotovljena stalna pri-
sotnost zastopnika Kraške gorske skupnosti, ki je tudi v preteklosti dosledno zastopala koristi kraškega prebivalstva, Slovencev še posebej. To ljudje sami najbolje vedo iz preteklih izkušenj, naj je šlo za protivrednosti ob gradnji avtocest ali za bitko proti namestitvi sinhrotrona pri Bazovici.
2.	Namen vodstva Kraške gorske skupnosti in KPI, ki je v njem večinska sila, je izbira sposobnega slovenskega predstavnika, ki naj dostojno zastopa naše specifične koristi, pa tudi širše perspektive razvoja celotnega področja ter mednarodnega sodelovanja v kulturi in znanosti. Vsekakor se bo o tem predstavniku izrekla skupščina Kraške gorske skupnosti. Upati je, da bo v tem primeru dosežena čim-večja stopnja enotnosti sil, ki predstavljajo domače prebivalstvo. Nedopustno pa se nam zdi, da bi si predstavništvo lastilo »tržaško zavezništvo« sredinskih strank, saj jim ne pripada! Konec koncev bi se morala tudi SSk strinjati s tem, da izbire predstavnika Kraške gorske skupnosti ne more pogojevati računica strank, ki najbrž imajo večino v Trstu, ne pa na Krasu, še manj pa v občinah tržaške in goriš-ke pokrajine, ki spadajo v okvir Kraške gorske skupnosti.
3.	Nekaj drugega bi bilo, če bi SSk zahtevala svojega predstavnika v okviru lastnega zavezništva s tržaškimi sredinskimi strankami, torej mimo zajamčenega zastopstva Kraške gorske skupnosti.« Če je tako, naj to jasno pove.
V okviru praznovanja mednarodnega dneva žena
Drevi v Zgoniku krstni nastop ženskega zbora Rdeča zvezda
V	športno-kulturnem središču v Zgoniku bo drevi, ob 20. uri, na sporedu bogata kulturna prireditev, ki je posvečena praznovanju mednarodnega dneva žena. Slavnostni nagovor bo imela Tamara Blazina. Vendar pa bo osrednja točka večera krstni samostojni koncert ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda, ki bo pod vodstvom dirigentke Marte Werk-Volk zapel deset narodnih pesmi. Po petih letih od začasne prekinitve, se je marca lanskega leta osnovala prenovljena pevska skupina, ki jo sestavlja 21 pevk iz zgoniške in repentabrske občine katerih večji del se prvič poskuša z zborovskim petjem. Poleg priložnostnega govora odbornika KD Rdeča zvezda, bo kulturni program obsegal še nastop lovskega pevskega zbora Doberdob, ki bo pod vodstvom Janka Simonete izvajal pet pesmi.
V	drugem delu večera pa bo ob prigrizku in domači kapljici, prosta zabava za vse prisotne, ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, in recital narečnega pesnika Atilija Kralja. (B.S.)
Danes na učiteljišču A.M. Slomšek in jutri na Opčinah za Dan žena
Ob Dnevu žena, 8. marcu, bodo danes na slovenskem učiteljišču Anton Martin Slomšek priredili predstavitev knjige »Burja in kamni« treh zamejskih avtoric Irene Žerjal (ki poučuje na tej šoli), Marije Mislej in Nadje Švara (dijakinje 3. razreda vzgojiteljske šole). Leposlovno delo bo predstavila profesorica Marija Cenda, nakar bo sledil kratek kulturni program, na katerem bosta sodelovala Katja Granier pri klavirju in Vasja Legiša pri violončelu, ki bosta izvedla nekaj veselih skladb.
Dan žena bodo tudi primerno proslavili na Opčinah s prireditvijo in družabnim popoldnem, ki ju prireja krajevna Zveza žensk Italije-UDI ob 17. uri v Prosvetnem domu. Na sporedu je priložnostni govor, kateremu bodo sledili razprava o perečih vprašanjih ženske vloge v sedanjem času, predvajanje »besede 8. marec« in loterija. Za razvedrilo in ples bo igral priznani ansambel, poskrbljeno bo pa tudi za prigrizek in pijačo.
Zbor iz Walesa na gostovanju
Pevski zbor Atlanstkega zavoda združenega sveta, ki bo v nedeljo nastopil v Nabrežini na manifestaciji »Mavrica solidarnosti« skupno z zborom Jadranskega zavoda združenega sveta, bo prispel danes v našo deželo, kjer bo imel vrsto nastopov. Drevi bo nastopil v Tržiču,v ponedeljek, 9. marca, pa v Trstu v gledališču Cristallo. Zbor Atlantskega zavoda, ki ima sedež v južnem Walesu, je na turneji po Italiji, da bi proslavil 25-letnico ustanovitve prvega izmed šestih zavodov združenega sveta. Zbor je sprejel vabilo Jadranskega zavoda v Devinu, obenem pa bo to priložnost, da še seznanimo z visokim glasbenim nivojem angleške zborovske skupine, ki nabira denar za boj proti lakoti v svetu.
Zbor sestavlja 52 pevcev (dijaki in učitelji) in ga vodi Brian Noyes, ravnatelj glasbenega oddelka. Izvajal bo obsežen repertoar: od skladb 16. stoletja do modernih spiritualsov in najbolj znanih narodnih pesmi. Na tržaškem koncertu bodo nastopili tudi dijaki devinskega zavoda s prikazom značilnih kulturnih in folklorističnih šeg njihovih dežel. Koncert bo trajal približno dve uri.
Princ Carlo della Torre e Tasso bo jutri zjutraj na Devinskem gradu sprejel devinske družine, ki bodo gostile nekatere dijake med njihovim postankom v naši deželi (sedem dijakov iz waleškega zavoda, ki so izbrali italijanščino za študijski jezik). Teh sedem študentov bo ostalo en teden v gosteh devinskega zavoda.
Pogovor z vodjo pomorske agencije Mediterranea Aljošo Žerjalom
»Naši tovori v vsaki važnejši luki«
Shakespeare v Rossettiju
S Shakespearovo "Zimsko pravljico« bo v sredo, 11. marca, stekla osma premiera abonmajske sezone gledališča Rossetti. Komedijo nesmrtnega angleškega dramaturga je postavil Sklad Andrea Biondo iz Palerma. Za režijo je poskrbel Pietro Carriglio, za kostime Sergio d' Osmo in za glasbo Fiorenzo Carpi. V glavnih vlogah igrajo Manuela Kustermann, Tino Bian-chi, Giustino Durano, Claudio Gora, Stefano Santospago, z izredno udeležbo Blance Toccafondi.
"Zimsko pravljico" so poredkoma postavili na gledališke odre, čeprav vsebuje najznačilnejše tematike Shakespearove dramaturgije. Gre za pravljico, ki bi jo lahko pripovedovali v mrzlih zimskih večerih v družbi okrog ognjišča.
Navidezno komplicirano vsebino je možno obnoviti v nekaj vrsticah: Le-onte, sicilski kralj, je prepričan, da ga je žena Ermione varala in ukaže, naj odnesejo in usmrtijo njuno hčerko Perdito. Njegovega ukaza pa ne izpolnijo: deklico zapustijo na izmišljenem obrežju boemskega kraljevstva, katerega kralj Polissene je vzrok Leonto-vega ljubosumja. Perdito zraste v družini pastirjev in se zaljubi v Florizela, kraljevega sina. Kralj pa ne odobrava njune ljubezni, tako da morata mladeniča zbežati in se zatečeta na Sicilijo, k Lčontu. Polissene jima sledi na Sicilijo, kjer se bo vsa zgodba razpletla in se bosta zaljubljenca končno poročila.
Delovanje pristanišč in pomorski promet sta med gospodarskimi problemi, o katerih^ se v zadnjih letih največ govori. Če je nedvomno, da promet v svetovnem merilu upada in da to povzroča hudo in dolgo krizo v celotnem sektorju, je tudi res, da položaj ni povsod enako težak; informacije o tem pa so marsikdaj nejasne in protislovne.
Da bi pobliže spoznali to panogo, ki ima v našem mestu nedvomno zelo važno vlogo, smo se obrnili na Aljošo Žerjala in ženo ter na Josipa Grudna, ki že dolgo let uspešno vodijo pomorsko agencijo Mediterranea, eno največjih v Trstu in torej temeljito poznata razmere na tem področju. Od svojega nastanka leta 1952 (po zaslu-
gi kapetana Zorka Tavčarja) je Mediterranea šla skozi obdobja nagle ekonomske rasti, pa tudi skozi krize in težave.
»Prvi momenti so bili težki: države so si po vojni morale šele zgraditi ladjevje; takrat je agencija imela samo tri uslužbence. Prve tovore smo pošiljali proti deželam Bližnjega vzhoda, kmalu zatem pa še v Severno Ameriko, vzhodno in zahodno Afriko. Leta 1960 smo poslovali z zelo zanimivo krožno linijo okoli sveta za potnike in tovor, ki jo je organizirala piranska Splošna plovba. Agencija se je močno razvila v letih ekonomskega booma, ko sta mednarodno trgovanje in pomorski promet dosegla višek.
Število ladij in agencij je v nekaj letih eksplodiralo, na tržiščih pa se je pojavilo tudi precej ne dovolj kompetentnih in izkušenih ljudi. Te je kriza zadnjih let spravila v težave, mi pa smo po zaslugi naše izkušenosti in trdega dela, preživeli,« je obrazložil Aljoša Žerjal.
Agencija ima danes dvajset uslužbencev, zastopa v glavnem jugoslovanske pa tudi japonske, grške, nemške in druge ladjarje. Tovore pošilja v vse važne luke, krije veliko število linij. Kateri pa so dejavniki, ki omogočajo te uspehe in kakšni pogoji so potrebni, da bo Mediterranea še naprej delovala in se razvijala?
»Še naprej je treba trdo, pravzaprav vedno trše delati. Zaradi zelo ostre konkurence so namreč voznine nizke in da ladjarjem uspe kriti stroške, morajo ladje neprekinjeno potovati; v pristaniščih se ustavljajo vedno manj časa, nekaj ur ali kvečjemu po en dan, in v tem kratkem času mora agencija preskrbeti potrebno asistenco, predvsem pa zagotoviti, da se po iztovoru natovori novo blago. Agencija mora tudi preskrbeti zadosten tovor za ladjo in predati izkrcano blago pravemu prejemniku. Na dlani je, da je tem težje sinhronizirati vse premike, čim krajši so postanki ladje v pristanišču. Delovni ritem pomorščakov pa tudi nas samih je vedno hitrejši, vrednost blaga in stroški so ogromni ter ne dopuščajo odlašanja in zamud. Zato narašča pomen tehnološko razvitih oblik prometa (kontejnerji, ladje
ro- itd.) in tudi mi v uradu smo se morali prilagoditi novim tehnologijam: s teleksi in telefaksom smo v realnem času v kontaktu z vsem svetom. Stalna prisotnost, ki je potrebna, da ne zamudiš nobene priložnosti, pa nam povzroča precejšen stress.«
Tako se torej Mediterranea bori za obstanek in razvoj, vendar ali je razvoj sploh možen v tržaškem pristanišču, kjer promet že več let nazaduje?
»Na možnosti tržaškega pristanišča ne gledamo tako negativno. Najprej je treba povedati, da promet zadnja leta povsod nazaduje in to kot posledica krčenja svetovne mednarodne blagovne menjave. Kar zadeva Trst je res, da podatki o celotnem prometu kažejo na nazadovanje, treba pa je ločiti iztovor nafte, ki se je zadnji dve leti precej zmanjšal, in ostali promet, ki je rahlo narasel. Prav ta promet pa je najbolj donosen. Potrebno je tudi poudariti, da je Trst še vedno na dobrem glasu zaradi resnosti, operaterjev, korektnosti vodstva in sposobnosti delavcev. Tesno sodelovanje s pristaniškimi oblastmi, kapitanijo, špedi-teji in sindikalno premirje sta bistvena pogoja, da operacije gladko tečejo, prav tako kot posodabljanje, za katerega se trudi pristaniška ustanova. Tudi po zaslugi teh faktorjev nam je uspelo doseči, da bo v kratkem prihajala v Trst ena izmed največjih kontejnerskih ladij na svetu,« nam je povedal Aljoša Žerjal.
Eva Vesel
Obisk v openski vojašnici
V okviru obiskov vojašnicam dežele za vzpostavitev boljših stikov med civilno in vojaško skupnostjo, je predsednik deželnega sveta Solimbergo v preteklih dneh obiskal opensko vojašnico Brunner. V openski vojašnici, kjer je sedež poveljstva brigade, ki načeljuje številnim oddelkom iz vse dežele, je Solimbergo srečal podpoveljnika petega armadnega področja generala Rizza in poveljnika mehanizirane brigade Vittorio Veneto generala Battaglio. V teku pogovorov so analizirali odnose med vojaškimi silami in civilno skupnostjo dežele. Battaglia je podčrtal dejstvo, da prisotnost vojakov brigade Vittorio Veneto pozitivno učinkuje na krajevno gospodarstvo, z doprinosom okrog nekaj desetin milijard lir letno. Battaglia je Solimbergu predočil problem povezav med vojašnicami na Krasu in središčem mesta in prosil, naj se najde rešitev v okviru dogovorov med deželo in vojaškimi skupnostmi. Nato je Solimbergo spregovoril o intenzivnih odnosih med prebivalstvom in vojaki v deželi FJK, ki ima zaradi svoje zemljepisne lege na vzhodnih mejah Italije - po mnenju predsednika deželnega sveta - izreden strateški pomen.
Posvet na Devinskem gradu v priredbi finančne družbe Friulia
Deželno gospodarstvo se mora tehnološko prenoviti s pomočjo Dežele, Države in EGS
Razvita gospodarstva se v zadnjih letih globoko spreminjajo v znamenju informatike, elektronike, biotehnologije in drugih raziskovalnih smeri. Gospodarski sistemi, ki se ne nodo znali prenoviti v tem smislu, bodo neizprosno čedalje nolj potisnjeni na rob svetovnih tržišč. Tej nevarnosti se je mogoče izgogniti edinole z razvijanjem in industrijskim uporabljanjem znanstvenega in tehnološkega raziskovanja. Gre za znano resnico, ki seveda velja tudi za našo deželo. In prav na to resnico je deželna finančna družba Friulia hotela opozoriti voditelje podjetij, v katerih je finančno izpostavljena, s tem, da jih je včeraj zbrala na posvetu pod naslovom »Zakonske spodbude za industrijsko uporabno raziskovanje«.
Posvet, ki je bil prirejen v sodelovanju z ministrstvom za znanstvene raziskave, je potekal na Devinskem gradu. Udeležencem — bilo je kakih 150 podjetnikov in strokovnjakov — je ob otvoritvi izrekel dobrodošlico devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar. Povedal je, da prebivalstvo vse pokrajine z veliko naklonjenostjo spremlja prizadevanja, da bi na Tržaškem uresničili pomembne znanstveno-raziskovalne objekte, vključno sinhrotron, čep-mv obstajajo utemeljeni pomisleki glede njegove lokacije. Deželni odbornik za finance Dario Rinaldi je v uvodnem delu opozoril na ukrepe deželne uprave v prid tehnološke Prenove podjetij, pri čemer je posebno omenil deželna zakona št. 47 iz leta 1978 in št. 30 iz leta 1984. V popoldanskem delu posveta je posegel še sam predsednik Dežele Adriano Biasutti, ki je povedal, kako se deželna uprava vsestransko trudi, da bi spodbujala inovativne tokove v deželnem gospodarstvu, vključno s tem, da skuša čimbolj Posodobiti svoj upravni aparat.
Seminar je s strokovnega vidika uvedel in vodil ministrski svetnik za znanstvene in tehnološke raziskave Giorgio Rosso Cicogna. Predavatelji in razpravljavci so osvetlili za-
kone, ki predvidevajo finančne spodbude in prispevke za uporabno raziskovanje, ter napravili splošen obračun njihovega dejanskega izvajanja. Predsednik Friulie Vittorio Za-non je osvetlil deželno zakonodajo in 'se posebno zaustavil pri že omenjenih zakonih št. 47/1978 in 30/1984. Povedal je tudi, da njegova finančna družba, ki je zdaj že povsem premostila težave iz prejšnjih let (lansko poslovno leto je zaključila s skoraj 6,5 milijarde lir prebitka), namerava okrepiti svojo prisotnost v visoko tehnoloških dejavnostih. O državni zakonodaji in še posebej o zakonu št. 46 iz leta 1982, ki je za raziskovalno dejavnost v Italiji temeljnega pomena, sta govorila ravnatelj urada za vsedržavne raziskovalne projekte Mario Belati in funkcionar Italijanskega pre-mičninskega zavoda (IMI) Piero Alderisio.
Vse večjega pomena za raziskovalno dejavnost v Italiji pa so tudi razne pobude Evropske gospodarske skupnosti in še širšega evropskega dometa, kot je npr. projekt »EUREKA«. O tem je udeležencem posveta govoril predsedujoči Rosso Cicogna, ki med drugim zastopa Italijo v Odboru za znanstveno in tehnološko raziskovanje EGS, medtem ko je predsednik Fiatovega raziskovalnega centra (in nekdanji pooblaščeni upravitelj Tržaških velikih motorjev) Carlo Eu-genio Rossi nanizal nekaj podatkov o tem, kako močno državne blagajne podpirajo znanstveno in tehnološko raziskovanje v ZDA in na Japonskem.
O uporabljanju zakonskih spodbud za raziskovalne dejavnosti v naši deželi so govorili Paolo Budinich, Fulvio Anzellotti, Carlo Fantozzi in Benito Zollia. Med drugim je prišlo do izraza, da tukajšnja podjetja in ustanove izkoriščajo pretežno deželno zakonodajo. Tako je npr. udeležba Furlanije-Julijske krajine pri vsedržavnih raziskovalnih podjetjih le 1,6-odstotna, pri »EUREKA« pa je prisotna le z 2 podjetjema na 70 iz Italije.
Občuten porast prometa v avtoportu pri Fernetičih
Avtoporto pri Fernetičih je zabeležil v lanskem letu občuten porast prometa in carinskih pristojnosti. Leta 1986 je šlo namreč preko postajališča pri Fernetičih kar 134.192 vozil, kar znaša 3,5 odstotka več kot leta 1985, medtem ko so carinske pristojnosti dosegle vsoto 57 milijard in 700 milijonov lir, se pravi skoraj 12 milijard več kot leto prej.
Podatki so vzeti iz poročila predsednika Konzorcija za izgradnjo in upravljanje avtoporta Luciana Russa Cirilla, ki jih bo prebral na današnji letni skupščini, na kateri bodo odobrili obračun za leto 1986 in proračun za leto 1987. Na skupščini bo govor tudi o delih, ki so trenutno v teku na območju avtoporta, ter o perspektivah, ki se za to pomembno strukturo odpirajo, ko bo dokončana povezava postajališča z avtocestnim omrežjem.
V ponedeljek simpozij o elektriki in požarih
»Požar in električne napeljave« je tema enodnevnega simpozija, ki ga v ponedeljek, 9. marca, prirejajo sekciji iz Trsta in Veneta Italijanskega združenja za elektrotehniko in elektroniko ter fakulteta inženirstva tržaške univerze v sodelovanju s Strokovno skupino za električne naprave, z Italijan-
skim elektrotehničnim odborom in z Visokim zavodom za varnost na delu. Namen simpozija je preučevanje posameznih problematik v zvezi s požari električnega izvora v javnih in zasebnih ustanovah ter v industrijskih halah. Posebno pozornost bodo posvetili stvarnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Moderator bo prof. Fabio Tosato s tržaške univerze, prisotni pa bodo številni italijanski strokovnjaki in predstavniki sektorja, posegi katerih bodo lahko osvetlili predpise, ki omogočijo nadaljnjo omejitev nevarnosti na delu in ki so sprejemljivi tudi s tehnično-gospodarskega vidika.
t
Našega dragega očeta in dedka
Rudolfa Čoka
Iz protesta odpadla včerajšnja predstava v gledališču Verdi
Uslužbenci gledališča Verdi so včeraj uresničili grožnjo, da bodo preprečili vse nadaljnje predstave, dokler se Politične sile ne bodo dogovorile o novem upravniku. Ultimat županu Staffieriiu v tem smislu so že poslali Pred dnevi v pričakovanju, da naj bi o zadevi razpravljali na sinočnji seji občinskega sveta. Toda župan tega vprašanja ni dal na dnevni red, ker so mnenja večinskih strank še vedno deljena, in tako so delavci Verdija včerajšnjo predstavo preprečili.
Včeraj bi morala biti na sporedu Respighijeva opera Plamen ( "Fiam-ma ). Kljub napovedi protesta s strani uslužbencev se je v dvorani zbralo Precejšnje število gledalcev, katerim Pa so sindikalisti razložili, zakaj predstave ne bo. To je povzročilo dokaj Jezne reakcije publike, ki je svojo jezo seveda vperila v stavkajoče, saj ni miela pri roki resničnih odgovornih za sedanje nevzdržno stanje. Zabeležiti Sfre tudi, da se člani orkestra niso pridružili protestu, čeprav so na skupščini v začetku tedna soglašali s predlo-9pm o ukinitvi predstav do imenovanja upravnika.
Delegacijo stavkajočih je včeraj zvečer sprejel tudi župan Staffieri, ki Je zagotovil, da bo vprašanje namestnika prof. De Ferre čim prej rešeno. Do takrat, vsekakor pa vsaj do torka, °pernih predstav v Verdiju ne bo.
Hackova o supernovi v krožku Che Guevara
Pojav supernove, ki so ga astronomi Proglasili za dogodek stoletja, bo v središču zanimivega večera v krožku Che Guevara. O tej edinstveni zvezdi bo govorila prof. Margherita Hack, ki bo tudi na voljo občinstvu za morebitna vprašanja. Prireditev bo v sredo, 11. marca, ob 18. uri. v dvorani v Ul. Ma-donnina 19.
Kongresne teze na javni manifestaciji PSI
Socialisti odločeni upravljati velike družbene spremembe v teku
V razpravo o svojih kongresnih tezah, tako pred bližnjim deželnim kot vsedržavnim kongresom stranke, so tržaški socialisti želeli pritegniti vso javnost. V hotelu Jolly so zato sinoči priredili javno manifestacijo z naslovom »PSI proti kongresu za prihodnost velikih tradicij«, ki so se je poleg članov pokrajinske federacije stranke in meščanov, udeležili tudi predstavniki tajništev ostalih političnih sil.
Pokrajinski tajnik Seghene je uvodoma poudaril, da se PSI počuti utesnjeno v svojih lastnih okvirih in da se je zato odločila stopiti v javnost, med meščane in delavce, med člane civilne družbe. Opozoril je nato na izredno občutljivost trenutka, v katerem se bodo vršili strankini kongresi in ki jo predstavlja sedanja vladna kriza po štirih letih uspešnega socialističnega vodstva.
Kongresne teze je orisal član pokrajinskega tajništva prof. Arduino Agnelli, ki se je vseskozi skliceval na nujnost oživitve izvirnega socialističnega in reformističnega gibanja ter njegovih tradicionalnih oblik, ki se jim morajo pridružiti nove, primerne tehnološko visokorazviti in postindustrijski družbi. Hkrati bo kongres PSI priložnost za razmislek o vladni izkušnji stranke, medtem ko bo izhodiščna vsekakor teza o velikih spremembah in preosnovah, ki so tačas v teku v italijanski družbi. Toda, te spremembe — kot je bilo že ugotovljeno na programski konferenci v Riminiju pred dvema letoma — morajo biti vodene, upravljane in PSI se je že takrat kandidirala za to vodstvo. Potem je Agnelli govoril o vladni stabilnosti in ekonomskem razvoju kot o obvezah Craxijeve vlade, ki jih je v celoti izpolnila in ki "nikakor niso delo Svetega duha". PSI hoče torej upravljati ve-
like družbene spremembe in ima dovolj poguma za spoprijemanje z resničnostjo. Veliko pozornosti je nato govornik posvetil reformizmu in priznal, da.so reformisti tudi zunaj PSI, da pa v drugih strankah njihova moč zvodeni. Družbena pravičnost in enakost je naslednja velika kongresna tema, ki pa ne izključuje priznanja dejanskih zaslug in-človekovih potreb. Tukaj se je nanašal tudi na reševanje nove emarginiranosti in problema brezposelnosti, zlasti mladih. Delo in sindikalno gibanje ter vprašanja stranke, ki nima več cilja množičnosti, sta poglavji, ki zaključujeta kongresne teze, ob koncu pa je Agnelli poudaril, da tudi reševanje krajevnih problemov najde svoje mesto v pravilnem izvajanju in uresničevanju zastavljenih ciljev.
V razpravo so nato posegli pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, ki je pozval h
Danes zjutraj v hotelu Savoia
Manifestacija KPI o državnih udeležbah
V konferenčni dvorani hotela Savoia bo danes zjutraj ob 10. uri javna manifestacija o problemih podjetij z državno udeležbo, ki jo prireja deželno vodstvo KPI. Pobuda sodi v vrsto političnih akcij, da bi prisilili deželo, da bi vendarle izpolnila obvezo o sklicanju konference o državnih udeležbah v Furlaniji - Julijski krajini. Vabljeni so delavci ter predstavniki političnih, gospodarskih in družbenih sil.
kritični presoji socialistične vladne izkušnje in k soočanju na levici, predstavnik demokrščanskega tajništva De Gavardo, tajništva PSD! Pierandrei in deželni odbornik Carbone. Le-ta je razpravljal predvsem o krajevni problematiki, za katero je zatrdil, da ne more nenehno vztrajati v začaranem krogu zastarelih političnih prijemov in poenostavljene prakse. Kongres se mora spopasti z vprašanjem odmrznitve italijanskega političnega položaja, ki dopušča zelo malo dialektike in to velja tudi za naše mesto. Craxijev govor na Trgu Unita ostaja veljavna politična platforma, na osnovi katere gre smelo zastaviti cilje in jih potem koherentno uresničevati. Prav to pa se danes v Trstu ne dogaja: če smo enotni pri zastavljanju ciljev, se razdelimo takoj, ko jih je treba začeti uresničevati. Po njegovih besedah se bo skupaj s KPI potrebno tudi zamisliti nad vlogo slovenske etnične skupnosti v pokrajini, nad vprašanji teritorija in znanstveno-razisko valnih dej avnosti. Vsedržavni kongres pa bo hkrati priložnost za dozorevanje vrste političnih in kulturnih vrenj na krajevnih ravneh, na katerih se morajo meriti tudi vprašanja institucionalnih reform in mladinskega zaposlovanja.
Javno srečanje je zaključil tajnik Seghene, ki ga je označil za prvi poskus odpiranja razprave z mestom, kot zavračanja preživelih starih klišejev in odpravljanja ovir pri razvoju. V dokaz je navedel zavzetost, s katero socialisti aktivno spremljajo probleme, kot na primer Tržaškega Lloyda, rafinerije Aguila in gledališča Verdi, (vb)
Jutri manifestacija v korist slepcev
Dva avtomobilista ranjena na državni cesti 202
Čelno trčenje blizu Proseka
Državna cesta 202 je bila včeraj zvečer ponovno prizorišče prometne nesreče, ki se le za las ni spremenila v tragedijo. Zgodilo se je v bližini Proseka na križišču pri tovarni Cocacole. Kot kaže, je kamion privozil iz smeri proseškfe postaje na državno cesto 202 v trenutku, ko je v smeri proti Seslja-nu peljal s svojo alfetto z videmsko registracijo 34-letni urar Giorgio Ma-nrssi, Ul. s. Cilino 16. Da bi se izognil kamionu, je šofer alfette zavozil na levo stran cestišča, kjer je čelno trčil v nasproti vozeči golf s švicarsko registracijo, za volanom katerega je sedel jugoslovanski državljan 44-letni Anton Krznar.
Trčenje je bilo silovito, na srečo pa so bile posledice za oba voznika milejše, kot bi si pričakovali reševalci -Prometna policija, gasilci, Rdeči križ -ki so prihiteli na kraj nesreče. Krznarja so morali gasilci izvleči iz razbitin 9°lfa, potem ko so s posebnimi kleščami odstranili vrata. Jugoslovana so odpeljali v katinarsko bolnico, kjer so mu poleg ran in udarcev po obrazu in
prsih ugotovili zlom leve noge, zaradi katerega se bo moral dva meseca zdraviti na ortopedskem oddelku.
Voznik alfette pa se je pri trčenju poškodoval po obrazu ter se močno udaril v desno koleno in v prsni koš,
zaradi česar so ga zadržali na opazovanju. Predvidoma bo ozdravel v treh tednih.
Na sliki: razbitine alfette in golfa dokaj zgovorno pričajo o silovitosti čelnega trčenja.
V dvorani v Ul. don Sturzo (blizu Trga Rosmini) bo jutri ob 16. uri manifestacija Italijanske zveze slepcev, katere glavni animator bo operni pevec Mario Pardini, na kitaro pa ga bo spremljal Igor Starc. Nastopila bosta tudi godba miljske kompanije »Bulli e pupe« in otroški zbor šole Caprin. Na večeru bodo tudi izžrebali listke posebne loterije, izkupiček katere bo šel za samofinanciranje Italijanske zveze slepcev.
Zasačili tatu
Mlademu Gianfrancu Coslovichu, star je 18 let in stanuje v Ulici Mas-cagni 20, predvčerajšnjim ni uspel poskus, da bi se polastil fiata 500, last 54-letnega Federica Bandellija. Avto je bil parkiran prav pred poslopjem v Ulici Ananian 3, kjer stanuje Bandelli. Kaže, da je okrog 22.30 opazil, kako se nekdo čudno mota okrog avta. S sinom Alessandrom sta prišla do vozila, ko je Coslovich že skušal pognati motor.
Fantalina sta hotela prijeti, vendar se je le-ta silovito branil, tako da je Alessandra pošteno obdelal. Kljub vsemu pa sta ga le uspela zadržati do prihoda policije, ki je tatu nataknila lisice in ga odpeljala na kvesturo. Lastnikov sin pa se je zatekel v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in napovedali, da bo okreval v petih dneh.
Pogreb bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče.
Žalujoči: družine Čok, Kjuder, Ba-buder in drugo sorodstvo
Lonjer, Trst, Ljubljana, Koper, 7. marca 1987
Nenadoma nas je zapustila naša draga
Silvana Carli por. Finessi
Pogreb bo danes, 7. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo: mož, mama, otroci, vnuki, sestra, svakinja ter drugo sorodstvo
Trebče, 7. marca 1987
Ob prerani smrti Silvane izreka družini in svojcem iskreno sožalje ŠD Primorec iz Trebč.
t
V cvetu mladosti nas je tragično zapustil naš ljubljeni
Kristjan Metelko
danes bo od 10.00 do 11.15 ležal v mrtvašnici glavne bolnišnice, nakar ga bodo prepeljali v proseško cerkev, od koder bo ob 14.30 krenil pogrebni sprevod.
Žalostno vest sporočajo mama Anita, oče Bruno, brat David, nono Giovanni in drugi sorodniki
Prosek, 7. marca 1987
ŽPZ Prosek-Kontovel izreka svoji pevki Aniti in družini občuteno sožalje ob izgubi dragega sina Kristjana.
Ob izgubi dragega Kristjana Metelka izrekajo globoko sožalje družini prijatelji
Ervin, Sandro, Martin, Peter, Marko, Andrej, Štefan in David.
Ob smrti drage mame Marije izreka Kmečka zveza občuteno sožalje Giustu Karišu.
Ob izgubi drage mame izreka Giustu Karišu iskreno sožalje Cvetličarsko-vrtnarska zadruga s Proseka.
Ob izgubi dragega Nandota izreka družini Kjuder iskreno sožalje Mladinska skupina Pinko Tomažič.
Pogovor s tajnikom slovenskega filatelističnega društva Igorjem Tuto
Tiho, vztrajno, a uspešno delovanje filatelističnega kluba Lovrenc Košir
FILATELISTIČNA RAZSTAVA PRVA RAZSTAVA V JUGOSLAVIJI
Sploino banka Koper, 16. - 26. 2. 1987
Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir v Trstu je ena tistih organizacij na Tržaškem, ki deluje tiho, a vztrajno in, lahko rečemo, tudi uspešno.
Našli smo člane kluba na njihovem rednem sestanku v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Klub se sestaja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu; za mlade filateliste, ki imajo v klubu svojo mladinsko sekcijo, pa je sestanek enkrat mesečno.
Ker jih nismo hoteli motiti med potekom seje, smo se s tajnikom kluba, Igorjem Tuto, zmenili za razgovor.
To, kar nam je o delovanju filatelističnega kluba povedal, je razveseljivo in vzpodbudno. Klub, ki je leta 1983 praznoval 30-letnico svojega delovanja, je takrat obnovil vodstvo in postavil dejavnost na nove temelje ter je začel z organiziranjem razstav, srečanj filatelistov z obeh strani meje, pa tudi z izleti na mednarodne filatelistične razstave.
Večjo filatelistično razstavo je klub imel leta 1985 v Kulturnem domu v Trstu; ogledalo si jo je lepo število ljudi. Druga pomembna razstava je bila nato oktobra 1986 na Opčinah, kjer so bile razstavljene tudi stare razglednice. Tretjo večjo razstavo je klub pripravil pred nedavnim, od 16. do 26. februarja, v prostorih Splošne banke v Kopru. »To je bila prva razstava v Jugoslaviji,« je bilo zapisano na posebnih pisemskih ovojnicah, ki so bile na razpolago na tej razstavi, »in zadovoljni smo, da nam je pobuda tako lepo uspela.«
Sedaj pripravlja klub novo razstavo, ki bo meseca maja v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Posvečena bo slovenskim ilustratorjem na razglednicah ter bo sovpadala tudi z že tradicionalnim vsakoletnim srečanjem sosednjih filatelističnih društev iz Nove Gorice, Kopra, Portoroža in Pirana. Ponavadi so bila takšna srečanja že v zimskih mesecih. Zaradi mraza in slabega vremena so letošnje preložili na maj.
»Imamo stalne stike tudi s Filatelistično zvezo Slovenije ter hodimo na
srečanja filatelistov, ki so dvakrat letno v Ljubljani. To je priložnost, da se med seboj bolje spoznamo, da damo s svoje strani tudi pripombe glede filatelistične politike v Jugoslaviji, ki ni vedno v korist filatelistov, predvsem ne naših,« nam je povedal Tuta.
Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir, ki je leta 1985 organiziral štiridnevni skupni izlet v Rim, na ogled svetovne filatelistične razstave, namerava letos organizirati prav tako večdnevni izlet v Niš, kjer bo velika filatelistična razstava pod imenom »Bal-kanfila 87«.
Pogovor je stekel tudi o številu članstva. Tudi tu so bili podatki vzpodbudni in razveseljivi. Število članov tržaškega kluba narašča, veča pa se tudi število mladih filatelistov. »To nas zelo veseli in nas vzpodbuja, da svojo dejavnost še okrepimo. Seveda imajo filatelisti s tem, da se vpišejo v naše društvo, tudi ugodnosti pri nakupu znamk drugih držav, kot tudi pri nakupu materiala, ki je filatelistu potreben. To je tudi eden izmed razlogov, da število naših članov raste.«
Klub, ki dela že 34 let, je lahko s svojo dejavnostjo zadovoljen?
»Mislim, da je lahko zadovoljen,« je bil odgovor Igorja Tute, čeprav je dodal, da bi potrebovali še več članov, oziroma odbornikov, ki bi se še bolj angažirali pri njegovi dejavnosti.
(N. L.)
Radovednost ob kompjuterju
Dijaki 2. razreda katinarskega oddelka nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod so včeraj v spremstvu prof. Patrizie Žužek obiskali Primorski dnevnik. Seznanili so se z zgodovino našega dnevnika in se zatem sprehodili med kom-pjuterji in drugimi elektronskimi stroji, ki ustvarjajo časopis. Njihovo radovednost je potešil urednik, ki jim je s praktičnim prikazom obrazložil delovanje računalnikov
________gledališča____________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Teatro Slabile iz Bočna ponovil delo D. LVassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ob 16. uri zadnja predstava.
Od 11. do 22. t. m. bo stalno gledališče Teatro Biondo iz Palerma uprizorilo Shakespearovo delo IL RACCONTO DTN-VERNO, ki ga je prevedel Agostino Lombardo. Režija Pietro Carriglio. V abonmaju odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
razne prireditve
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel priredi danes, 7. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku PRAZNIK ŽENA. Na sporedu: modna revija, loterije, kulturni program in ples z ansamblom Lords.
Zveza žena iz Prebenega priredi proslavo ob praznovanju dneva žena jutri, 8. t. m„ ob 17. uri s sledečim programom: govor sen. J. Grbec, nastop igralske skupine F. Prešeren iz Boljunca ter vaških recitatorjev.
ZŽI — Trebče vabi na PROSLAVO 8. MARCA jutri ob 17._uri. Nastopajo: otroci z vrtca, učenci OŠ P. Tomažič, učenci vzhodnokraške godbene šole Viktor Par-
VERDI
V torek ob 20. uri tretja predstava Res-pighijeve opere LA FIAMMA. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Maestrini. Ponovitvi v petek ob 20. uri in v nedeljo ob 16. uri.
Danes ob 17. uri (izven abonmaja) predstava Puccinijevih del LE VILLI in GIANNI SCHICCH1. Dirigent T. Severini, režiser F. Crivelli. Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 16. uri (red D).
koncerti
Glasbena matica - Sezona 1986/87
priredi 7. abonmajski koncert, ki bo v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ZLATOMIRA NIKOLOVA - mezzosopran, IVAN SANCIN - bas, LOVRENC ARNIČ in ALEKSANDER ROJC - klavir. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti od ponedeljka, 9. t. m., dalje.
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. t. m., ob
20.30	bo v gledališču Rossetti nastopila skupina OUARTETTO ALLEGRI.
Teatro Cristallo - Nedeljski koncerti. Jutri ob 11. uri bo v sklopu cilkusa nedeljskih koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi v sodelovanju s tržaško pokrajino, nastopil komorni orkester pod vodstvom Severina Zannerinija. Izvajal bo Schubertove skladbe. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi.
Slovenski kulturni klub prireja danes, 7. t. m., v Ul. Donizzetti 3, večer z naslovom »KAKŠNA JE IDEALNA ŽENSKA«. Na sporedu: rezultati miniankete in predvajanje filma »AllTnseguimento del-la pietra verde«. Pričetek ob 18. uri.
Slovenska zamejska skavtska organizacija pripravlja jutri, 8. t. m., za vejo Izvod VELIKO IGRO PO MESTNIH ULICAH. Zbiranje ob 7.45 pred cerkvijo Novega sv. Antona. Zaključek predviden za 13. uro na skavtskem sedežu v Ul. Ri-sorta 3.
KD Lonjer-Katinara vabi na »PRAZNIK ŽENSK«, ki bo jutri, 8. t. m„ ob 20. uri v društvenih prostorih.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	Krožku za trgovino in turizem -
Ul. S. Nicolo 7 - razstavlja slikar Lucio COVRA.
V	galeriji AL BASTIONE - Ul. F. Ve-nezian 15 - bo do 13. marca na ogled razstava treh umetnikov: F. BERNINIJA, C. FUCHSA IN C. GALLA.
V	galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE.
KD Rdeča zvezda
vabi ob dnevu žena na
KRSTNI KONCERT
ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda, ki bo danes, 7. t. m., ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sledil bo zabavni večer z ansamblom Furlan, Lovskim pevskim zborom in narečnim pesnikom Atilijem Kraljem. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
Šolsko skrbništvo je razpisalo redna natečaja po naslovih za dopolnitev pokrajinske lestvice za sta-lež:
—	za pomožno osebje (3. službena stopnja)
—	za tehnične sodelavce (4. službena stopnja)
Natečaja se lahko udeleži neučno osebje 3. oz. 4. stopnje in tudi začasni suplenti, ki v roku natečaja dosežejo dve leti (24 mesecev) odgovarjajoče službe. Rok za predložitev prošnje zapade 16. t. m. Informacije dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8 (1. nadstropje), tel. 61193. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure, torek, četrtek od 16. do 17. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Rosa L., dram., ZRN 1986; r. Margarethe Von Trotta; i. Barbara Sukowa, Daniel 01brychsky.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Capriccio, er., It. 1987, r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 La famiglia, dram., It. 1986, 135’; r. Ettore Scola, i. Vittorio Gassman, Fanny Ardant.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986; r. Peter Fa-irman; i. Paul Newman, Tom Cruise.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I ragazzi della porta accanto, srh., ZDA 1985, 100'; r. Massimo Mazzucco; i. Walter Chiari, Luca Barbareschi, □
EDEN - 15.30, 22.00 II petalo del sesso, pom., □□
PENICE - 17.00, 22.15 Non aprite guella porta IL, srh., ZDA 1986, 100'; r. Tobe Kleiser; r. Jey Cramer, Veronica Car-twright,
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Vuppies IL, kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldaini; i. Massimo Boldi, Jerry Cala.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; 104'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronenberg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis.
RADIO - 15.30, 21.30 II sesso sulle lab-
bra, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
f!\ jr
■ TBHl Skedenj
priredi danes, 7. t. m., ob 18. uri
DRUŽABNI VEČER OB 8. MARCU
Ob 20.30 govor Brede Pahor in nastop pevske skupine SOVO-DENJSKA DEKLETA.
Vljudno vabljeni!
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 7. marca
FELIČKA
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.59 — Dolžina dneva 11.26 —• Luna vzide ob 9.52 in zatone ob 1.44.
Jutri, NEDELJA, 8. marca
DAN ŽENA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.12 najvišja 27 cm, ob 9.04 najnižja -18 cm, ob 23.58 najvišja 21 cm, ob 16.52 najnižja -10 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,8 stopinje, zračni tlak 1029,2 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 31-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Maristella Deste, Pi-ero Pedarra.
UMRLI SO: 68-letna Virginia Pertich, 62-letni Giuseppe Zucacro, 77-letna Maria Giorgiutti, 91-letna Giuseppina Cos-ciancich, 82-letna Luigia Cattaruzza, 75-letna Anna De Marži, 91-letna Elena Bartole, 67-letna Anna Knez.
OKLICI: delavec Fabio Brandolisio in trgovka Anna Magnin, elektronski izvedenec Massimo Giraldi in poklicna bolničarka Angelica Marzilli, zdravnik Paolo Luppieri in uradnica Rosanna Ukmar, sluga Roberto Danieli in prodajalka Ne-via Kobau, šofer Walter Zocchi in uradnica Germana Demarchi, industrijski izvedenec Diego Piccinini in uradnica Gabriella Matievich, uradnik Giorgio Scrobogna in uradnica Anna Remonti, tehniški operater Mauro Guštin in v pričakovanju prve zaposlitve Paola Soban, mehanik Franc Tence in zdravstvena asistentka Adriana Vatta, Ettore Cappel-letti in Heliane Maria Cristina Metzger, Elio Mauro Piemonte in Trijntje Veen-stra, šofer Riccardo Martino in gospodinja Annamaria Giachelli, barist Antonel-lo Bruni in uradnica Catia Bellucco, karabinjer Roberto Fareri in gospodinja Daniela Coppa, uradnik Fabrizio Hlava-ty in logopedinja Giuliana Franceschi, uradnik Boris Rudes in uradnica Patrizia Brunetta, uradnik Fabrizio Bonazza in uradnica Laura Cressi, zidar Michele Marino in prodajalka Fulvia Cok, glasbenik Danilo Ferrara in trgovka Marisa Margagliotti, upokojenec Fausto Poli in upokojenka Dinora Giorgolo, trgovec Daniel Dudine in uradnica Graziella Bu-rolo, mornar Livio Battistella in prodajalka Rossella Renner, delavec Edoardo Valentini in gospodinja Giorgia Tomaselli, uradnik Franco Klamert in v pričakovanju prve zaposlitve Fulvia Burolo, šofer Mauro Boscolo in bolničarka Romana Giovannini, bolničar Mario Vollono in prodajalka Dora Vesnaver, železničar Andrea Nisi in prodajalka Fulvia Galeot-ti, zdravnik Diego Siard in zdravnica Francesca Franceschini, točaj Umberto Di Muro in prodajalka Giuliana Giuris-sevich, finančni stražnik Michele Bove in gospodinja Carmela Brescia, finančni stražnik Pietro Esposito in gospodinja »Anna Interno, finančni stražnik Pietro Collazzo in gospodinja Luigia Gisondi, uradnik Roberto Moretti in uradnica Anita Jerman, državni policijski agent Angelo Colapietro in gospodinja Roberta De Matteo, finančni stražnik Giuseppe Beccarisi in učiteljica Anna Maria Russo, uradnik Igor Košuta in univerz, študentka Maria Grazia De Matteis, finančni stražnik Giuseppe Russo in učiteljica Anna Maria Rita Pantaleo, tiskar Fulvio Savi in uradnica Rita Plet, šolnik Giulia-no Parodi in solnica Maria Matilde Ca-valiere, podv. operater Roberto Calliga-ris in zobotehnik Rosanna Coretti, uradnik Fulvio Delise in uradnica Bruna Sandri
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2. marca, do sobote, 7. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ZAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TRK SIRENA
vabi člane in prijatelje na
DRUŽABNOST OB DNEVU ŽENA
ki bo jutri, 8. t. m., od 18. ure dalje na pomorskem sedežu (Miramar-ski drevored).
Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pijačo, posebno pa za dobro voljo.
razna obvestila
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
V Društvu slovenskih izobražencev -Peterlinova dvorana - bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 predaval dr. Bernard ŠPACAPAN o aktualni temi AIDS - PRETIRAN STRAH IN POTREBNA PREVIDNOST.
Domska skupnost Dijaškega doma v Trstu sporoča in obvešča vse, ki so izgubili razne predmete (ključe, denarnice itd.) ob pustovanju naj se zglasijo v Domu, kjer so nekateri najdeni predmeti na razpolago. Prosimo vse , ki so pomotoma zamenjali oblačila, naj .jih prinesejo, da jih vrnemo lastnikom.
mali oglasi
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno tri mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. (0481) 30890.
NA PUSTNI TOREK v Dijaškem domu je nekdo pomotoma vzel dolgo, žensko, temnomodro jopo. Najditelj naj kliče tel. 225079.
UVOZNO — IZVOZNO goriško podjetje išče sodelavca ali sodelavko, po možnosti s prakso, za izvrševanje uvoznih in izvoznih operacij, pripravljen potovati v inozemstvo. Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Mag-gio 1, pod šifro »Sodelavec«.
IŠČEMO VOZNIKA z ali brez kamiona z mešalcem betona za kontinuiran prevoz betona na področju Goriške. Potrebna obrtnica za prevoz blaga za tretje osebe. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Mešalec«.
ŽELITE SE učiti francoščino, Francozinja diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega učenja jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
LUCIA - vedeževalka iz kart, tarokov -sprejema po dogovoru. Tel. 731074 po 17. uri.
OSMICO je odprl Jože Žigon — Ul. Fla-via di Stramare 87/a, Žavlje. Toči belo in črno vino.
ŽENSKA SREDNJIH LET išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška negovalka, na razpolago več ur dnevno. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Hišna pomočnica«.
PRODAMO trgovino jestvin. Tel. 208272 od 9.30 do 12. ure.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Jeler-čič por. Prezzi daruje Viktorija Sossi
100.000	lir za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu.
Namesto cvetja na grob Pepce Racman daruje Zora Kariž 10.000 lir za boljunsko cerkev, 10.000 lir za ricmanjsko cerkev,
10.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Mirka Škabarja darujeta Zofija Ravbar 10.000 lir ter družina Hmeljak 20.000 lir.
V	spomin na Valerijo Brana iz Vogelj daruje Zora Brana-Svetlič 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
Družina Guštin-Prosek daruje 15.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Slavka in Marijo Šušteršič daruje družina Purič 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na dragega Nanda Čoka darujejo Karla, Mira in Pina Golob 60.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Kristino Lavrenčič daruje Milka Čok iz Lonjerja 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Kristino Lavrenčič daruje družina Donati 20.000 lir za KD Lonjer.
V	spomin na mamo Jožefo Škrk vd. Žigon darujejo sinovi Pepi, Stano in Miro 150.000 lir za MPZ Rdeča zvezda in
150.000	lir za cerkveni pevski zbor iz Zgonika.
menjalnica
6. 3. 1987
Ameriški dolar............. 1290.—
Nemška marka .............. 709.—
Francoski frank............. 211.50
Holandski florint .......... 626.50
Belgijski frank.............. 33.30
Funt šterling.............. 2030.—
Irski šterling........".... 1875.—
Danska krona................ 185.70
Grška drahma ................. 9.20
Kanadski dolar ............ 950.—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ............. 840.50
Avstrijski šiling............ 100.40
Norveška krona .............. 184.50
Švedska krona................ 199.50
Portugalski eskudo............. 8.70
Španska peseta................. 9.60
Avstralski dolar .......... 840.—
Debeli dinar................... 1.90
Drobni dinar................... 1.85
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel. Sedež 61446 - 68881 BUlVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Čudovita obsedenost
Najmlajša od treh italijanskih televizijskih mrež (ustanovljena je bila pred desetimi leti) posveča v okviru svojih, tudi sicer kvalitetnih sporedov kar precejšnjo pozornost filmu, za kar imajo nedvomno marsikatero zaslugo domiselni filmski uredniki. Med te sodi tudi En-rico Ghezzi, italijanski kritik, ki skuša preko ekrana ustvariti posebno filmsko ozračje z zanimivimi nizi o ameriškem črnem filmu ali o sodobnen znanstvenofantastičnem filmu.
Ob koncu leta 1985, ali točneje ob devetdesetletnici filma, je Ghezzi uresničil pravi filmski maraton z naslovom Čudovita obsedenost. Trajal je preko 18 ur in so ga očitno zmogli samo filmski... obsedenci. Isti metaforični naslov je Enrico Ghezzi ohranil tudi za
filmski ciklus, ki se začenja v nedeljo in ki se bo vil skozi ves 'teden.
Čudovita obesedenost bo vsak dan (razen v ponedeljek) ob različnih terminih - v popoldanskih, večernih in poznih nočnih urah - nudila vrsto zanimivih filmov, ki le s težavo zaidejo v normalne sporede: še nepredvajana dela, prvence znamenitih režiserjev, posebno redke odlomke, na novo uglasbene ali prebarvane stare črno-bele filme. Čeprav je niz namenjen predvsem filmskim zasvojencem, zaobjema tudi nekaj naslovov, ki jih ni pametno zamuditi, pa čeprav spadamo le med občasne filmske gledalce. Taka sta na primer filma Cotton Club (v četrtek ob 21. uri) in Langov Metropolis (prihodnjo soboto ob 23.35) iz leta 1926, ki ga je Giorgio Moroder leta 1984 prebarval in opremil z elektronsko glasbo.
sobota 14.50 RTV-Lj Briljantina (glas.) nedelja in ponedeljek 20.30 RAI 1 II buono, il brutto, il cattivo (vestern) nedelja 23.00 Italia 1
James Bond 007 - Casino Royal (krim.) ponedeljek 20.30 Rete 4 Un amore splendido (kom.) torek 20.30 Rete 4 La ciociara (dram.) torek 21.30 RAI 1 Bill (dram.) sreda 20.30 RAI 2 The Day After (dram.) sreda 20.30 Canale 5
Un piedipiatti a Beverly Mills (kom.) četrtek 20.30 Telepadova Dillinger (krim.) četrtek 21.00 RAI 3 Cotton Club (dram.) četrtek 22.25 RTV-Lj Rdeče klasje (dram.) petek 14.30 Canale 5
Fango sulle stelle (dram.) petek 23.45 RAI 2
La mia signora (kom.) ■
glasba
sobota 20.30 RAI 3
Simfonični koncert, dir. Gianluigi Gelmetti
ponedeljek 18.00 RAI 3 The Who (rock koncert) petek 20.30 TV-Kp Pianist Ivo Pogorelič
šport
nedelja 15.40 RAI 2
Motokros - medn. prvenstvo Italije nedelja 22.00 Italia 1
Boks: Mike Tyson-James Smith nedelja 23.45 RAI 1 -
Atletika - svet. prvenstvo indoor sreda 22,45 RAI 1
Boks: Renard-Renzo (za evropski naslov) četrtek 22.45 RAI 2
Košarka: finale Pokala prvakinj petek 11.00, 14.30 in 17.00 RAI 1 in RAI 3 Tenis: Italia-Švedska za Davisov pokal
ali
torek 20.30 RAI 3 Shoah - 1. del (dok.) sreda 17.35 RTV-Lj
Primožev dnevnik (otr. odd.) sreda 20.30 RAI 3 Top Moda 1,987 petek 21.00 RAI 3
La commedia degli errori (gled.) petek 21.30 TV-Kp American Ballet Theatre
ITALIJANSKAME—EVIZIJA
RAI 1_________________________
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Tečaj francoskega jezika
9.30	Koncert: Dick Springfield
10.00	Nadaljevanka: Diamanti
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prizma
14.30	Sobotni šport: kolesarstvo, odbojka, atletika
16.30	Izžrebanje loterije
16.50	Otroška oddaja: H sabato dello Zecchino
17.45	Nabožna oddaja
18.05	Koš. tekme, nato risanka
19.50	Vreme in dnevnik .
20.30	Variete: G.B. Show n. 5
22.20	Dnevnik
22.25	Dok.: Ujetniki - It. vojaki v koncentracijskih taboriščih (1. del)
22.30	Film: L'uomo venuto da lontano (dram., ZDA 1944, r. King Vidor, i. Brian Donlevy, 1. del)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Film - 2. del
RAI 2_________________________
9.00	Izob. odd.: Slonokoščena obala
9.30	Inf. oddaja: Giorni d' Europa
10.00	Koncert: Poema rumeno, op. 1 (Georg Enescu, dir. Josif Conta)
11.15	Film: Legittima difesa (akcij., Fr. 1947, r. H. Georges Clouzot)
12.30	Dnevnik. Start
13:00 Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik. Kratke vesti.
17.05	Nadaljevanka: I ragazzi della valle misteriosa
17.30	V formi z Barbaro Bouchet
18.15	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - Šport
20.30	Film: lo sono la legge (vestern, ZDA 1970, i. Burt Lancaster) -
22.10	Dnevnik - Zadnje vesti
23.25	Dnevnik - nočni šport
24.00	Film: Mister Miliardo (kom., ZDA 1977, r. Jonathan Kaplan, i. Terence Hill, Valerie Perrine)
RAI 3________________________
12.00	Pregled: Magazine 3 (vodi Ivano Balduini)
14.30	Športna oddaja: Turnir petih narodnosti rugby Francija-Škotska
16.40	Filmske novosti
16.50	Filmi Luchina Viscontija: Senso (dram., It. 1954, r. L. Visconti, i. Alida Valli, Farley Granger, Massimo Girotti, Rina Morelli, Sergio Fantoni)
18.45	Informativna oddaja: Da razveselimo oko - Thomas Gainsboro-ugh - Gospod in gospa Andrews
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Novinarji pripovedujejo - Enrico Mentana in-tervjuva Gaetana Scaradocchio
20.30	Simfonični koncert: Simfonični orkester RAI iz Rima, dirigira Gianluigi Gelmetti (Ravel, De-bussy, Bernstein)
21.30	Dnevnik
21.35	Tednik
22.35	Dnevnik
23.05	Dokumentarec: Antološki pregled Luchina Viscontija - L ulti-ma scommessa (8. del)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
:::::::::::::::::::::::
IlllffiSIIllI
RTV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja: Radovedni Taček - Ura, 8.20 Nana mala opica, 8.35 Vroče-hladno, 9.05 Miške mačke - vrtitačke, 9.25 Lov na zaklad, Romeo in Smrketa, Aliče izganja čarovnije
10.20	Nadaljevanka: Mir in razorožitev (14. del)
10.50	Aktualna oddaja: Kje je mesto Mure danes?
14.45	Poročila
14.50	Film: Briljantina (glasb., ZDA 1978, r. Randal Kleiser, i. John Travolta, Olivia Newton-John)
16.30	Informativna oddaja: Zdravilne vode - Dobrna
17.00	Košarka: Bosna-Crvena Zvezda
18.25	Aktualna oddaja: Na zvezi
18.45	Risanka, nato Danes. Knjiga
19.26	Vreme, dnevnik in Zrcalo tedna
20.10	Naniz.: Dempsey in Makepeace
21.00	Glasbena oddaja: Izbor popevke
za evrovizijo (prenos iz Beograda)
23.05	Dnevnik
23.20	Smučanje: slalom moški (reportaža iz Kapaonika)
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di
Andrea -	■>
19.00	Rubrika: Tuttilibri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zgodovinska rubrika: La mac-china del tempo
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: Arabesgue (r. Roberto Guicciardini, i. Mimsy Farmer, Luigi Diberti, Giovanni Vattorazzo, 1. od treh delov)
21.40	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
22.15	TVD Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.05	Dokumentarec: Afrika - Nastanek držav
ZAS	EB	N	Im!	s K	A«	IE			■HI
CANALE5____________
8.45	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Film: La spia che non fece ritorno (pust., ZDA 1966, r. E. Darrell Hallenbeck, i. Robert Vaughn)
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zoeservito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film: Venezia, la luna e tu (kom., It. 1958, r. Dino Risi, i. Alberto Sordi, Marisa Allasio)
16.15	Nanizanka: Freebie and Bean - Seguendo la pista
17.15	Dokument.: Big Bang (vodi Jas Gawronski)
18.00	Športna oddaja: Re-cord
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Variete: SandraRai-mondb Show
23.00	Aktualna oddaja: I misteri della notte
23.45	Filmska rubrika: Premiere
24.00	Nanizanke: Lottery,
1.00	Sguadra Speciale
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
. Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke An-nette, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Simone e Laura (kom., 1955, r. Muriel Box, i. Peter Finch, Kay Kendall)
17.20 Nanizanka: A cuore aperto
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Uno contro 1'al-tro praticamente ami-ci (kom., It. 1981, r. Bruno Corbucci, i. Renato Pozzetto, Tomas Mili-an, Annamaria Rizzoli)
22.15	Oddaja o parlamentu
23.15	Film: Percorso infer-nale (pust., 1977, r. Alan Gibson, i. Joe Don Baker, Susan Sa-radon)
01.00	Nanizanka: L' ora di Hitchcock
ITALIA 1__________
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Ciak... si špara (krim., 1983, i. Billy Dee Williams)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Športna oddaja:'American Bali
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30 Nanizanki: Supercar, 21.25 Streethawk
22.20	Športna rubrika
23.20	Šport, odd.: Grand Prix 0.35 Glasbena oddaja: Dee
Jay Tele vision
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Športna oddaja
15.00	Šport: catch
16.30 Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Voltron
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19,30 Diego al cento per cento
20.30	Film: Tintorera (dram., 1977, r. Rene Cardona jr., i. Susan George, Fi-ona Lewis)
22.20	Film: Sette uomini un cervello (kom., 1969, r. Edvvard Ross, i. Ann Margret, Rossano Brazzi)
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema-
TELEFRIULI________
14.00	Nadaljevanka: Rosa de Lejos
15.00	Dražba: Robertapelle
15.30	Nogomet A lige: Verona-Udinese
18.00	Posebna oddaja: Car-rievale di Summaga
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Avanti če pošto (kom., It. 1942, r. Mario Bonnard, i. Aldo Fabri-zi)
22.30	Dnevnik
23.30	Dokumentarec: Gore sveta
0.30 Glasbena oddaja: Newsdalmondo
TELEOUATTRO

ITALIJANSKA TELEVIZIJA			
			
RAI 1	RAI 2		RAI 3
9.00	Risanka: Le avventure di Petey
10.00	Rubrika o kmetijstvu: Linea ver-de (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna rubrika
12.15	Rubrika: Linea verde (2. del)
13.00	Dnevnik - TG Luna
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi)
14.00	Variete: Domenica... in
14.30	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo B-lige
18.20	Športne vesti: 90. minuta
19.50	Vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: II buono, il brutto, il catti-vo (vestern, It.-Šp. 1966, f. Sergio Leone, i. Clint Eastwood, Eli Wallach, Lee Van Cleef, 1. del)
21.50	Športna nedelja
23.40	Dnevnik
23.45	Atletika: Svetovno prvenstvo in-door (prenos iz Indianapolisa)
9.00	Oddaja za otroke: Buongiorno domenica
10.00	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
10.25	Film: Accadde una notte (kom., ZDA 1934, r.' Frank Capra, i. Clark Gable, Claudette Colbert)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva - Zvestoba
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Dnevnik. Gol Flash
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo A-lige
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Ldspettore Derrick -La fine di tutto
21.40	Aktualna oddaja: Aboccaperta
22.45	Dnevnik
23.00	Nabožna rubrika .
23.25	Informativna oddaja: Otrok v 90. letih
10.00	Trofeja v plesu Stefania Rotolo (zaključni nastop)
14.05	Nadaljevanka: Il sindaco di Cas-telbridge (i. Alan Bates, A. Stal-lybrass, J. Maw, 1. del)
15.00	Dnevnik. Neposredni športni prenosi: svetovno prvenstvo v smučanju za policijo in mednarodna trofeja v plavanju
17.05	Filmske novosti
17.15	Filmska oddaja: iz niza Čudovita obsedenost - Capriccio spagnolo (kom., ZDA 1935, r. Joseph Von Sternberg, i. Marlene Dietrich, Cesar Romero)
19.00	Vremenska napoved in dnevnik
19.25	Deželni šport
19.45	Glasbena oddaja: Maledetto Rock (pregled it. glasbe)
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Dnevnik
21.35	Izobraževalna oddaja: Zgodovinski videoclip
22.15	Nogometno prvenstvo A lige
23.00	Dnevnik
23.20	Glasbena oddaja: Jazz Club -Jazz Studio Orchestra
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana
9.20	Poročila
9.25	Otroška matineja: Živ žav - Risanke in indijanske legende
10.15	Otr. odd.: Lutke in lutki
10.20	Nanizanka: Fračji dol (4. del)
10.45	Včasih tudi čaramo
11.05	Nadaljevanka: Dempsey in Ma-kepeace (8. del, pon.)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Ansambel Franca Miheliča
13.30	Poročila
15.25	Nadaljevanka: Malu (6. del)
16.15	Film: Lady Caroline Lamb (zgod., VB 1972, r. Robert Bolt, i. Sarah Miles, Ion Finch,.Richard Chamberlain, John Mills)
18.15	Informativno-mozaična oddaja: Alpe - Jadran
18.45	Risanka
19.00	Danes: Kino, Turistični nagelj
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.25	Nad.: Potovanje v Vučjak (6. del)
21.15	Glasbena oddaja
22.05	Športni pregled
22.50	Poročila
TV Koper
14.00	Športna oddaja
19.00	Film: Otac na službenem putu (Bosna 1985, r. Emir Kusturica, i. P. M. Manojlovič, M. Debartoli, M. Karanovič, 2. del)
20.00	Dok.: Ladje na Jadranu
20.30	Politični tednik: Sedemdni
20.50	Nadaljevanka: Il diluvio (6. in zadnji del)
21.50	Nanizanka: Il brivido delLimpre-visto
22.20	Komični film: Ridolini inservien-te teatrale
22.35	Nanizanka: I fuorilegge
23.35	Rubrika o filozofiji: Klepsidra
ZASEBNE POSTAJE
=jl!gp|
j::::::::::::::::::::::::::
		

CANALE 5___________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.25	Nabožna oddaja
10.15	Nanizanki: Mary Benjamin, 11.20 Aliče
11.30	Napoved sporedov
11.55	Informativna oddaja:
Punto 7
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.05	Film: Un eroe dei nos- ' tri tempi (kom., It. 1955, r. Mario Moni-celli, i. Alberto Sordi, Giovanna Ralli)
17.00	Sodna rubrika: Forum ■
18.00	Nanizanki: Orazio,
19.00	Buffalo Bill
20.30	Film: Nord e Sud II (zgod., ZDA 1977, r. Kevin Connor, i. Kristie Alley, David Carradi-ne, Patrick Swayze, Jean Simmons, 1. del)
22.25	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
23.10	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.10 Squ-adra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Film: Vertigine (dram., It. 1941, r. Guido Brig-none, i. Camilla Horn, Beniamino Gigli)
10.15	Rubrika: Il girasole
10.45	Nanizanka:	Bravo
Dick
11.15	Informativna oddaja: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Il giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti
15.50	Nanizanka: La famig-lia Holvak
16.50	Nanizanke: Arniči per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin
19.00	Nanizanki: College,
19.30	New York New York
20.30	Film: Il piu grande spettacolo del mondo (dram., ZDA 1952, r. Charles Walters, i. Betty Hutton, James Stewart)
23.25	Informativna oddaja: Cinema e Co.,
24.00	Film: La meteora in-fernale (fant., ZDA 1957, r. John Sherwo-od, i. Grant Williams, Lola Albright)
0.20 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITAHA 1_____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, L isola delle mille avventure, Pic-cole donne
10.30	Športni oddaja: Šport ZDA
13.00	Športna oddaja: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee Jay Television
16.15	Nanizanka: Master
17.15	Nanizanka: L'uomo di Singapore
18.15	Nanizanka: Il pianeta delle scimmie
19.00	Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.00	Boks
23.00	Film: James Bond 007-Casino Royal (kom., ZDA 1967, r. K. Hughes, J. Huston in R. Parrish, i. Roger Moore, David Niven, Peter Sellers)
TELEPADOVA
13.00	Oddaja o trgovini in turizmu
15.00	Nadaljevanka: Il bas-tardo
16.30	Risanke:' Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto
principe dei mostri, Superriridella
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento (i. Diego Abatantuono)
20.30	Film: Django il bastar-do (vestern, It. 1969, r. Sergio Garrone, i. An-thony Steffen, Paolo Gozlino
22.30	Športna oddaja: Fuori-gioco
23.30	Aktualna oddaja: V prvem planu
24.00	Nočni film
TELEFRIULI_________
14.00	Variete: Domenica con Dominigue
14.10	Variete: Buinesere Fri-ul
16.30	Variete: Dry vin
19.00	Športna oddaja
20.00	Dokumentarna oddaja: Gore sveta
21.00	Športne vesti
22.15	Film: Avanti c'e pošto (r. Mario Bonnard, i. Aldopabrizi)
24.00	News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
11!


iu

Tt..
« I
-it
s

5
o.
Q1
-6
I
~	. Ct5
ro rS
CC ^ 0) O)
-S ^
T3 _*
C (/)
V.U
03 > O. O O ~
03
O)
03 C ^ O) (C ^
1
O- g, 'c s- - ^
I
S, "o
El? Il c
3 E tn
S# 5
§
@.
š
f:
’^-
o
m
:

■SL,
■IC*
*i.

sa-|y|
u:;!
:
::=:J11I
iji j=" •,

,
II ...............................
N.........*.....
IliiiiHH:-
fej::;:
S _


a
IT/^LIJAIISKA TELEVIZIJA
RAI 1_________________________
7.20 Inf. odd.: Uno Mattina 9.35 Nan.: Professione pericolo
10.30	Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2.del)
14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanki: Intorno al mondo con Dot, 17.30 Tao Tao
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Osmi dan
18.30	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Film: II buono, il brutto, 11 catti-vo (vestern, r. S. Leone, 2. del)
22.25 Dnevnik, nato Filmske novosti
22.40	Dokumentarec: Ujetniki - Italijanski vojaki v koncentracijskih taboriščih (2. del)
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.15	Dokument.: Mednarodni pregled
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25 Dnevnik. Ce da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama 14.20 Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05 Medicinska rubrika: Trentatre 17.55 Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derričk -Fine di un colibri
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol (1. Rory Calhovn, Ed Nelson)
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik
22.45	Informat. odd.: Mixer sondaža
23.30	Dnevnik - v studiu
23.45	Film: Mio figlio (kom., Fr. 1959, r. Denys de la Patelliere, i. Jean Gabin, Claude Brasseur, Roger Dumas)
RAI 3_______________________
12.00	Informativna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsažah 14. stoletja (3. del)
12.35	Dokumentarna oddaja: Sredozemlje med mitom in zgodovino - V srebrnem jajcu
13.00	Informativna oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.35	Šport: Nogometno prvenstvo A in B lige
18.00	Glasbena oddaja: Concertone -The Who (1. del)
19.00	Dnevnik in vremenska napoved
19.35	Deželne športne vesti
20.05 Informativna oddaja: Monografije - Vezuv
20.30	Dokumentarna oddaja: Paolo Paneli! - Briljantni komik (3. del)
21.40 Dnevnik
21.45	Informativna oddaja: L'occhio Bazaar
22.20 Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana__________________
10.05 Rubrika: Zrcalo tedna
10.25	Jutranji film: Velika igra male gospe (ZDA)
16.55 Zrcalo tedna (ponovitev)
17.25	Poročila
17.35 Spored za otroke in mlade : Radovedni taček - Kamen (Taček in Marko bosta v oddaji ugotavljala, kaj vse lahko človek naredi iz kamna; 2. oddaja)
17.45 Otroška oddaja: Vroče - hladno (niz sarajevske TV je namenjen najmlajšim in je zato sinhroniziran v slovenščino - 4. del, otroci so končno našli tistega, ki je bil kriv, da so morali iskati izginule predmete)
18.15 Glasbena oddaja: Folklorni ansambel La Capouliero 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vrem in dnevnik 20.05 Nadaljevanka: Dragulj v kroni (P. Scott, 11. del)
21.10 Znanstveno-informativna oddaja: Omizje - Ekologija, energija (vmes poročila)
TV Koper
14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program, vmes risanke in nanizanka
17.30 Rubrika: Start - premikanje zakaj in kako
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Ponedeljkov šport
20.25 TV novice
20.30	Film: Ladri di bicicletta (dram., It., r. Vittorio De Sica, i. Lamber-to Maggiorani, Enzo Štaiola)
22.00	TVD Vsedanes
22.10 Zdravniška rubrika: Zdravnik in pacient (pon.)
22.50 Šport: Košarka - italijansko prvenstvo A-l Scavolini-Giomo
CANALE5_____________
8.35 Rubrika: Forum 9.00 Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10,00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: 11 mondo di Su-zie Wong (kom., ZDA 1960, r. Richard Quine, i. William Holden, Nancy Kwan)
17.00	Nanizanka: L albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Piu bello di cosi si muore (kom., It. 1982, r. Pasguale Festa Campanile, i. Enrico Montesano)
22.30	Tednik: Tivu Tivii
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondi di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie’s angels
20.30	Film: Un amore splen-dido (kom., ZDA 1956, r. Leo Mc Carey, i. C. Grant, D. Kerr)
22.20	Športna oddaja: Tenis 0.50 Filmske novosti
ITALIA 1___________
8.35 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Un albero cresce a Brooklyn (kom., ZDA 1974, r. Joseph Hardy, i. Cliff Robertson, Diane Baker)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker,
13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did catnera, 14.15 Dee-jay television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30 Glasbena oddaja: Pomladni festival
23.15 Film: The great Waldo Pepper -Il temerario-(pust., ZDA 1975, r. George Roy Hill, i. Robert Redford)
0.45 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, Ca-pitanFuturo
14.00	Nad.: Vite rubate
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dar capelli rossi, Angie Girl, 18.00 Vol-tron - Transformers •
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Happy End
20.30	Film: La polizia sta a guardare (krim., It.
1973, r. R. Infascelli, i. Enrico Maria Salerno, Jean Sorel)
22.30 Film: La sfinge del male (krim., ZDA 1948 r. Sam Wood)
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
TELEFRIULI
13.30	Nogometna tekma B
lige:	Vicenza-
Triestina
15.30	Glas. odd.: Musič Box 17.45 Košarkarska tekma Al
lige
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.30	Nogometna tekma: Udinese-Brescia
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.)

i
!
ITALIJANSKA TELEVIZIJA^ n		811818:88		. *	
RAI 1_________________________
7.20	Inf. odd.: Uno raattina
9.35	Nan.: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: I magnifici sei
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Guarkov svet
15.05	Rub.: Italijanska kronika
15.15	Kolesarstvo (prenos iz Sorrenta)
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanke: Daniel' Boone, 17.30 Tao Tao
17.40	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.25	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Protagonisti -Portret Giorgia Armanija
21.30	Film: Bill (dram., ZDA 1981, r. Anthony Page, i. M. Rooney)
22.30	Dnevnik
22.40	Film: Bill (2. del)
23.20	Dokumentarec: Zdravstvo
23.55	Dnevnik - Zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.15	Informat. oddaja: Monografije
11.45	Rubrika: 'Cordialmente
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Tako kot mi
13.30	Nanizanka: Guando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu: • Jeziček na tehtnici
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -II testimone Yurowski
19.30	Vremenska napoved, dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Lo sgualo (dram!, ZDA 1975, r. Števen Spielberg, i. Robert Shaw, Roy Schneider)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - iz obraza v obraz
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: II gabbiano (dram., SZ, r. Julij Karasit, i. A. Demidova)
RAI 3_________________________
11.15	Rubrika: V torkovi sprejemnici
11.45	Infor. oddaja: Človekove roke
12.15	Mednarodna panorama
12.45	Informativna oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Aktualna oddaja: Filo diretto
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.15	Film: Sei bambine e il Perseo (pust., It. 1940, r. Giovacchino Forzano, i. Augusto Di Giovanni, Elena Zareschi)
16.55	Zabavna oddaja: Vse o... nas
18.00	Aktualna oddaja: Siffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.30	Dokumentarni film: Shoah (Fr. 1984, r. Claude Lanzmann, 1. del, prej intervju z Eliem Wieselom)
23.10	Dnevnik
23.45	Filmska oddaja: Čudovita obsedenost- med oddajo filma Straight Shooting (ZDA 1916, r. Jack-John Ford, i. Harry Carey, Molly Malone) in La Resurrezio-ne di Broncho Billy (pust., ZDA 1970, r. James Rokos, i. J. Craw-ford, K. Nelson)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
188111118111111118111

1 RTV Ljubljana______________________
10.05	TV mozaik. Šolska TV - Prometna vzgoja: Dobro videti, Kresnička; Zemljepis: Vulkani, Kras in Krasoslovje; Jezikovni utrinki
11.00	Matineja. Tuj jezik: Angleščina
11.30	Tuj jezik: Francoščina
17.25	TV mozaik: Jezikovni utrinki
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Kako narediš pravljico (portret akademske slikarke Marjance Jemec-Božič, ki bo v tej oddaji skušala odgovoriti na vprašanje)
17.45	Aktualna oddaja: Ex libris M&M (Majda in Matej bosta obudila spomin na velikega gledališkega igralca Arnolda Tovornika)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Drama: Gospod Dimkovič (Milenko Vučetič, r. Sava Mrmak -zgodba violončelista Dimkoviča)
21.25	Integrali (knjižne novosti, Teden domače drame v Kranju, portret slikarja Clavdia Tutte)
22.05	Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Hello, Larry
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV Novice
20.30	Film: Uomo o scimmia (pust., r. Gordon Douglas, i. Burt Rey-nolds, Susan Člark, 1. del) .
21.45	TVD Vsedanes
21.55	Film: Uomo o scimmia (2. del)
22.30	Košarka: italijansko prvenstvo A-2 Liberti-Stefanel
CANALE5_____________
8.35	Rubrika: Forum
10.00	Nadaljevanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.10	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Lassu gualcuno mi ama (dram., ZDA. 1956, r. Robert Wise, i. Paul Nevvman, Anna Maria Pierangeli),
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Le sig-nore di Hollywood
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale, 1.30 Missio-ne impossibile
8.30	Nanizanka.Tronside
9.20	Nanizanka: I giorni di Bryan
10.10	Nanizanka: Strega per amore
10.30	Nanizanke: Switch,
11.30	Vicini troppo vidni, 12.00 Mary Tyler

Mobre, 12.30 La picco-la grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie’s Angels
20.30	Film:	La ciociara
(dram., It 1960, r. Vitto-rio De Sica, i. Sofia Loren, Jean Paul Bel-mondo)
22.50 Film: La volpe (dram., ZDA 1968, r. Mark Ry-dell, i. Sandy Dennis) 0.05 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1___________
8.20 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film:	Inondazione
(dram., ZDA 1976, r. Earl Bellamy, i. Robert Culp, Martin Milner) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,

12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio minipony
20.30 Glasbeni oddaji: Pomladni festival, 23.15 Rock koncert 0.45 Nanizanka: A-Team
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Nan.: Vite rubate
15.00	Nanizanka: Signore e padrone
16.30 Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Voltron-transformens
19.00	Nanizanka: Wayne and Schuster
19.25 Rubrika:	Speciale
Spettacolo
11	lili!	lili«	■i	
19.30	TV film
20.30	Film: Mio padre mon-signore (kom., It. 1971, r. A. Racioppi, i. Gian-carlo Giannini, Lino Capolicchio)
22.20	Nanizanka: Il richia-mo deirOvest
23.25	Filmska rubrika: Tut-tocinema
24.00	Nočni film
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos-
14.30	Dražbi: Roberta pelle,
15.00	II tappeto orien-tale
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Verdi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Glasbena oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
1
a;
I
k
I
S
o
O
Jo
r*>
oo
JO
S
O
-i*
O
a
•g
I


i§
11 |S
g, či
Ni P f
N S;
T| N ^
P!
■
iiiiiii





i...
11
3





lil
:

.
=:(IH



	il	ELEVIZIJA		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nan.: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Komično gledališče - Satira
15.30	Izobraž. oddaja: Literatura
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Biskitts
17.30	Risanka: Tao Tao
18.00	Dnevnik - Kronika
18.30	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Nanizanka: Due assi per un tur-bo (r. Stelvio Massi, i. Philippe Leroy, Renato D'Amore)
21.35	Nadaljevanka: Časa Cecilia (r. Vittorio De Sisti, i. Delia Scala, Giancarlo Dettori, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.45	Športna sreda: boks, ob zaključku dnevnik in Iz parlamenta
10.00	Izobraž. oddaka: Odprta šola
12.00	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih
13.25	Knjižna rubrika
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Informativna oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55	Kmetijska oddaja: Odprti prostor
18.15	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -Morte nel bosco
19.30	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Dnevnik, šport
20.30	Film: The day after - II giorno dopo (fant., ZDA 1984, r. Nicho-las Meyer, i. Jason Robards)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: La gatta (dram., Fr. 1958, r. Henry Decoin, i. Francois Arno-ul, Bernhard Wicki)
12.00	Šport v ljudskih igrah (1. del)
12.30	Informativna odd.: O volni
13.00	Informativna odd.: Obletnice
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraž. oddaja: Filo diretto
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.45	Film: Ammazzoni bianche (kom.,
It. 1936, r. G. Righelli)
17.05	Zabav, odd.: Vse o... nas
18.00	Aktualna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Tednik: Dogodki in osebnosti, ki jih obravnava kronika
20.05	Izobr. odd.: Monografije
20.30	Prenos iz Milana: Top Moda '87
21.00	Film: iz niza Čudovita obsedenost - Una donna nel lago (dram., ZDA 1947, r. Robert Montgomery, i. Audrey Totter)
22.55	Dokumentarna oddaja: Delta
23.40	Dnevnik
0.10 Filmska oddaja: Čudovita obsedenost, vmes filma Film (Samuel Beckett, r. Alan Schneider, i. Buster Keaton) in odlomki iz Vi-deodrome (VVes Craven, fant., 1982, r. David Cronenberg)
RTV Ljubljana_________________
10.05	TV mozaik: TV drama - Gospod Dimkovič (M. Vučetič)
11.20	Mostovi
11.50	Integrali (pon.)
15.45	Tv mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroška oddaja: Primožev dnevnik - "Torek, danes sem zdravnik" (avtor Leopold Suhodolčan, rež. Anton Tomašič, i. Niko Gor-šič, Brane Ivanc, Janez Hočevar, Alenka Vipotnik, Metka Leskovšek, Božo Vovk in Mirko Bogataj; pesmi Miroslava Košute, glasba Urbana Kodra)
18.20	Dokumentarna oddaja: Skrivnosti morja (5. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Mednarodna obzorja
20.55	Film tedna: Med ljubeznijo in smrtjo (dram., ZDA 1969, r. John Huston, i. Angelica Huston, As-saf Dajan, Anthony Corlan)
22.20	Dnevnik
22.35	Rezerviran čas
TV Koper_____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Un altro varieta (r. Antonello Falgui, nastopajo Daniele Formica, Marina Confa-lone, Gerardo Scala, Aldo Ralli)
21.35	Dokumentarec: Automania -Fino ai limiti
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.00	Dokumentarec: Čile danes
CANALE5______________
8.35	Rubrika: Forum
9.00	Nanizanki: Aspettan-do il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.10	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Canto d'amore (dram., ZDA 1947, r. Clarence Brown, i. Katherine Hepburn)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Ualbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Un piedipiatti a Beverly Hills (krim., ZDA 1984, r. Martin Brest, Eddie Murphy)
22.30	Dok. odd.: Big Bang
23.15	Nanizanke: Mississip-
pi, 0.15 Sguadra speci-ale, 1.15 Missione im-possibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per arho-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je-Hollywood, Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Čharlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.15	Film: I 9 di Dryfork City (vestern, ZDA 1966, r. Gordon Douglas, i. Bing Crosby)
1.25	Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Famiglia Yea-gers (kom., ZDA 1978, r. Vincent Sherman, i. Eddie Albert)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: O.K. Il prezzo e giusto
22.35	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: Ai limiti dell-incredibile, 0.20 Toma, 1.20 Simon & Simon
TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanki: Vite ru-bate, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Il fichissimo del baseball
18.00	Risanke:	Voltron-
Transformens
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: Amore amaro (dram., It, 1974, r. F.
Vancini, i. Lisa Gasto-ni, Leonard Mann)
22.30	Film: Niente vergini in collegio (erotični, ZRN-Fr. 1979, r. Andre Farwagi, i. N. Kinski, G. Sandguist)
0.30 Film: La canzone del Mississippi (kom., ZDA 1952, r. Allan Dwan, i. Ray Middle-ton, Muriel Lawrence)
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, Il tappeto orientale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Al Paradise
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in nje-govidjudje
22.00	Nanizanka: Maggior-domo per signora
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta
1.00	Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
__ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1_________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. odd.: Ital. kronika
15.30	Kolesarstvo (prenos iz Latine)
. 16.00 Nanizanka: La baia dei cedri
17.00	Risanka: Biskitts
17.25	Rubrika o knjižnih novostih
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Inf. odd.: Odprti prostor
18.25	Filmska oddaja: Coloseum
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Lo chiamavano Trinita (vestern, It. 1970, r. E. B. Clucher;
i.	Terrence Hill, Bud Spencer, Steffen Zacharias)
22.25	Dnevnik
22.35	Informativna oddaja: Esplorando (vodi Mino Damato)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
10.00	Dokument.: Odprta šola
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dnevi in zgodovina
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derrick -L'intruso
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: La finestra sul cortile (krim., ZDA 1954, r. Alfred Hitchcock, i. James Stewart, Grace Kelly, Wendell Corey)
22.30	Dnevnik
22.45	Dnevnik - športne vesti
23.45	Film: La gatta graffia (dram., Fr. 1960, r. Henri Decoin, i. Francoi-se Arnoul, Horst Frank)
RAI 3_________________________
12.00	Informativna oddaja: Človek v vesolju (6. del)
12.40	Mednarodna panorama
13.00	informativna oddaja: Obletnice
14.00	Izobraž. oddaja: Filo diretto
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.40	Film: Come le foglie (dram., It. 1935, r. Mario Camerini, i. Isa Miranda, Mimi Aylmer)
17.00	Zabavna oddaja: Tutto di...noi
18.00	Aktualna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Izobraževalna oddaja: Shede
21.00	Film: iz niza Čudovita obsedenost Cotton Club (kom., ZDA 1985, r. Francis F. Coppola, i. Richard Gere, Gregory Hines)
22.05	Dnevnik
22.10	Film: Cotton Club (2. del)
23.15	Dokumentarec: Geo - pustolovščina in odkritje 0.10 Dnevnik
0.40 Filmska oddaja: Čudovita obsedenost - Charleston (1927, r. Jean Renoir); film bo spremljal Enrico Rava s svojim kvartetom.
JUGOSLO	<	> Z	<0 >	k id	iz	il	IA			«		lili
RTV Ljubljana_________________
10.05	TV mozaik: Filmska izrazna sredstva - Spreminjajoča se slika
10.50	Slovenski kratki film
11.05	Film: Kot kak moški (Fr.)
16.35	TV mozaik (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Otroška oddaja: Z besedo in sliko - Nana, mala opica (2. del), Nana se vrne
17.55	Dokumentarna oddaja: Bilo je...
18.25	Informativna oddaja: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Šp., r. Rafael Moreno Alba, i. Amparo Rivelles, Euse-bio Poncela, 4. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Rdeče klasje (dram., Slovenija 1970, r. Živojin Pavlovič, i. Majda Potokar, Rade Šerbed-žija, Irena Glonar)
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello Larry
20.25	TV novice
20.30	Film: I pugni di Rocco (dram., r. Lorenzo Atale, i. Fausto di Bel-franco) ,
22.10	TVVsedapes
22.20	Nadaljevanka: I miserabili (Vic-tor Hugo, r. Robert Hossein, i. Lino Ventura, Jean Carmet, Michel Bouguet, 2. del)
23.25	Dokumentarec: Nemci in nemški nacionalizem


CANALE 5____________
8.35	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: I ponti di Toko-Ri (dram., ZDA 1955, r. Mark Robson, i. Willi-am Holden, Grace Kelly)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie’s Angels
20.30	Film: Ormai non c'e piu scampo (dram., ZDA 1980, r. James Goldstone, i. Paul Newman, Jacgueline Bisset)
22.35 Film: Ci rivedremo al-Tinferno (pust., VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin)
0.50 Nanizanki: L'ora di Hitchcock) 1.40 Switch
ITALIA 1___________
8.35 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Progetto Genesi (kom., ZDA 1981, r. Joseph Sargent, i. Step-hanie Zimbalist)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Ho'oker,
13.30	Tre cuori in affit-to '
44.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Hdlly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30 Film: Un ragazzo e una ragazza (kom., It. 1983, r. Marco Risi, i. Jerry Cala, Marina Suma)
22.25	Filmska rubrika
23.25	Film: Ali american boys (kom., ZDA 1979, r. Peter Yates, i. Den-nis Cristopher)
1.05 Nanizanka: Magnum P.I.
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanki: Charlotte, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Nan.: Vite rubate
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Il fichissimo del baseball, Voltron, Tran-sformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Diego al cento per cento
20.30	Film: Dillinger (krim., ZDA 1973, r. John Mi-lius, i. Warren Oates)
22.30	Šport: Catch
23.30	Košarkarska tekma: Segafredo Gorizia-Be-netton Treviso
1.00	Nočni film
TELEFRIULI
13.00	Rubrika o medicini
13.30	Nad.: RosaDe Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle in IL tappeto orientale
15.30	Košarkarska tekma: Giomo-Fantoni
17.25	Posebna oddaja: La Grotta
18.10	Nanizanka: Maggior-domo per signora
19.00	Dnevnik
20.00	Dok.: Bella Italia
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi

52

' :
IHi::
" m llliilsi
iti.

"■iiliiii i


Bi
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo! - Danaro sporco
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Aktualnosti: Primissima
14.30	Šport: tenis za Davisov pokal, Italija-Švedska (prenos iz Prata)
17.00	Glasbena oddaja: Discoring
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Mladinska oddaja: Pista!
18.30	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.45	Vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Serata natura -Artico selvaggio (r. James Algar)
22.30	Dnevnik
22.40	Dnevnik. Posebna oddaja
23.30	Dokumentarec: Stari prebivalci Italije - Veneti
24.00	Dnevnik
11.15	Informativna oddaja: Poučevanje glasbe in vede o zvoku
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.15	Kolesarstvo (prenos iz Arpina)
16.50	Dnevnik - Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17,05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -Di notte in una časa sconosciuta
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer -kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: La mia signora (kom., It. 1964, r. Tinto Brass, 1. Alberto Sordi, Silvana Mangano)
11.00	Šport: tenis za Davisov pokal, Italija-Švedska
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.40	Film: Centomila dollari (kom., It.
1939, r. Mario Camerinf, i. Assia Noriš, Amedep Nazzari)
17.10	Tenis: Italija-Švedska, 2. del
18.00	Aktualna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Filmska oddaja: Čudovita obsedenost - Film in jazz
20.05	Dok.: Poklic scenografa
20.30	Modna revija: Top Moda '87
21.00	Komedija: Posvečeno Shakespearu - La commedia degli errori (r. James Cellan-Jones, i. Charles Gray, Michael Kitchen, prod. BBC, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.05	Komedija (2. del)
23.00	Dnevnik
23.30	Filmska oddaja: Čudovita obsedenost - med oddajo filma Re-verse Angle: Nyc March '82 (r. Wim VVenders) in La fornaia di Monceau (r. E. Rohmer, i. Barbet Schroeder, Fred Juny)
RTV Ljubljana
10.05	TV mozaik: Tednik
11.05	Mednarodna obzorja
11.45	Nadaljevanka: Sonce in sence (pon. 2. dela)
15.30	Tv mozaik (poh.)
17.20	Poročila
17.25	Otroška oddaja: Makedonske ljudske pripovedke
17.50	Lutkovna nanizanka: Fračji dol (5. del)
18.15	Dok. oddaja:, Izkušnje in preizkušnje - Za vsakogar nekaj
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Peter Veliki (E. Anhalt, 6.del)
20.50	Pod drobnogledom: Planica 87
21.30	Po sledovih Slovencev v svetu: Dežela neskončnih možnosti -Amerika (1. del)
22.15	Dnevnik
22.30	Rezerviran čas
22.55	Film: Hombre (vestern, ZDA 1967, r. Martin Ritt, i. Paul New-man, Frederic March)
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec o živalih
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Glasbena oddaja: Pianist Ivo Po-gorelič izvaja Ravelove skladbe
21.30	Baletna oddaja: Passo di danza -American Ballet Theatre
22.10	TV Vsedanes
22.20	Dokumentarec: Ko se korenin zavemo, NOB v Sloveniji - Prva zima za partizane (4. del)
23.20	Dokumentarec: Muzeji v Sloveniji
iiiiiiiiiiiiiiiiip
BlIlBIl
ZASEBNE POSTAJE
				!!!!!!
lili;	iiiiiii		im	iiiiii
HiHBjjiiHiilliliBiiffl
_________________________________________
CANALE5
8.35	Forum (pon.)
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Fango sulle stel-le (dram., ZDA 1960, r. Elia Kazan, i. Montgo-mery Clift, Lee Re-mick)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanka: Colby
21.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Pane e cioccola-ta (kom., It. 1973, r. Franco Brusati, i. N. Manfredi, J. Dorelli)
22.30	Film: Whisky e gloda (dram., VB 1960, r. Ronald Neame, i. Alec Guinness, S. York)
0.40 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.30 Switch
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanka: La časa nellaprateria
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Fantozzi (kom., It. 1975; r. Luciano Sal-ce, i. Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro)
22.25	Športna oddaja: A tut-to campo
23.25	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.10	Nanizanka: Riptide
20.30	Film: Scuola militare (kom., ZDA 1983, r. Zvi Shissel, i. Zachi Noy, Joseph Shilloah)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: La luna e i suoi soldi (kom., ZDA 1942, r. Albert Lewin, i. George Sanders, Herbert Marshall)
1.00	Nanizanka: Nero Wol-fe
TELEFRIULI
TELEPADOVA
RETEOUATTRO
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grandeNell
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Ce un pošto per tutti (kom., ZDA 1981, i, TedBessel)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Vite ruba-te
15.00	Nadaljevanka: Sigm> re e padrone
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Il fichissimo del baseball, Voltron, Tran-sformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Diego al cento per cento
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Variete: Vanita
19.00	Dnevnik
19.45	Športna oddaja
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Anna Ka-renina
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Orli ne lovijo muh.
(nemški)
SPOMINSKI DATUMI:
■ 8. 3. 1910 - V tekstilni tovarni v New Yorku je skupina delavk bila žrtev požara. V spomin nanje so 8. marec proglasili za mednarodni dan žena.
N ■	..V''.-..............:..-	^ ;
OSEBNOSTI:
■	10. 3. 1952 je v Zagrebu umrl zdravnik in tržaški mestni svetovalec Just Pertot, ki se je rodil v Trstu 30. 10. 1876.
■	10. 3. 1944 je v Trstu umrl pisatelj in politik Stanko Vuk, ki se je rodil v Mirnu pri Gorici 12. 11. 1912.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
V	VELIKI DVORANI CD nocoj, 7. 3., ob 19. uri: opera Nabucco (G. Verdi), dir. Lovrenc Arnič, v italijanščini (ponovitev 8. 3., ob 17. uri).
V	OPERI v četrtek, 13. 3., ob 19. uri: opera Don Carlos (G. Verdi), dir. Lovrenc Arnič, rež. Vladimir Ruždjak, v italijanščini.
V	OPERI v petek, 13. 3., ob 19. uri: opera Traviata (G. Verdi), dir. Vladimir Kobler.
Drama SNG Ljubljana
Danes, 7. 3., ob 11. uri: Arzenik in stare čipke (J. Kesselring), rež. Dušan Mlakar.
Nocoj, 7. 3., ob 19.30: Malomeščanska stvatba (B. Brecht), rež. Edvard Miler.
V	sredo, 11. 3., ob 19.30: Dogodek v mestu Gogi (S. Grum), rež. Meta Kočevar.
Mala Drama
Nocoj , 7. 3., ob 20. uri: Swann (M. Proust - L. Rozman), rež. Lojze Rozman (ponovitev 11. 3., ob 20. uri).
V	torek, 10. 3., ob 20. uri: Otročarije (R. Cousse), rež. Boris Kobal, nastopa Marko Okorn (ponovitev 12. 3. ob 20. uri).
V	petek, 13. 3., ob 20. uri: Triko (M. Jesih), rež. Jurij Souček. Cankarjev dom
V	MALI DVORANI danes, 7. 3., ob 12. uri: ura pravljice z Zvezdano Mlakar.
V	OKROGLI DVORANI nocoj, 7. 3., ob 18. uri: Duša (Ž. Petan), rež. Žarko Petan (ponovitev 8. 3. ob 21. uri).
V	SREDNJI DVORANI nocoj, 7. 3., ob 20. uri: Pod Krleževo glavo (A. Goljevšček), rež. Želimir Oreškovič, gostovanje gledališča Jazavac iz Zagreba.
MGL Ljubljana
Nocoj, 7. 3., ob 19.30: U slovenačkim gorama (Petan - Fritz -Koder), rež. Žarko Petan (ponovitev 10. 3. ob 19.30).
V	četrtek, 12. 3., ob 19.30: Španska kraljica (P. Božič), rež. Zvone Šedlbauer.
Mala scena
V	sredo, 11. 3., ob 19.30: Klopca (A. Gelman), rež. Marjan Bevk.
V	petek, 13. 3., ob 22. uri: Lahko noč mama (M. Norman), rež. Boris Kobal.
Mladinsko gledališče Ljubljana
V	torek, 10. 3., ob 19. uri: Razredni sovražnik (Niger VVilliams), rež. Vito Taufer.
V	sredo, 11. 3., ob 19. uri: gostovanje francoskega baleta Solo-duo-trio, kor. Dominigue Petit
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 7. 3., ob 11. in 16. uri: Sapramiška (S. Makarovič), rež. Nace Simončič, s prisotnotjo Svetlane Makarovič.
V	VELIKI DVORANI jutri, 8. 3., ob 20. uri: Pogovori v hiši Karl-stein (Berta Bojetu), rež. Damir Zlatar-Frey.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 10. 3., ob 17. uri: Sapramiška (S. Makarovič), rež. Nace Simončič (ponovitev v Veliki dvorani 12. 3. ob 17. uri).
V	VELIKI DVORANI v petek, 13. 3., ob 20. uri: Ali prideš, ali pa umrem! (Mirna in Bane Jankovič), gostovanje Lutkovne scene Fe-nix iz Niša.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v ponedeljek, 9. 3., ob 10.15 uri: Ta nori dan (P. Turrini), rež. Miran Hercog (ponovitve 10. 3. ob 10.15 in 16. uri: 11. 3. ob 10.15: 12. 3. ob 20. uri). '
VIDEM
Auditorium Zanon
1630 Nocoj, 7. 3., in jutri, 8. 3., ob 21. uri: Teatro Contatto - Come gocce su pietre roventi (Rainer Werner Fassbinder), Teatro di Porta Romana.
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 7. 3., ob 21. uri: Marina (Edward Albee), rež. Giancarlo Nanni, gostovanje gledališke skupine Didi Perego.
V	petek, 13. 3., ob 21. uri: Verma (Federico Garcia Lorca), rež. Lorenzo Salvetti, nastopata Paola Borboni in Pino Colizzi.
LJUBLJANA
Festival Ljubljana
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 11. 3., ob 19.30: klavirski koncert Rudolfa Kerera iz SZ (Liszt).
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI jutri, 8. 3., ob 19. uri: Med moškim in žensko je majcena razlika - naj živi razlika! (izvajajo Majda Sepe, Marjana Držaj, Meri Avsenak, Lado Leskovar, Dušan Uršič, ansambel Šanson in kitara z Bojanom Adamičem).
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 9. 3., ob 19.30: koncert Tria Lorenz (Haydn, Ravel, Štuhec, Brahms).
V	SREDNJI DVORANI CD v četrtek, 12. 3., ob 19.30: Naši dosežki 87 - Revija pevskih zborov Ljubljanskega pevskega združenja.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 12. 3., ob 20.30: Izbira nove generacije z ansamblom Ouatebriga (Milko Lazar, Aleš Rendla, Mino de Gleria in gost Andy Hanvood).
V	VELIKI DVORANI, v petek, 13. 3., ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, solisti Antonio Meneses - violončelo, Božo Rogelja - oboa in Ruda Kosi - harfa, dir. Alessandro Siciliani (Golob, Prokofjev, Lutoslawski, Respighi).
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 9. 3., ob 20.15: koncert violinista Uje Gruberta in pianista Konstantina Bogina iz SZ (Bach, Prokofjev, Ravel, Chaus-son, Waxman).
V	torek, 10. 3., ob 20.15: koncert orkestra Big-Band danskega radia, z ameriško pevko Etto Cameron in dirigentom Olejem Koc-kom Hansenom.
LJESA
Telovadnica
Nocoj, 7. 3., ob 20.30: glasbeni večer s skupino Trepetički, zborom Vesna iz Križa in kantavtorico Jerco Nervel.
BENETKE
Gledališče La Penice
V	nedeljo, 8. 3., ob 20.30: koncert kvarteta Annegri (Haydn, Schubert).
V	četrtek, 12. 3., ob 20.30: klavirski koncert Claudia Arraua (Beethoven, Schumann, Liszt).
druge prireditve_________________________________
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v ponedeljek 9. 3., ob 17. uri: Slovnica v pravljici - učna ura angleškega jezika.
V	SEJNI DVORANI v ponedeljek 9. 3., ob 19.. uri: Slovensko slikarstvo in kiparstvo 1975-1985, predava Andrej Medved.
V	SREDNJI DVORANI v ponedeljek 9. 3., ob 19. in 21. uri: Peru, predava Emil Zavadlav.
V	sredo, 11. 3., ob 10. uri: Razgovor o postmoderni in postmodernizmu.
V	SREDNJI DVORANI v petek 13. 3., ob 20. uri: film Stalker (SZ, 1979), rež. Andrej Tarkovski.
razstave
LJUBLJANA
□	NARODNA GALERIJA (Prežihova 1 - tel. 061/219759): razstava Ivana Vavpotiča (do 22. 3.).
□	LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ (Kardeljeva 12 -tel. 061/223340); razstava fotografij Imogena Cunninghama (od 10. do 31. 3.)
□	PRODAJNA GALERIJA EOURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061/223932): slike Claudia Tutte (do 11.3.)
□	PRODAJNA GALERIJA ARS (Čevljarska 2 - tel. 061/218075): razstava poljske grafike (do 25. 3.)
□	GALERIJA CANKARJEV DOM in RAZSTAVIŠČE ARKADE: Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža (do 15. 3.)
BENETKE
□	PALAČA GRASSI: Effetto Arcimboldo (vsak dan 10-19)
□	VENICE DESIGN ART GALLERV (San Samuele 3146); Gioie di Hollywood (10-13, 15-20)
VIDEM
□	IL GIRASOLE (Riva del Castello 1); Sergio Colussa - ispirato ad Arcimboldo (11-12 in 17-19.30, ponedeljek zaprto, do 28. 3.)
□	MUSEO DELLA ČITTA' - TORRE DI SANTA MARIA (UL Zanon): Fornaci e fornaciai in Friuli (9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih zaprto).
□	GALLERIA D' ARTE MODERNA (Trg. Diacono): Pietro Zanini -arhitekt (do 30. 3., 9.30-12.30 in 15-18, ponedeljek in prazniči popoldnevi zaprto).
□	GALLERIA INTERNO OUATTRO (UL Marinoni 55): Piccola mitologia - razstave Dore Bossi (17-1930, ob praznikih zaprto).
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico da Pordenone): Arte rupestre mondiale - origini del linguaggio visua-le (10-12, 17-19, do konca meseca).
□	BIVŠA CERKEV S. ANTONIO ABATE (Trg Patriarcato): A chi troppo - a chi niente, 354 fotografij svetovno znanih fotoreporterjev o gospodarskih in družbenih protislovjih sodobnega časa (16-19 do 29. 3.).
ŠPETER
□	BENEŠKA GALERIJA — Nocoj, 7. 3., ob 19. uri: otvoritev razstave Claudie Raza Floreancig.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	PREDDVERJU v četrtek, 12. 3., ob 18. uri: otvoritev Dnevov porabskih Slovencev in otvoritev etnografske razstave s krajšim kulturnim sporedom.
V	SEJNI DVORANI v petek, 13. 3., ob 17. uri: okrogla miza na temo Slovenci v Porabju med obema domovinama.
V	MALI DVORANI v petek, 13. 3., ob 19. uri: nastop folklornih skupin iz Zgornjega Senika.
V	OKROGLI DVORANI v petek, 13. 3., ob 21. uri: v nočnem programu se predstavlja dramska skupina visoke šole iz Szombat-helyja - Dvojčka (Žarko Petan).
V	MALI DVORANI v soboto, 14. 3., ob 11. uri: otroška matineja z lutkovno skupino iz Gornjega Šenika.
PRED SREDNJO DVORANO v soboto, 14. 3., ob 19.15: otroci iz Porabja predstavljajo ljudske običaje.
V	SREDNJI DVORANI v soboto, 14. 3., ob 20. uri: zaključna prireditev Porabje danes (sodelujejo pevski zbori, folklorne in dramske skupine, scenarij in režija Rajko Stupar).
NOVA GORICA — GORICA
V	Novi Gorici - Kulturni dom, velika dvorana, v petek, 13. 3., ob 20.30: svečana otvoritev in predstava Blodnje (Dostojevski-Jovanovič), Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane.
V	Novi Gorici - Kulturni dom, velika dvorana, v soboto, 14. 3., ob 17. uri: Besi (Dostojevski-Jovanovič), Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane.
V	Gorici - Gledališče Verdi, v soboto, 14. 3., ob 20.30: Razbojniki (Schiller), Centro Teatrale Bresciano iz Brescie.
V	Gorici - Gledališče Verdi, v nedeljo, 15. 3., ob 17. uri: L'avventurie-ro e la cantante (Von Hofmannsthal), Venetoteatro iz Benetk.
V	Gorici - Avditorij, v nedeljo, 15. 3., ob 20.30: Dellanima dellarco in Se San Sebastiano sapesse (Sambin), Teatro Musiča iz Padove.
V	Novi Gorici - Kulturni dom, mala dvorana, v nedeljo, 15. 3., ob 23. uri: Ich bin in Sehnsucht eingehiilt (Meerbaum), K & K Experimental-studio iz Celovca.
V	Novi Gorici - dvorana v Solkanu, v ponedeljek, 16. 3., ob 17. uri: Ta nori dan (Turini), PDG Nova Gorica.
V	Gorici - Kulturni dom, v ponedeljek, 16. 3., ob 20.30: Maria Stuart, Theater in der Kreide iz Miinchna.
V	Novi Gorici - Iskra Delta Center, v torek, 17. 3., ob 11. uri: simpozij Gledališče Slovenije in Hrvatske skozi medsebojne vplive znotraj prostora Alpe Jadran, zgodovina in sodobnost.
V	Gorici - Kulturni dom, v torek, 17. 3., ob 20.30: Kalevala (Zajc), SNG Drama Ljubljana.
V	Novi Gorici - Iskra Delta Center, v sredo, 18. 3., ob 11. uri: nadaljevanje simpozija.
V	Novi Gorici - Kulturni dom, mala dvorana, v sredo, 18. 3., ob 17. uri: Wenn du geredet hattest, Desdemona (Briickner), Kleines Theater iz Salzburga.
V	Novi Gorici - Kulturni dom, velika dvorana, v sredo, 18. 3., ob 20.30: Rodoljupci (Popovič), Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda.
V	Novi Gorici - Kulturni dom, velika dvorana, v četrtek, 19. 3., ob 20.30: Shakespeare the Sadist (Bauer), CEKADE - Centar za kulturno djelatnost iz Žagreba.
V	Novi Gorici - Kulturni dom, velika dvorana, v petek, 20. 3., ob 20.30: Hess (Burrel), Vereinigten Biihnen in Steirischen Gesellschaft fiir Kultur politik iz Gradca.
V	Novi Gorici - Kulturni dom, velika dvorana, v soboto, 21. 3., ob 17.00: Savna (Šeligo), Teatar na narodnostite iz Skopja.
V	Gorici - Gledališče Verdi, v soboto, 21. 3., ob 20.30: slovesen zaključek in predstava Ha presente Lanima? (avtor skupina), La Compag-nia Italiana iz Vidma.
______________filmske premiere___eva fomazanč
V šopu mimoz tudi Rosa Luxemburg
ROSA L. (ROSA LUKEMBURG)
Produkcija: Eberhard Junkersdorf za Bioskop-Film, Pro-jekt Film, Regina Ziegler Filmproduktion, Baren-Film, ZRN 1986 □ Režija in scenarij: Marga-rethe von Trotta □ Fotografija: Franz Rath □ Igrajo: Barbara Sukowa (Rosa Luxemburg), Daniel Oibrychski (Leo Jogiches), Otto Sander (Karl Lieb-knecht), Doris Schade (Clara Zetkin)
V kinodvorani Ariston
Filmski nasvet ob 8. marcu: z mimozo ali brez nje si oglejmo film o ženski, ki je pustila neizbrisen pečat v zgodovini razvoja političnega mišljenja; o ženski, ki se je skušala (in ji je uspelo!) uveljaviti ne glede na spol; o ženski, ki se zaradi tega ni odrekla ženskosti.
Rosa L. (Luxemburg) je res osmo-marčevski film, zato ga bodo v Trstu ponudili tudi v nedeljski matineji, ki bo omogočila vsem (zakaj bi morala samo ženskam?), da se ob dnevu žena spomnijo povsem neobičajne, a zato toliko bolj zanimive in revolucionarne »feministke«.
Režiserka Margarethe von Trotta je sicer sestavila svoj film ne glede na spominske datume. Želela je le podati življenjsko zgodbo enega izmed najpomembnejših zgodovinskih likov, ki so se prikazali na evropski politični sceni ob začetku stoletja. Zato se je režiserka namenoma izognila globlji analizi tistega segmenta Rosinega življenja, ki je zapisan v zgodovinskih knjigah. Le točno zabelažena obdobja, ki jih je Rosa preživela v zaporih (leta 1906 v zloglasnem desetem paviljonu varšavske trdnjave, leta 1916 v trdnjavi v Wronkah) in nekatere druge te-
meljne etape njenega življenja revolucionarke (ustanovitev grupe Sparta-cus, iz katere se je nato izoblikovala Nemška komunistična partija) ostanejo na ekranu. Vse ostalo lahko brez težav zasledimo v katerikoli knjigi ali študiji o zgodovini komunizma.
Politično angažirana režiserka (in bivša prav tako angažirana igralka) je tokrat odgrnila le težko in zaprašeno zaveso, s katero so tudi zgodovinopisci skušali prekriti zasebno življenje Luxemburgove. Taka vsebinska izbira je kajpak vzbudila marsikatero polemiko, Margarethe von Trotta pa je kljub vsemu vneto zagovarjala svoja stališča. Priljubljeni igralki Barbari Sukowi je naložila zahtevno nalogo podati vse emocionalne odtenke, ki jih terja vloga. Barbara je tako postala celovita ženska, ki ne izda prijatelja ali ideje in se nam že v naslednjem kadru pokaže v meščanskih oblekah, v objemu enega izmed Rosinih ljubimcev.
Rosa je namreč izbirala ljubezenske partnerje z istim revolucionarnim elanom, s katerim je krepila svojo politično aktivnost. Ob njej so se namreč znašli Leo Jogiches, Kostja, sin njene prijateljice in somišljenice Karle Zet-
kin, odvetnik Paul Levi in Karl Lieb-knecht, s katerim je poleg ljubezni morala deliti tudi tragično smrt.
Njim vsem je Rosa Luxemburg pomenila družico, žensko, kolegico, prijateljico, ljubico, revolucionarko. Njena markantna osebnost jih je očarala. Ljubili so jo zaradi nje same, ne pa zaradi oblike njenih rok, barve njenih oči, ustnic in gležnjev. Njeno mišljenje in angažiranost sta kljubovala razpadajočim pričeskam, njena politična moč je bila mazilo, ki je prikrivalo gube na obrazu. V tem bi lahko res bila simbol 8. marca.
Škoda le, da je režiserka von Trotta predpostavljala gledalčevo globoko zgodovinsko znanje in je zato opustila opis ozadja, razbila je kronološko doslednost, ne da bi omogočila zmedeni publiki, da spozna, ali smo v letu 1918 ali 1906, kdo je kaj, za kaj pravzaprav gre.
Filmski gledalci so običajno površni in jih lahko le do neke mere pustimo na cedilu. Margarethe von Trotta je najbrž pozabila na to zlato kinematografsko pravilo in je ustvarila za dobršen del publike dokaj zmeden film. Vse sloni na ramenih udarniško razpoložene Barbare Sukowe, ki si je svojo vlogo prikrojila tudi na račun sicer dobrega igralca Daniela 01brychskija. Njena Rosa L. bo ostala v našem spominu kot enkraten kinematografski portret ženske moči, ostalo pa nam bo tudi prepričanje, da gre za film, ki bi ga 9. marca ali 16. aprila gledali s povsem drugačnimi očmi. Res škoda.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini - harmonikar Corrado Rojac; 11.30 Pisani listi: Bio vrt, Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije), Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči?; 14.30 Drugi program; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: mladi izvajalci; 18.00 Dramska vetrovnica: Adrijan Rustja: Cerkveni spor - izgon Francozov (folklorno-dokumentarna oddaja); 18.35 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.30	Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Lojtrca domačih; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu: Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
8.00	Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.35	Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja; 15.45-19.30 Glasbeni weekend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Hit Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj?; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Cumpeta za preverjanje na Pokrajini zaradi nesoglasja med SSk in partnerji
Konflikt zadeva razširitev Manifatture pri Sovodnjah
Po grmenju v sovodenjskem občinskem svetu se tudi nad pokrajino zgoščajo politični oblaki (ali vsaj meglice), ki jih povzroča vprašanje razširitve tovarne Manifattura Goriziana v industrijski coni pri Sovodnjah. Vprašanje je, sicer dokaj umirjeno, odjeknilo na predsinočnji seji pokrajinskega sveta. Stališča so bila taka, da je predsednik Cumpeta iz njih potegnil zaključek o potrebi po preverjanju v vrstah večine. Predstavnik SSk namreč sedi v odboru, kot je izjavil, na seji pa ne soglaša s stališči, ki jih je o vprašanju tovarne v imenu odbora izrekel predsednik.
Na seji je Cumpeta odgovarjal na interpelacije, ki so jih postavili KD, KPI ter socialista Mofferdinova in Cej že novembra lani. Povedal je, da je načrt (s predvideno investicijo 40'milijard in zaposlitvijo okrog sto delavcev) razdvojil mnenja, zlasti v Sovodnjah. Pokrajina si je prizadevala za posredovalno vlogo in naposled, po raznih zapletih, tudi dosegla sporazum. »Na zahtevo Sovodenjske občine, ki je pod tem pogojem pristala na razširitev, smo zato obvezali Občino Gorica naj ne poveča upepeljevalnika in naj s potrebnimi posegi odpravi onesnaževanje«.
V zvezi s potekom sovodenjske seje, ki jo je SSk zapustila, je Cumpeta izjavil, da »v zadevo so se, žal, vrinili elementi motnje, ki pa, upam, bodo kmalu premeščeni«. Cumpeta je še dejal, da so sovodenjski upravitelji sprejeli
edino možno odločitev, saj je nova industrijska pobuda izredno pomembna za premeščanje gospodarske krize na Goriškem. Ravnali so zelo odgovorno in preudarno, prav tako kot Pokrajina, ki bo zato na njihov predlog sklicala stranke in družbene sile za medsebojno razčiščenje in odpravo nesporazumov, da se preprečijo škodljivi spopadi.
Za njim je spregovoril odbornik Špacapan, ki se je nedvoumno distanciral od stališč odbora. »Razumem vse argumente, ki premočno govorijo v prid novi industrijski pobudi, toda SSk je-bila od vedno proti sedanji lokaciji industrijske cone. Naša opozicija je ekološkega značaja, želimo da bi Goriška ostala neokužen otok«, je utemeljil, in dejal, da ne more nihče zagotoviti, da ne bo povečana tovarna onesnaževala podzemlja. To bi bilo veliko hujše od onesnaževanja, ki ga povzroča upepeljevalnik: posledice tega so namreč vidne, podzemno onesnaževanje pa bi bilo nevidno.
Špacapan je s to, zgolj ekološko motivacijo podprl odločitev sovodenjske SSk, da zapusti občinsko sejo, »na kateri je odbor sprejel sramotno odločitev v zvezi z razširitvijo tovarne«.
»Izjave odbornika Špacapana so nedvomno težke in imajo svoje politične posledice«, je takoj ugotovil Cumpeta. Pristavil je, da teh posledic ne namerava dramatizirati z odstopom odbora, da pa protislovna stališča med odbo-
rom in enim od političnih partnerjev terjajo razčiščenje v večini. SSk naj torej pojasni, kaj pravzaprav hoče. »Pokrajinski odbor je ravnal zelo odgovorno, prav tako po mojem mnenju sovodenjski upravitelji«, je še dejal Cumpeta, »zato, če so pri zadevi tudi instrumentalna ali volilna vprašanja, jih je treba razjasniti«.
V diskusijo je posegel še Poletto, ki je zahteval, naj bo tudi KPI vključena v pogajanja v zvezi s to zadevo in problemom upepeljevalnika. Slovenski skupnosti je očital, da je povsem spregledala celovitost vprašanja industrijske prisotnosti pri nas. »Če je industrijska cona med Štandrežem in So-vodnjami, ne pa ob Majnici, nista tega kriva Vito Primožič ali Vlado Klemše, pač pa politična večina na Goriški občini, ki je v 60. letih - lahko razumemo tudi zakaj - izbrala to lokacijo za industrijsko cono, kot nato za upepeljevalnik in avtoport. Sedanja razširitev ni nikakršna izbira, pač pa neizogibna posledica takratnih izbir. Vsaka drugačna odločitev bi bila danes nihilistična«.
Tudi Mofferdinova je v imenu PSI izrekla zadovoljstvo in priznanje za delovanje pokrajinske uprave pri tej zadevi. Zato naj Pokrajina še nadalje izvaja svojo posredovalno vlogo, da se odpravijo razlogi za zaskrbljenost prebivalstva v zvezi z ekološko škodljivostjo nove tovarne in predvsem upepeljevalnika.
Predlog za večji razvoj turizma
Sindikat UIL za ovrednotenje galerije in enoteke v Gradišču
Pokrajinsko tajništvo UIL je razpravljalo o problemih turistične ponudbe na Goriškem in predvsem v Gradišču. Ugotovili so namreč, da sta bili v tem pogledu v Gradišču najbolj pomembni ustanovi umetnostna galerija Spazzapan in enoteka La Serenis-sima. Mimo polemik o številu turističnih ustanov v goriški pokrajini, menijo pri UIL, je treba poudariti potrebo, da se - tudi s konstruktivnim doprinosom Pokrajine - spet ovrednoti pomembna vloga galerije, ki je svojčas privabljala širok krog obiskovalcev in prirejala odmevne razstave.
Glede enoteke menijo, da je potreben bolj menežerski pristop do upravljanja. Vsekakor bi morala turistična ustanova za Gradišče in Redipuglio, od katere odvisita tako galerija kot enoteka, izdelati širši program pobud, ki naj ovrednotijo turistično podobo Gradišča v okviru razvoja pomembnega gospodarskega dejavnika, kakršen lahko postane turizem na Goriškem.
Občni zbor goriške sekcije krvodajalcev
Pri goriški sekciji združenja prostovoljnih krvodajalcev se pripravljajo na skorajšnji občni zbor, ki bo predvidoma še pred koncem meseca. Na skup-
ščini bodo poleg programa dela obnovili tudi statutarne organe za obdobje do leta 1990. V smislu društvenih pravil imajo aktivno in pasivno volilno pravico, to je da lahko volijo, oziroma so lahko izvoljeni le aktivni krvodajalci. Ta status imajo člani, ki so darovali kri v zadnjih dveh letih. Aktivno in pasivno volilno pravico imajo tudi člani, ki so zaradi bolezni ali starostnih omejitev (65 let) prenehali z darovanjem krvi.
Društvo nadalje obvešča, da članom, ki so prenehali z aktivno dejavnostjo pred več kakor štirimi leti, ne bodo pošiljali na dom posebih vabil.
• Rajonski svet v Podgori se bo sestal v četrtek, 12. t. m., ob 20. uri. Razpravljal bo o pravilniku za uporabo finančnih sredstev, o nujnih delih na področju komunalnih storitev ter o programu kulturnih in športnih prireditev.
MAMA IN OČKA STA KOT SONČNI ŽAREK...
Glasbena, pevska in gimnastična prireditev, jutri, 8. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob
mednarodnem ženskem prazniku.
Pripravlja KD Sovodnje v sodelovanju z Osnovno šolo 9. korpusa iz Nove Gorice.
Burja povečuje nevarnost Pred komisarsko upravo v Gradežu gozdnih požarov na Krasu V sredo odstop desetih svetovalcev
Goriški gasilci imajo te dni obilico dela. Še zmeraj so zaposleni z odstranjevanjem posledic orkanske burje, ki je v torek povzročila veliko gmotno škodo. Zaposleni pa so žal tudi z gašenjem gozdnih požarov, manjših požarov ob cestnih robovih, na opuščenih travnikih in pašnikih. Vremenske razmere zadnjih dni, predvsem pa burja, povečujejo nevarnost požarov. Zato najbrž ni odveč priporočilo na kar se da previdno ravnanje. Vsak, čeprav še tako omejen požar, pomeni škodo v naravi, pa čeprav jo je včasih težko opredeliti s številkami.
V	začetku tedna so bili gasilci zaposleni z gašenjem požarov na Krasu, rdeči petelin pa se pojavlja kar naprej. Tudi včeraj so morali gasilci kar nekajkrat poseči v raznih krajih.
Poleg previdnega ravnanja, ki je seveda še zmeraj najbolj uspešen način preprečevanja požarov, velja opozoriti, da je hitro obveščanje in hitro ukrepanje, v trenutku ko požar izbruhne, odločilnega pomena za uspeh gašenja.
V	deželnem okviru je organizirana stalna dežurna služba gozdne uprave, ki sprejema sporočila o izbruhu požarov in takoj poskrbi za nastop gasilskih skupin. Dovolj je poklicati po telefonu 212020. Ta številka je dosegljiva neposredno iz vseh krajev naše dežele. To pomeni, da ni treba pred tem zavrteti klicne številke.
Omenjeno telefonsko številko naj občarfi zavrtijo samo v primeru gozdnih požarov. Za klic gasilcev v primeru požara v stanovanju ali drugih nesreč, naj pokličejo 22222.
Jutri desetič mali maraton »Citta di Gorizia«
Pomembna športno-rekreativna prireditev bo jutri na Goriškem. Na pobudo in v organizaciji društva Gruppo marciatori Gorizia ter Združenja Fidal-amatori ter pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice se bo odvijal (tokrat že desetič) mali maraton. Udeleženci bodo startali ob 10.30 izpred stadiona na Rojcah, kjer bo tudi cilj. Pretekli bodo 25 kilometrov dolgo pot od Gorice do Gradišča (skozi Faro) in nazaj preko Zagraja, Petovelj, Sovodenj in Štandreža. Teka se lahko udeležijo športniki, včlanjeni v zvezo Fidal- amatori, prijave pa sprejemajo še danes in sicer na sedežu društva GMG, Pasaža Zamenhof 5 v Gorici, oziroma po telefonu 21776 in 33596 (med 20. in 22. uro).
Malega maratonskega teka se lahko udeležijo tekači in tekačice.
Koalicija med republikanci, komunisti, socialdemokrati, zelenimi in socialisti v Gradežu, ki je upravljala občino približno eno leto, je zaključila svojo izkušnjo. Smo pred razpustom občinskega sveta in pred imenovanjem komisarja, ki bo moral poskrbeti za izvedbo novih volitev.
Dokončna odločitev bo padla prihodnjo sredo, ko bo izredna seja občinskega sveta z eno samo točko na dnevnem redu: odstop desetih svetovalcev. Seja je že bila formalno sklicana za 17. uro.
Pred dnevi, ko je župan Zanetti skupaj s tremi odborniki podal ostavko, so nekateri še omenjali možnost, da bi se tako ali drugače izognili razpustu občinskega sveta in komisarski upravi. Z najavljenim odstopom desetih svetovalcev (predstavljajo polovico občinskega sveta) je zdaj jasno, da se z odločitvijo strinjajo tudi komunisti, ki so na zadnji seji izrazili svoje nasprotovanje odstopu.
Po številkah sodeč, so se odločili za odstop svetovalci PRI, KPI, socialisti in socialdemokrati, medtem ko krščanski demokrati, ki imajo devet svetovalcev, in zeleni (en svetovalec), nimajo namena odstopiti.
Do krize v gradeškem občinskem svetu je prišlo v začetku lanskega leta, potem ko je župan Reverdito (KD) podal ostavko zaradi znanih zadev v zvezi s postopnim zapiranjem bolniš-
nice v Gradežu. Nastala je nova, atipična koalicija med republikanci, komunisti, socialdemokrati in gibanjem zelenih. Kasneje so se koaliciji pridružili še socialisti, vendar je kmalu prišlo do razhajanja, kajti edini predstavnik zelenih v odboru in svetu je ubral svojo dokaj čudno pot in tako se je široka koalicija v bistvu znašla brez večine in torej povsem onemogočena upravljati.
Kaj bodo prinesle nove volitve?
pismo uredništvu
Pust v Pevmi
Spoštovani urednik,
Na pobudo Rajonskega sveta za Revmo, Oslavje in Štmaver, smo prebivalci teh vasi letos prvič priredili pustni voz s katerim smo v nedeljo šli v Gorico. Tam smo doživeli lep sprejem, bili smo tudi nagrajeni.
Na pustni torek popoldne pa smo z vozom obredli tudi naše tri vasi, Revmo, Oslavje in Štmaver. Vsem domačinom smo hoteli pokazati kaj smo pripravili v tem pustu. Vsi so bili zadovoljni, najbolj še mi, ki smo bili direktno angažirani v tej pobudi.
Le nekaj nas je zagrenilo. Medtem ko smo bili na Oslavju in v Štmavru od vseh zelo dobro sprejeti, saj so
Podgorska sekcija VZPI-ANPI o komemoraciji L Bratuža
Grozil je gasilcem in policiji: za sodnike je delno neuravnovešen
Sekcija VZPI-ANPI iz Podgore v daljšem tiskovnem poročilu izreka priznanje rajonskemu svetu, župniji, društvom in organizacijam, ki so 15. februarja pripravili komemoracijo ob 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža. Prav množičen odziv na omenjeno slovesnost in pa priprave nanjo, nas mora spodbuditi, da nadaljujemo z zgodovinskim preučevanjem obdobja in okoliščin, ki so prinesle toliko zla in trpljenja, ugotavljajo bivši podgorski partizani v tiskovnem poročilu in obenem obžalujejo, da širša italijanska javnost ni bila, vsaj preko tiska, primerno obveščena o dogodku samem (komemoraciji) in o liku Lojzeta Bratuža.
V tiskovnem poročilu sekcija VZPI-ANPI nato pojasnjuje svoje stališče in svoje vrednotenje osebnosti Lojzeta Bratuža. Sekcija ANPI-VZPI iz Podgore se obvezuje, je dalje rečeno v tiskovnem poročilu, da bo nadaljevala s preučevanjem in vrednotenjem dogodkov in osebnosti iz težkega obdobja med vojnama, z jasnim namenom graditve prijateljstva in bratstva med tu živečima narodoma.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
Danes pogreb Teobalda Boscarollija
V Tržiču bo danes ob 12. uri pogreb Teobalda Boscarollija, nekdanjega pokrajinskega tajnika PSI, znanega sindikalista delavske zbornice CGIL in občinskega svetovalca v Tržiču. Bos-carolli je bil skoraj štirideset let zaposlen v ladjedelnici. Bil je star 76 let. Pogreb bo danes ob 12. uri iz mrliške veze pokopališča v Ulici 24. maja.
Na sodišču je bila včeraj po hitrem postopku obravnava svojevrstnega dogodka o katerem smo poročali pred nekaj dnevi. 24. februarja je v poslopju na Gradu št. 14 izbruhnil manjši požar. Na kraj so prihiteli gasilci, ki so se takoj znašli pred nepredvideno težavo: Greste Severa, stanovalec v poslopju, kjer je gorelo, jih je namreč pred hišo čakal z nožem in jim ni hotel dovoliti vstopa.
Kmalu so na kraj prihiteli tudi agenti letečega oddelka kvesture. Severa ni odnehal, pač pa je z grožnjami
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
»FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge
*
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenze 15 Tel. 0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOČI IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
nadaljeval tudi do agentov in enega med njimi oplazil z nožem. Zaradi tega so ga aretirali in prijavili sodstvu pod obtožbo nedovoljene nošnje orožja, groženj in upiranja javnim funkcionarjem ter povzročitve telesnih poškodb.
Iz včerajšnje obravnave je izšel za-kluček, da Severovo ravnanje ni bilo prav uravnovešeno, saj je drugače težko opravičiti njegovo početje po prihodu gasilcev. Javni tožilec je zato predlagal naj mu priznajo delno neuravnovešenost in ga obsodijo na tri mesece zapora. Zagovornik se je zavzel za najnižjo možno kazen, sodniki pa so odločili skoraj povsem v skladu z zahtevo javnega tožilce: Severo so obsodili na dva meseca in tri tedne zapora, istočasno pa so ga izpustili na začasno prostost.
Pred sodnike je spet moral včeraj 77-letni Francesco Pahor iz Ronk, ki so ga pred dobrima dvema tednoma aretirali zaradi posesti vojnega orožja. Starčka so orožniki ustavili na strelišču pri Selcah, kjer je nabiral tulce, nato pa so na njegovem domu odkrili še večjo količino bomb, granat in drugega vojaškega materiala, v glavem ostankov iz časa vojne ali od sedanjih strelskih vaj. Pred dvema tednoma so preces prekinili in poverili izvedencu nalogo, naj ugotovi, če so preklenski stroji še učinkoviti ali ne. Odgovor izvedenca je bil negativen, zato so obtoženca oprostili, ker ni zagrešil kaznivega dejanja.
nam v vsaki^ hiši ponudili pijačo in prigrizek, v Štmavru so nekateri celo pripravili pogrnjeno mizo pred domačijo, smo bili, vsaj pri nekaterih, v Pevmi slabo sprejeti. Res, nekateri iz te vasi so nam šli na roko, nekateri so celo tekli za nami in nam ponujali dobrote. Drugi pa nam niso odprli vrat, kot da bi se jih stvar ne tikala.
Ker smo bili v pobudi angažirani prebivalci iz vseh treh vasi v spodnjem delu Brd, bi si želeli, da bi bili v bodoče, ob takih priložnostnih, enako sprejeti v vseh naših krajih.
Lep pozdrav,
udeleženec pustnega sprevoda
OBČINSKO GLEDALIŠČE KRMIN
Filmska sezona E il cinema va...
Nocoj ob 21. uri
THE BLUES BROTHERS
r. John Landis
i. John Belushi in Dan Aykroyd
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Salvador«
CORSO 18.00—22.00 »Uomini duri«. E.
Montesano in R. Pozzetto.
VITTORIA 17.30—22.00 »Oltre ogni limite«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00—22.00 »Tartaruga ti amero«.
EXCELSIOR 17.00—21.00 »La mosca«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00—17.00 »I Goonies«, 21.00 »The Blues Brothers«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 -20.00 »Dragulj z Nila«,
22.00	»Princesa z asfalta«.
DESKLE 19.30 »Pekoča paprika«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. Primo Maggio 94, tel. 73328.
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
Marija Zavadlav vd. Vižintin
(stara 79 let)
Pokopali jo bomo danes, v soboto, 7. marca. Pogrebni sprevod bo krenil ob
13.45	iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga v sovodenjsko cerkev, kjer bo ob 14. uri pogrebni obred.
Otroci z družinami Sovodnje, Winterthur, 7. marca 1987
Sestanek z deželnim odbornikom Carbonejem
Danes ob mednarodnem dnevu žena
Soški krajinski park - priprave na skorajšnji začetek načrtovanja
Pogovor o vlogi žensk, razstava in vrsta družabnih srečanj
O urejanju Soškega krajinskega parka je govor že lep čas. V izvršilni fazi so prvi posegi v ustju reke, medtem ko so v pripravi načrti za ureditev območja srednjega tbka reke. V kratkem pa se bo začela pripravljalna faza za načrtovanmje posegov na območju od Vileša do državne meje.
O tem je bil govor na sestanku, v Gorici, z deželnim odbornikom za prostorsko urejanje Carbonejem, predstavniki občin in načrtovalci.
Ob tem velja zabeležiti, da so upravitelji v glavnem izrazili načelno soglasje z okvirnim načrtom dežele, istočasno pa opozorili tudi na vrsto pomislekov, ki jih bo treba slejkoprej razčistiti. Zdi se, da je deželna zakonodaja dokaj nedorečena glede vinkula-cij, ki bi veljale na območju krajinskega parka. Zato je tudi pristop upraviteljev in še bolj neposredno prizadetega prebivalstva do tega vprašanja zelo previden.
Gianfranco Carbone je dejal, da namerava Dežela postopoma uresničiti že pred leti nakazani načrt. Seveda ne z vsiljevanjem z vrha, ampak samo na Podlagi prostih odločitev posameznih občin, s katerimi namerava začeti že v zelo kratkem intenzivna posvetovanja. Idealni cilj bi bil dosežen, če bi uredili in zavarovali območje reke bd njenega ustja do državne meje.
Ne bi namreč dosegli pravega namena, če bi uredili, ovrednotili in zavarovali samo posamezna območja ob reki.
Občine — v tej fazi zadeva poseg občine Vileš, Šempeter, Gradišče, Zagraj, Fogliano, Faro, Sovodnje in Gorico — naj bi v prihodnjih mesecih poslale svoje pripombe in priporočila, oziroma pisni pristanek, da pristopajo k pobudi in torej tudi k načrtovanju,
ki je skupno, oziroma poenoteno in v breme deželne uprave.
Dežela bo zagotovila tudi sredstva za izvedbo načrtovanih posegov, do višine 90 odstotkov. Za razliko bodo morale poskrbeti občine.
Bilo je postavljeno tudi vprašanje, kdo in kako bo upravljal bodoči rečni krajinski park. Še pred kakšnim letom je kazalo, naj bi to nalogo prevzele pokrajine, ki pa se danes za kaj takega menda ne ogrevajo preveč. To bi utegnilo opravičiti tudi odsotnost predstavnika pokrajinske uprave na zadnjem sestanku v Gorici. Sicer pa je vprašanje še nekoliko preuranjeno, dokler ne bo odločilnejšega prehoda od zamisli do stvarnega načrta in njegove postopne uresničitve.
Deželni odbornik Carbone je na sestanku z upravitelji, kjer sta bila prisotna tudi arh. Luisa Codellia in magister Fabio Perco, zagotovil največjo pripravljenost deželnih funkcionarjev in načrtovalcev, da upraviteljem in
prebivalstvu v posameznih krajih v največji možni meri obrazložijo pomen in cilje načrta rečnega parka. Načrtovanje samo pa naj bi potekalo ob stalnem posvetovanju med upravitelji in načrtovalci.
Posvet o razvoju gospodarstva
V Gorici bo v sredo, 18. t.m., na pobudo pokrajinskega in deželnega vodstva sindikalne zveze CISL posvetovanje o gospodarski problematiki. Razpravljali bodo o razvoju gospodarstva na Goriškem v povojnem obdobju, s posebnim ozirom na pomen državnih podjetij, ter o perspektivah, ki se ponujajo v sedanjem trenutku.
Posvetovanje se bo odvijalo v konferenčni dvorani na sejmišču ob lobniškem mostu. Doslej so sodelovanje potrdili predstavniki gospodarskih in strokovnih združenj ter drugih ustanov.
Jutri, 8. marca, praznujejo ženske svoj mednarodni praznik. Ob tem datumu bo tudi na Goriškem vrsta prireditev, na katerih se bodo zbrale ženske za pogovor o ženskem vprašanju v sodobni družbi ali pa preprosteje za družabnost ob omizju. Večina praznovanj, tako delovnih kot družabnih, je na programu danes.
V prvo skupino sodi nedvomno srečanje, ki ga prireja pokrajinska ženska komisija KPI danes popoldne ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Komunistke vabijo vse slovenske in italijanske ženske na razgovor na temo »8. marec v 80. letih: v ženskah moč žensk«. Na srečanju bodo poglobile predvsem vprašanja v zvezi z mirovnimi prizadevanji žensk, probleme okolja, zaposlovanja, spolnosti in druge probleme, ki so v ospredju pozornosti ženskega gibanja.
Uvodne posege bodo imele Anna Di Gianantonio, odgovorna za ženska vprašanja pri KPI v Gorici, nadalje pokrajinska svetovalka in članica centralnega nadzornega komiteja partije Aleksandra Devetak ter profesorica na ljubljanski fakulteti za sociologijo Mojca Jogan.
Ob tej priložnosti bodo ženske pripravile tudi zanimivo umetniško razstavo v foyeru doma. Izdelke bodo prikazale članice zadruge Aurora, ki izdelujejo umetniške keramične predmete, ter slikarke Grazia Aiello, Gra-ziella Del Nero, Patrizia Devide in Grazia Zatta. Predstavila jih bo ravnateljica pokrajinskih muzejev dr. Maria Masau.
Predvsem materinsko vlogo ženske soosvetlili sinoči v Medei, na srečanju, ki ga je priredila tamkajšnja občinska uprava. Ravnateljica ISIG dr. Boileau je govorila na temo »Matere in otroci
v 80. letih«. Danes ob 18.30 bo na županstvu v Medei družabno srečanje žensk.
Vrsto družabnih srečanj prirejajo tudi slovenska kulturna društva in ženski odseki. Na sedežu KD Jezero v doberdobu je bila prijetna družabnost že sinoči. Danes bodo praznovale ženske na Vrhu (v gostilni Devetak od 19.30 dalje), v Steverjanu (od 20. dalje v domu na Bukovju) in v domu Andreja Budala v Štandrežu. Ženski odsek kulturnega društva Sovodnje pa prireja jutri popoldne ob 17. uri v sovodenj skem kulturnem domu prireditev, na kateri bodo nastopili mešani pevski zbor, otroški pevski zbor, recitatorji in ritmične skupine OŠ 9. korpusa iz Nove Gorice.
Koncerta v Novi Gorici
Duo iz Sovjetske zveze Big-bend danskega radia
Pomembni glasbeni prireditvi se bosta v začetku prihodnjega tedna zvrstili v Novi Gorici. V ponedeljek, 9. t. m., ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma, v okviru zelenega glasbenega abonmaja nastopil duo Ilija Grubert - violina in Konstantin Begino — klavir. Na sporedu bodo skladbe Bacha, Prokofjeva, Ravela, Chaussona in Waxmana. Za koncert dveh znanih sovjetskih glasbenih poustvarjalcev so na razpolago tudi proste vstopnice.
V torek, 10. t. m., ob 20.15 pa bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici koncert (izven abonmaja) Big-benda danskega radia, s solistko Etto Cameron. Dirigiral bo Ole Kock Hansen.
Vstopnice lahko rezervirate na upravi Kulturnega doma v Novi Gorici,
TRGATEV 1987 - TRŽNA PONUDBA
Da bi lahko ocenili možnosti za konkretne tržne dogovore, prosimo
RESNIČNO ZAINTERESIRANE PRIDELOVALCE BRIŠKIH VIN, da se oglasijo najkasneje do 15. marca po telefonu 0481/60798
»LA VITE - IL VINO« enoteka G. Buscemi Krmin - kraj Ceglo 1/bis
Uspešno zaključen tečaj o negi bolnika na domu
Pri sekciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah so te dni uspešno zaključili vzgojno—izobraževalni tečaj, ki so ga prirpravili v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa iz Ajdovščine. Tečaj o negi bolnika na domu je vodila medicinska sestra Vladoša Kastrin, obsegal pa je pet predavanj. Potekal je na sedežu KD Skala v Gabrjah, dvakrat tedensko. V Gabrjah je nastal tudi gornji posnetek. Zanimanje za to obliko izobraževanja je bilo med občani zelo veliko, udeležba je bila polnoštevilna.
Omeniti velja, da se pri sekciji zdaj pripravljajo na občni zbor, ki bo predvidoma sredi marca. Ob tej priložnosti bodo, poleg polaganja obračuna in razgrnitve načrtov za delo v prihodnje, podelili tudi priznanja najbočlj zaslužnim članom ter posebna izkazila tečajnikom.
Pri sekciji nameravajo v kratkem, predvidoma že prve dni prihodnjega meseca, pripraviti poučno predavanje o aidsu. Tudi to predavanje pripravljajo v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa Ajdovščina.
Septembra na pubudo društva Lipizer
Letos že 6. violinski natečaj in rasztava starih glasbil
Gorica bo tudi letos gostila mednarodni natečaj za mlade violiniste. Prireditev, ki jo prireja glasbeno društvo Rodolfo Lipizer, bo letos na vrsti šestič. Čeprav gre torej za pobudo, ki nima za seboj dolgoletne tradicije, si je natečaj v razmeroma kratkem času pridobil velik pomen in ugled na svetovni ravni.
Na odru goričkega avditorija so se v teh letih zvrstili obetajoči violinski talenti z raznih kontinentov. Na dosedanjih petih natečajih so sodelovali violinisti iz 29 držav vseh petih kontinentov. Mnogim je prav uspeh na tem glasbenem tekmovanju odprl pot do mednarodne uveljavitve. K uveljavitvi natečaja je prispevala gotovo tudi resnost in selektivnost, saj so žirije sestavljali priznani glasbeniki in, ko je bilo treba, brez velikih pomislekov sklenili, da ne podelijo prvih nagrad, ker jih ni noben nastopajči zaslužil.
Morda je tudi zaradi tega bilo število nastopajočih lani nekoliko manjše, zato pa kvaliteta boljša. Prvo nagrado je lani osvojil Švicar Alexandre Dubach, ki se je uveljavil v dokaj ostri konkurenci.
Letošnji, šesti natečaj, bo od 6. do 13. septembra. Odvijal se bo po ustaljeni formuli tekmovanj iz prejšnjih let. Najprej se bodo violinisti pomerili v izločilnem tekmovanju, na katerem bodo morali zaigrati štiri obvezne
skladbe. Polfinalni nastop bo ob spremljavi klavirja in z možnostjo izbire med vrsto skladb, šest najboljših pa bo v finalnem delu igralo ob spremljavi orkestra.
Na natečaj se lahko prijavijo violinisti do 35. leta starosti. Rok za prijave poteče že 30. aprila. Zainteresirani dobijo pojasnila na sedežu društva Lipizer v Ul. Don Bosco 91 v Gorici. Nagrade za zmagovalce so letos kar vabljive: prvouvrščeni bo prejel 10 milijonov lir in pogodbe za vrsto koncertov po Italiji v naslednjih treh sezonah. Postopoma manjše so nagrade za preostalih pet finalistov.
Ob natečaju bo 11. in 12. septembra 5. mednarodni posvet o violinski glas* bi, v avditoriju pa bodo v tednu natečaja pripravili 2. triletno razstavo glasbil in goslarske obrti, ki bo letos posvečena 250-letnici smrti Antonia Stradivarija.
Zbiranje podpisov
Sindikalna zveza CISL obvešča, da se bo 14. t.m. sklenila akcija zbiranja podpisov za zakonski osnutek za reformo pokojnin. Občani (morajo biti vpisani v volilne sezname) lahko podpišejo na županstvih. Na sedežih sindikata CISL pa lahko zaprosijo za podrobna pojasnila.
tel. 25608.
V petek, 13. t. m. pesniški večer v Štandrežu
Človeka smrt požanje/človeštva ne: naprej/ z njim, kar je stvaril zanje/ živelo bo vselej/. Te verze so si pri KD Oton Župančič v Štandreži izbrali kot moto letošnje Prešernove proslave, ki bo v petek, 13. t.m., ob 20.30 v domu Andreja Budala. Glavni oblikovalci kulturnega večera so recitatorji, ki bodo posredovali izbor Prešernovih poezij.
________prispevki___________
Za združenje Pionirjev prve pomoči so v razne namene v zadnjem času darovali: Alfredo Zonch 100 tisoč lir, Giuseppe Sa-pienza 35 tisoč, Giovanni Grapulin 5 tisoč, Maria Padovan 70 tisoč, Elena Sorti-no 10 tisoč, Maria Urban 25 tisoč, Giovanni Fabbro 5 tisoč, Liugi Olivo 10 tisoč, Anna Ricciardi 50 tisoč, Maria Ruz-zier 50 tisoč, Irma Zoff 15 tisoč, Secondo Bozzato 5 tisoč, Luigi Berdob 100 tisoč, Elena Sortino 45 tisoč, Ines Salvan 5 tisoč, Maria Pausic 10 tisoč, Luigi Primosi 55 tisoč, Maria Paone 5 tisoč, Maria Brilli 15 tisoč, Caterina Piani 5 tisoč, Maria Gi-acobbe 75 tisoč, Olimpia Ross 25 tisoč, Franco Narduzzi 80 tisoč, Ivone Zorz 5 tisoč, druž. Piccin-De Grassi 50 tisoč, osebje poštnega urada v Lečniku 50 tisoč, Rudi Medeot z družino 50 tisoč, Silvano in Silva Cernigoi 50 tisoč, Rina De Marchi Sardagna 100 tisoč, družina Simoni 10 tisoč lir.
Ugoden obračun prireditevy čeprav jo je letos zagodlo vreme...
Pust se je poslovil od otrok in veseljakov
tiSsiJO' ‘»i
\r* tV«/’k	'	7‘ ‘ .
(	»M !*!<A CJTM'	M ms IGHfiA! „
MSA M	'
Čeprav mnogi s težavo smo se tudi letos poslovili od pustnega veseljačenja in norčij. Pravo veselje je bil pust za otroke, ki se znajo celovito vživeti v njegovo magično vzdušje. Mnoga društva so načlašč zanje priredila popoldanska rajanja, na katera so se
malčki odzvali v velikem številu. Še posebno pisana in živa je bila torkova zabava v Kulturnem domu, ki jo je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev. Dvorana skoraj ni prenesla vseh otrok, ki so ob lutkovni igrici, rajanju in drugih zabavnih točkah
preživeli res lep popoldan.
Pravijo, da med odraslimi uživajo ob pustu predvsem taki, ki hranijo še nekaj otroškega v sebi. Toda ironični lepaki na Korzu, s katerimi so si nekateri privoščili občinske upravitelje, niso bili prav otroško nedolžni. Pa
kaj, pust prenese vsako šalo, politikom pa itak vse prav pride, le da se o njih govori...
Letošnji pust pa si je na račun svojih privržencev privoščil tudi neslano vremensko šalo in nas obdaril z mrazom in burjo. Kraševci so zato skleni-
li, da se nekoliko ogrejejo ob sežigu Lovreta, ki je v Doberdob privabil obiskovalce iz širše okolice.
Pogrebni obred je svečano vodil bonsinjor Stanko Kosič, ki so ga obdajali drugi prelati in visoki dostojanstveniki.
Atletika: na svetovnem dvoranskem prvenstvu
Padel rekord v ženski hoji na 3 km
Košarka: v 1. italijanski ligi
Danes Berloni - DiVarese (po TV)
INDIANAPOLIS — Na svetovnem atletskem dvoranskem prvenstvu, ki se je včeraj pričelo v Indianapolisu, je že padel en svetovni rekord, in sicer v ženski hoji na 3 km: z znamko 12'05"49 ga je namreč postavila sovjetska tekmovalka Olga Kristopova, ki je prepričljivo zmagala pred Italijanko Giuliano Salce in Kanadčanko Anno Peelovo.
Žal je to tudi edini finalni rezultat, ki smo ga do zaključka redakcije dobili. Poleg tekme v hoji na 3 km sta bila včeraj namreč na sporedu še dva finala, skok v daljino moški in krogla ženske, ki pa sta se očitno zavlekli.
NEKAJ REZULTATOV
Hoja 3 km ženske (finale): 1. Kris-top (SZ) 12’36"76; 2. Salce (It.) 12'38"97; 3. Peel (Kan.) 12'47"89;
1500 m moški (kvalifikacije): 1. serija: 1. Abascal (Sp.) 3'40"92; 2. CTSul-livan (Ir.) 3'40"96; 3. Cheruiyot (Ken.) 3'40"97; 2. serija: 1. Hillardt (Avs.)
3'42"66; 2. Spivey (ZDA) 3'43"24; 3.Ba-umann (ZRN) 3'43"35;
400 m ženske (kvalifikacije): 1. serija: 1. Muller (NDR) 54"40; 2. Leatherwood-King (ZDA) 54"69; 2. serija: 1. Stamenova (Bol.) 53"47; 2. Lawrence (Kan.) 53"74;3. serija: 1. Gorgacs (Mad.) 53"80; 2. VVojdecka (Pol.) 54'T3; 4. serija: 1. Busch (NDR) 53"50; 2. Nazarova (SZ) 53"68;
višina moški: s skokom čez 2,24 m so se za finale kvalificirali: Matei (Rom.), Avdeenko_ (SZ), Traendhardt (ZRN), Sjoeberg (Šve.), Otteny (Kan.), Howard (ZDA), Sotpmayor (Kuba), Paklin (SZ), Zvara (ČSSR), Dalhauser (Švi.), Lott (ZDA), Janhua (Kit.), Grant (VB);
400 m moški kvalifikacije): 1. serija: 1. McKay (ZDA) 47"33; 2. Harm-sworth (VB) 47"33; 2. serija: 1. Franks (ZDA) 47"54; 2. Morris (Tri.) 47"57; 3. serija: 1. Hernandez (Kuba) 46"57; 2. Visserman (Niz.) 46"37; 4. serija: 1.
Henrich (Fr.) 47"35; 2. Forde (Barbados) 47"49 (s časom 4767, ki ga je dosegel v 2. seriji, se je za finale kvalificiral tudi Italijan Mauro Zuliani);
200 m ženske (kvalifikacije): 1. serija: 1. Drechsler (NDR) 23"21; 2. Jackson (ZDA) 23"82; 2. serija: 1. Vader (Niz.) 23"87; 2. Uba (Nig.) 24"71; 3. serija: 1. Ottey-Page (Jam.) 23"63; 2. On-yali (Nig.) 23"77; 4. serija: 1. Cazier (Fr.) 23"80; 2. Phipps (Kan.) 23"81.
Za finale na 60 m sta se uvrstila tudi Italijana Pierfrancesco Pavoni in Antonio Ullo. Pavoni je v svoji seriji prišel drugi, Ullo pa tretji. Skupaj z Ullom je tekel tudi Ben Johnson, ki je zmagal s solidnim časom 6"49, Ullo pa je dosegel čas 6"65 in ga je prehitel Lee McRae (6"58. Omeniti velja, da je McRae izločil Lewisa v selekcijah ameriške reprezentance. Pavoni je razdaljo pretekel v 6"66, kot tudi Francoz Bruno Marie-Rose, najboljši čas pa je dosegel Američan Donald VVitherspoon (6"60).
Jutri bodo na sporedu srečanja 14. povratnega (predzadnjega) kola košarkarskih prvenstev v italijanski A-l in A-2 ligi. Zadnji dve koli sta izrednega pomena za tržaški Stefanel in goriški Segafredo, ki jima preti izpad v drugo ligo. Tržačani bodo tokrat gostovali v Firencah, pri Libertiju, Segafredo pa bo sprejel v goste prvouvrščeni Benetton.
Danes bodo v Turinu odigrali anti-cipirano srečanje A-l lige med Berloni] em in DiVaresejem. Drugi polčas tekme bo neposredno prenašala tudi druga italijanska televizijska mreža (Rai 2) s pričetkom ob 18.05.
Videmski Fantoni, ki je verjetno že izpadel v A-2 ligo, pa se bo jutri v Bologni pomeril z vodilnim Dietorjem. Pri Fantoniju so včeraj sporočili, da bo ekipo tudi v prihodnji sezoni treniral Lajos Toth, kr bo skrbel tudi za ves mladinski sektor. Toth, ki je Videmča-ne vodil že pred tremi leti, ko jih je popeljal v prvo ligo, je novembra lani zamenjal Bardinija v upanju, da ekipo reši pred izpadom.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi bodo danes odigrali 21. kolo. Spored
je naslednji: Gibona - Budučnost, Bosna - Crvena zvezda, Sloboda - Borac, MZT Skopje - Jugoplastika, Šibenka -Rabotnički. Tekma med Partizanom in Zadrom bo jutri.
VLB ligi je na sporedu 25. kolo. Smelt Olimpija bo danes igrala v gosteh pri Timi MTT, Slovan pa se bo doma pomeril z Vojvodino.
V Sisku se bo danes pričel finalni turnir jugoslovanskega pokala (ženske). Danes bosta tekmi Jedinstvo Tuzla - Elemes Šibenik in Iskra Delta Ježica - Partizan, finale za 1. mesto pa bo jutri.
Čosič ostaja zvezni trener
BEOGRAD — Včerajšnji sestanek predsedništva jugoslovanske košarkarske zveze bi moral prinesti tudi zamenjavo na krmilu državne reprezentance. Do tega pa ni prišlo. Reprezentanco bo še naprej vodil Krešimir Čosič, ki pa je že dalj časa v sporu s tehnično komisijo KZ J. Podvzeli pa so nekatere konkretne korake, da bi te spore premostili.
Smučanje: ponovno za svetovni pokal
Danes moški smuk
ASPEN (ZDA) — Italijan Michael Mair in Avstro-Luksemburžan Marc Girardelli sta bila najhitrejša na včerajšnjih poskusnih spustih pred današnjim tekmovanjem v smuku za svetovni pokal. V prvem spustu je Mair prehitel za skoraj polovico sekunde Švicarja Miillerja.
Vrstni red: - 1. SPUST: 1. Mair (It.) 1'47"22; 2. Muller (Švi.) 1'48"71; 3. He-inzer (Svi.) 1'48"00; 4. Zurbriggen (Švi.) 1'48"H; 5. Cathomen (Švi.) 1'48"13; 8. Piantanida (It.) 1'48"46. 2. SPUST: 1. Girardelli (Luks.) 1'48"73; 2. Zurbriggen (Švi.) 1'48"91; 3. Muller (Švi.) 1’48"98; 4. Steiner (Av.) 1'49"21; 5. Alpi-ger (Švi.) 1'49"41; 7. Ghidoni (It.) 1'49"91.
V	Aspnu bo jutri še superveleslalom, nakar se bo moška vrsta preselila v Mount Allan v Kanadi, kjer bosta 14. in 15. t.m. znova smuk in superveleslalom, sklepne tekme (slalom, veleslalom in paralelni slalom) pa bodo od 20. do 22. t.m. v Sarajevu.
V	Mount Allanu pa bi včeraj morali opraviti poskusne vožnje za ženski smuk za svetovni pokal, vendar je žiri-
ja zaradi slabega vremena morala trening odložiti in tekmo prenesti na jutri. Ce danes ne bodo mogli opraviti dveh kronometriranih voženj, bodo tudi samo tekmo dokončno odpovedali in bi opravili le predvideni superveleslalom.
Petrovič najhitrejši
KOPAONIK — Jugoslovan Rok Petrovič je zmagal na včerajšnjem veleslalomu za evropski pokal na Kopaoni-ku. Petrovič je dosegel najboljši čas že v prvi vožnji.
VRSTNI RED: 1. Petrovič (Jug.) 2'08"17; 2. Tonazzi (It.) 2'08"37; 3. Das-geber (Av.) 2'08"45; 4. Čižman (Jug.) 2'09"28; 8. Benedik 2'09"40; 12. Bergant 2T0"24; 14. Robič 2T1"22; 17. Klarinšek 2T1'74; 18. Žan (vsi Jug.) 2T1"83.
Na Kopaoniku bo danes še slalom za evropski pokal. Konkurenca bo zelo močna, nastopil pa bo tudi Križaj, ki se intenzivno pripravlja na zaključni slalom v Sarajevu, kjer bo padla odločitev o končnem zmagovalcu v tej disciplini za svetovni pokal.
Pejovič podlegel poškodbam
BEOGRAD — Za posledicami težke prometne nesreče je včeraj v Beogradu umrl glavni tajnik jugoslovanske nogometne zveze, Branko Pejovič.
Spet odložitev za pokalno tekmo Besiktas - Dinamo
ISTANBUL — Zaradi snega so morali znova (že tretjič) odložiti četrtfinalno nogometno srečanje pokala prvakov med turškim Besiktasom in kijevskim Dinamom. Odločili so se, da ga odigrajo 14. t.m., povratna tekma pa bo štiri dni kasneje v Sovjetski zvezi.
Schumacher dokončno izključen
FRANKFURT — Harald Schumacher ne bo nikoli več branil barve za-hodnonemške nogometne reprezentance. Tako je včeraj izjavil predsednik zahodnonemške nogometne zveze Hermann Neuberger. Sklep so sprejeli po celodnevnem sestanku, na katerem so razpravljali o vsebini Schumacherjeve knjige, v kateri med drugim zatrjuje, da številni zahodnonemški nogometaši jemljejo poživila. Schumacher je vrata reprezentance branil 76-krat.
Ivkovič morda v Italiji
DUNAJ — Jugoslovan Tomislav Ivkovič, vratar avstrijske enajsterice Ty-rol, ki je v sredo odigrala pokalno tekmo proti Torinu, bi že prihodnje leto znal igrati v Italiji. Ivkovič je s Tyro-lom sicer vezan še leta 1988, vendar je izjavil, da je pripravljen priti v Italijo, od koder je dobil nekaj dobrih ponudb. Zanj naj bi se zanimali tudi v Franciji in Španiji. Tyrol ima trenutno tri tujce (Ob Ivkoviču sta še Kalinič in Muller), a v prihodnji sezoni bodo v avstrijskem prvenstvu lahko imeli le po dva tujca, zato je možno, da bi sprejeli mamljive ponudbe iz Italije.
Vannick Noah v težavah
KEY BISCAVNE (ZDA) — Francoski teniški igralec Noah si je med svojim zmagovitim srečanjem v osmini finala proti Švedu Wilandru (6:4, 6:2, 4:6, 2:6, 7:6) poškodoval ramo in se bo morda moral odreči nastopu v polfinalu proti Čehoslovaku Mecirju. V drugem ^polfinalu se bosta pomerila Lendl (CSSR) in Connors (ZDA).
V ženskem finalu se bosta srečali Evert Lloydoya (ZDA), ki je premagala Mandlikovo (ČSSR), in Grafova (ZRN), ki se je nepričakovano znebila Navratilove (ZDA).
Boks: dve srečanji za svetovni naslov
V ospredju dvoboj Tyson - Smith
LAS VEGAS — V Las Vegasu bosta danes kar dve boksarski srečanji, veljavni za svetovni naslov. Seveda vlada največje zanimanje za dvoboj med Američanom Mikeom Tysonom, ki bo skušal z zmago proti rojaku Jamesu Smithu (prvak WBA) poenotiti svetovni naslov v težki kategoriji. Favorit je Tyson, najmlajši svetovni prvak v težki kategoriji, ki ima za sabo 28 zmag, od katerih je kar 26 dosegel predčasno in ki je v zadnjem dvoboju v samih dveh krogih spravil na tla dotedanjega prvaka, Kanadčana Tre-vorja Berbicka. Smith ima sedaj 31 let, z boksom pa je začel precej pozno. Kljub vsemu Smith ni povsem brez možnosti, saj ima tudi on močan udarec, kot je dokazal proti Witherspoonu, prvaku WBA, katerega je s KO premagal že v 1. krogu.
V drugem srečanju se bosta pomerila Azumah Nelson iz Gane (svetovni prvak WBC v peresni kategoriji) in Mauro Gu-tierrez (Mehika). Favorit v tem dvoboju je boksar iz Gane.
Sinoči v Standrežu
Redni občni zbor OK Val
Namizni tenis: danes v zadnjem kolu regularnega dela prvenstva v ženski A ligi
Krasova dekleta še upajo na prvo mesto v skupini
Danes se bo s srečanji zadnjega kola nadaljevalo žensko prvoligaško namiznoteniško prvenstvo. Vse štiri ekipe severne skupine se bodo pomerile v Milanu, kjer pa so tekmovalni pogoji res slabi, saj tamkajšnja telovadnica bolj spominja na kletne prostore kakega stanovanjskega bloka kot pa na tekmovalno prizorišče.
Razčiščeni pa bodo še zadnji dvomi o razporeditvi polfinalnih parov. Kljub točki penalizacije so še vedno v najboljšem položaju igralke iz Brescie, čeprav je njihova prednost pred Krasom, ki je še pred dvema koloma znašala kar 8 točk, precej skopnela. Če pomislimo, da večina igralk, ki nastopa v A-ligi, ni odigrala uradnih tekem že poldrugi mesec (zadnje kolo je bilo 17. in 18. januarja v Coccagliu), se tokrat lahko zgodi, da bomo priča tudi nekaterim nepričakovanim razpletom. Z druge strani pa se lahko zgodi, da se solidnejših igralk, kot na primer Arri-sijeve, Morettijeve, Busnardove, Zam-pinijeve, ki so se udeležile svetovnega prvenstva v Indiji, po več kot enomesečnih zahtevnih treningih in napornih tekmovanjih polasti nasičenost z namiznim tenisom in utrujenost, tako da v odločilnih srečanjih znajo tudi odpovedati.
V	Krasovem taboru so se medtem kljub pustnemu obdobju kar najbolje pripravljali na današnji nastop. Tudi v četrtek so igralke imele v Zgoniku zelo važen test v trening tekmi z mladinsko vrsto ljubljanske Olimpije (končni rezultat je bil 9:7 v korist Ljubljančank^ za katere je nastopila tudi članica Čadeževa). V Krasovi ekipi je poleg treh standardnih igralk nastopila še mladinka Martina Raubar, ki je proti za razred ali celo dva močnejšim vrstnicam zadovoljivo opravila svojo nalogo. Sedmakova, Doljakova in Miličeva pa so potrdile, da so v zadovoljivi formi.
Verjetno pa bo tokrat, vsaj kar se Krasa Globtrade tiče, imela glavno besedo prav športna sreča, saj bi tudi morebitne zmage v vseh treh srečanjih na sporedu ne znale zadostovati za osvojitev končnega prvega mesta, s katerim bi se izognile spopadu s prvo-uvrščeno ekipo iz druge skupine. Veliko bo odvisno od nastopov bocenske-ga Recoara in domačega Roya. Čakati in upati bo torej treba do zadnjega srečanja. Današnji program pa je naslednji: ob 14.30, ob 17.00 in zadnji krog tekerp ob 20. uri.
ZENSKA B LIGA
V	ženski B ligi bo danes ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici izredno va-
žen derbi med domačim Domom in Azzurro. Domačinke, ki sodijo med glavne favorite za prestop v višjo ligo, si poraza seveda ne smejo dovoliti. Dosedanji obračuni med ekipama so bili izredno izenačeni, napeti in prepričani smo, da bo tako tudi tokrat, zato je zelo tvegano napovedati zmagovalca.
Jutri ob 10. uri pa bo v Zgoniku domači obračun med obema postavama Krasa Globtrade. Obadova, Ukmarjeva in Martina Raubar se zaradi šolskega izleta srečanja ne bodo udeležile, poleg tega pa si je Tanja Raubar poškodovala gleženj, zato se bo nekaj časa morala odpovedati nastopom. Kljub temu pa ni izključeno, da jutrišnji klubski obračun ne bo zanimiv in privlačen. Seveda je nesporni favorit za končni uspeh A postava, ki razpolaga z mnogo bolj izkušeno torjico.
MOŠKA C LIGA
Krašovci bodo jutri (ob 10. uri v Zgoniku) pred zelo pomembno preizkušnjo. V prvem povratnem kolu bodo namreč sprejeli v goste nevarnega Tennis tavolo S. Lorenzo iz Pordenona. Zaradi nerazpoložljivosti Štoke, (službene obveznosti) in Colje, ki je pred kratkim oblekel vojaško suknjo in glede na to, da je Krasova ekipa trenutno v izredno nevarnih vodah, bo tokrat prvič v letošnjem prvenstvu stopil za zeleno mizo tudi Matjaž Šercer. Skupno z Boletom in Robertom Miličem (rezerva bo Godnič) bo skušal poseči po novem paru točk, s čimer bi se v Krasovem taboru nekoliko oddahnili in spet pridobili zaupanje v lastne moči, saj bo nadaljnja pot v boju za obstanek izredno strma in naporna.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO MOŠKI
Rdeče-beli, ki bodo tokrat nastopili brez svojega najboljšega igralca, Igorja Miliča), bodo jutri ob 10. uri gostovali v Tržiču pri zelo solidnem Fin-cantieriju B. Legiša, Fabec, Ukmar in Doljak pa bodo skušali postaviti na glavo predvidevanja in se domov vrniti s celotnim izkupičkom, čeprav se dobro zadevajo, da bo njihova naloga zelo težka ali skoraj brezupna.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO ŽENSKE
Zgoniška dekleta (Škabar, Kralj in Colja) bodo jutri ob 10. uri nastopila v Zgoniku proti Grandi Motori iz Trsta. To sta edini ekipi, ki letos sodelujeta v promocijskem prvenstvu in glede na to, da so izgubile prvo srečanje v Trstu, morajo jutri nujno zmagati, če hočejo še upati na napredovanje. (Z. S.)
V Domu Andreja Budala v Štandrežu so se sinoči na drugem rednem občnem zboru zbrali člani in prijatelji odbojkarskega kluba Val. Uvodne misli je izrekel podpredsednik društva Dario Bensa, samo oceno prejšnje sezone pa je podal Ivan Plesničar.
Na sinočnji skupščini so izrekli priznanje igralcem in odbornikom, ki so prispevali, da je članska ekipa v lanski sezoni dosegla velik uspeh, napredovanje v državno ligo.
Skupščino v Štandrežu so po razpravi sklenili z imenovanjem novega odbora. O občnem zboru bomo obširneje še poročali.
Odložili gimnastično prireditev ŠZ Bor
Organizatorji osmomarčnega gimnastičnega ritmičnega turnirja, ki bi moral biti jutri zjutraj v Borovem športnem centru v Trstu, so morali prireditev nepričakovano prenesti na kasnejši datum. Zaradi tehničnih težav, do katerih je prišlo, tekmovanja ni bilo mogoče izpeljati v predvidenem roku. Novi datum tekmovanja bo določil odbor Borove gimnastične sekcije, ki se bo sestal v prihodnjih dneh.
Nogomet: v 2. amaterski ligi v ospredju Primorje - Zaule
V amaterskih nogometnih prvenstvih bodo jutri v 2. amaterski ligi odigrali tekme 5. povratnega kola, v 3. AL pa 6. povratnega kola.
2. AMATERSKA LIGA
Za krajšo napoved jutrišnjih srečanj v tej ligi smo vprašali trenerja proseškega Primorja Milana Mikuša, ki se je rade volje odzval naši prošnji.
Zarja - Opicina
»Opicina se še vedno bori za sam vrh lestvice: ima sicer pet točk manj od pr-vouvrščenega S. Sergia, a tudi dve srečanji v zaostanku. To je izkušena ekipa, pred katero se Zarja mora paziti. Telesno sicer ni dobro pripravljena, saj uvršča precej stare igralce, ki pa jim ne manjka izkušenosti in ki čakajo na priložnost, ki je običajno ne zamudi, ko se jim ponudi. Zarja bi morala držati visok ritem, igrati agresivno in paziti zlasti na nekatere ključne igralce kot Botto, Bolleta, ki ima dober strel, Cutraro. A tudi drugih ne gre , zanemariti, kot npr. Giovanninija, Francinija. Od mlajših pa je zlasti soliden De Marco (desno krilo). Mi smo Opi-cino zlomili z močnim ritmom (po prvem polčasu smo vodili z 2:0).«
Kras - Stock
»Stocku je zadnje čase steklo, Krasu pa ne gre, zato bi se tekma znala končati tudi z remijem. Vendar je zmaga za Kras dosegljiva, ker je je nasprotnik slabo pripravljen. Njegova prednost je izkušenost, saj so nekateri igralci skupaj že 10 in celo 12 let (Podgornik in Savron v
obrambi, Punis na sredini, Naldi v napadu). Nevaren postane, če pride v vodstvo. Tedaj se zapre v obrambo in naprej pušča Naldija, ki je izredno nevaren v protinapadu.«
Prisco C. Elisi - Vesna
»Čampi Elisi so čudna ekipa. Zna se zgoditi, da zaigra dobro in odnese tudi točko, kot proti nam v prvem delu (0:0). Vesna mora seveda igrati na zmago, vendar se nasprotnika mora paziti, ker ima v svoji sredi nekaj dobrih in izkušenih igralcev (Pugliese, Garofalo, Delo Schiavo). O Vesni ne bi posebej govoril, saj jo vsi poznamo kot dobro ekipo.«
Primorje - Zaule
»Dobro se zavedamo, da bi bil poraz za nas katastrofa. Imamo še kakega ključnega igralca, ki ni v pravi formi (Starc je namreč dosegel 30, 40% optimalne forme, Rojaz je bil dve tekmi izključen in je medtem še nekaj bolehal), vendar bi to pomanjkljivost znali premostiti z veliko volje do zmage, ki bi nas prinesla na vrh. Seveda je možen vsakršen izid. Zaule so solidna enajsterica, samo da se nam ne pripeti to, kar se nam je dogajalo zadnje štiri nedelje, ko rezultata ni vedno krojila samo igra.«
3. AMATERSKA LIGA Rabuiese - Gaja
Gajo čaka težko gostovanje pri drugouvrščenem Rabuieseju. Tekma bi znala že precej odločati o nadaljnji usodi
padriško-gropajske ekipe v tem prvenstvu. Vzdušje v ekipi pa je dobro, le nadaljevati bi morala kot je začela v začetku tega drugega dela prvenstva.
Domus Arr. - Breg
Bregu ne gre od rok. V zadnjih kolih je sicer pokazal napredek v igri, prav v nedeljo pa je znova razočaral. Upati je, da si je med tednom opomogel in da domov prinese vsaj točko.
Primorec - Romana
Romana sodi med šibkejše enajsterice skupine M, vendar je Primorec v precejšnjih škripcih zaradi opominov, izključitev, poškodb. Tako bo brez treh standar-nih igralcev, Leoneja, Borisa Kralja in Igorja Milkoviča. Zato pa bodo morali ostati dati več od sebe, da obdržijo prvo mesto na lestvici.
Juventina - Poggio
Verjetno se v tem delu prvenstva odloča, katere ekipe se bodo v končnici bo-
rile za napredovanje. Po nedeljski zamujeni priložnosti proti vodečemu Piedi-monteju bodo Štandrežci tokrat gostili Poggio, ki je na 3. mestu razpredelnice. Zaradi zgoraj omenjenega, je zmaga edina rešitev.
Sovodnje - Pro Farra
Kar smo omenili za Juventino, velja tudi za Sovodnje. Marsonovi igralci bodo jutri igrali doma proti Farri, ki je s Pog-giom na 3. mestu. Če je v slovenskih nogometaših volja, da si zagotovijo vodilne položaje na lestvici, potem je tudi zanje edina rešitev le v zmagi.
San Marco - Mladost
Mladost bo jutri v Sesljanu odigrala izredno pomembno srečanje proti vodečemu San Marcu. Težko je predvidevati, kako se bo srečanje zaključilo, za Kraševce pa je pomembno, da ne potegnejo krajši konec. V tem primeru bi namreč bili skoraj matematično izključeni iz boja za napredovanje.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Košarka (B-2 liga): jutri v Trstu (ob 18. uri) proti nevarnemu San Donaju
Jadranovci se pripravljajo na ogorčen boj
Še zadnjič o gostovanju v Monte-belluni, s katerega smo se vrnili z mešanimi občutki. Po eni strani si nismo mogli kaj, da ne bi še enkrat iskali vzroka za poraz v pomanjkljivostih našega združenega moštva. To res ne pomeni, kot nam očitajo nekateri bralci, da namerno podcenjujemo ali omalovažujemo dejansko jakost nasprotnikov, s katerimi se fantje spopadajo iz tedna v teden. Na lastne oči smo videli in še videvamo, kako znajo igrati jadranovci in če smo si v lanski sezoni lahko večkrat sneli kapo z glave in tekmecu priznali suverenost in superiornost na tekmovalnem polju, je to letos stokrat težje. Kajti doslej se v tej Hgi še ni pojavilo moštvo,'ki bi bilo za razred boljše od ostalih in bi to dokazovalo z dejstvi na igrišču.
»Plavim« se na gostovanju dogaja to, kar se jim na tržaškem parketu ne dogaja. In naš namen, da bi sedaj preučevali delikatne psihične mehanizme ekipe, ki se v gosteh sistematično spreminja in ni sposobna niti približno reagirati kot v domačem okolju. Tako je bilo tudi v Montebelluni. In to proti nasprotnikom, ki niso ekstremno viso-
ki, niti hitri ali posebno, gibljivi. Slavili pa so predvsem zato, ker so v določenem trenutku sklenili, da bodo Jad-ranove darove izkoristili.
V	tem tednu so Brumnovi fantje nadaljevali z rednim treniranjem. Predvčerajšnjim so odigrali prijateljsko srečanje s tržaškim tretjeligašem Servolano in po poldrugi uri igre visoko zmagali 125:94. Na trening tekmi so jadranovci preizkusili osebno obrambo, cono 1-3-1 in kombinirano obrambo 4-1. Priložnost za igranje so dobili vsi igralci, razen Bana, ki se srečanja ni udeležil zaradi vojaških obveznosti. Koše so dosegli: Žerjal 12, Čuk 26, Lokar 15, Gulič 4, Sosič 5, Štoka 13, Terčon 10, Rauber 26 in Daneu 14. Prijateljska tekma s Servolano naj bi bila dovolj dober indikator za izbiro taktike v jutrišnji tekmi, saj ima moštva San Donaja (upoštevajoč boljšo kakovost in nekatere specifičnosti) podobne značilnosti kot Škedenjci: dobra telesna pripravljenost, igra s poudarkom na metu od daleč in velik delež zunanjih igralcev.
V	preteklem kolu so košarkarji Pul-loverie, ki zaostaja dve točki za jadra-
Štefan Gulič na tekmi s Petrarco
novci in so na trinajstem mestu razpredelnice, doma premagali Spineo z 10 točkami razlike. Podatek, pri katerem se velja malce zamisliti.
Jutri bodo Brumnovi fantje nastopili v popolni postavi. Klinična slika ekipe
je zadovoljiva, če izvzamemo nevšeč-ne bolečine v hrbtu, ki tarejo Daneva in Sosiča. Igralca bosta na vsak način zanesljivo na terenu.
Srečanje med Jadranom in Pullove-rio San Dona bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 18.30. (Cancia)
TAKO V PRVI TEKMI San Dona - Jadran 91:99 (51:49)
SAN DONA Greco 30, Zuin 8, Vi-centini 8, Orlandi, Maltecca 11, Cop-po 24, Gregoris 10, Casini, Costanti-ni, Talon.
JADRAN: Žerjal 9, Čuk 24, Lokar 7, Gulič 11, Sosič 8, Štoka 8, Terčon, Rauber 8, Ban 18, Daneu 6.
Ženska košarkarska tekma
V Borovem športnem centru na 1. maju bo drevi s pričetkom ob 17. uri prijateljska tekma internega značaja med ženskima postavama košarkarskega kluba Bor, na kateri bodo preverili stopnjo napredka starejših in mlajših igralk.
Jutri na Nevejskem sedlu
Prehodni Pokal prijateljstva 3 dežel
Za jutrišnje smučarsko tekmovanje, veljavno za prehodni Pokal prijateljstva treh dežel, ki ga na Nevejskem sedlu organizirata SK Snežnik iz Ilirske Bistrice in SK Devin, se je prijavilo kar 321 tekmovalcev iz zamejstva in iz matične domovine. Na startu bodo poleg predstavnikov Devina, Mladine tudi tekmovalci iz Sežane, Celovca, Portoroža in Kopra, škoda pa, da ne bo članov SPDT, SPDG in Brega. Svojo udeležbo so morali zaradi nastopov v okviru Primorske regije odpovedati tudi nekateri drugi, kot na primer iz Lokev, Idrije. Kljub temu pa je udeležba res masovna.
Tekmovanje bo potekalo na dveh progah istočasno. Večja meri 500 m, višinska razlika znaša 148 m, vrat pa je 28, krajša meri 250 m, višinska razlika je 70 m, a vrat je 18. Start bo za vseh 17 kategorij gb 10. uri.
Združena ekipa na temeljnem gostovanju v Coneglianu
Tokrat Meblu ne sme spodleteti
Drevišnje gostovanje združene ekipe Meblo v Coneglianu je lahko v primeru zmage temeljno izhodišče za naskok na eno prvih dveh mest, ki neposredno oziroma posredno omogočata napredovanje v višjo ligo. Poraz bi bil za sleherne ambicije naše ekipe poguben in Meblo bi lahko (sicer s skromnimi možnostmi) zasledoval kvečjemu le platonično končno tretje mesto, se pravi izenačenje lanskega končnega dosežka.
Nastop v Coneglianu je od vseh štirih zadnjih prvenstvenih tekem najtežji, ni pa najbolj pomemben, saj čakata našo ekipo v naslednjih kolih najmanj še dve težki preizkušnji, neposredni spopad z močno Nerveso in težko gostovanje v Veroni. Meblo mora vsa srečanja dobiti, a tudi to bi lahko ne zadoščalo, vendar zdajšnja usmeritev prvenstva navaja k optimizmu, saj lahko pride, v letos zelo razburljivi končnici, še do velikih presenečenj, kakršno je na primer prejšnjo soboto predstavljal ravno poraz Conegliana v Trentu. Prav zato so vse kombinacije aktualne, možni scenarij razpletov resda številni.
Igrišče v Coneglianu je že od nekdaj prava trdnjava bodisi zaradi neustrezne arhitektonske strukture telovadnice (s poševno streho) bodisi zaradi glasnega in vročega gledalstva. Od vodilnih sta na tem igrišču letos že padla tako Tregarofani (3:1) kot Nervesa (3:0), zmagal pa je le Mogliano (s 3:0 v 2. kolu). Vse ostale šesterke so. kvečjemu izbojevale niz. Poleg z ambientalnimi okoliščinami, je treba
seveda računati tudi z močjo gostiteljic, ki znajo predvajati zelo atraktivno in učinkovito odbojko, o čemer so se lahko prepričali vsi, ki so si ogledali prvo tekmo v Nabrežini, v kateri je Conegliano že vodil 2:0, nato pa zgubil s 3:2. Podobno je-bilo tudi prejšnji teden v Trentu, kjer je ekipa iz Veneta povedla v nizih 2:0, nato pa popustila na vsej črti. Nestalnost v igri oziroma nezmožnost ohranjevanja zadostne mere zbranosti skozi celo srečanje, je očitno glavna hiba drevišnjih Meblovlh gostiteljic. Ekipi manjka tudi telesna višina in ni je igralke, ki bi lahko uspešno kljubovala visokim Meblovim napadalkam. Temu naj dodamo še, da je naša združena ekipa v zadnjih kolih vidno izboljšala blok, predvsem s taktičnega vidika. Odločilen pa bo najbrž servis. Prav ta element je zdaj za Meblo največja neznanka. Naša ekipa skoraj vedno zgreši večje število servisov od svojih nasprotnic, kar pa je bolj zaskrbljujoče, se to dogaja, ne da bi bila učinkovitost Meblovih servisov večja (prej velja nasprotno). Vsakič, ko je našim igralkam vendarle uspelo servirati boljše (na primer v zadnjih dveh nizih v Ferrari), pa je nad nasprotnicami, ne glede na njihovo vrednost, zgrmela tema. Skratka, drevi mora naša ekipa pokazati res vse svoje znanje, saj navsezadnje nima kaj dosti izgubiti, če pomislimo, da je bila še pred nekaj koli povsem odrezana od boja za napredovanje. Mirnost, ob primerni zbranosti in samozavesti, pa je v tem živčnem končnem delu prvenstva pravzaprav edini gotov recept za uspeh.
Val Kmečka banka zadnjič zmagal prav s C US
Bo Trst znova prepustil točki?
Odbojkarji Vala Kmečka banka bodo drevi spet gostovali v Trstu, kjer so pred slabim mesecem v srečanju s CUS dosegli svojo zadnjo zmago, nato Pa nanizali tri zaporedne poraze. Tokrat se bodo Štandrežci pomerili z mnogo bolj nevarnim Ferroallumini-'°nr, ki je na petem mestu lestvice z osemnajstimi točkami, jih ima torej štiri več od naše ekipe. Tržačani so dokaj nepredvidljivi, saj so doslej že zgubili s skromnima Spemom in Bas-sanom, hkrati pa premagali belunski pioc, pred dvema tednoma (v prejšnjem kolu so počivali) pa kar v Li-
venzi prisilili vodilno Elettronico na peti niz. Zanje se je prvenstvo že končalo, razmišljajo pač o prihodnji sezoni, zato bi lahko bili drevi nekoliko manj motivirani od valovcev, ki imajo le še tri priložnosti, da vknjižijo menda odločilni točki v boju za obstanek (če jih sploh potrebujejo). Za ljubitelje zagonetnih koncev objavljamo spored tekem ekip, ki so zdaj v slabih vodah, a brez komentarjev, saj smo se pri napovedovanju izidov v tej ligi doslej že nekajkrat ušteli. Medpokrajinski derbi bo v telovadnici šole Suvich (Ul. Giu-lia) s pričetkom ob 18. uri.
Asfjr Val KB Cus
Bassano
Natisone
Spem
(14)	GIOC	Spem	POVOLETTO	Cus
(14)	Ferroallum.	— '	RANGERS	Natisone
(12)	Povoletto	BASSANO	Ferroallum.	ASFJR
(10)	SPEM	Cus	GIOC	Povoletto
(10)	Elettronica	FERROALLUM		VAL KB
(6)	Bassano '	ASFJR	Elettronica	—
Legenda: v oklepaju točke, z majhnimi črkami so navedena gostovanja
Razlika predvsem v telesni višini igralk
Po prijateljski tekmi med Mebjom in Palomo Branik je seveda prišla na vrsto ritualna skupna slika. Če dobro pogledate posnetek, boste brž opazili, da najvišja Meblova igralka Elena Maver (številka 12), le... za las kljubuje Mariborčankam. Tudi če bi bile naše igralke tehnično dorasle Palomi, bi telesne razlike nikakor ne mogle nadoknaditi
Odbojka (ženska C-2 liga): ne zgolj za prestiž
Borovke proti nepremaganemu Vivilu
TAKO V ŽENSKI D LIGI BOJ ZA NAPREDOVANJE DO KONCA PRVENSTVA
Agorest	(28)	Breg Agrar KILLJOY
Kontovel ES	(26)	BREG AGRAR	SOKOL IND. Npt
Breg Agrar	(22)	Kontovel ES	AGOREST	SOKOL
Legenda: v oklepaju točke, z malimi črkami gostovanja
Vprašanja obstanka moških ekip Bora JIK banka v C-2 ligi in Soče So-bema v D ligi, bratskega boja za napredovanje v žensko C-2 ligo med Agorestom in Kontovelom Electronic Shop, so zdaj praktično edini vidnejši katalizatorji zanimanja v deželnih odbojkarskih ligah. Nad temi spopadi kot senca lebdi vprašanje položaja zenske ekipe Bora Friulexport, kateri bj vsak najmanjši spodrsljaj drugouvrščene Latisane na stežaj' odprl vrata napredovanja v državno C-l ligo. Osrednja tekma tega konca tedna bo torej prav srečanje borovk s prvouvršče-nim in doslej še nepremaganim Vivi-lom iz Ville Vicentine. Le zmaga bi lahko omogočila Kusovi in tovarišicam, da še ohranijo plamenček upanja v napredovanje.
S šesterko iz Ville Vicentine, toda v 9osteh, se bo pomerila tudi moška ekipa našega mestnega društva. Borovce čaka nedvomno težka naloga, saj je Anchor Fix v odlični formi (dohitel je
01ympio Kmečka banka na četrtem mestu), zanj pa igra tudi up deželne odbojke Marco Piovesan, ki je na tem da prestopi k prvoligaškemu klubu.
Za obstanek v moški D ligi bo za Sočo Sobema odločilno že drevišnje domače srečanje z neposrednim tekmecem ACLI iz Ronk., Ekipa, ki bo dvoboj dobila, ima še možnost, da na petem mestu dohiti goriški Pastificio, poraženec pa se bo bržkone moral sprijazniti z izpadom.
O posrednem dvoboju za vrh v ženski D ligi kaj več pove razpredelnica s sporedom srečanj, ki jo objavljamo ob
tem članku. Tri kola pred koncem je vse še odprto, koledar pa se je kar poigraval z usodo, saj so na sporedu kar štirje derbi med vodilno Slovenko četverico, o končnem zmagovalcu pa bo bržkone odločal Breg Agrar, ki bo drevi igral na Proseku, v prihodnjem kolu pa doma z Agorestom. ‘
Ostala srečanja so: 01ympia Kmečka banka - DLFAC (Goričani so nesporni favorit), Pieris - Sloga Koimpex (odločalo bo o devetem mestu), Centrora-dio - Naš prapor Val Sirion (zgolj za prestiž), San Sergio - Sloga (nasprotnik je tu favorit) in Sokol Indules -Majanese (zmaga pomeni obstanek).
SPDT
vabi člane in prijatelje na predsmučar-sko in rekreacijsko telovadbo, ki je vsak petek ob 20.30 na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2). Telovadbo vodi Davor Zupančič.
TPK SIRENA
vabi člane in prijatelje na družabnost ob Dnevu žena jutri, 8. t. m., od 18. ure dalje na pomorskem sedežu (Miramar-ski drevored). Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pijačo; posebno pa za dobro voljo.
SK DEVIN
priredi jutri, 8. t. m., ob priliki prehodnega pokala prijateljstva treh dežel avtobusni izlet v Sello Neveo. Vpisovanje in informacije po tel. 200236.
MEBLO
sporoča, da bo odhod avtobusa v Conegliano ob priliki prvenstvene tekme Conegliano - Meblo danes ob 16.00 z glavnega trga v Nabrežini.
SPDT
vabi na predavanje alpinista Vikija Grošlja na temo »Gore sveta«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v četrtek, 12. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.). Vabljeni!
domači šport

DANES
SOBOTA, 7. MARCA
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
14.30, 17.00 in 20.00 v Milanu: nastopa tudi Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
17.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Azzurra
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Coneglianu, Ul. Filzi: Tenuta di Collabrigo - Meblo
MOŠKA C-l LIGA
18.00	v Trstu, šola Suvich: Ferroallumi-nio - Val Kmečka banka
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v Villi Vicentini: Anchor Fix Vi-vil - Bor JIK banka; 20.30 v Štandrežu: 01ympia Kmečka banka - DLFAC
ŽENSKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Ceramiche d'Arte; 20.30 v Pierisu, Ul. Frank: Pieris - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
18.00	v Trstu, Ul. Zandonai: San Sergio
-	Sloga; 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema
-	ACLI Ronchi; 20.00 v Trstu, šola Morpur-go: NP Centroradio - Naš prapor Val Sirion
ŽENSKA D LIGA
19.00	v Nabrežini: Sokol Indules - Majanese; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg Agrar
1. MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, licej Galilei: Prevenire -Breg
UNDER 16 MOŠKI
15.00	v Ronkah: Ronchi - 01ympia
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	na Opčinah: Sloga B - Virtus;
16.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport
-	OMA Armes
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.00	v Dolini: Breg Adriatherm - CGI Radiograf; 20.00 v Miljah: Intermuggia -Kontovel Electronic Shop; 20.00 v Repnu: Polet - Ferroviario; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Libertas GO
1. MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -CUS
MLADINCI
17.00	v Repnu: Jadran Farco - Inter 1904
KADETI
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Alabarda
PROPAGANDA
16.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Ardita
NOGOMET
UNDER 18 MOŠKI
15.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Breg - S. Sergio; 17.00 v Repnu: Kras - Percoto
CICIBANI
14.45	v Bazovici: Zarja B - Soncini B;
15.30	v Bazovici: Zarja A - Inter S. Sergio; 15.30 v Trstu, igrišče Montebello: Montebello - Primorje
JUTRI
NEDELJA, 8. MARCA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30	v tržaški športni palači: Jadran -San Dona
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Green star - Bor Radenska
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Tržiču, Ul. Rossini: Essegi -Dom; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Santos
KADETI
8.30	v Trstu, Miramarski drevored:' Ferroviario A - Sokol
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu: Čampi Elisi - Vesna;
15.00	v Repnu: Kras - Stock; 15.00 v Bazovici: Zarja - Opicina Supercaffe; 15.00 na Proseku: Primorje - Zaule
3.	AMATERSKA LIGA
9.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Domus Arr. - Breg; 12.15 v Žavljah: Rabuiese -Gaja; 15.00 v Ribiškem naselju: S. Marco - Mladost; 15.00 v Trebčah: Primorec -Romana; 15.00 v Podgori: Juventina -Poggio; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Pro Farra
NARAŠČAJNIKI
12.45	v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Lui-gi - Primorje
NAJMLAJŠI
9.00	v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Gio-vanni - Primorje; 10.45 v Trstu, prt Sv. Sergiju: S. Sergio - Breg
ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Isonzo;
11.45	v Trstu, igrišče Campanell: Chiar-bola A - Breg
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade A -Kras Globtrade B
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - San Lorenzo
MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00	v Tržiču: Fincantieri B - Kras ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00	v Zgoniku: Kras - GMT
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, šola Čampi Elisi: Le Vol-pi - Breg; 11.00 v Fossalonu: Fossalon -01ympia
UNDER 16 MOŠKI
9.30	v Trstu, Montecengio: CUS TS -Sloga; 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Breg
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Repnu: Sloga Koimpex - Breg Agrar; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CUS TS
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.: din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
7. marca 1987
Čeprav je izdatno deževje pred dvema letoma krizo omililo
Televizijske ekipe so odšle
toda lakota v
KARTUM - - Za pomoč zadolženi tujci odhajajo, svoje stvari so pospravile tudi televizijske snemalne ekipe, toda lakota v Sudanu ostaja. Ni tako huda kot pred dvema, tremi leti, ker si država prizadeva odpraviti posledice pomanjkanja živeža v domala vseh predelih. Toda povezave so slabe, civilna vojna se nadaljuje, birokracija pa kraljuje.
V vzhodnem predelu države pol drugi milijon Sudancev živi samo zaradi izrednega stanja. Pomoč potrebujejo tudi v zahodnih pokrajinah, v Darfuru in Kordofanu, nadalje grozi lakota 800.000 prebivalcem na jugu, kakor tudi 400.000 beguncem, ki so se umaknili s svojih domov zaradi državljanske vojne.
Komisar za pomoč Kamel Shawki zatrjuje, da potrebujejo vsaj 71 tisoč ton hrane, če se hoče odpraviti lakota pri 6 milijonih oseb na jugu države. Ker se maja pričenja deževna doba, bodo nastale težave pri prevozih.
Na svetu so se za lakoto v Sudanu začeli zanimati 'septembra 1986: takrat je v Sudanu stradalo dva milijona ljudi. Dovažali so jim jo po letalskem mostu in ob veliki reklamni propagandi. Potrebno je bilo nekaj mesecev, da je
Sudanu ostaja
prišla na cilj. To se je zgodilo šele v polovici oktobra, toda takrat se v svetu za vprašanje lakote v Sudanu niso zanimali več.
Shawki je nato povedal, da so imeli zadnji dve leti dovolj dežja in zato se takšna suša kot v letih 1984—85 ne bi smela več ponoviti.
Sudan pestijo še druge težave. Tako so se v zahodnih predelih pojavile podgane in miši, ki glodajo komaj zasajena drevesca. Ob Rdečem morju pridelek uničujejo oblaki kobilic. Najbolj trpijo lakoto prebivalci gričevnatega predela ob Rdečem morju, kjer so živinorejci izgubili vso živino. Nesmiselno bi bilo, preskrbeti jim nove črede. Žanje je edina rešitev preselitev v druge kraje.
Po mnenju Shawkija bi hrana za Sudan morala priti na cilj pred deževjem. Ne samo zato, ker je v tisti dobi prevoz otežkočen, ampak tudi zato, ker so takrat aktivnejši uporniki, ki zahtevajo več avtonomije od centralne vlade.
Težave v prevozu hrane povzročajo tudi uporniki v severnih predelih Ugande. Njim se je sicer mogoče izogniti, ker se je varnost izboljšala, vendar se podaljša pot.
Sneg pobelil Akropolo
Val slabega vremena je zajel tudi Grčijo in povzročil dokaj sugestivno sneženje, ki je odelo tudi Zevsovo svetišče v Atenah	(AP)
Smrtna kazen zaradi heroina
V Maleziji so obsodili na smrt Britanca Gregoryja Derricka, pri katerem so dobili 576 gramov heroina _	(Telefoto AP)
Pizza-connection: nič prostosti za obtožene
NEW YORK - Zvezni sodnik Pierre Leval, ki že 17 mesecev vodi tako imenovani proces pizza-connection (v resnici najdaljši v zgodovini ameriškega sodstva), je zavrnil prošnjo o prostosti proti varščini za 12 od 18 obtožencev. Te so porotniki (tri ženske in osem moških) v ponedeljek spoznali za krive nezakonitega trgovanja z mamili v vrednosti več milijonov dolarjev, razsodbo pa bodo izrekli 5. maja in večina jih tvega dosmrtno ječo. Leval ne dovoli dvanajsterici na prostost zato, ker gre po njegovem za ljudi, ki ne dajejo nobenega jamstva, da ne bodo pobegnili, kot tudi, da ne bodo ogrožali varnosti drugih. Pripomnil je, da bodo mnogi nujno trdo kaznovani in nekateri obvezno strogo, ker so prenevarni širši skupnosti.
Umik SZ iz Afganistana
ŽENEVA — Sovjetska zveza bo umaknila vse svoje čete iz Afganistana menda najpozneje čez 18 mesecev. Tako je vsaj moč sklepati iz besed zunanjega -ministra Ševardnad-zeja, po katerih bo do umika prišlo prej kot v 22 mesecih, ki jih je minister navedel še pred nekaj dnevi kot novi rok. Ševardnadze je zdaj v Ženevi, kjer se s pakistanskim zunanjim ministrom udeležuje novega
kroga pogajanj za mir v Afganistanu, ki trajajo že od leta 1981 in jih vodi podtajnik OZN Diego Cordo-vez.
Neimenovani glasnik mednarodne organizacije je poudaril, da pomeni nova poteza Gorbačova še en korak naprej na poti k uspešnemu izidu pogajanj, in dodal, da se bodo slednja nadaljevala ves prihodnji teden.
»To pa je druga supernova...«
TORONTO — Supernova 1987 A, ki jo zvezdoslovci opazujejo že od 23. februarja, poskrbi vsak dan za novo iznenadenje. Zdaj so na primer ugotovili, da ne gre za eksplozijo tiste velikanske zvezde v Magellanovem oblaku, ki je od nas oddaljena 150.000 svetlobnih let, ampak za neko drugo, ki je tam »v bližini«. Prav tako je astronome zbegalo dejstvo, da se svetloba supernove ne veča in tudi ne manjša, kar bi bilo normalno, ampak ostaja nespremenjena.
Supernova se pojavi, ko zvezda, ki je veliko večja od našega Sonca, sprosti iz sebe vso jedrsko energijo in eksplodira. Zdajšnji pojav vidijo lahko samo na južni zemeljski polobli.
25 aretacij zaradi mamil
PALERMO — Agenti palermskega letečega oddelka policije so s sodelovanjem kvesture v Cosenzi aretirali kar 25 oseb, ki so vpletene v široko razpredeno mrežo razpečevalcev mamil. Dvajset so jih zaprli na območju Palerma, tri v Kalabriji, po eno pa v Mesini in Salernu.
Širokopotezno čistko s hišnimi preiskavami in zasledovanji je sprožilo že januarja lansko leto državno tožilstvo v Palermu in naposled izdalo 28 zapornih nalogov. Akcijo, ki se še ni končala, ker iščejo zdaj rafinerijo za pridelavo čistega heroina iz morfija, vodi 200 specializiranih policistov z nalašč za to izurjenimi psi.
Med aretiranimi so številni mafijci, o katerih imajo v policijskih uradih zajetne dosjeje, lastniki uvozno-izvoznih podjetij in tvdrk za predelavo rib, a tudi navidezno neoporečne osebnosti: na primer občinski odbornik za zdravstvo v Baghe-rii Giuseppe Tičali, 40 let, demokristjan, pa tudi njegov sin in zet.
Kakšno pot so ubirala mamila? S Sicilije in iz Kalabrije v jugovzhodno Azijo oziroma v severno Evropo, od tod pa seveda v Združene države Amerike. Sjcer pa je morfij prihajal iz Turčije: na ribiških ladjah so ga pripeljali na Sicilijo, tu so ga rafinirali in dobili heroin, kon--čni izdelek pa poslali na tuje kot ribjo konzervo v škatli...
Papež ni predlagal pomilostitve za Agco
RIM — Papež ni nikoli zahteval od predsednika Cossige pomilostitve za svojega napadalca. Agencija Kronos je v dobro obveščenih vatikanskih krogih izvedela, da je včerajšnjo izjavo msgr. Giulia Nicolinija, namestnika direktorja tiskovnega urada, o možnosti papeževega predloga Cossigi za pomilostitev Agce, mogoče razumeti »bolj v negativnem kot pozitivnem ključu«. Upoštevati je namreč potrebno, da je Sveta stolica na pravni položaj Agce vedno gledala s človeškega gledišča.
Rodila v avtu
RIM — Neka mladenka je včeraj rodila v avtomobilu pred oddelkom za hitro pomoč, ker dežurni zdravnik, ki je takrat počival, ni prišel pravočasno. Dogodek se ni pripetil v kakšni državi v razvoju, ampak v Rimu, pred bolnišnico San Giovanni. Novorojenka je zdrava in tehta 3 kg, zdravnika pa so prijavili sodišču, ker ni nudil pomoči.
Paola Marinelli, stara 20 let, se je včeraj v družbi brata in moža pripeljala v bolnišnico, ker je imela porodne krče. Bolničarji so poklicali na pomoč zdravnika, ki je takrat počival, in med »pogajanji« med bolničarji in zdravnikom se je rodila deklica.
Po sprejemu porodnice v bolnišnico je njen mož Bruno Fočo odšel na komisariat policije in zdravnika prijavil. Policija je zapisnik poslala sodniku, ki je zdravnika obtožil, ker porodnici ni nudil pomoči.
Rudolf Hess hudo bolan?
s_
Hitlerjeva desna roka, 92-letni Rudolf Hess (na sliki ga vidimo leta 1945) je zadnji gost berlinske kaznilnice za vojne kriminale Spandau. Pred kratkim ga je obšla slabost, zaradi katere so ga sprejeli v eno izmed britanskih vojaških bolnišnic v Berlinu	(AP)
Gverilci fronte Polisario med dvema ognjema v Sahari
LIBREVILLE — Gabon, afriška država, ki je navezala najtesnejše stike z Marokom, dokaj zaskrbljeno gleda na Zahodno Saharo, kjer se nadaljujejo trenja med marokansko vojsko in gverilci indipendentistične fronte Polisario.
V Maroku so pravkar začeli z gradnjo šestega obrambnega zidu, ki bi moral članom fronte Polisario onemogočiti dostop do Atlantskega oceana, kjer gverilci običajno napadajo marokanske ribiške ladje, napadi oboroženih indi-pendentistov pa so se še zaostrili. Poleg tega pa gre v primeru gradnje zidu med Mahbesom in Farsio, južno od bivše španske kolonije Rio de Oro (danes Zahodne Sahare), za delno vmešavanje v notranje zadeve sosednje države, Mavretanije.
Tej je uspelo, da se je leta 1978 odrekla »puščavski vojni« in od takrat si prizadeva - čeprav z velikimi težavami - da ohrani svojo neodvisnost. Gradnja novega zidu ogroža to rahlo ravnovesje, v kolikor potiska blazinico fronte Polisario na zahodno območje Saharske puščave, torej tudi proti Mavretaniji. Neredi in stalni napadi gverilcev so le malo v skladu z optimističnim gledanjem generalnega tajnika OZN, ki trdi, da bi se lahko pogajali za konec desetletne »puščavske vojne«.
Italijanski vojaki v Pržemyslu
VARŠAVA Lvovska taborišča so še vedno .ena izmed osrednjih tem, s katerimi se ukvarja poljski tisk. Tokrat je nekaj novih vesti posredovalo glasilo poljske vojske Zolnierz Wol-nosci, ki trdi, da so po 8. septembru 1943 nacisti poklali pri Lvovu le del italijanskih vojnih ujetnikov. Dobršen del jetnikov, preko 5.000, naj bi jih poklali v taboriščih pri Pržemyslu.
V članku, ki nosi naslov »Italijanska trasa vodi v Pržemysl«, piše, da so z železniške postaje Lvov-Podzamcz v zadnjih dneh septembra 1943 odpotovali prvi transporti italijanskih vojnih ujetnikov. V istem obdobju, poroča avtor članka, so nacisti aretirali itali-
janski generalni štab v celoti in nekaj stotin vojakov, ki so imeli svoje bivališče v lvovski vojašnici. Oficirje naj bi pobili v Lvovu, vojake pa naj bi deportirali neznano kam.
Najbrž so jih namenili v velika taborišča za vojne ujetnike, ki sta delovala pri Pržemyslu, in sicer v taborišče št. 315 - Pikulice-Niechrybka in v znatno manjše taborišče št. 327 v Ul. Pržekopovva. V teh taboriščih so bili, poleg italijanskih vojakov, zaprti tudi Francozi, Jugoslovani, Nizozemci in vojaki iz SZ. Veliko jih je umrlo zaradi bolezni, ogromno pa naj bi jih poklali nacisti v taboriščih samih ali v bližnjih samotnih krajih.