VESTNIK OKRAJA KOPER LETO L Koper, 20. aprila 1956 ŠTEV. 23 VSEBINA Objave občinskih ljudskih odborov — Odlok o preprečevanju manjše škode na poljih, vrtovih in gozdovih občine Postojna — Odlok o upravljanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja, javnih vodnjakov in napajališč v občini Postojna — Odredba o najkrajšem poslovnem času v trgovinah na območju občine Sežana — Odredba o poslovnem času v gostinskih podjetjih in gostiščih na območju občine Sežana — Odlok o turistični taksi v občini Pivka — Odlok o začasnem finansiranju predračunskih izdatkov sklada za obnovo, gojitev in varstvo gozdov Občinskega ljudskega odbora Pivka za prvo tromesečje 1956 — Odlok o razglasitvi 4. aprila za ljudski praznik občine Pivka — Odlok o potrditvi predračuna dohodkov in izdatkov sklada za obnovo, gojitev in varstvo gozdov Objave občinskih Občina Postojna Na podlagi 12. in 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur 1. LRS, št. 19/52) ter 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ, št. 46/51 in 58/55) je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 10. marca 1956 sprejel ODLOK O PREPREČEVANJU MANJŠE ŠKODE NA POLJIH, VRTOVIH IN GOZDOVIH I. Člen Da se prepreči povzročanje poljske škode na kmetijskih in podobnih zemljiščih, se prepoveduje: 1. hoditi, voziti in polegati po vrtovih, sadovnjakih, travnikih, po obdelanih in za obdelavo pripravljenih njivah; 2. poškodovati in rušiti ograje in plotove, ki služijo za zavarovanje kmetijskih zemljišč ter odstranjevati varnostne ter opozorilne napisne table; 3. samovoljno odpirati steze in poti preko tujih zemljišč ter prekopavati in zaoravati skupne poti; 4. premikati mejnike, orati, kositi, sekati drva in pasti živino preko mej lastnega zemljišča; 5. samovoljno na tujih zemljiščih lomiti in trgati veje, cvetje in plodove, odstranjevati trtno kolje in podobno, kopati zemljo, pesek in kamenje in podobno, pobirati steljo, odpadno sadje in podobno; 6. odmetavati in odlagati na tuja zemljišča kamenje, smeti in druge odpadke; 7. paša živine izven ograjenih prostorov brez nadzorstva; če se pase živina na majhnem zemljišču in v taki legi, da se mora predvidevati, da bo šla živina preko meje na tuje zemljišče ali na istem povzročila škodo, mora biti živina privezana; pri gonji na pašo čez polja mimo odprtih vrtov in vinogradov, mora biti živina privezana ali posebno skrbno zavarovana; 8. puščanje kokoši in druge perutnine na tuja zemljišča. Občinskega ljudskega odbora Pivka za prvo tromesečje 1956 — Odločba o določitvi števila članov šolskih odborov na območju občine Pivka — Odlok o določitvi delovnega področja krajevnih uradov občine Pivka — Odlok o splošnem hišnem redu na območju občine Koper — Odlok o postopku pri razdeljevanju stanovanj v občini Koper — Odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine Koper — Odlok o -ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Koper — Sklep o izvolitvi novih dveh čianov v Svet za splošno upravo občine Izola Poročilo s sej svetov OLO Opozorilo delodajalcem Nova tarifa za prispevek gozdnega sklada Navodila za registracijo stainega prebivalstva Opozorilo tržne inšpekcije Register gospodarskih in zadružnih organizacij ljudskih odborov 2. člen Kršitve prepovedi, navedene v 1. členu tega odloka se kaznujejo: a) prepovedi, določene pod 1. in 8. točko, do 1.000 — din, b) prepovedi, določene pod 3., 5., 6. in 7. točko, do 2.000.— din, * c) prepovedi, določene pod 2. in 3. točko, do 3.000.— din. Upravno-kazenski postopek vodi občinski sodnik za prekrške na predlog oškodovanca. 3. člen Za prekrške, ki jih storijo otroci in mladostniki, so odgovorni njihovi starši oziroma skrbniki. 4. člen Ta odlok se objavi na oglasnih deskah Občinskega ljudskega odbora, veljati pa začne 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. Št. 943/1 Postojna, 10. marca 1956. Predsednik Jože Baša 1. r. Na podlagi 8. in 24. člena Statuta občine Postojna, 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ. št. 26/55) ter 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. i. FLRJ, št. 46/51 in 58/55) je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 10. marca 1956 sprejel ODLOK O UPRAVLJANJU IN VZDRŽEVANJU VODOVODNEGA OMREŽJA, JAVNIH VODNJAKOV IN NAPAJALIŠČ. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Vodovodno omrežje z vsemi napravami, javne vodnjake in napajališča na območju občine Postojna, ki so splošno ljudsko premoženje, upravlja in vzdržuje Zavod za komunalno gospodarstvo Postojna, po doloČ- Stran 202 URADNI VESTNIK Štev. 23 — 20. aprila 1956 bah tega odloka in navodilih Občinskega ljudskega odbora Postojna. . , ^ Dolžr ost Zavoda za komunalno gospodarstvo * o-stojna je, da oskrbuje mesto in naselja, ki spadajo v njegovo območje, z zdravo vodo za pitje, za gospodinjstvo, industrijo, obrt in za druge potrebe. Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Obe tn-skega ljudskega odbora Postojna lahko odredi oddajo vode tudi lastnikom zemljišč izven območja občine Postojna, ako ležijo zemljišča v neposredni bližini vodovodnega* omrežja, javnih vodnjakov in napajališč. 2. člen Zavod za komunalno gospodarstvo Postojna mora dobavljati vodo stalno in neprekinjeno. Ta obveznost preneha zaradi višje sile, ali če se pogonske naprave pokvarijo, oziroma, če nastanejo kake druge tehnične okvare na vodovodnih napravah, javnih vodnjakih in napajališčih. V tem primeru je zavod dolžan okvare čimprej popraviti. Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Postojna lahko vsak čas omeji ali do preklica ukine dobavo večjih količin v^de v obrtne ali industrijske namene, če je mnenja, da razpoložljiva voda ne zadostuje za potrebe prebivalstva. 3. člen Sredstva za upravljanje in vzdrževanje vodovodov, javnih vodnjakov in napajališč se ustvarijo s pobiranjem vodarine, ki so jo dolžni koristniki vode in naprav plačevati po tarifi, predpisani s tem odlokom. 4. člen Koristniki vode in vodnih naprav so dolžni: a) skrbeti za pravilno ravnanje z javnimi vodnimi napravami, b) skrbeti za čistočo in higieno v neposredni bližini teh naprav, c) preprečevati poškodbe, d) prijaviti vsako samovoljno dejanje, ki bi imelo za posledico okvaro vodnih naprav ali okuženje vode. II. POSEBNE DOLOČBE 5. člen Odpiranje in zapiranje naprav za zajetje vode, zbiralnikov, rezervoarjev in hidrantov je dovoljeno samo Zavodu za komunalno gospodarstvo Postojna. V primeru požara ali druge elementarne nezgode smejo to storiti tudi gasilci, člani protiletalske zaščite ali druge osebe. 6. člen Obstoječe vodovodne naprave je koristiti smotrno. Nadzorstvo nad koriščenjem javnih vodnih naprav opravljajo Zavod za komunalno gospodarstvo Postojna in krajevni odbori. Napeljava novih hišnih priključkov od javnih vodnih naprav, kakor tudi spremembe že obstoječih priključkov so dovoljene samo po predhodni odobritvi Zavoda za komunalno gospodarstvo Postojna. Vsa dela morajo biti izvršena v skladu z zdravstvenimi, higienskimi, gradbenimi in ostalimi tehničnimi predpisi. Prošnji za priključek je treba priložiti situacijski načrt nepremičnine, ki naj bi bila priključena k javni vodni napravi. Z dnem, ko prevzame priključek lastnik nepremičnine, preidejo nanj vse pravice in obveznosti v zvezi z vodovodom, kakor tudi vsa popravila priključka ob okvari. Za morebitne zaostanke v plačilu odgovarja poleg prejšnjega lastnika tudi novi lastnik. 7. člen Koristniki morajo redno vzdrževati hišne priključke in vodne naprave ter takoj popraviti nastale okvare. 8. člen Koristniki vode morajo prijaviti Zavodu za komunalno gospodarstvo Postojna vsako spremembo v številu prebivalcev, če ti bivajo nad mesec dni v njihovem poslopju, kakor tudi vsako spremembo v šte- vilu goveda, konj in drobnice, ki jih vzdržujejo sami ali njihovi stanovalci v poslopju. Spremembo je javiti v roku lo dni. 9. čien Spojne vode sme izvrševati ter pregledovati in preizkušati napeljavo v zasebnih in javnih zgradbah samo Zavod za komunalno gospodarstvo Postojna in zasebni inštalaterji z obrtnim dovoljenjem. 10. člen Za novo priključitev hišne ali kakršnekoli vodovodne instalacije, plačajo koristniki prispevek Zavodu za komunalno gospodarstvo Postojna in sicer obrtni in industrijski obrati po din 1.000.—, drugi koristnik pa po din 500.—. 11. člen Zavod za komunalno gospodarstvo Postojna vodi pregled nad obstoječimi vodovodi, javnimi vodnjaki in napajališči. Pregled vsebuje vse tehnične naprave in njihovo lokacijo. 12. člen Vodarina, ki je določena s tarifo tega odloka, se obračunava in plačuje mesečno za nazaj do vsakega 14. v mesecu. Vodarino pobira Zavod za komunalno gospodarstvo Postojna. če odjemalec kljub ponovnemu opominu ne plača dveh zaporednih obrokov zapadle vodarine, mu Zavod za komunalno gospodarstvo Postojna ustavi na-daljno dobavo vode. Voda se znova odpre šele tedaj, ko odjemalec poravna vse zaostanke z zamudnimi obrestmi vred in plača stroške ponovnega priključka v znesku 200.— dinarjev. Od nepravočasne placane vodarine se zaračunajo zamudne obresti v višini 6% letno. O plačani vodarini se izda potrdilo. 13. Člen Samski podnajemniki se štejejo za družinske člane najemnikov in se njihov delež vodarine zaračuna najemniku. 14. člen Prepovedana je uporaba pitne vode iz vodovodnega omrežja, javnih vodnjakov in napajališč za zalivanje vrtov, za pranje in druge gospodinjske namene tam, kjer je na razpolago v bližini druga voda. Gradbena podjetja in zasebni graditelji, ki rabijo vodo pri gradnjah, si morajo izposlovati pri Zavodu za komunalno gospodarstvo Postojna dovoljenje za uporabo vode iz vodovodnega mrežja, javnih vodnjakov in napajališč. 15. člen Osnova za obračunavanje vodarine je število članov gospodinjstva, število goveda, konjev, mul, mezgov, oslov, prašičev in drobnice. Podatke o številu družinskih članov vključno podnajemnikov ter podatke o številčnemu stanju živine zbere Zavod za komunalno gospodarstvo Postojna na podlagi evidence in poizvedovanj. 16. člen Denarna sredstva, ki se ustvarijo po tem odloku, se stekajo na račun Zavoda za komunalno gospodarstvo Postojna in se uporabijo za upravljanje, vzdrževanje, čiščenje in razkuževanje, popravila in obnavljanje ter novogradnjo vodovodov, javnih vodnjakov in napajališč. III. TARIFA 17. člen Vodarina se odmeri in plačuje po naslednji tarifi: Tarifna številka 1. — Vodarina za potrošnjo vode po prebivalstvu. Gospodinjstva, ki koristijo vodo iz javnih vodnih naprav, plačajo za vsakega člana gospodinjstva porabljene vode: a) v krajih, kjer je vodovodno omrežje s staino aii dnevno vodo, osnovno vodarino od osebe mesečno 38.— din; b) od urejene kopalnice dodatno vodarino od osebe mesečno 15.— din- c) v krajih z vodovodnim omrežjem, kjer priteka vo- Štev. 23 — 20. aprila 1956 URADNI VESTNIK Stran 203 da od časa do časa, osnovno vodarino od osebe mesečno 20.— din; č) iz javnih vodovodnih izlivkov od osebe osnovno vodarino mesečno 15.— din; d) iz javnih vodnjakov od osebe osnovno vodarino mesečno 10.— din. Tariina številka 2. — Vodarina za potrošnjo vode za živino. Gospodarstva, ki koristijo vodo iz javnih vodnih naprav za napajanje živine ali prašičev, za kuhanje prašičje krme, za čiščenje živali in posode, ako ni dogovorjeno z njimi plačevanje vodarine v pavšalnem znesku: a) iz vodovoda (priključki in korita): — za govedo in konje mesečno od glave 25.— din, — za prašiče in drobnico mesečno od glave 5.— din, b) iz javnih vodnjakov: — za govedo in konje mesečno od glave 15.— din, — za prašiče in drobnico od glave 5.— din, c) iz javnih napajališč (kalov): — ne glede na vrsto živine mesečno od glave 5.— din. Tarifna številka 3. — Vodarina za potrošnjo vode v podjetjih, obrtih in finančno samostojnih zavodih: Podjetja, obrti, gostišča, ustanove, zavodi in uradi, kjer ni vodovodnih naprav, plačujejo vodarino dnevno 70.— din. Tarifna številka 4. — Vodarina za odjemalce vode, ki imajo montirane vodomere. Odjemalci vode, ki imajo montirane vodomere, plačujejo za porabo vode v gospodinjstvu 13.— din za m\ za porabo v ustanovah in obrtih 20.— din za m^ in za porabo v industrijske in gradbene namene po 25.— din za m^ porabljene vode. 18. člen Pri začasni izredni uporabi vode iz vodovodnega omrežja javnih vodnjakov in napajališč, ki pa se mora prej pismeno sporočiti Zavodu za komunalno gospodarstvo Postojna, določi uprava tega zavoda pavšalno vodarino po ceni 50.— din za m 3 dejansko oziroma domnevno porabljene vode. IV.KAZENSKE DOLOČBE 19. člen Vsako samovoljjno in škodljivo ravnanje z vodnimi napravami, ki nasprotuje določbam tega odloka, se kaznuje kot upravni prekršek. 20. člen Z denarno kaznijo do 3.000.—- din se kaznuje: a) kdor spremeni ali samovoljno priključi hišni oziroma'zemljiški vod k javni vodni napravi; b) kdor poškoduje javne vodovodne naprave; c) kdor odlaga odpadke ali smeti ali pere v bližini vodovodnih naprav ali drugače povzroči nevarnost, da se voda okuži; ^ č) lastnik, najemnik ali upravitelj poslopja, iz katerega se stekajo gnojnica aii razne odplake k vodovodnemu omrežju ali javnim vodnjakom. 21. člen Z denarno kaznijo po 2.000.— din se kaznuje: a) kdor samovoljno odpira in zapira naprave za zajete vode, ventile, zasunke, hidrante, zbiralnike, čistilnike in rezervoarje; b) kdor uporablja vodo, določeno v 14. členu tega odloka, ne da si poprej priskrbi potrebno dovoljenje; c) kdor ne poskrbi za takojšnje popravilo okvar na priključkih v njegovo hišo aii v gospodarsko poslopje; č) poglavar družine, ki v določenem roku ne prijavi spremembe števila članov gospodinjstvo ali števila živine, ki je osnova za odmero vodarine. 22. člen Poleg plačila kazni za prekrške so storilci dolžni poravnati tudi povzročeno škodo. Za škodo, ki jo povzročajo otroci do 14 let starosti, so odgovorni njihovi starši oziroma skrbniki. 23. člen Upravni kazenski postopek za prekrške, storjene po tem odloku, vodi sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Postojna. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Postojna. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok LOMO Postojna o upravi in vzdrževanju vodovodnega omrežja, št. I/T-315 2-54 z dne 10. aprila 1954 (Ur. 1. LRS, št. 17/54) in odlok o spremembi 7. člena Odloka o upravi in vzdrževanju vodovodnega omrežja LOMO Postojna, št. 11-882/1-55 z dne 15. junija 1955 (Ur. 1. LRS, št. 30 55) ter vsi sklepi bivših občin Hruševje in Planina, ki so v nasprotju z določbami tega odloka. 26. člen Ta odlok se objavi na oglasnih deskah občinskega ljudskega odbora, veljati pa začne 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. Št. 937/1 Postojna, 10. marca 1956. Predsednik Jože Baša 1. r. Občina Sežana * Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Sežana je na podlagi drugega odstavka 59. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37-430/55) in 2. točke 53. člena Statuta občine Sežana ter po zaslišanju Trgovinske zbornice v Sežani na svoji seji 14. marca 1956 izdal ODREDBO O NAJKRAJŠEM POSLOVNEM ČASU V TRGOVINAH NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poslovni čas v trgovinah določa delavski svet podjetja oziroma delovni kolektiv trgovine. Ta odredba določa le najkrajši poslovni čas, v katerem morajo biti trgovine odprte. 2. člen Poslovni čas je različen pozimi in poleti. Poletni Čas se šteje od 1. maja do 30. septembra, zimski čas pa od 1. oktobra do 30. aprila. 3. člen Poslovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu vsake trgovine. II. POSLOVNI ČAS OB DELAVNIKIH 4. člen a) Prodajalne svežega in suhega mesa ter mesnih izdelkov (mesnice) morajo biti odprte, razen ob ponedeljkih: v poletnem času od 6. do 11. in od 16. do 18. ure; v zimskem času od 7. do 12. in od 15. do 17. ure; ob ponedeljkih smejo biti v poletnem in zimskem času zaprte. Ta poslovni čas velja za tiste prodajalne, ki poslujejo vsak dan; take, ki poslujejo največ dvakrat v tednu, morajo biti odprte v določenih dneh od 7. do 11. ure. b) Prodajalne kruha morajo biti odprte: v poletnem času od 6. do 12. in od 16. do 17. ure; v zimskem času od 6.30 do 12. in od 14. do 15.30 ure. , c) Prodajalne slaščičarskih izdelkov morajo biti odprte ne glede na letni čas nepretrgoma od 7. do 20. ure. č) Prodajalne tobačnih izdelkov (trafike) morajo biti odprte: Stran 204 URADNI VESTNIK Štev. 23 — 20. aprila 1956 v poletnem času od 6. do 12. in od 16. do 18. ure, v zimskem času od 7. do 12. in od 15. do 18. ure. Prodajalna tobačnih izdelkov (trafika) na železniški postaji v Sežani mora biti odprta ne glede na letni čas od 7. do 11. in od 14. do 18. ure. d) vse druge trgovine morajo biti odprte: v poletnem času od 7. do 12. in od 15. do 17. ure, v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. En dan v tednu, razen ob sobotah, smejo biti trgovine popoldne zaprte z izjemo ene dežurne trgovine s prehrano. Določba prejšnjega odstavka ne velja za prodajalne sadja in zelenjave. Ob nedeljah, priznanih praznikih in sejemskih dnevih smejo trgovska podjetja in trgovine prodajati svoje blago na stojnicah od 8. do 15. ure ne glede na letni čas. III. POSLOVNI CAS OB NEDELJAH IN PRIZNANIH PRAZNIKIH 5. člen Ob nedeljah in priznanih praznikih smejo biti trgovine zaprte, vendar: a) prodajalne svežega mesa (mesnice) morajo biti odprte: v poletnem času od 6. do 10. ure; v zimskem času od 7. do 10. ure: b) prodajalne slaščičarskih izdelkov murai o biti odprte od 7. do 19. ure ne glede na ietni čas; c) v Sežani mora biti ob nedeljah in priznanih praznikih odprta izmenoma ena trafika od 8. do 11. ure. IV. KONČNA DOLOČBA: 6. Člen Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper in stopi v veljavo 15 dni po objavi. Štev. 02/2-774/1-56 Sežana, 14. marca 1956. Predsednik sveta Karlo Turk, 1. r. Predsednik Alfonz Grmek, 1. r. Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Sežana je na podlagi 48. člena Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63/54) v zvezi z določbami Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371/55) in z drugo točko 53. člena Statuta občine Sežana na seji dne 14. marca 1956 izdal ODREDBO O POSLOVNEM ČASU V GOSTINSKIH PODJETJIH IN GOSTIŠČIH NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA 1. člen Poslovni čas, v katerem je gostinsko podjetje oziroma gostišče odprto, določi njegov delavski svet oziroma delovni kolektiv, ter obrtniki zasebnih gostišč. Ta odredba določa le najkrajši poslovni čas, v katerem morajo in najdaljši čas ponoči, do katerega smejo biti gostinska podjetja in gostišča odprta. 2. člen Gostinska podjetja in gostišča lahko za posamezne primere zaprosijo za podaljšanje poslovnega časa. Dovoljenje izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. 3. člen Poslovni čas mora biti v vsakem obratu objavljen na vidnem mestu. 4. člen Mlečna restavracija v Sežani mora biti odprta, ne glede na letni čas, razen ob ponedeljkih popoldne od 5,30. ure do 20. ure. Ob ponedeljkih popoldne sme biti zaprta. Ob nedeljah in priznanih praznikih mora biti odprta od 6. do H. ure in od 14. do 18. ure. 5. člen Vsa druga gostinska podjetja in gostišča morajo biti odprta ne glede na letni čas, ob delavnikih, ob nedeljah in priznanih praznikih od 7. do 22. ure nepretrgoma, ne smejo pa se odpirati pred 5. uro in ne smejo biti odprta preko 24. ure, razen hotelov in no-Čišč, ki smejo biti odprta časovno neomejeno. 6. člen Gostinska podjetja in gostišča na železniških in avtobusnih postajah smejo biti odprta preko določenega najdaljšega poslovnega časa tudi pol ure pred prihodom prvega in eno uro po prihodu zadnjega vlaka oziroma avtobusa. 7. člen Gostinska podjetja in gostišča smejo biti odprta vso noč ob tehle dnevih: a) od 30. aprila na 1. maj in od 1. maja na 2. maj; b) od 21. julija na 22. julij; c) od 28. novembra na 29. november in od 29. novembra na 30. november; d) od 31. decembra na 1. januar in od 1. januarja na 2. januar. 8. Člen Kršitve te odredbe se kaznujejo po določbah 2. točke 78. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih. 9. člen Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper in stopi v veljavo 15 dni po objavi. Štev. 02/2-775/1 Sežana, 14. marca 1956. Predsednik sveta Karlo Turk, 1. r. Predsednik Alfonz Grmek, 1. r. Občina Pivka Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka in 3. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davgk (Uradni list FLRJ št. 19-188/53) ja Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 24. marca 1956 sprejel ODLOK O TURISTIČNI TAKSI 1. člen Turistično takso so dolžni plačati tisti, ki se mudijo kot turist na območju Občinskega ljudskega odbora Pivka. Turist je vsakdo, ki v Pivki nima stalnega bivališča In prenočuje tukaj vsaj enkrat. 2. člen Turistična taksa se pobira od nočnin in jo plača vsak turist, ki proti plačilu prenočnine prenočuje v gostinskem podjetju oziroma gostišču ali pri zasebniku, ki izdaja tujske sobe. 3. člen Turistična taksa znaša za vsako noč: a) v glavni sezoni od 16. junija do 31. avgusta: za inozemce 50.—, za tuzemce 26.—; b) izven glavne sezone: za inozemce 29.— din od osebe. 4. člen Turistične takse ne plačajo tisti, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje zavod za socialno zavarovanje in invalidi, ki se mudijo na območju Občinskega ljudskega odbora Pivka, ter osebe, ki so oproščene plačila takse po posebnih predpisih. 5. člen Gostinska podjetja in gostišča ter zasebniki morajo odvajati pobrano turistično takso Občinskemu ljudskemu odboru Pivka po določbah o plačevanju prometnega davka do vsakega petega v mesecu za pretekli mesec. Štev. 23 20. aprila 1956 URADNI VESTNIK Stran 205 6. člen Taksa se pobira v gotovini. Dohodki turistične takse se smejo uporabiti samo za komunalne gradnje. 7. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.. štev. 01-666 3 Pivka, 24 marca 1956. Predsednik Milan Zakrajšek, 1. r. Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka ter 1. in 4. člena Zakona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (Uradni list LRS št. 13-39/54) ob uporabi 29. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 24. marca 1956 sprejel ODLOK O ZAČASNEM FINANSIRANJU PREDRAČUNSKIH IZDATKOV SKLADA ZA OBNOVO, GOJITEV IN VARSTVO GOZDOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PIVKA ZA PRVO TROMESEČJE 1956 1. člen Dokler ne bo sprejet predračun dohodkov in izdatkov občinskega sklada za obnovo, gojitev in varstvo gozdov za leto 1956, se bodo finansirali izdatki tega sklada po tromesečnem planu za prvo tromesečje 1956. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku za prvo tromesečje 1956 so sestavni del predračuna sklada za leto 1956. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku za prvo tromesečje 1956 so sestavni del predračuna sklada za leto 1956. 3. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje. Štev. 01-642 1 Pivka, 24. marca 1956. Predsednik Milan Zakrajšek, 1. r. Dne 4. aprila 1942 so v Pivki počile prve partizanske puške na sovražnika slovenskega naroda. S tem dnem je prebivalstvo občine Pivka začelo ostro borbo zoper sovražnika in končno doseglo svoj cilj — osvoboditev. Zato je Občinski ljudski odbor Pivka na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka in na predlog Občinskega odbora Zveze borcev NOV na svoji seji dne 24. marca 1956 sprejel ODLOK O RAZGLASITVI 4. APRILA ZA BJUDSKI PRAZNIK OBČINE PIVKA 1. člen 4. april se razglaša za občinski ljudski praznik občine Pivka. 2. člen Občinski ljudski praznik bivše občine Pivka (27. april) postane krajevni praznik naselja Pivka in okoliških vasi. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v "Uradnem vestniku" okraja Koper. S tem dnem preneha veljati odlok o razglasitvi 27. aprila za ljudski praznik občine Pivka (Uradni list LRS št. 6-22/53). Štev. 01-847/1 Pivka, 24. marca 1956. Predsednik Milan Zakrajšek, 1. r. Na podlagi 2. točke 24 člena Statuta občine Pivka in 1. in 4. člena Zakona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo ogzdov (Uradni list Št. 13-39 54) ter 9., 24. in 29. člena uredbe o ustanovitvi in upravljanju gozdnih skladov (Uradni list FLRJ št. 46-494 55) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 24. marca 1956 sprejel ODLOK O POTRDITVI PREDRAČUNA DOHODKOV IN IZDATKOV SKLADA ZA OBNOVO. GOJITEV IN VARSTVO GOZDOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PIVKA ZA PRVO TROMESEČJE 1956 1. Člen Potrjuje se predračun dohodkov in izdatkov sklada za bbnovo, gojitev in varstvo gozdov Občinskega ljudskega odbora Pivka za prvo tromesečje 1956, ki s posebnimi prilogami obsega: dohodke v znesku 1,913.000.— dinarjev in izdatke v znesku 1,913.000 — dinarjev. 2. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje. Štev. 01-841/1 Pivka, 24. marca 1956. Predsednik Milan Zakrajšek, 1. r. Na podlagi 8. in 24. člena Statuta občine Pivka in 9. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11-48/55) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 24. marca 1956 sprejel ODLOČBO O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV ŠOLSKIH ODBOROV NA OBMOČJU OBČINE PIVKA I. število članov šolskih odborov na območju občine Pivka se določi takole: 1. pri osnovnih šolah: Dolane, Jurišče, Kal, Dolnja Košana, Ostrožno brdo, Palčje, Pivka, Slavina, Suhorje. Trnje in Zagorje po sedem članov, od teh: a) štiri člane izvolijo zbori volivcev ustreznega šolskega okoliša, b) dva člana imenuje občinski ljudski odbor. II. Šolski odbor Nižje gimnazije v Pivki šteje devet članov; od teh imenuje: dva člana zbor volivcev v Pivki. dva člana zbori volivcev iz šolskega okoliša, dva člana občinski ljudski odbor, enega člana profesorski zbor šole in enega člana občinski odbor Zveze borcev NOV. III. Šolski upravitelji in ravnatelj Nižje gimnazije v Pivki so po svojem položaju člani šolskih odborov. IV. Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, štev. 01/518-2 Pivka, 24. marca 1956. Predsednik Milan Zakrajšek, 1. r. Na podlagi 5. točke 89. člena Statuta občine Pivka in 36. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) v zvezi z 19. členom Zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Uradni list LRS št. 25/55) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 24. marca 1956 sprejel ODLOK O DOLOČITVI DELOVNEGA PODROČJA KRAJEVNIH ODBOROV 1. člen Krajevna urada Občinskega ljudskega odbora Pivka v Baču in Dolnji Košani opravljati poleg zadev, ki so jima dane v pristojnost po 19. členu Zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev oziroma po 89. členu statuta občine Pivka, še naslednje zadeve: Stran 206 URADNI VESTNIK Stav. 23 — 20. aprila 1956 I. Izdajanje potrdil: . , 1. Potrdila za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja glede tistih okoinosti, ki so jih pred 1. septembrom 1955 potrjevali občinski ljudski odbori (za povračilo pogrebnih stroškov, za priznanje dodatkov za pokojnino, za otroški dodatek, za uveljavljanje pravice do opreme za otroka, za zdravljenje svojcev in tako dalje); 2. potrdila o samskem stanu, 3. potrdila o premoženjskem stanju glede tistih okoinosti, ki so jih pred 1. septembrom 1955 potrjevali občinski ljudski odbori; 4. potrdila o stalnem bivališču in potrdila, da ni tržišča na območju krajevnega urada (za mesečne in letne vozovnice po železnici); 5. potrdila o ločenem Življenju (za uveljavljanje pravice do dodatkov za ločeno življenje; 6. potrdila za oprostitve in olajšave za zdravljenje glede tistih okoinosti, ki so jih pred 1. septembrom 1955 potrjevali občinski ljudski odbori (po okrajnih odlokih o olajšavah in oprostitvah za zdravstvene storitve samoplačnikom); 7. potrdila za brezplačne zdravstvene storitve in evidenco nabave zdravil osebam, ki prejemajo socialno pomoč; 8. potrdila o družinskem stanju, socialnem in premoženjskem stanju za ureditev pokojnin, invalidnin, socialnih podpor in Štipendij dijakom in študentom; 9. potrdila o zvezi z oprostitvijo carinskega koeficienta za predmete, prejete v dar iz inozemstva; 10. razna druga potrdila, ki so jih do 1. septembra 1955 izdajali občinski ljudski odbori, in ki se lahko izdajajo na osnovi lastne vednosti uslužbencev na krajevnem uradu. II. Overovljanje podpisov, pisave in prepisov, kolikor so za to pristojne občine. III. Razne zadeve: 1. izdajanje bolniških listov za invalide, 2. izdajanje objav za vozne olajšave invalidov, 3. periodično prijavljanje začasno nezaposlenih. 2. člen Tajnik občinskega ljudskega odbora izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka. 3. člen Ta odlok se objavi v ^Uradnem vestniku okraja Koper« in na krajevno običajen način na oglasnih deskah. Odlok stopi v veljavo z dnem objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper«. Štev. 01-846/1 Pivka, 24. marca 1956. Predsednik Milan Zakrajšek 1. r. Občina Koper Občinski ljudski odbor Koper je na svoji seji dne 21. marca 1956 na podlagi 8. in 24. člena Statuta občine Koper in 29. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ št. 29-344/54) v zvezi s 70. členom Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55) po predlogu komisije za vskladitev pravnih predpisov sprejel / ODLOK O SPLOŠNEM HIŠNEM REDU NA OBMOČJU OBČINE KOPER 1. Člen S splošnim hišnim redom se ureja način in uporaba v najem danih prostorov ter pravice in dolžnosti uživalcev stanovanj in hišnih lastnikov oziroma upraviteljev. 2. člen Pred vselitvijo oziroma izselitvijo je dolžan najemnik predložiti odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma javiti izselitev hišnemu svetu in stanovanjski upravi oziroma hišnemu lastniku. Ob prevzemu oziroma predaji prostorov se ugo- tovi njihovo stanje na zapisnik, ki ga podpišeta najemnik in zastopnik hišnega sveta oziroma lastnik hišo. Ob nasilni vselitvi brez odločbe občinske stanovanjske komisije je hišni svet oziroma lastnik hiše dolžan zadevo takoj prijaviti stanovanjski upravi. 3. člen Pred vselitvijo oziroma najkasneje ob vselitvi ie najemnik dolžan podpisati stanovanjsko pogodbo. Stanovalci se morajo pri vselitvi ali izselitvi ravnati po obstoječih stanovanjskih predpisih. 4. člen Najemnik sme sprejeti podnajemnika oziroma oddajati dele stanovanja v podnajem le s privolitvijo Stanovanjske uprave v skiadu z obstoječimi stanovanjskimi predpisi, izvzemši opremljene sobe in sobe, ki so določene v turistične namene. 5. člen Najemnik ne sme ob izselitvi predati stanovanjskih oziroma poslovnih prostorov v slabšem stanju, kot jih je prevzel, upoštevajoč normalno obrabo, in mora vsako okvaro, ki je nastala po njegovi krivdi, popraviti na svoje stroške, sicer stori to Stanovanjska uprava, lastnik oziroma upravitelj hiše na njegove stroške. Ob izselitvi je najemnik dolžan izročiti hišnemu svetu oziroma lastniku hiše, kjer tega ni, pa upravitelju vse ključe stanovanja, vežnih vrat ter drugih prostorov, morebitne izgubljene ključe pa mora nadomestiti. 8. člen Prenovitve ali prezidave smejo najemniki izvršiti le po poprejšnjem dovoljenju Stanovanjske uprave, lastnika oziroma upravitelja hiše v skiadu z gradbenim dovoljenjem. Ob izselitvi mora najemnik pustiti prostore brez odškodnine v neizpremenjenem stanju, razen če je bil med Stanovanjsko upravo in najemnikom sklenjen drugačen dogovor. 7. člen Skupni prostori kot dvorišče, odprte kleti, stopnišča, hodniki, stranišča, vodnjaki in podobno morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Čas ter način uporabe ter čiščenja teh prostorov doioči hišni svet, lastnik ali upravitelj v smislu določil tega odloka. 8. člen a) Najemnik je dolžan: 1. vzdrževati najete prostore v rabnem stanju, kakor jih je prevzel; 2. paziti na red in čistočo najetih in skupnih prostorov; 3. takoj prijaviti upravnemu organu oziroma hišnemu lastniku ali upravitelju pomanjkljivosti, ki jih je dolžan opraviti najemodajalec; 4. skrbeti, da se ne kvarijo vodovodne, električne, ogrevalne in druge naprave in instalacije; 5. pri dovozu kuriva, pri vselitvi in izselitvi takoj očistiti pločnike in druge prostore; b) Na lastne stroške mora najemnik: 1. čistiti dimnik in ostale kurilne naprave v rokih po veljavnih predpisih; 2. zatirati mrčes, če se pojavi; 3. oskrbeti takoj vsa popravila na instalacijah in predmetih ter nabaviti nadomestne dele, ki so se pokvarili, razbili ali zgubili po krivdi stanovalcev; 4. razkuževati stranišča brez vodnega izpiranja s primernimi dezinfekcijskimi sredstvi. Najemnik je odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi zanemarjenja njegovih dolžnosti. 9. člen Najemnikom stanovanj in skupnih prostorov je prepovedano vsako dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v stanovanju ali v hiši sploh ali pa motiti mirno sožitje med prebivalci. Prepovedano je zlasti: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni ali primerni; Štev. 23 — 20. aprila 1956 URADNI VESTNIK Stran 207 2. uporabljati stroje ali naprave, ki povzročajo hrup in ropot; 3. v času nočnega počitka od 22. do 6. ure igrati na zvočnih instrumentih, peti ali drugače kaliti nočni mir; 4. odmetavati prah in odlagati odpadke na mestih, ki niso določena za te namene; 5. iztepavati prah in odlagati odpadke na mestih, ki niso določena za te namene; 6. metati odpadke in druge predmete v vodovodne in straniščne školjke ali odtočne cevi in kanale; 7. zamazati ali poškodovati poslopja s pisanjem in pritrjevanjem plakatov v vežah ali na stopniščih, ki niso za to določena; 8. zastavljati vežo, hodnike, stopnišča, dvorišča in druge skupne prostore s kakršnimi koli predmeti; 9. po nepotrebnem trošiti vodo, puščati odprte vodne pipe, da teče voda tudi po prostorih, v skupnih prostorih pustiti prižgano luč, prati in sušiti perilo izven mesta, ki je za to določeno; 10. postavljati na okna nezavarovane posode za cvetlice in jih zalivati tako, da voda odteka po zidu; 11. hraniti na podstrešju gorljive predmete; 12. storiti kakršnokoli dejanjq, ki bi utegnilo povzročiti škodo v najetih prostorih, na poslopju in na pripadajočem zemljišču; 13. gojiti koze, ovce, prašiče ter perutnino je dovoljeno samo v za to določenih sanitarno-higienskih urejenih prostorih. 10. člen Hišni svet oziroma lastnik ali upravitelj hiše mora vzdrževati stanovanjske prostore z vsemi napravami in instalacijami na lastne stroške v raunem stanju. Najemnikom mora dovoliti uporabo vseh v najem danih in skupnih prostorov, kakor so dvorišče, pralnica, podstrešje itd. Ce lastnik oziroma upravitelj ne oskrbi pravočasno popravil, ki gredo v breme lastnika, lahko najemnik oskrbi z dovoljenjem stanovanjske uprave popravila na stroške hišnega lastnika ter dejanske stroške obračuna z najemnino. 11. člen V hišah, kjer ni hišnikov, je dolžan hišni svet (lastnik oziroma upravitelj): 1. vzdrževati pločnike ob cesti, ulici ali javni poti v snažnem in primernem stanju za promet; 2. vzdrževati stopnišča in hodnike v čistem in snažnem stanju; 3. zavarovati instalacije pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago. Vzdrževanje skupnih prostorov opravljajo najemniki po redu, ki ga predpiše hišni svet oziroma lastnik ali upravitelj hiše v sporazumu s svetom stanovalcev. Ako je v hiši nastavljen hišnik, pada na njega dolžnost za opravljanje teh del. 12. člen Z denarno kaznijo do 1.000.— dinarjev (itsoč dinarjev) se kaznuje, kdor stori dejanje v nasprotju s členom 2, 3, 4 in 9 tega odloka. Upravni kazenski postopek vodi in izreka kazni občinski sodnik za prekrške. 13. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok bivšega ljudskega odbora mestne občine Koper z dne 1. februarja 1953 o hišnem redu. 14. člen Ta odlok velja 15 dni po objavi v ^Uradnem vestniku« okraja Koper. Štev. 1689/7-56 Koper, 21. marca 1956. Predsednik Mirko Jelerčlč, ! r. ; Na podlagi 35. člena Uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Uradni list LRS št. 19-86/55) in 25. člena Statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na svoji VIII. seji dne 21. marca 195G sprejel ODLOK O POSTOPKU PRI RAZDELJEVANJU STANOVANJ I. Spiošne doiočbe 1. člen Občinski ljudski odbor dodeljuje stanovanja po svojih organih za stanovanjske zadeve samo tistim prosilcem v občini, ki izpolnjujejo pogoje po 12. in 15. členu Uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. Novim priseljencem dodeljuje občinski ljudski odbor stanovanja le v primerih, če je dal pred preselitvijo prosilcev v občino pismeno zagotovilo, da jim bo preskrbel stanovanja. Stanovanjska komisija prizna za nujne le toliko primerov iz prednjih odstavkov tega člena, kolikor jih bo mogoče rešiti v tekočem letu glede na razpoložljiva stanovanja. 2. člen Prosilcem, ki so zaposleni pri službodajalcu, ki razpolaga z lastnimi stanovanji, ki so manj obremenjena od povprečne obremenitve stanovanj, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor, ali pa imajo možnost zgraditi stanovanja, lahko občinski ljudski odbor odkloni dodelitev stanovanja. Ti predpisi se uporabljajo tudi za doslej nerešene prošnje delavcev in uslužbencev tistih delodajalcev, glede katerih občinski ljudski odbor ugotovi, da razpolagajo z lastnimi stanovanji, ali da imajo možnost zgraditi stanovanja. 3. člen Prosilci, ki že imajo za svojo ožjo družino primerno stanovanje in želijo preseliti v občino še druge sorodnike, ne morejo zaradi preselitve zahtevati večjega stanovanja. II Postopek 4. člen Prošnje za dodelitev stanovanj vlagajo prosilci pri Stanovanjski upravi Občinskega ljudskega odbora Koper. Pri Stanovanjski upravi Občinskega ljudskega odbora Koper vlagajo prošnje tisti zaposleni prosilci za dodelitev stanovanj, ki imajo svoje delovno mesto na območju te občine. Nezaposleni prosilci vlagajo prošnje za dodelitev stanovanja v občini le tedaj, če stalno bivajo na območju te občine. 5. člen Stanovanjska komisija občinskega ljudskega odbora odloči, ali se prosilec uvrsti v seznam upravičenih pričakovalcev. Ce prosilec ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev v seznam, ga stanovanjska komisijr. o tem obvesti neposredno. 6. člen Stanovanjska komisija uvrsti v seznam upravičenih pričakovalcev toliko prosilcev, kolikor pričakuje prostih stanovanj v razdobju 6 mesecev, za katere se seznam sestavi. 7. člen Osebe, ki so sprejete v seznam upravičenih pričakovalcev, pa jim v razdobju (6 mesecev), za katero je seznam sestavljen, stanovanje ni dodeljeno, se morajo uvrstiti v seznam naslednjega razdobja na čelu novega seznama po dosedanjem vrstnem redu, če se pogoji za uvrstitev v seznam upravičenih pričakovalcev med tem niso bistveno spremenili. 8. člen Izjemoma -lahko komisija vrstni red v seznamu upravičenih pričakovalcev naknadno spremeni in uvrsti v seznam prosilce, ki izgubijo stanovanje zaradi elementarnih nezgod (požar, poplave, potres in podobno), ali ki se morajo izseliti iz svojega stanovanja po odločbi komisije, ki ugotovi, da je stanovanje za življenje nevarno (zaradi rušenja). Ce razpolaga službodajalec, pri katerem je prosilec iz prvega odstavka tega člena zaposlen, z lastnimi stanovanji, je ta službodajalec dolžan dati prosilcu na Stran 208 URADNI VESTNIK Štev. 23 20. aprila 1956 razpolago stanovanje, če občinski ljudski odbor ugo- FLRJ št. 6-39/58) je Občinski ljudski odbor Koper na tovl, da ima možnost preskrbeti tako stanovanje. svoji VIII. seji dne 21. marca 1956 sprejel 9. člen Seznam upravičenih pričakovalcev se objavi na krajevno običajen način. 10. člen Odločbo o dodelitvi stanovanja izda organ občinskega ljudskega odbora iz prvega odstavka 1. člena tega odloka. Prosilci se morejo vseliti v stanovanje šele, ko je odločba o nakazilu pravomočna. Stanovanjska uprava občinskega ljudskega odbora izda odločbo za stanovanje, s katerim razpolaga, po seznamu upravičenih pričakovalcev, za stanovanje, s katerim razpolaga službodajalec, pa po predlogu tega, če so izpolnjeni pogoji za dodelitev stanovanja po načelih Uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. Proti odločbi o dodelitvi stanovanja je dopustna pritožba na Tajništvo za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper v 8 dneh po prejemu odločbe. III Končne določbe 11. člen Ta odlok velja z dnem objave v .Uradnem vestniku okraja Koper-!. Štev. 1689/3/36 Koper, 21. marca 1956. Predsednik ______ Mirko Jelerčič 1. r. Na podlagi 6. in 24. člena Statuta občine Koper ter 4. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ št. 29-344/54) je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 21. marca 1956 sprejel ODLOK O USTANOVITVI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI 1. člen Na pbmočju občine Koper se ustanovijo tele stanovanjske skupnosti: L Stanovanjska skupnost za mesto Koper, *v katero spadajo vse stanovanjske hiše, ki so vključene aii se vključijo v stanovanjsko skupnost mesta Koper. 2. Stanovanjska skupnost za Koper—okolico, v katero spadajo vse stanovanjske hiše, ki so vključene ali se vključijo v stanovanjsko skupnost iz vseh naselij občine Koper razen mesta Koper. 2. člen Svet stanovanjske skupnosti mesta Koper sestavlja 25 članov. Svet stanovanjske skupnosti za Koper okolico šteje 15 elanov. 3. člen V pristojnost stanovanjske skupnosti spadajo vse ^ "Povijanju stanovanjskih hiš, občinski ljudski odbor pa lahko stanovanjskim skupnostim zaradi zidanja stanovanjskih hiš odstopi sredstva za zidanje stanovanjskih hiš. ODLOK O USTANOVITVI KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS NA OBMOČJU OBČINE KOPER 1. člen Ustanovi se kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Koper s sedežem v Kopru. 2. člen Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš je samostojen sklad in je pravna oseba. 3. člen Iz kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se dovoljujejo posojila za zidanje, dozidavo ali do-vršitev novih oziroma popravila obstoječih stanovanjskih hiš stanovanjskim zadrugam, gospodarskim organizacijam, stanovanjski skupnosti, zavodom, politično-teritorialnim enotam in njihovim pooblaščenim organom ter državljanom, za katere se plačuje stanovanjski prispevek. ,4. člen Kreditni sklad upravlja 7-člahski upravni odbor ki ga imenuje občinski ljudski odbor. 5. člen V kreditni sklad se stekajo sredstva, ki jih določajo Zakon o stanovanjskem prispevku oziroma uredba za izvrševanje tega zakona, družbeni plan občinskega ljudskega odbora in drugi obvezni predpisi. Poleg tega se v ta sklad stekajo še naslednja sredstva: 1) vplačila federacije, ljudske republike, okraja in občine iz proračunskih in drugih sredstev, ki so določena za stanovanjsko izgradnjo; 2) darila in posojila, ki jih dajejo gospodarske organizacije skladu iz sredstev svojega sklada za samostojno razpolaganje; 3) posojila iz republiškega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje; 4) sredstva danih posojil, ki so bila razpisana v svrho kreditiranja stanovanjske izgradnje; а) vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug; б) druga sredstva ki jih po posebnih določilih občinski ljudski odbor plačuje v ta sklad. 6, člen Sredstva sklada se nalagajo na posebni račun pri Komunalni banki Koper, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora. 7. člen Pravila kreditnega sklada sprejme potrdi pa jih občinski ijudski odbor. upravni odbor, 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v .Uradnem vestniku okraja Koper«. Štev. 1689/5/56. Koper, 21. marca 1956. Predsednik Mirko Jelerčič 1 r. Občina Izola 4. člen Administracijo stanovanjskih skupnosti vodi Stanovanjska uprava. 5. člen Ta odlok velja z dnem objave v .Uradnem vestniku« okraja Koper. Štev. 1689/6/56 Koper, 21. marca 1956 Predsednik Mirko Jelerčič I. r Na podlagi 10. in 24. člena Statuta občine Koper ? , o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 37-615/55) in 36. člena Uredbe o izvrševanju Zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list O IZVOLITVI NOVIH DVEH ČLANOV V SVET ZA SPLOŠNO UPRAVO a'marcr^sS uprav. Občinsk^f ljudske^' ^ izvolita za člana: POdj.tj. .Zv,,d„. Štev. 01-857/1 Izola, 9. marca 1936 ^ Predsednik *re*ho VMit, l. r. Štev. 29 — 29. aprila 1956 URADNI VESTNIK Stran 209 POROČILO S SEJ SVETOV OLO SVET ZA URBANIZEM Na šesti seji Sveta za urbanizem, ki sta ji prisostvovala med drugim tudi predsednik OLO Albin Dujc in predsednik Sveta za urbanizem LRS ing. Marjan Tepina, so razpravljali o dokončni zazidavi semedelskega pobočja in o lokaciji nekaterih gospodarskih in upravnih zgradb. Naselje v Semedeli je prometno dobro povezano s predvidenim novim industrijskim in starim delom Kopra. Prav zaradi tega je potrebna skrbna obdelava idejnega načrta za zazidavo semedelskega pobočja. Bloki na tem pobočju bodo postavljeni terasasto in izmenjajoče zaradi pogleda na morje. Razen stanovanjskih blokov so na tem prostoru predvidene še zgradbe za socialne in družbene namene in prostori za uslužnostne delavnice in trgovine. Ko so razpravljali o predlogu projektanta za višine zgradb, je bilo osvojeno mnenje, da je zaradi ekonomičnosti izvajanja del nujno, poleg sedanjega načrta, izdelati še dve varianti o načinu gradnje, ki naj bi izvajalcem pokazale, kateri način je najcenejši in najbolj primeren. Pri tem je bilo načeto tudi vprašanje zazidave Bonifike, ki so jo določili kot rezervat za predvidene prometne naprave. Predlog za lokacijo zgradb transportnega podjetja Intereuropa med cesto Koper—Portorož in kanalom, je bil v nadaljevanju, po krajši razpravi, potrjen, vendar s pripombo, da podjetje porabi ta prostor tako, da ne bo oviran promet na glavni cesti. Tudi predlog lokacije zgradbe Zavoda za socialno zavarovanje je bil odobren, vendar so člani Sveta pri pregledu načrta za nadzidavo sedanjega poslopja zahtevali arhitektonsko obdelavo zunanjega lica obnovljene zgradbe. V razpravi o lokaciji zgradb Predsedstva SZDL v Strunjanu je bilo osvojeno mnenje, da mora investitor pri zazidavi ob obali upoštevati zahtevo, da bo obalni pas dostopen javnosti. Sprejeto je bilo tudi priporočilo, naj bo zgradba predvidene restavracije pomaknjena od kopališča bolj proti križišču ceste Izola—Portorož in ceste na Beli Križ s tem, da bo tu napravljen še prostor za parkiranje in obračanje avtomobilov. Zatem, ko so razpravljali o deiu občinskih Svetov za urbanizem, o čemer bomo še poročali, je bilo ponovno načeto vprašanje lokacije doma TVD Partizan v Kopru. Za zazidavo šolskega prostora na Belvederu je treba do prihodnje seje napraviti idejni osnutek, za kar morata šola in TVD Partizan dati urbanistu gradbeni program na razpolago. Nato so razpravljali o predlogu za lokacijo poslopja tiskarne Jadran na vrtu za Debellijevo hišo. Zaradi nujnosti ohranitve zelenih površin v mestu je bil predlog po krajši razpravi odklonjen. Svet za urbanizem priporoča investitorju, naj skupno z urbanistom poišče ustrezen prostor za gradnjo tiskarniškega poslopja na Bonifiki, vendar izven določenega rezervata. Ob koncu seje je bilo načeto še vprašanje prostorov za Urbanistični urad v Kopru; arhitekti naj sami poiščejo ustrezen prostor, za obnovo zgradbe in ureditev prostorov pa bosta sredstva prispevala občina in okraj. SVET ZA GOSPODARSTVO Na 17. seji Sveta za gospodarstvo, kt je bila 10. t. m., so med drugim razpravljali o osnutku letošnjega družbenega plana industrijske in rudarske proizvodnje, o predvideni realizaciji in strukturi stroškov je poročal direktor Zavoda za planiranje inž. Peter Aljančič. Letošnjo realizacijo industrijske in rudarske proizvodnje cenijo na približno 10 milijard 441 milijonov dinarjev. V tem bo družbenega proizvoda približno 3 milijarde 756 milijonov dinarjev in milijardo 372 milijonov dinarjev dobička. V primerjavi z ocenjeno lansko realizacijo bo proizvodnja po-rastla za približno 43 '/*. Pri analizi strukture stroškov za celotno industrijo in rudarstvo je ugotovljen porast materialnih stroškov od lanskih 58 "/o na 64 % letos, kar se odraža tudi v relativnem zmanjšanju dobička od 15,5 '/s na 14 '/t, vštevši pri tem še stanovanjski sklad. Pri tem je nakazal osnovne elemente, ki utemeljujejo povečanje letošnjega družbenega plana. V obširni razpravi so člani Sveta med drugim tudi poudarili, da bo za realizacijo takega plana dejansko potrebno izkoristiti vse rezerve v podjetjih in povečati produktivnost dela. Pri tem so načeli razne pomanjkljivosti v gospodarskih organizacijah, ki jih bo nujno odpraviti in opozorili tudi na nekatere določene in objektivne težave, zlasti pri oskrbi z reprodukcijskim V 14. številki Vestnika smo opozoriti delodajalce, da je s 13. januarjem začela veljati uredba o opravljanju prvih in periodičnih zdravstvenih pregledov oseb v delovnem razmerju (Uradni list LRS št. 43-151/55). Kljub temu ugotavljata Protituberkulozna dispanzerja v Kopru ih Piranu vedno več odprte in aktivne pljučne tuberkuloze pri novo zaposlenih delavcih in uslužbencih, ki so bili sprejeti na delo, ne da bi bili zdravniško pregledani. Da bi v tekmi delodajalcev za zagotovitev strokovnih moči, ki tako omogočijo bolnikom z odprto tuberkulozo okužiti še zdrave delavce, zaščitili zavarovance pred nepotrebnim obolenjem, je Zavod za socialno zavarovanje prisiljen ravnati po določilih navedene uredbe. Za kršilce so namreč po uredbi določene visoke denarne kazni. Namen prvega zdravniškega pregleda je ugotoviti zdravstveno stanje in delovno zmožnost pregledane osebe, kajti znano je, da se osebam z zaustavljeno pljučno tuberkulozo v obmorski klimi po- materialom. Imenovali so komisijo, ki naj skupno z Zavodom za planiranje ponovno razčleni plane nekaterih podjetij ter o tem poroča Svetu. V nadaljevanju so bili potrjeni investicijski programi za podjetje "Elektro* Sežana za novogradnjo upravnega poslopja, program Okrožnega sodišča v Kopru za adaptacijo prostorov, Mehanične tkalnice v Senožečah za ureditev obrata, programi Občinskega ljudskega odbora Koper za ureditev nekaterih gostišč in za gradnjo manjše ladje za obalni promet. Za tem ko je bil osvojen predlog o ustanovitvi posebne uprave Istrskega vodovoda v Podgradu in potrjen predlog Okrajne obrtne zbornice v Kopru, so člani Sveta v nadaljevanju razpravljali o poročilu odbornika Zbora proizvajaicev Marka Rajnerja o položaju gradbenih podjetij giede na predvideno zmanjšanje investicij za gradbena dela. Priporočili bodo občinskima ljudskima odboroma Koper in Izola, naj proučita organizacijske oblike in druge ukrepe za rešitev vprašanja gradbenih podjetij, člani Sveta so se seznanili tudi s poročilom o poslovanju Hranilnice in posojilnice v Kopru in sklenili, da mora le ta urediti svoje poslovanje primerno predpisom. Na koncu seje so razpravljali še o ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev nadaljnjega poslovanja podjetij «Turist« Ankaran in «Lesna galanterija« v Izoli. Za ti dve podjetji je biia predlagana prisilna likvidacija, a so čiani Sveta v razpravi ugotovili, da pri obeh podjetjih prisilna likvidacija ne bi bila umestna. Občinskemu ljudskemu odboru Koper bodo predlagali, naj za sanacijo podjetja «Turist« izda poroštvo za dopolnilni obratni kredit, glede na podjetje Lesna galanterija pa so delno osvojili predlog upnikov, ki so umakniti tožbo za izterjavo dolgov in se hkrati odpovedali obrestim za terjatev za dve leti s pogojem, da se OLO odpove za to dobo anuitetam od investicijskih kreditov. Okrajnemu ljudskemu odboru bodo predlagali, naj podjetju dovoli odlog plačila anuitet za eno leto. gostokrat zdravstveno stanje poslabša. Delodajalci, ki kršijo uredbo, nevede in po nepotrebnem ustvarjajo nove delovne invalide. TARIFA ZA PRISPEVEK GOZDNEGA SKLADA Obveznost za plačilo prispevka v gozdni sklad nastane po prvem odstavku 4. člena Uredbe o plačevanju prispevka v gozdne sklade (Uradni list LRS 26/54) z dnem, ko je bil les žigosan in na panju premerjen. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov, ki je bila objavljena v Uradnem listu LRS 6/56, se uporablja za les, ki se premeri in žigosa, od vključno 8. marca letos dalje. Iz gornjega je torej razvidno, da se za les, ki je bil premerjen in žigosan do 7. marca letos, odmeri prispevek po stari tarifi, za les, ki je bil premerjen in žigosan po 8. marcu, pa se odmeri prispevek po novi tarifi. Opozorilo delodajalcem Stran 210 URADNI VESTNIK Štev. 23 — 29. aprila 1956 Navodilo za izpolnjevanje ,, prijave za register prebivalstva" O namenu registra prebivalstva in o načinu popisovanja smo že poročali v prejšnji številki Vestnika. Objavljamo le pojasnila k posameznim vprašanjem iz registrskih obrazcev Reg 1 la in Reg lb. Obrazec Reg-la izpolnjuje samo starešina, medtem ko Reg-lb izpolnjujejo ostali člani gospodinjstva. Priporočamo, da prizadeti prečitajo navodila in odgovore vpišejo jasno s Črnilom ali s kopirnim svinčnikom na obrazce. Kdor obrazca ne zna ali ne more izpolniti, naj počaka, registratorja, da bo to opra-vii. Prijave za register prebivalstva je treba izpolniti za vsako osebo, ki je bila živa opolnoči med 24. in 25. aprilom; za stalne ^prebivalce, ne glede na to, ali so ob registraciji prisotni ali začasno odsotni (na potovanju, dopustu, v bolnici, v šoli, v JLA, v zaporu itd.) in tudi za osebe, ki imajo stalno prebivališče drugje, so pa ob registraciji začasno prisotne (gosti, na službenem potovanju, tmisti itd). POJASNILA K VPRAŠANJEM 1. PTiimek, ime, dekliško ime, ime očeta, ime in dekliški priimek matere je treba vpisati v obliki, v kakršni je v matični knjigi, osebni izkaznici ali kakšni drugi javni listini. 2. Spol. Vpisati je treba mošk! ali ženski. 3. Rojstni datum. Podatek o dnevu in ietu je treba vpisati s številkami, o mesecu pa z besedo, n. pr. 8. februar 1936. 1. Rojstni kraj. Vpisati je treba nasci j e, okraj in LR oziroma državo, vse po današnji upravni razdelitvi, n. pr. Postojna, Koper, LRS, Trst, Itaiija. 5. Stan. Za osebe, rojene po 25. aprilu 1942. je treba vnesti črtico (—), za vse ostale pa je treba vpisati enega od naslednjih odgovorov: samski (a), poročen(a), vdove^(a). razvezan (a), kakor je trenutno dejansko stanje. 6. Pismenost, Vpisati je treba enega od naslednjih odgovorov: čita in piše, samo čita, nepismen. Za otroke, rojene po 25. aprilu 1946, se vnaša črtica (—). 7. S o t s k a izobrazba. Na to vprašanje odgovarjajo vse osebe, rojene pred 25. aprilom 1946. Navesti morajo vse Sole in razrede, ki so jih dovršiii, na primer: 3 razrede osnovne Sole. ali: 4 razrede osnovne šote, 4 razrede gimnazije, 2 razreda srednje medicinske šoie itd. Tečajev, razen skrajšanih osmošolskih in učiteij-skih ni treba vpisovati. Osebe, ki niso dokončate niti prvega razreda osnovne Soie, odgovore: >dbrez šolske izobrazbe*. Osebe, ki v času registracije obiskujejo Solo, ne računajo razreda, v katerega hodijo. S. Narodnost. Vsaka oseba navede narodnost, kateri pripada po svojem prepričanju. Za otroke, stare manj od 10 let, odgovarjajo starši oziroma varuhi. 9. Poklic. Na to vprašanje je treba vnesti odgovor za vsako osebo, ne glede na starost. Gospodarsko ak livne osebe, t. j. osebe, ki prejemajo za svoje deto plačo, ali delajo na svojem posestvu, v svoji delavnici itd., vpisujejo kar najpopolnejši naziv svojega glavnega poklica. Kol glavni poklic je treba navesti tisto vrstp de]a oziroma tisto neposredno delo, ki ga oseba opravlja z namenom, da si pridobi sredstva za življenje in za katerega porabi največji dei svojega de- LO OBČIN IZOLA, KOPER, PIRAN Obrazec Reg-1 PRIJAVA za register prebivalstva Pišite čitljivo! Preden napišete odgo vor na posamezna vprašanja, prečitaj-te navodila! Številka okoliša Zap. štev. v kontrolniku Občina Naselje Zaselek Ulica in hiš. št. Ali je oseba 1. trajno prisotna 2. začasno odsotna 3. začasno prisotna 1. Priimek ................ !..... ime ..... dekliški priimek ............. ime očeta ime in dekliški priimek matere ..........;.... 2. Spol ....................... 3. Rojstni datum: dan........ mesec leto 4. Kraj rojstva: naselje okraj .................... LR ali država'....... 5. Stan ......... 6. Pismenost ........ 7. Šolska izobrazba 8. Narodnost ........ 9. Poklic ........... 10. Položaj v poklicu H. Kje dela: a) naziv ......... b) naslov, naselje občina ...... okraj 12. Eìj C " 5 f o ž S'K § <3 T3 O M M > a) poklic vzdrževalca .......... b) položaj v poklicu vzdrževalca ... c) kje dela vzdrževalec: naziv naslov: naselje .............................. občina .............. okraj ..:........... 13. Mesec in leto priselitve' v občino ................ 14. Zadnje stalno bivališče pred priselitvijo: naselje .......................... občina ................. okraj .............1...... LR ali država ........... 15. Osebna izkaznica, reg. št. ........... izdana od 16. Člani gospodinjstva (Izpolniti samo na obrazcu za starešino gospodinjstva za trajno prisotne in začasno odsotne.) Št. Priimek in ime Razmerje do starešine v. 2. d. 4. J. 6. 7. / & 9. 10. /A /2. /J. /A . 17. Ali je gospodinjstvo kmetijsko (da, ne) ....... Štev. 29 — 29. aprila 1956 URADNI VESTNIK Stran 211 lovnega časa. Odgovor mora biti kar se da podroben, n. pr.: poljedelec, vinogradnik, avtomehanik, stavbni tesar, krojač za moške obleke, direktor trgovskega podjetja itd. Uporabljati splošne nazive, n. pr. kmet, delavec, nameščenec ipd., ni dovoljeno. Osebe, ki opravljajo delo nekvalificiranih delavcev, vpišejo: nekvalificiran delavec. Učenci v gospodarstvu vpisujejo poklic, za katerega se pripravljajo, n. pr.: učenec za strojnega ključavničarja. Osebe, ki začasno ne opravljajo svojega poklica, ker so na odslužitvi roka v JLA, na orožnih vajah ipd., vpišejo zadnji poklic, ki so ga opravljale pred odhodom v JLA ali pred izgubo zaposlitve. Osebe z lastnimi dohodki, ki niso gospodarsko aktivne in katerih dohodki ne izvirajo iz njihovega sedanjega dela, vpišejo odgovor, iz katerega bo razvidno, na kakšni osnovi prejemajo te dohodke, n. pr.: osebni upokojenec, rodbinski upokojenec, invalidski upokojenec itd. Gospodinje, t. j. ženske osebe, stare nad 14 let, ki pretežno opravljajo gospodinjska dela, vpisujejo odgovor: gospodinja. Vzdrževane osebe vpisujejo naslednje odgovore: učenec, otrok, nesposoben za delo, še nezaposlen itd. 10. Položaj v poklicu. Na to vprašanje odgovarjajo samo gospodarsko aktivne osebe, ki vpišejo enega od naslednjih odgovorov: delavec, uslužbenec, član zadruge (kmetijske, delovne, obrtno proizvajalne); delodajalec (kot tuja delovna sila se nc računajo učenci v gospodarstvu ali pomagajoči družinski člani), samostojen brez delavcev (obrtnik ali kmetovalec, ki deia sam aii s pomagajočimi družinskimi čiani, pomagajoč družinski član (ki pomaga starešini ali drugemu članu gospodinjstva pri njegovem deiu, ne da bi za to prejemal plačo, bodisi da dela na kmetiji, obrtnem ali gostinskem obratu), učenec v gospodarstvu. Osebe, ki začasno ne opravtjajo svojega pokiica, vpišejo odgovor po stanju pred prenehanjem opravljanja poklica. Osebe z lastnimi dohodki, gospodinje in vzdrževane osebe vnesejo črtico (—). 11. Kje oseba deia, naziv in naslov. Na to vprašanje je treba odgovoriti s točnim nazivom in naslovom ustanove, podjetja, organizacije, zadruge, delavnice, kmetijskega obrata, v katerem oseba dela, n. pr.: Tvornica tehničnih igrač, *Mehaho-tehnika