I V - • I- s ZENAIND 1934. LETNIK V. Na vsaki toaletni mizici mora biti OcaUot Rcu/e> ker Orohol idealno podpira in pospešuje zdravo delovanje kože. Z Oraholom redno masirana koža nima nikoli nobenih nečistot, mozoljev in izpuščajev, in nikoli se ne pojavijo kožne infekcije in vnetja. Orahol pospešuje dihanje kože in pomaga odpravljati razne za lepoto škodljive tvarine, ki jih na naraven način izločuje. Z Oraholom namazana koža veliko močneje sprejema koristne ultravioletne žarke iz kosmosa. Blagoslov solnca uživamo poleti in pozimi intenzivneje, če smo namazani z Oraholom, ker Orahol ne pusti, da bi se pigment ožgal in razkrojil, in tako dobivamo temno, zdravo polt, ne da bi se nam bilo bati solnčnih peg. Po Vašem obrazu se sodi Vaše telo in nasprotno. Če hočete imeti čist obraz, ni dovolj, da negujete samo obraz, ampak je treba negovati vse telo. To nego Vam omogoča temeljito in brez velikih stroškov Orahol Rave. Pri nakupu je treba paziti! Original Orahol Rave. Dobi se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Elegantne dame vzbujajo pozornost... Zato bodite pri nakupu oblek oprezni. Dobro preudarite, preden se odločite za kroj. Veliko izbiro modelov Vam lahko pokažemo. Posetite nas pri prvi priliki. Pri nas najdete gotovo kaj, kar potrebujete. Imamo krasne modele. Čudovite kombinacije damskega blaga. Drago Gorup & Co., Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hiša Del. tisk. (Bamberg). Telefon 32-33. Okrasite svoje stanovanje I -_z lepo preprogo J Vsaka dama gleda, da ima svoj dom opremljen po svojem okusu. Tak dom je prikupen, v njem se odraža osebna nota gospodinje. Kako neokusno je stanovanje, ki je natrpano z dragocenim pohištvom, tla pa so pokrita z neokusnimi preprogami, ki so brez vsake vrednosti. Nasprotno pa poživi stanovanje, če je tudi skromno, originalna preproga. Lepa preproga je vedno reprezentativna in priča o odličnem okusu gospodinje. Banovinska tkalnica preprog v Sarajevu izdeluje tkane bosen-ske in perzijske preproge iz volne in svile, pregrinjala za postelje in divane, zastore, zastirače, blazine in gobelinske slike. Vzorci v barvah in ceniki se pošljejo na željo brezplačno. • Državni in samoupravni uradniki lahko dobe blago na dolgo- ročno odplačevanje brez zvišanja cene. Banovinska tkalnica preprog v Sarajevu je bila odlikovana z najvišjimi odlikovanji na tehle razstavah: Dunaj 1890, Karls-ruhe 1891, Temešvar 1891, Zagreb 1891, Pariz 1892, Budimpešta 1896, Bruxeles 1897, Dunaj 1898, Pariz 1900 in 1925, Barcelona 1929, Solun 1930. GOSPODINJE! PRAVA DOMAČA JED LE S PRAVIM >«m> rorg. ro«m Mwr uuB „<* Mjak«. !1» w olni. «mJu i !U j>ntW «nfelo», ttjtdmltOTn, m««««, .noluH«, 1H ortrt j»«ost»j«, je končala v zadregi, ko je pospravljala prazne skodelice od večerje, «ni bilo prav, da sem vam pripovedovala o vašem očetu — vaša mati tega nima rada, toda povpraševali ste sami, in jaz sem govorila menda preveč — ne zamerite! Hotela sem vam napraviti veselje — vse bi storila, samo da bi vas razveselila in razvedrila — vse, samo da bi bili srečni...» O Taku ni mogla več govoriti... Zakrila si je obraz z rokavom svojega kimona in bridko zajokala. «Ah, dragi moj Mičio,» je ihtela, «danes ne morem več skrivati bolečine, ki mi je dvajset let razjedala srce — danes vam moram izdati: ljubila sva se z vašim očetom — trenotki sreče in blaženosti so bili kratki — potem pa so prišla neskončno dolga leta žalosti in odrekanja ... Mičio, dragi Mičio — ti si moj sin... Ne morem več nositi v svojem srcu te bolestne skrivnosti, ki bi je prav za prav ne smela izdati nikdar... Njeno telo je drhtelo v presunljivem joku. Izjokala je lastnemu detetu veliko bolečino svojega življenja ... * In v sanjah je začutil, kako ga njegova prava mati objema in kako mu veje v lice njen gorki dih. Zaslišal je boječ, tih glas, ki je prosil zgolj za eno besedo: mati. Zbudil se je s to besedo na ustih. In zdelo se mu je, kakor bi pravkar nekdo zapehnil vrata njegove sobe ... Zjutraj ni bilo O Taku nikjer. In Mičio je ni srečal nikdar več v življenju ... (Prevedla M. Scholle-Zupančeva.) L. N. Tolstoj: k a • Moja mati ^^^^mm Dobro se še spominjam — kadar sem bil že od tekanja utrujen, sem zmeraj sedel za čajno mizo na svoj otroški naslanjač. Pozno je že bilo. Že davno sem popil svojo skodelico sladkega mleka in oči so mi že lezle skupaj. Toda nisem šel spat. Ostal sem in poslušal. Mati se je pogovarjala z gosti in njen glas je bil tako sladek, tako mil! Že samo s tem glasom je povedala toliko lepega mojemu srcu. Nepremično sem jo gledal z očmi, ki jih je že motil spanec, in nenadoma je postala majhna, docela majhna. Spustil sem se iz svojega visokega naslanjača in legel v večjega, udobnejšega. «Dremlješ,» mi je rekla mati. «Bolje bi bilo, da bi šel v posteljo.» «Ne ljubi se mi spati, mama.» Blodne, toda čudovite sanje so izpolnile mojo domišljijo. Prijeten otroški spanec mi je zatis-nil veke in zaspal sem. Še v spanju sem čutil na sebi nežno roko. Že pri samem dotiku sem jo spoznal in si jo v sanjah pritisnil na ustnice. Vsi ljudje so se razšli. Le ena sveča je še brlela v salonu. Mama je dejala, da me mora zbuditi. Sklonila se je čez naslanjač, kjer sem spal, in mi segla z belo roko v lase, se nagnila tik do mojih ušes in mi šepnila s svojim lepim glasom, ki sem ga tako dobro poznal: «Vstani, dušica, čas je, da greš v posteljo.» Moj pogled je ne moti. Vso svojo ljubezen mi razodenejo njene oči. Ne ganem se. Le njene roke še bolj vroče poljubljam. «Vstani, angelček moj!» Z drugo roko se oklene mojega vratu in me s prsti poboža. Tihi salon je v poltemi; mati sedi meni nasproti, dotika se me, njen glas čujem: potem skočim nenadoma pokonci, z rokami se oklenem njenega vratu, privijem se k njej in ji tiho rečem: «0, mamica, dobra moja mamica, kako te imam rad!» Karel Beista: Fe d j o va mama dova Jevdocha Vo-loščučka živi v majhni leseni bajti za vasico Poljano. Okoli bajtice je njeno polje, na katerem seje vsako leto koruzo in krompir, da preživlja sebe in svojega sinka Fedjo. Na koščku rodovitnej-še zemlje pa poseje Jevdocha vsako spomlad lan in konopljo, da tke potem v dolgih zimskih večerih domače platno. Jevdocha Volo-čučka je še vedno zala ženska. Je bolj majhne postave, kakor modriž modrih, iskrih oči, malinovih usten in lepih polnih oblik. Njeno čelo obkrožajo debele kite kostanjevih las. V šestnajstem letu svojega življenja se je Jevdocha omožila in v šestnajstem letu svojega življenja je že ovdovela. Nekaj dni po poroki, leta 1914., je odrinil njen mož Ivan, ko ko se je pričela velika vojna, na rusko bojišče, kjer je padel, še preden je Jevdocha povila malega dečka Fedjo. Narava in silna strast je vrgla Fedjovo mater v naročje vsakega moškega, ki jo je le enkrat objel. Jevdocha je strastno poljubljala, strastno objemala, strastno pritiskala svoje ustnice na ustnice slučajnih ljubčkov in pozabila v njih objemu na vse okoli sebe, celo na malega Fedjo ... Prav pogosto so se vnele med ženami iz Poljane in Jevdocho srditi prepiri, ker je tudi marsikateri oženjeni moški z veseljem iskal vročih poljubov mlade vdove Jevdoche. Jevdocha je pa, svesta si zmage, smeje se odbijala napade razjarjenih žen, kadar so se spravile nadnjo v krčmi Žida Šlojma. «Dajte možem, kar jim dam jaz, pa ne bodo silili drugam*, je posmehovalno vpila Jevdocha. Vzravnala je glavo, vesela sedla med može in pila z njimi pivo, ki ga je dostikrat plačevala sama. Jevdocha je dobivala namreč po padlem možu Ivanu vdovnino in podporo za svojega sinka Fedjo. Toda denar v Jevdochinih rokah ni imel blagoslova. Globoki žepi krčmarja Šlojma so pogoltnili skoraj vso vdovsko podporo. Vdova Jevdocha je lahkomiselno živela svoje izgubljeno življenje. Saj se njen Fedja že sam preživlja. Komaj deset let mu je, pa že pase na planini ovce bogatega kmeta Michala Varcabinka ... I. Z visokih pašnikov pod Karpati so izginili zadnji ostanki snega. Bukovi in javorovi pragozdovi v okolici so se odeli v sveže zelenje pomladi. Po stezi, ki se vije ob bistri reki Kišvi, hiti skozi bukov gozd ob pokanju dolgih bičev, lajanju psov, žvenkljanju zvončkov, ob vriskih in veselih pesmih pastirjev čreda ovac na planino. Med čredo ovac je pomešana goveja živina, ki jo ženejo mlada dekleta tudi na planino, kjer prebijejo skupaj s pastirji vse poletje ... V gore žene tudi mali Fedja. Oblečen je v prtene hlače in v srajco, ki mu jo je bila naredila mati sama. Na glavi ima črn, masten klobuk, izpod katerega gleda v svet dvoje otroško se smejočih modrih oči. Zdajpazdaj poči njegov bič in izpodbode ovce, ki mulijo travo ob stezi, včasih s krikom opozori svojega psa Brojsa, da z lajanjem priganja ovce in jih drži v čredi. Solnce upira svoje tople žarke v rosno travo, iz katere se dviga lahna para, ki se izpreminja v daljavi visokih gora v modrikasto meglo. * Na visoki planini pod Karpati sedi pri svoji čredi osamljen ubožec Fedja in izvablja iz svoje lesene piščalke neznane, čudovito žalostne napeve. Tam daleč od gorskih planin v oddaljeni vasici je Fedjova mati, na katero misli Fedja v tem hipu. Fedja ne mara za družbo pastirjev. On išče samo Le, zakaj pastirji govore grdo o njegovi materi, ki jo ima tako rad. Prav pogosto je Fedja cilj sirovih zbadljivk ovčarjev, ki ne vedo povedati o njegovi materi niti J ne lepe besede. In Fedjo to boli. Fedja ima vendar svojo mater tako rad. Tako rad bi slišal, da bi kdo o njej kaj lepega povedal. Saj je njegova mati tako dobra. Kolikokrat ga je nežno ljubkovala in gladila po njegovih plavih laseh. Ne, njegov.! mama ni tako slaba, kakor govore o njej pastirji, saj je dostikrat, ko je bil Fedja še pri njej doma, jokala in objemajoč ga govorila: cFedja, otrok moj, zakaj imaš tako ničvredno mater.. V duhu vidi Fedja sliko svojega očeta v vojaški obleki. To sliko, ki jo je poslal oče, preden je bil odšel na bojišče, mu je njegova mati pogosto kazala in rekla: «Vidiš, Fedja, tole tukaj je bil tvoj očka!» Fedja misli na mater; oči se mu svetijo od blaženosti, ko pomisli, da jo bo čez tri ali štiri mesece zopet videl. Res da je njegova mati prišla nekoč domov malo dobre volje in pripeljala s seboj iz krčme nekaj fantov. Takrat je bilo Fedji hudo. Moral je spati na senici na dvorišču, pri svojem psu Brojsu. Toda navsezgodaj zjutraj ga je mati prebudila, stisnila v naročje in odnesla v še toplo posteljo, kjer ga je med solzami poljubovala in obsipavala z nežnimi besedami. V takšnih trenutkih je objel Fedja svojo mater okoli vratu, zaprl oči in sladko zaspal. Zato ima Fedja svojo mater tako rad. Sovraži pa vse te ovčarje, ki o njej tako grdo govore. Kadar sliši Fedja takšne besede, se zapre v svojo kočo, skrije glavo v dlani in bridko joče. Samo piščalka, katere zategnjeni glasovi se žalostno razlegajo po gorskih planinah, mu prežene žalostne misli. II. Zahajajoče solnce je z rdečo zarjo pozlatilo z bujnim zelenjem pokrita pobočja, ki obdajajo vasico Poljano. Prelep nedeljski večer pozne pomladi se je razprostrl nad vasico, ki počiva v dolini pod karpatskimi velikani in je raztresena v neenakomernih skupinah lesenih bajt. Po poti, ki se vije skozi vasico, postopajo vaščani in uživajo nedeljski počitek junijskega večera. Na vasi, nedaleč od lesene cerkve, je na vsaki strani poti po ena židovska krčma. Iz obeh se razlega vesel hrušč, petje, smeh, krik in govorjenje. V krčmi Žida Šlojma igrajo cigani. Tam plešejo. V kolu plešejo žene, možje in dekleta s fanti. Stari cigan Štjepka Lakatoš priganja h hitrejšemu plesu z zvoki gosli, ki jih spremlja na cimbale njegov tovariš Lorenc, mlad kodrast cigan. Tam v kolu pleše s Fedorjem Kelemencinom, z Vasilijem Bubečukom, Mihajlom Durdulom in s svojim najljubšim izmed vseh, z Jurkom Ardjelanom, razgreta mati Jevdocha. V krčmi sveti velika petrolejka in meče svojo svetlobo skozi okna na cesto, ki je zdaj že utihnila. Utihnile so tudi gosli in cimbale. Plesalci so se posedli vsi potni za veliko mizo, po-strežljivi krčmar Šlojm pa streže s penastim pivom. Pri oknu za mizo sedi Fedjova mati s svojimi plesalci. Vsi pijejo pivo, ki ga plačuje Jevdocha sama. Danes je dobila podporo zase in za svojega sinaFedjo; zakaj bi se torej ne veselila, ko nima razen Fedje žive duše na svetu. «Pijte» priganja že nekoliko pijana Jevdocha mladeniče okoli sebe. «Pijte!* Po malem izginja podpora v žepe krčmarja Šlojma, ki so brez dna. Fedja Kelemencin, vaški popevač, prične rusinsko pesemco, in po krčmi odmeva iz nekoliko grl petje. Pojejo pesemco o nesrečni ljubezni, ko je najljubši padel v vojni. Izmed vseh se najbolj razloči glas Jev-doche, ki na vse grlo poje svojo najljubšo pesem. Saj je tudi njen najdražji padel v vojni... «Ej, Fedor, to pesemco mi zapoješ, kadar bom umrla in me poneso tja k cerkvi na pokopališče. Ali mi boš zapel, reci, ali mi boš zapel to pesemco, kadar bom umrla? vpije pijana Jevdocha. «Oj, zapojem, Jevdocha, zapojem, samo če ne pojdem jaz prej k cerkvi kakor ti*, se smeje Fedor Kelemencin. «Pijte, pijte!* se dere Jevdocha. Dvignili so se kozarci s penastim pivom. Samo Jurko Ardjelan, Jevdochin najljubši, ne pije. Vstane in gre z opotekajočim se korakom od mize. «Hej, Jure ali mi hočeš uiti? Jure, golobček moj, počakaj name!* Toda Jure se ne zmeni za Jevdochine besede. Ona steče za njim, mu ovije roke okoli vratu in ga zadržuje. «Počakaj, Jure, pojdeva skupaj k meni, Jure!* prosi Jevdocha. Jure se izkuša iztrgati iz njenega objema. Ko vidi jevdocha, da se upira, odskoči, zagrabi na mizi kozarec s pivom in se postavi preteč preden j. «Aha, sit si me!» vpije Jevdocha. cToda ne uideš mi odtod, Jure, ne uideš mi. In če boš hotel k drugi, te polijem s pivom in ti razbijem glavo.* Okoli Jevdoche in Jureta se zgrne gruča žensk in mož, ki opazujejo njun prepir. Jure se razkorači, izboči prsi in zasmehovalno izziva Jevdocho: «Polij me, polij, razbij mi glavo, toda s teboj ne bom nikoli več sedel, ti, ti, ki se vlačiš z vsakim, ti ciganka ti.. .* Naprej Jure ni govoril. Z močnim zamahom je udarila Jevdocha Jureta s polnim kozarcem piva po glavi. Jure se je opotekel in si obrisal s čela kri, ki mu je brizgnila iz rane. In preden so se navzočni zavedeli, se je zabliskal v Juretovi roki nož. Kakor bi trenil, je pograbil Jure Jevdocho za lase in ji z močnim sunkom porinil nož v prsi... Divji krik, potok rdeče krvi, in Fedjova mati se je zvijala na umazanih, popljuvanih tleh židovske krčme. Poslednje njene besede so bile namenjene njenemu sinu Fedji: cFedja, ot-rok moj, zdaj ni-maš več ma-me.. .* Čez tri dni so pokopali Fedjovo mater. Fedor Kelemencin ji je zapel pred pogrebom v njeni koči, kjer je ležala na mrtvaškem odru, njeno najljubšo pesemco, za katero ga je prosila tik pred smrtjo, ne da bi slutila, da ji bo Fedor Kelemencin tako kmalu in nenadejano izpolnil prošnjo... Jure Ardjelan je takoj po umoru zbežal v gore. Čez nekoliko dni se je pa sam javil orožnikom. III. Prav takrat, ko je Fedjova mati umrla tako nenadne smrti, je sedel Fedja v svoji kočici pri ognju in si z zvoki svoje piščalke tolažil hrepenenje po objemu svoje matere, ki je ne bo nikoli več objel in ki ga ne bo zdaj nikdar več poljubljala. Fedjova mati je umrla ... In na jesen, ko se vrne Fedja z gorskih pašnikov, bo našel prazno kočo, v kateri je preživel s svojo materjo zanj tako blažene trenutke. Trava na grobu Fedjove matere bo že ovenela, ko pride Fedja k nji pomolit molitev, katero ga je ona naučila. Prev. D. P. je bil kip vendar že izgotovljen; izklesana iz žive skale je stala sfinga in zrla s svojimi mrtvimi očmi daleč tja v puščavo. Ganjen je stal pred njo njen ustva-ritelj s kladivom v roki. Umetniški ponos mu je sijal iz oči; čutil je, da ...............__________________________ je ustvaril umetnino, ki bo stoletja kljubovala viharjem puščave. Pozni rodovi jo bodo hodili občudovat in bodo strmeli nad duhom, ki je zasnoval in ustvaril tako velikansko delo. Dolgo jo je ogledoval umetnik, kako je ležala pred njim z levjim trupom in resnim ženskim obrazom. Naslonil je glavo na mrzli kamen in zašepetal: «0 sfinga, dal sem ti lepoto in nesmrtnost! Jo j, da ti ne morem dati še življenja! Kako srečen bi bil, če bi našel besedo, ki bi te mogla oživiti!» Solnce je stalo še visoko na nebu in pot v Memfido je bila dolga. Mladi umetnik je legel v senco svojega kipa, čakaje hladnega večera, in zaspal. V snu se mu je prikazala boginja Sehta in mu rekla: «Tvoja želja se bo izpolnila! Ena sama človeška beseda naj napravi to, česar tvoja umetnost ni zmogla!» Umetnik se je zbudil in jel premišljevati, katera beseda bi utegnila imeti tolikšno moč, da bi oživila mrtvi kamen. In zdajci je stopil pred sfingo in zakli-cal: «Nesmrtnost!« A mogočna sfinga se ni ganila. Njene mrtve oči so skrivnostno zrle v peščeno daljavo in okoli ust ji je igral zagoneten smehljaj. Umetnik je žalosten odšel. Solnce je z zadnjimi žarki poljubilo gigantski umotvor, in kmalu je sfingo objela skrivnostna tišina afriške noči. * Stoletja so minula... Umetnikovo ime se je sčasoma pozabilo, le njegove sanje so še živele med narodi. Nihče pa ni vedel besede, ki bi dala sfingi življenje, kakor je bila obljubila boginja. Neki dan je prišel v puščavo mogočen knez. Z ne-številnimi ujetniki in velikimi zakladi se je vračal iz vojne. Zmagoslavne bitke so ga bile storile najbogatejšega in najslavnejšega vladarja na svetu. Pred sfingo se je ustavil. Ukazal je prinesti vsa bogastva pred njo, ujetnike je razvrstil v polkrogu okoli kipa, za njimi pa so stale nepregledne vrste njegovih vojščakov. Ponosno je stopil pred sfingo in s samozavestnim glasom za vpil: «Slava!» Toda kip se ni zganil in mrtve oči sfinge so skrivnostno zrle v daljavo. * Spet so minula stoletja... Neki dan se je približal s senčne obale Tigrida lep mladenič. Goste kodre mu je krasil venec iz rož. Hodil je od kraja do kraja in Maša Slavčeva: Prijateljstvo vet je poln in prepoln enostavnih in zamotanih stvari. Več je zamotanih ko enostavnih. Med te spada prijateljstvo. Prijateljstvo je redka in kot taka močno cenjena zadeva. Da, da, pravo prijateljstvo je res redko. Drugih pa kar mrgoli. Postavim: dobičkanosno prijateljstvo (odvisno je od padca in podviga borznih papirjev in se bohoti med trgovci), hlinjeno (uspeva z uspehom in vene z njim v umetniških krogih), nazovi-prijatelj^t vo (cvete med cvetom družbe v družabnih krogi !i), tri oglato (ki se razpreda po zakonskih zatišjih in povzroča viharje) in pravo (ki vegetira povsod in nikjer). i !_...... Biti prijatelj je tako rekoč življenjski poklic. In ni enostaven. Ne — ne. «Zato je treba uma in soli*, je dejal že blagopokojni gospod Shakespeare (sicer ne ravno o prijatelju, pač pa o norcu, ampak to je precej ista reč). Kdo bi ne hotel biti idealen prijatelj? Je to silo redka specialiteta, toda ti so simpatični, cenjeni, priljubljeni, vedno dobrodošli, uvaževani itd. itd. Zato pa je treba daru! Čuta, ki vodi dejanja in nagibe! Velike porcije altruizma! opeval ljubezen. S srečnim smehljajem na ustnicah se je ozrl v lepi, resni obraz sfinge. Kako je mogoče, da se ni še nihče spomnil čarobne besede, ki bi dala kamnu življenja? Vzpel se je in zašepetal sfingi na uho: «Ljubezen!» A tudi ta beseda ni oživila kipa, in mrtve oči sfinge so skrivnostno zrle v peščeno morje. * In spet so minula mnoga, mnoga leta. Skozi puščavo je potovala karavana: arabske družine, ki so bežale pred sovražnikom. Pred sfingo so obstali, da se od-počijejo. Zdajci se je pa stemnilo nebo, temna koprena je zagrnila solnce, in lahen veter je pričel dvigati pesek. Med begunci je nastalo silno razburjenje, in od ust do ust se je razlegal strašni krik: «Samum, samum!» Iznova so se spustili v beg. V senci sfinge je pa spalo mlado dekletce. V svojem strahu in obupu so bili begunci pozabili nanje. Vihar se je jel s silo zaganjati v kip. Otrok se je zbudil in preplašeno pogledal okoli sebe. Sam, čisto sam v tej neskončni puščavi. Pesek se je pričel visoko, visoko dvigati. Trepetajoč od strahu, se je vzpel otrok na sfingo, kakor bi hotel najti zavetje c > njenih prsih, in pretresljiv krik se mu je izvil iz bledih ust: «Mati!» In glej! Mogočni kip se je stresel — toplo življenje ga je prešinilo, in resni obraz sfinge se je ljubeče sklonil globoko nad zapuščenega otroka, da ga varuje. Zeloooo velike! In suverenosti. In avtoritete. In zmožnosti, izpreminjati mnenje — ali še bolje — zmožnosti, vživeti se v značaj dotičnega, ki si mu prijatelj! In takta je treba! (In taktike, znati biti netakten, kadar to zahteva prijateljstvo.) In diplomacije! To je važen faktor. Psiholog moraš seveda tudi biti. (Dobro je tudi, če znaš prerokovati na karte in imaš doma veliko egiptovsko sanjsko knjigo.) Zapomni si tTobro, da nikjer niso paradoksi bolj vsakdanji kakor v prijateljstvu. O pravem času moraš znati ugeniti, kaj pričakuje človek od tvojega prijateljstva. Kdaj hvalo, kdaj grajo (navadno samo hvalo!). Toda tudi tvoje graje se mora privaditi. Če ga ne poboljša, se je mora vsaj bati. (S tem si ohraniš avtoriteto.) Kdo pa te bo hotel imeti za prijatelja, če boš brez avtoritete nasproti njemu? (Samo — uporabljati je ne smeš! Vsaj tako ne, da ou to s smehom. Smeh potemtakem ni vselej izraz tistega, kar je na svetu naj-veselejše, nasprotno, s smehom se včasi izraža tudi otožnost in celo največja žalost. Smeh v veselju in smeh zaradi nerazpoloženja sta dve vrsti smeha, med katerima je še brez števila načinov smejanja, smehljanja in nasmihanja. Spomnimo se samo smehljaja Mone Lise, pa spoznamo, da je smehljanje hkrati lahko tudi otožno, zagonetno, zadovoljno in ironično. Bolj ko je človek razneženih čuvstev, tolikanj izrazitejši oziroma zagonetnejši mu je smeh, ker nam nikoli ne kaže pravega njegovega razpoloženja. V starih primitivnih časih so se ljudje smejali glasno, divje, z gro-hotom in nebrzdano. Če se gost za mizo ni hotel glasno zasmejati, je bilo to znamenje, da ni prijatelj gostitelju in da slabo misli. Ta vrsta zdravega in poštenega smeha je znana tudi v klasični dobi pod imenom chomerski smelo, ki je bil tudi glasen in prisrčen. V sedmem in osmem stoletju so pa čisto drugače gledali na smeh. Javno in glasno smejanje so imeli ne samo za nespodobno, ampak tudi za nemoralno. Kdor se je izpozabil in se glasno grohotal v družbi, je moral prositi cerkev za odpuščanje. Renesanca je tudi na to stran napravila preokret v človeškem življenju. Smeh so proglasili za najlepši dar prirode. Zdrav in pošten Tudi če žive v večnem ledu, se Eskimi sladko smejejo. Smeh zdrave in vesele mladosti. človek se mora smejati brez zatajevanja, veselo in glasno. V delili Boccaccia in Danteja je več posebno smešnih mest, ki prisilijo človeka k zdravemu smehu. In sploh teži vsa umetnost te doke nazaj k staremu homerskemu smehu. Bila je to lepa nasmejana doba, ko so značaj človeka v marsičem cenili po načinu njegovega smejanja. Pozneje je začela kultura vse bolj brzdati smeh. Gospoda so se smejali z nekakšnim samozatajevanjem, imenitno, s stisnjenimi usti. Samo preprost človek se je lahko glasno in Klara Bowova se tako prisrčno smeje, da se ji vidi jo vsi zob je. gromko smejal. Bon-ton ni dovoljeval, da bi se človek smejal tako, kakor je to bila potreba njegovega organizma in njegovega razpoloženja. Sodeč po smehu, so ljudje 20. stoletja vendarle srečni. Sodobna veda jim je zopet vrnila smeh, tisti zdravi in nebrzdani smeh. Dasi se v moderni aristokratski družbi še vedno ogibajo takšnega smeha, priporočajo pedagogi in zdravniki vsi vprek smeh kot enega bistvenih pogojev za zdravje. Vnovič je izdana parola: moralno in fizično zdrav človek se mora smejati. Pa ne samo to, nekateri znanstveniki so jeli uporabljati smeh tudi v medicini kot sredstvo za ozdravljenje nekaterih bolezni. Kar se tiče vrst in karakteristike smeha bi se dale o tem napisati cele knjige. Mi se tu ne bomo spuščali v podrobnosti psihologije smeha, vendar bi radi omenili nekatera zanimiva in značilna obeležja, ki so jih dognali razni psihologi. Ljudje, ki se od srca smejejo, kar se jim jasno pozna že na obrazu — pri nas pravimo^ da se smejejo, kakor bi orehe stresal — razširjajo okoli sebe nalezljivo radost in dobro voljo. To so vedno dobrodušni in duhoviti ljudje. Tisti pa, ki se smejejo zateglo in z nekakšnim za-ničljivim nasmehom izražajo o vsem svojo sodbo, to so ljudje, ki delujejo na okolico neprijetno, odurno, včasi tudi bolno. Ali kakor lahko neprisiljen smeh izraža človekova čuvstva, tako jih narejen smeh lahko prikriva. Kadar srečamo n. pr. drago osebo, se nasmehnemo iskreno, veselo, od srca. Toda kadar srečamo človeka, ki ga moramo pozdraviti iz kurtoazije ali iz dolžnosti in ki nam mimo tega še ni simpatičen, takrat bo naš smeh čisto drugačen. Če se pa poslavljamo z drago osebo, z ženo, ki jo ljubimo, ali pa od dobrega tovariša, se bomo zopet smehljali, ali ta smeh je drhteč, igra okoli usten in v kotičkih oči in prikriva s tem svojim nemirom našo bol ali žalost. S pomočjo smeha prikrivajo nekateri ljudje tudi svojo lokavost, svoje slabe misli. Toda če takšnega človeka malo pozorneje pogledamo, bomo takoj videli, da mu je smeh prisiljen in da se skriva za njim nekaj neiskrenega, potuhnjenega. Zato je prav, da dobro zasledujemo premene nasmeho-vanja pri ljudeh, s katerimi imamo opravka. Brez besed, da skoraj niti ne opazimo, nam smeh bolj razodeva značaj ljudi kakor njih besede same. Vesel, zdrav smeh je zdravje. Potreben je prav tako kakor jok. Smeh lajša, smeh blaži strasti in vsa prenapeta čuvstva. S smehom dajemo duška našemu razpoloženju, smeh prinaša veselje in olajšanje v življenje. Smejmo se zatorej, smejmo, kadarkoli se moremo, zakaj človek, ki se smeje, ne misli slabo. Tudi opica se smeje, toda nje smeh je brez izraza. . ■HBHHHMi I1IIIK Mod ne mune h. Pred nekaj leti so si ljudje, ki niso imeli drugih skrbi, belili glavo, ali naj bodo ženska krila kratka ali dolga. Nazadnje je bilo to svetovno važno vprašanje oziroma vprašanje, važno samo za ženski svet, rešeno v prid dolgih ali napol dolgih kril. Seveda ni bilo to vprašanje morale, ker se v modnih rečeh moralna stran ume vselej sama po sebi in je za modo samo tudi brez pomena. To je bilo vprašanje izpremembe ali pa morda muha tistih, ki delajo m«do, a morda tudi suverena volja fabri-kantov svile in sukna ali pa se je — kar je najverjetneje —i s tem ženska samo povrnila iz moškega območja v žensko območje, s tem da je dala slovo smokingu in frizuri, ki si ju je bila izposodila od moškega. Ni še minilo pet let, kar je prinesel neki šaljivi list sliko, ki kaže starejšo žensko, ki zbija v kinu vsa razburjena klobuk z glave gospodu, ki sedi pred njo. A ko se je ta «go-spod» obrnil, da bi videl, kaj to pomeni — se je izkazalo, da je bila to ženska v moški obleki in z moškim klobukom. Dandanes se nam pa že zdi ženska, ki obleče obleko po moškem kroju, čudna in ekscentrična. Krila so postala daljša in rokavi so dobili obliko balona, zopet so se pojavili jopiči, volani in kepi, povrnili so se torej spet vsi atributi čiste ženske mode, ki se jim je bil ženski svet prej zavestno in oholo odrekel. Vse tako kaže, da je ženska vnovič spoznala, da v borbi z moškim ne sme zanemarjati pomočkov ženske srčnosti, ki jih je bila s prezirom zavrgla in se jih pričenja zdaj vnovič drugega za drugim spet oprijemati. «Nova poulična inetla» iz leta 1875. Karikatura ženske toalete izza leta 1870. Če hoče današnja nova moda prodreti, mora ustrezati dvema pogojema: mora «pomlajati» in delati žensko elegantnejšo. In za to so spet najprimernejši krilo, klobuček in frizura, ti so nesmrtni. In da naredi moda žensko elegantnejšo, hoče ona spet čipkasti ovratnik in veličastno vlečko. Vsa dekleta in mlade žene, Vlečka in frizura sta bili poseben okras žensk (1790). katerih življenje je sicer enolično in dolgočasno, rade oblečejo, kadar kam gredo, večerno krilo, ki je čisto drugačno od krila, ki ga nosijo za vsako. Tako se je zgodilo, da so večerne obleke že nekaj let vse bolj bogate in okrašene, in tako so se to zimo iznova pojavile celo vlečke, po katerih je že nekaj desetletij legal prah po muzejih! Obleke z vlečkami so spet v modi! Za drugega carstva Napoleona III. je vladala velika nalezljivost v eleganci. Vsaka meščanka je na vsak način hotela posnemati svojo lepo cesarico Evgenijo. In kakor je lepa cesarica kazala svoj lepi hrbet, tako so se tudi one stiskale v prsnike iz ribje kosti in se oblagale z blazinicami. Po vratu so jim po cesarsko viseli celi šopi pol metra dolgih kodrov, ki tudi pri njih niso bili pristni kakor tudi pri cesarici ne. Pri tem je bila cnajbolj cesarska* vlečka, dolga do dva metra. Ona je bila višek elegance in značilnost žene, kateri ni bilo treba nič delati, kakor so kitajski mandarini iz istih razlogov nosili dolge nohte. Tako so jele prve vlečke pometati trotoar je in ulice, brisati prah s stopnic, poleg tega pa je bila ženska še v nevarnosti, da ji kdo stopi na vlečko. Seveda so začeli na to psevdo-eleganco takoj delati dovtipe povsod, v vseh deželah, šaljivi listi pa so imeli dovolj snovi, da so več let zapovrstjo prinašali razne slike na račun «repov», ki so dali mnogo kombinacij za razne politične karikature. Vlečka utegne iznova prodreti — ali z gotovostjo lahko rečemo že zdaj, največ za eno, dve sezoni. — Gospod, stopili ste mi na vlečko... meso, zato v krajih, kjer se cigani dalje časa mude, skoraj ne dobimo ježev. Cigani imajo v državah, kjer žive v večjem številu, svojega poglavarja — ciganskega kralja, ki ima nad njimi zelo veliko oblast in mu plačujejo celo davke. Pogrebi teh kraljev so dostikrat večji in bogatejši kakor pogrebi marsikaterega mogoč-nika. Svoje posebne vere cigani nimajo in se v vsaki državi prilagode domačim verskim razmeram. Za umetnost niso posebno nadarjeni, pač pa imajo čudovito razvit posluh za glasbo. Precej slavnih svetovnih glasbenih genijev je ciganske krvi. Cigane so izprva po prihodu iz Indije povsod prijazno sprejemali, ker so bili dobri trgovci; toda zaradi tatvin in goljufij so jih začeli kmalu kruto preganjati. V srednjem veku je smel vsakdo brez kazni ubiti cigana, ki ga je zalotil pri tatvini ali goljufiji. Vendar pa jih vzlic temu niso mogli iztrebiti. Samo na Madžarskem in v Rusiji so našli svojo drugo domovino. V zadnjem stoletju so poizkusile nekatere države cigane stalno naseliti. Ponekod jim je to uspelo, drugod pa ne, saj je ciganom potovanje v krvi. In že prastara legenda pravi, da Ahasver ne bo imel nikjer obstanka. Kakor bi ležalo nekakšno prekletstvo na ciganih, tako se nain zdi, ko premišljamo o njihovem življenju in zgodovini. Saj je oboje zanimivo, življenje in zgodovina. Le malo je narodov, ki bi bili tako stari in bi imeli za seboj tako pestro preteklost kakor ti večni popotniki. Po vsem svetu jih dobimo. Razlili so se po velikem delu Azije (le na Kitajskem in Japonskem jih ni), po severni in južni Afriki, po obeh Amerikah in celo po Avstraliji. In v nobeni državi ne morejo na-ta.iko ugotoviti, koliko jih je prav za prav, ker se pri ljudskem štetju navadno ognejo oblastvom. Zato je mogoče, čeprav se čudno sliši, da cenijo strokovnjaki njih število med enim in petimi milijoni. Največ pa jih živi vsekako v južnovzhodni Evropi. Sami se imenujejo o velikanskem masivu Matterhorna, ki se nam je zdel, ko smo ga gledali tako od blizu, zaradi svojih divjify dimenzij in posebne oblike, kakršnih nismo vajeni doma, nekam mrzel in neprijazen in pa zelo gosposki. (Dalje prihodnjič.) Nina Smirnova: 1/ftada Roman. Poslovenil L. Mrzel. (Nadaljevanje.) Drugi dan je prišla neka snubka, po naročilu Ignjatove, majhna, suha ženica. Brezglasno se je smukala skozi sobo; oči so ji bile rdeče kakor španski bezeg, kakor oči belih miši. Dobrohotno nosi j a je je govorila in grizla besede: «No, no... Kaj se ti je treba pri tvojem bogastvu bati moža? ... Da-a ... Tebi se ti ga pa res m treba prav nič bati! Tebi je vse odpuščeno, karkoli si daš priti na misel. No, no ... Jaz sem bila tudi mlada nekoč, matjuška, in se spoznam na stvar. Da-a... O, ljubezen je smrt za nas ženske! Enega moža za vso večnost ne maramo. Ampak ljubimca, za kratek čas, tega si vzamemo k srcu, ob tem se veselimo. No, no... Rečem ti, ljubezen je smrt za nas ženske! Le kar mirno si dobodi lepega, krepkega moža, le kar nič se ne boj lepega, krepkega moža — potem ti nihče ne bo ničesar več očital.* Z otrokom v naročju je Marfa veselo norela po sobi in odgovarjala: «Pojdite rajši tja, kjer vas v resnici pričakujejo. Kar se mene tiče, si pa zapomnite: jaz ne bom vzela nobenega teh vaših trebušnih, zamazanih snubcev, pa naj mi odpuščate, kolikor vas je volja. Če že vsekakor mora biti, potem bom že rajši ljubimca: ti se vsaj umivajo in lepotijo, kadar gredo k ljubici. Naši zakonski možje pa, ti se s slino pred gobcem, pijani in umazanih nog plazijo svojim ženam v dušo in v posteljo.* Ta odgovor je vse trgovske žene v mestu spravil pokonci in poslale so škofa k Marfi. Vadim Vasiljevič Korzukov popov in policije ni mogel videti, Marfa pa jih je prav sovražila. Prvo poletje po smrti njenega očeta, ko je hotela na licu mesta prevzeti trgovino s kožuhi, so bili tam zvedeli o njenem prihodu in so sklenili, da mlado gospodarico sprejmejo prav slovesno. Ko je čoln pristajal, so v naselbini takoj zazvonili zvonovi in pop je v talarju in s križem v rokah hitel na obalo, da jo pozdravi. Marfa pa je takoj zaobrnila, ko ga je uzrla, in je naglo ukazala veslačem: «Nazaj! Nazaj! Ne pristajajte! Jaz ničesar ne maram! Nazaj! Nazaj!* Tri tisoč vršit se je po vodi peljala nazaj, ne da bi bila stopila na breg. Svojemu upravitelju, ki jo je takrat došel proti večeru, je rekla: «S to trgovino nisem zadovoljna, ne maram je več. Samo jezo imam od vsega tega. Prosim, da si to zapomnite: samo jezo. Obdržite zdaj samo to- liko ljudi, kar jih tu živi od te stvari. Sicer mi pa sploh ne pošiljajte nobenega poročila večb S policijo pa je imela neko drugo doživetje. Marfa je vprav svojo gredo zalivala, ko je policijski poveljnik spoštljivo zazvončkljal za njenim hrbtom. Marfa je od strani uzrla rokav s svetlim našivom in je zardela; okrenila se pa ni. Ostroge so zazvenele glasneje. Marfa je vprašala: «Kaj pa želite?» «Ekselenca so mi naročili, naj vam sporočim zahvalo njegove ekselence za parnik .. Marfa se je okrenila. Rahel smeh je trepetal v grlu in v očeh blestečega, globoko pred njo po-klonjenega policijskega poveljnika; še celo besede, ki so mu uhajale iz okroglih ust, so se smehljale. «Kaj je?» «Ekselenca so mi ukazali.. «Sporočite vi njegovi ekselenci, da nimam jaz nobenih parnikov za njegovo ekselenco.» Marfa je naglo odšla v hišo, ne da bi se bila še kaj zmenila za povsem osuplega poveljnika, in je takoj poslala Razula po upravitelja. «Zakaj ste gubernatorju obljubili parnik?» Upravitelj je povzdignil roke kakor Tatar pri molitvi. «Jaz si nisem mogel misliti, da bi vam utegnilo biti to neprijetno. Parnik naj bi samo kaznjence prepeljal v Tomsk ...» «V Tomsk? Potem pa le kar dajte ljudem svoj lastni parnik. Jaz nimam nobenega.s> «Marfa Vadiinovna, vaše ladje ležijo tam brez dela.» «Kako brez dela?» «Saj se z mlinarji vendar niste pogodili za to-vornino!.. «Tako! No, če jih mi ne potrebujemo, potem pa~ prodajte ladje. Da, še takoj danes jih prodajte! Ste razumeli? Se bodo že našli ljudje, da bodo hoteli delati na njih ... Policija se mi prihaja zahvaljevat!.. Ko je visokorasli, suhi škof v črnem talarju — bil je pravkar križev teden — stopil v Marfino sobo, je Razul zarenčal kakor pes, napihnil noz-drvi in se umaknil k oknu. Marfa pa je zviška planila pokonci in nagubančila čelo. Pa je vendar zaprosila obiskovalca, naj sede. Škof je sklenil roke, izpod dolgih, mrtvih trepalnic je motril oba, spustil se je v stol in pridušeno zakašljal. Obleka se mu je na prsih gibala kakor od vetra, obraz in trepalnice pa so mu bile toge in negibne. Marfa je nemo zrla vanj in čakala,, da se odkašlja. On je prvi izpregovoril in je s povsem brezbarvnim, hlastnim glasom vrstil besede, kakor da bi govoril en sam stavek: «Po mestu raznašajo grde govorice o vas, morda bi bilo bolje, če bi ta pogan zapustil sobo ...» Marfa se je nasmehljala. «Meni mesto nič mar.» «Govorijo, da ne verujete ...» «In če bi bilo tako, sežgati bi me zavoljo tega vendarle ne mogli.. .> Škof je s takšno silo stisnil prste skupaj, da so mu bili nohti vsi beli. Pa vendar je rekel, ne da bi bil dvignil pogled: «Starejši sem od vas in moje dostojanstvo .. «Jaz vas nisem prosila, da pridete k meni.» «Vse častivredne žene našega mesta so me prosile, v spoštljivem spominu na vašega očeta in na vašo teto .. Marfa je vstala. Ni gledala vanj, temveč je zrla skozi okno in je govorila z vsem mirom: «Pustite me pri miru z vašimi ženskami. Njih častivrednost ne seže daleč in vsa njih zasluga je v tem, da so vse svoje življenje spale z enim samim možem.» Škof je prav tako vstal. «Vi pridigate nesnago in nečistost. Vašo hčer vam bom odvzel ali pa vas bom prisilil, da otroka daste krstiti in mu daste ime!» Marfa je tiho odprla vrata zanj. «Moja hči že ima svoje ime. Angara ji je ime. In na vsem svetu ne poznam nobenega imena, ki bi mi bilo ljubše kakor njeno ime.» Škof se je okrenil k vratom. Ozki, okrogli hrbet njegov se je priklonil. Marfa je opazila, da mu komolci trepečejo. Stala je na pragu in čakala, da je minil stopnice. Šele tedaj je tudi sama stopila doli. Škofov voz je zbudil veliko pozornost in v jedilnici je čakala vsa služinčad hiše na škofa. Prva si je kuharica Darja izprosila njegov blagoslov. Škof je obstal, trudno je razkrenil roke, pa je ni pokrižal, temveč ji je eno roko položil na glavo, islizu Darje je stal majhen starec sivih kodrastih las in brade v modri, črtasti srajci in hlačah. Marfa je starca pogosto videvala na dvoru. Zmerom je piskal na piščal iz slame, plesal in poskakoval. Starec je bil slaboumen in vsi so ga klicali po krstnem in očetnem imenu: Jakov Ivanovič. Njegovo rodbinsko ime je bilo Udalov. Ko je uzrl Marfo, se je takoj začel vrteti okrog sebe. Pa ni klical nji, temveč škofu: «Pozdravljen, črni mož! Ali si priletel, da bi Marfi nabodel srce? Hodi dalje — njeno srce je z železom obito. Marfuška je močnejša od vas vseh, Marfuška bo ostala človek do svojega pogina .. Vrteč se v krogu, se je približal: «Tako je prav — nič se ne ženi! Še za siromašno dekle je slabo, če se oženi, bogataška se pa sploh ne sme. Ob divji živali, ki je nisi razdražil, boš lahko spal; pri človeku, pa naj se magari moli bogu, pa ne moreš spati. So živali, ki o krvi še ničesar ne vedo, človek pa zmerom ve .. Stresel je svoje temne, kamenite prste tik pred Marfinimi očmi. «Človek zna drugega človeka ubiti, 011 to zna, on zna! Na kri ljudje za malo časa kdaj pač pozabijo; denarja ne pozabijo nikdar. Nikdar, Marfuška, nikdar! In zapomni si — nobenemu človeku ne moreš duše do dna dognati, pa če ga prosiš še tako ...» (Dalje prihodnjič.) Ko je zvečer legla v evojo siromašno posteljico, je položila punčko Živko tesno kraj sebe in jo skrbno in ljubeče odela. Le da je bilo punčki gorko, njo je lahno mrazilo v slabo zakriti hrbti ček. «Lahko noč, miška moja zaspana!* je tiho dih-nila v punčko in jo poljubila. Punčka je mirno ležala, črna mala gumba sta svetlo in prijazno strmela v spečo Angeliko. Angelika je sanjala. Lepe sanje. Nad posteljico, v okrušeni črni steni je zagledala skrivna vratca. Še nikdar poprej jih ni opazila. Stopila je na posteljico in boječe odprla vratca. V odprtini je zagledala same punčke. Majhne in velike, v vnsti so stale. Oblekice so imele svilene, laske kodraste. Celo čeveljčki so bili svileni. Angelika je strmela. Vse to da je njeno? Deset punčk, dvajset? Vse njeno! Kako to, da ni še nikdar opazila teh vratec? V srcu ji je zaigralo. Iztegnila je ročice — in odprla o či... Ali je sanjala? Saj ni mogoče. Toliko punčk je videla. Vse so njene. Tu nad posteljico, v steni morajo biti vratca. Hitro se je dvignila in se vzpela ob steni. Saj morajo biti vratca. Razločno jih je videla. V skrivnostnem pričakovanju in bojazni je drsela po steni z drobnimi prstki in iskala čudežna vratca. Punčka živka je začudeno strmela izpod odeje. Danes ji Angelika ni nič voščila «dobro jutro», niti je ni poljubila. Niti «miška» ji ni rekla. Čisto je pozabila nanjo. Angelika je mislila le na lepe, svilene punčke. Žalostno je zdrknila Živka pod odejo in zakrila svoj zamazani, otožni obrazek. Angelika pa se je utrudila. Sedla je na posteljo in neverjetno ogledovala steno. Še enkrat se je vzpela in s pestmi udarila po zidu. Omet se je dalje odkrušil, vratca pa se le niso prikazala. Ves dan je bila zamišljena. Kaj če so skrivna vratca na kateri drugi steni. Preiskala je vso sobico, celo za omaro se je iztegovala. Drugo noč je zopet sanjala. Zopet je zagledala skrivnostno omarico, le manjša je bila. A ko jo je odprla, je stala v predalčku le — njena Živka. Razcapana je bila in zamazana, pa tako žalostno je gledala. Očitajoče sta zrli njeni očesci v Angeliko. In glej! Živka je izpregovorila: «Angelika, zakaj si me pustila ves dan samo? Le na one lepe punčke si mislila, name pa si pozabila. Tako sem bila lačna. Sedaj pa sem umrla.» Angelika je vztrepetala. Njena Živka umrla? Angelika Majhna je bila in slabotna. Tako majhna. Kakor majhno prezgodnje pišče, ki vedno zadnje priteče in preplašeno frfota z golimi perotkami. In ki ga vsi odrivajo. Sama je bila Angelika. Le babico je imela. A babica je bila stara in godrnjava, čeprav je Angeliko ubožico zelo ljubila. Babica ni mogla z njo na cvetoče travnike, ne v gozd. Nikamor je niso nesle njene bolne noge. Le pred hišo, na solncu, je čepela in strmela v daljavo 6 starimi, brezizraznimi očmi. In vendar ni bila Angelika nikdar sama. Saj je imela svojo punčko, svojo ljubo Živko. Živka ni bila lepa kupljena punčka s pravimi laski in očki, ki se zapirajo. Napravila jo je babica, iz majhnih barvastih krpic jo je sešila. Za Angeliko je bila najlepša. Dva majhna gumba — črne očke so se svetile iz zamazanega cunjastega obrazka. «Ti moja mala mucica! Ti golobček!* jo je ljubkovala Angelika. Z drobnimi, prosojnimi ročicami je pritiskala Živko k bledemu licu. «Zakaj nič ne ješ? Suhec moj mali! Umrla boš», je nežno očitala punčki, kakor je slišala babico. Pridna vrtnarica «Živka, moja Živka!» je kliknila in iztegnila roki proti punčki. Punčka pa je padla vznak in omarica se je zaprla. Angelika je tolkla po zidu, vratec ni bilo več najti. «Živka moja zlata, golobček moj! Pridi, oh pridi!» je ihtela Angelika in pritiskala čelo ob mrtvi, tihi zid. Pozabljene so bile lepe punčke, le njo je hotela zopet, svojo malo, umazano punčko. Bridko je zaplakala. Nikdar več ne bo videla svoje Živke, nikdar več. Saj ji je babica pravila, da tudi mamice ne bo več videla, ker je umrla. Kako naj sedaj živi, tako sama, brez svoje punčke? Prebudila se je vsa solzna in ihteča ... «Živka! Mucicab Punčka je mirno ležala kraj nje in jo radovedno gledala. «Ti nisi umrla Le sanjala sem tako grdo. Miška ti mala!» je dušila Angelika punčko s poljubi in jo z obema ročicama privijala na mokra lica. «Odpusti, Živka! Ne bodi huda na Angeliko. Saj te imam tako rada. Ne dala bi te za dvajset onih lepih punčkb Punčka Živka pa se je smehljala, presrečno smehljala s svojimi zamazanimi usteci. Dva mala gumba — njene očke — sta se ljubeče svetila. Mala Živka je Angeliki odpustila ... Verica napihuje pravljične balončke Kotiček tete Mine ■■——■——mmmm^ Dragi otroci! Po vsem svetu praznujejo ljudje maja meseca materinski dan. Gotovo tudi vi ne boste pozabili napraviti ta dan svojim materam majhno veselje. Če nimate denarja za kako darilce, pa recite mamici dobro besedo, ki je bo gotovo iz vsega srca vesela. Da ne bi bila ta dan nobena mamica žalostna, srčno zeli Vaša teta Mina. Trije mladi umetniki. Boris, Ivan in Zlatko Pregrad iz Maribora. Čaranje z dominami Na mizo stresemo domine in jih premešamo, med mešanjem pa stisnemo skrivoma eno domino v roko. Nato rečemo igralcem, naj igrajo domino, medtem pa da pojdemo mi iz sobe in. bomo, ko se vrnemo, pogodili, koliko pik bo ostalo na koncu igre na zadnjih dveh dominah. "Ko je igra pri kraju, pokrijejo igralci domine s prtom, nakar mi vstopimo in uganemo skupno število pik na obeh skrajnih dominah tako, da povemo število pik, kolikor jih je na domini, ki smo jo bili stisnili v roko in ki jo imamo spravljeno v žepu. In glej, to število se čudovito ujema s številom pik, ki so na obeh zadnjih dominah. Paziti moramo seveda, da se ne izdamo, ko ponovimo to pri drugi igri z drugo domino. Prijetna igra S praznimi predalčki iz škatlic za vžigalice si lahko hitro pripravite kratkočasno igro. Predalčke zlepite tako, kakor kaže slika, na dnu vsakega predalčka pa zapišite številko. Potem denite predalčke na sredo mize, nakar se igra prične: igralec si položi na odprto dlan novec za 50 par, nato pa udari s prsti ob spodnji rob mize, da mu novec odleti z dlani. Pri tem mora seveda paziti, da bo udarec zaprav močan, da odleti novec v katerega izmed predalčkov. Komur to uspe, se mu zapiše številka predalčka, v katerega je novec padel. Številke se nazadnje za vsakega posebej seštejejo, in kdor ima največjo vsoto, ta je igro dobil. I v. V ii k - S t a r o g o r s k i : Tam na voglu . . . Tam na voglu poleg katedrale otročička, revčka dva, stojita, drug se k drugemu tiščita, ose rdeče rokice so male. Bose drobne noge mraz objema, veter češe razkuštrane lase, mrzlo v srcu je hudo obema ... Zobčki tiho šklepetajo, ročke drobne trepetajo, iz oči pa prošnja se razliva. Pomodrele kakor zrela sliva ustnice drhtijo, govorijo: (Dajte, prosim, kruha košček, dajte! Očka stroji so ubili, v bedo kruto nas pehnili... Dajte, prosim lepo, dajte h Govorijo usteca, drhtijo, zobčki tiho šklepetajo, ročke, vse rdeče, trepetajo: nLačna sva, a mama naša mila nič več nima, da bi založila, da bi dinar kakšen kje dobila, kruha košček nam kupila V katedrali orgle, čuj, buči jo ... Mimo njiju verniki hitijo ... Revčka tam za njimi pa boječe ročke iztegujeta proseče: «Dajte, prosim, košček kruha, dajte!* A nihče, nihče nič ne da, pogleda le, ko da sta psa, in dalje speši in hiti kot glas da orgel ga podi... Otročička, redčka dva, stojita ... Vse rdeče rokice so male, drug se k drugemu tiščita tam na voglu — poleg katedrale. O dekletcu, ki ni znalo varčevati f.Pet dinarjev imam!* je zaklical Vinko. «Jaz pa štiri dinarje pet in sedemdeset par!i je rekla Mimica po dolgem računanju. «Dobro,» je dejala teta, «potem lahko gresta z Ano na semenj, kakor sem vama obljubila. Kdor si je prihranil tri dinarje, jih sme na semnju zakupiti. In ti, Breda? Koliko si pa ti nahranila?» Breda je vzdihnila. Zmerom je bilo treba kupovati toliko stvari, da si ni mogla nikoli nič prihraniti. Obrnila je svoj hranilnik, in glej, iz njega so se prikotalili — trije beraški kovanci po pet in dvajset par! Teta je bila zelo huda. «.Samo pet in sedemdeset par, Breda? Preveč sladkorčkov si kupovala! Nu, prav žal mi je; potem ne moreš na semenj, ker nisi nič prihranila.* Uboga Breda! Vinko in Mimica sta šla z Ano na semenj, ona je pa morala ostati doma. Ko jih je videla, da odhajajo, se je kar malce po jokala. A Breda ni bila /likoli dolgo žalostna. Kmalu je odšla na vaško cesto in krenila po njej, da bi si na travniku natrgala cvetlic. Tedaj je zagledala velikega, lepega metulja. *Oh, tega moram ujeti za Vinka!* je vzkliknila in stekla za njim. Metuljček je od-letel, Breda za njim in — tef, tef, tefl je pribrnel izza vogala avtomobil. Mahoma je nekaj počilo, in Breda je ležala v travi. Na srečo se ji ni nič zgodilo, le njen strah je bil neznanski. Avtomobil je obstal in iz njega je skočil gospod. «Ali si se udarilo, dekletce?* je prestrašen vzkliknil. In zaprl je oči in korakal čez most, kakor bi bil slep. Seveda ni opazil zlatnika. Zdaj pa je njegov bogati prijatelj že verjel, da siromašni mož nima sreče, in je dejal: «Torej je le res, kar pripovedujejo o sreči.» (Cv. K.) Že vse leto se pojavljajo v modnih listih, zlasti v francoskih, tri četrti dolgi plašči-paletoji, vendar se zdi, da pridejo šele letošnjo spomlad in poletje popolnoma na svoj račun. Paleto je zelo praktičen kos obleke, ker lahko nadomešča pri kostumu, jopič ali pa se obleče kot samostojen jopič k raznim oblekam. Pri izbiranju kroja morate biti zelo oprezni. Za majhno, močno postavo je primeren napol priležen paleto, ki pa sme biti le deset centimetrov krajši od krila ali obleke. Čim bolj \ itka in visoka je postava, tem krajši in bolj zvončast sine biti paleto. Posebno vitke in visoke so zelo elegantne v paletoju, ki sega le do kolen. Takih modelov se vidi razmeroma največ po modnih listih. K zvončasto razširjenemu paletoju se nosi ozko krilo. Za vsakdanjo nošo, zlasti za hladne dni, si sešijte paleto iz angleškega blaga ali pa iz kamelskega kosminja, za toplejše dni iz lahke volne, platna ali modnega bombažastega blaga, ki se na oči skoraj ne loči od volne. K popoldanski obleki iz vzorčastega blaga se nosi paleto iz žoržeta ali pa iz debele ripsaste motne svile. Namesto ovratnika imajo navadno kratke vezanke iz enakega blaga, kakor je paleto. Te vezanke so značilne za letošnjo spomladansko modo. Izrazito francoski popoldanski komplet je na primer sestavljen iz črnega krila, črnega paletoja ali pa iz kepa in iz črne bluze z belim vzorcem. Kep je zvezan pri vratu s črno-belo vezanko. Bolj prijazen je svetlosiv komplet, dopolnjen z bluzo s svetlim vzorcem na temni osnovi, ali pa svetlozelen komplet s temnozeleno bluzo. Oba sta primerna tudi za k morju ali za na letovišče, in sicer za popolda«- in tudi za zvečer, ako ni predpisano popolnoma dolgo krilo. Poleg kombinacij obleke in paletoja ali kepa je kostum še vedno najbolj praktično oblačilo za pomlad in poletje in sploh za vse leto. Spomladanski kostumi so ponajveč enobarvni, drobno karirani ali pa črtasti, in sicer v solidnih barvah. Nosijo se sivi. rjavi, modri v vseh odtenkih in v barvi bež. Mlada dekleta nosijo tudi svetlejše, rdeče in zelene. Kostum iz volnenega blaga je za dopoldan in popoldan, svilen kostum pa le za popoldan in zvečer. Kostum iz sivomodro črtastega blaga, zraven pa pastelnomodra bluza je ena izmed posrečenih letošnjih kombinacij. Ako si sešijete tak kostum iz lahkega volnenega blaga, ga lahko nosite ves dan, popoldne si pa zateknite za pas šopek svežih ali pa umetnih cvetlic. Poleg kostuma, ki pride vedno prav, moramo imeti vsaj eno volneno obleko, ki jo lahko oblečemo pod plašč, paleto ali kep. Za prijetno izpremembo bo letos spomladanska obleka iz živahnega barvastega blaga ali pa bo vsaj okrašena s svetlobarvnim blagom. Velika moda je modra barva v vseh odtenkih. Prav dostikrat je obleka kombinirana iz svetlega in temnega blaga. Sploh moda bolj propagira kombinacije raznih odtenkov ene barve kakor pa večbarvne kombinacije. Te spomladanske obleke, ki so dokaj preproste, imajo tako praktičen kroj, da se oblečejo lahko za na ulico tudi brez plašča ali jopiča. Sešite so popolnoma gladko v videzu plašča nli pa so sestavljene iz krila in bluze, ki je podaljšana pod pas, tako da ima obleka videz kostuma. Rokavi so dolgi do zapestja in tri četrti dolgi ali pa segajo samo do komolca. Največ modelov ima rokave samo do komolca. Kratki rokavi so letos zelo moderni, vidimo jih skora j več kakor dolgih, in sicer pri bluzah in pri oblekah. Ponajvečkrat je edini okras volnene obleke širok usnjen pas, šal v ostri barvi, največkrat enobarven, včasih tudi v dveh barvah, ali pa ovratnik iz pikeja. K malim okroglim ovratnikom iz belega pikeja se nosijo vezanke iz škotskih trakov, k ovratnikom iz organ-dija pa velike petlje v videzu metulja in pa beli zaboji. Brez teh ljubkih malenkosti si skoraj ne moremo misliti preproste volnene obleke. Volnene obleke in bluze se zapenjajo z velikimi gumbi in sponkami iz lesa, rogovine ali pa iz modne kovine. Dobe se v najrazličnejših velikostih in oblikah. Pasovi so precej široki in se navadno zapenjajo z veliko zaponko iz kovine ali pa iz lesa. Tudi če je pas ozek, je spredaj razširjen z veliko ploščato zaponko. Še ovratniki, šali in petlje ob vratu so pripeti na obleko z zaponkami. Pri oblekah in bluzah nadomeščajo ovratnike šali in petlje, ki so ponajvečkrat iz enakega blaga kakor obleka. Šali so položeni okrog vratu in zavezani ob strani v veliko koketno petljo. Ako je obleka brez ovratnika in brez šala, tedaj ima ob vratnem izrezu pritrjeno veliko petljo iz škotske svile, tila, tafta ali pa iz celofana. Dekliške spomladanske in letne obleke se šivajo iz lahkega volnenega in svilenega blaga. Letne obleke bodo karirane in rožaste, imele bodo kratke rokave in bodo zapete visoko k vratu. Pa ne samo dekleta, tudi dame bodo imele letošnje poletje vsaj eno obleko iz vzorčastega blaga, in sicer za na ulico iz pikčastega, črtastega ali kariranega, za pod plašč pa iz rožastega blaga. Letošnji slamniki, seveda najmodernejši, so precej fantastični. Kako bodo neki prestali preizkušnjo? Ravni in široki so ter imajo majhne in nizke tulce. Nosijo se na vrh glave popolnoma ravno, nekoliko potegnjeni na oči. Okrašeni so z ozkim svilenim trakom. Koliko modnih zamislekov ostane narisanih samo na papirju in natisnjenih v modnih časopisih, ki jih raz-nesejo po svetu kot najnovejšo modo. Modo pa ne smemo nazvati stvari, ki jo natakne nase nekaj žen, ki hočejo obrniti nase pozornost ali pa imeti nekaj, česar nima nobena druga. Sv Vse za spomlad Preprosta spomladanska obleka, sešita iz kariranega blaga in okrašena s pasom, ovratnikom in zapestniki iz belega pikeja. Promenadna obleka, okrašena s plisiranjem in gubami v videzu pahljače. Promenadna obleka iz volnenega diagonala. Obleka je popolnoma preprosta, le posamezni deli so krojeni v raznih smereh, kar daje obleki zelo dekorativen videz. Edini okras je petlja ob vratnem izrezu. Preprosta spomladanska obleka, sešita iz modnega tvida in okrašena z ovratnikom, pasom in zapestniki iz svetle SDile. Spomladanska obleka iz lahkega volnenega blaga. Zapenja se visoko k vratu, prepasana pa je z usnjenim pasom. Športna obleka, sešita iz pestrobarvnega kariranega blaga in okrašena z veliko svileno vezanko, ki nadomešča ovratnik. Taka obleka je primerna le za visoke, vitke postave. Elegantna promenadna obleka, sešita iz modnega diagonala s prav drobnimi črtami. Okrašena je s šivanimi robčki in velikimi lesenimi gumbi. Promenadna obleka iz karirane volne. Ovratnik nadomešča velika petlja iz svile in svilenega žameta, Spomladanski komplet Spomladanski komplet, sestavljen iz obleke in kratkega jopiča. Obleka ima kratke rokave, krojene kimono, prepasana pa je z modnim usnjenim pasom. Krilo je sicer gladko, le na prednjem delu ima vstavljene gube. Jopič ima globoko sedlo, ki se lahko nadomesti s kratkim kepom. Letni komplet, sešit iz karirane in enobarvne svile. Životek je kombiniran iz karirane in enobarvne svile, krilo pa je iz gladkega blaga. Jopič, ki ima kratke rokave, je iz karirane svile, zapestniki in ovratnik pa iz enobarvne. Spomladanski komplet. Životek je sešit v videzu telovnika, in sicer je kombiniran iz gladkega in pikčastega blaga, krilo in tri četrti dolgi plašč pa sta iz gladkega blaga. Plašč, ki se zapenja visoko k vratu, je brez ovratnika. Moderni divani, ki se zvečer prirejajo za posteljo, imajo stranske bladne narejene tako, da se sname jo ali pa obrnejo navzdol. Spalni divan, kakršen je na naši sliki, je praktičtn zlasti zato, ker se da prav temeljito očistiti prahu. Vse blazine so namreč narejene tako, da se pri čiščenju lahko vzamejo stran. Divan, kakor vsako pohištvo te vrste, je laliko tapeciran visoko, polvisoiko ali pa nizko. Za nagaoenje pri tapeciranju vzamemo volno, žimo ali morsko travo, za blazine pa lahko tudi cenejši kapok. Za preobleko lahko uporabljamo blago: gobelin, razne pliše, vzorčasto blago za pohištvo, platno, damast, brokat in razne ripse. Danes ta dan nudi tekstilna industrija toliko izbere v barvi in kvaliteti blaga, da lahko vsak izbere po svojem okusu. Iztepanje od desne strani pri čiščenju blagu gotovo ne koristi, zato moramo to delo opravljati kolikor mogoče oprezno in iztepati, če le gre, od spodnje strani. Kadar pa moramo že iztepati od desne strani, tedaj ovijemo iztepač s cunjo, za čiščenje pa vzamemo prav mehko ščetko. Najmanj se pokvari pohištvo« s čistilcem za prah. Na naši sliki imate poleg gotovega divana tudi ruz-' ložen divan, tako da vidite, kam gre blago pn tapeciranju, da boste lahko izračunali, koliko blaga potrebujete za preobleko. Škandal. Gospod pride v restavracijo. — Natakar, princ-ote pel litra cvička, preden se zgodi škan lal. Ves prestrašen mu piiiiese natakar, kar je zahteval. — Še pol litra cvička, preden se zgodi škandal. — Po šestem pollitru se natakar ojunači in ga tiho vpraša: — Gospod, kakšen škandal se bo pa zgodil in kdaj? Gospod se dvigne: — Zdajle bo škandal, ker nimam denarja, da bi plačal. Prezgodnja novica. ■— Maks, čul sem, da je preteklo sredo pri tebi gorelo. — Pšt. Molči! Šele prihodnjo sredo. i ZA VASO SPALNICO Ostra svetloba, ki pada od luči naravnost v oči, je zelo■ škodljiva. Koliko prijetnejša je svetloba, ki se mehko razliva po stanovanju in ne bode v oči, ker jo omili primeren senčnik. Ker je več naročnic že izrazilo željo, da bi rade same delale senčnike, prinašamo vzorec za preprost senčnik, zraven pa še navodilo v sliki in besedi. Senčnik, zlasti če je iz temnejšega blaga, mora biti zaradi dobrega refleksa podložen z belo podlogo. Ogrodje za senčnik, ki vam ga naredi mož iz tenke žice (si. štev. 1 in 2), se najprej ovije s tenkim belim trakom, kakor je videti na tretji sliki. Na vsak krog iz žice je prišita volana. Kako se volana prišije na žico, je razvidno iz četrte slike. Volane so lahko gladke, položene v gube ali pa nabrane. Spodaj so zarobljene in okrašene z velikimi biseri. Kako se to dela, vidite na stranski sliki. Šiv vrhnje volane se pokrije z okrasno treso ali vrvico, nakar se prišijejo še trakovi, za katere se senčnik obesi. Da bo Vaš d om se le v DS M Prtič z originalnim modnim vzorcem, izdelan v tehniki file. Mreža je iz kvačkanca, motivi pa so izšiti z debelim platnenim sukancem v redkem platnenem vbodu. Čim večji prtič hočete imeti, tem debelejšo pletilko morate vzeti za mrežanje. Prtič se po tem vzorcu lahko tudi skvačka, in sicer se lahko svačka sama mreža ali pa obenem tudi motivi. Posebno lep je tak prtič, če je skvačkan iz prav tenkega kvačkanca. 0 g Atk A V sobi se lepo poda takle preprost pisan prtič. Delan je na belem aH barvastem platnu v živahnih pisanih barvah. Ob robu je okrašen z ozko obrobo, ki je sestavljena iz križevatih in pločatih vbodov. Trije lepi kvačkani vzorčki za čipke, s kakršnimi se obrobijo žepne rutice. Za kvačkanje takih čipk se mora vzeti prav tenak kvačkanec od štev. 50 naprej. Ko bi temnolaske to vedele... Vi radi pogledate druge temnolaske,1 ker Vam ugajajo njih lasje zaradi njih posebne lepote. „K a j 1 c delajo?" si mislite. V resnici pa je tako lahko doseči lepe kostanjeve lase: če si jih redno umivate z Brunetaflorom. Brunetaflor dejstvuje naravno in na svoj posebni način, ker ima v sebi hecjuil. S tem je posebno poudarjena kostanjasta barva — barvna snov temnih las. Lasje dobe čudovit blesk in nenavaden lesk! Lepa bluza^za solnčno pomlad ELIDA S PECI AL SHAMPOO Preden začnemo plesti ali kvačkati bluzo ali žemper, je dobro, da si pripravimo zanj kroj. Po kroju delamo potem brez skrbi in vemo, kje moramo snemati in dodajati. Da se bluza v pasu lepo prime, je dobro, da se naredi 6 do 10 cm širok rob, pleten dve desno, dve levo. Prav tako naredimo rob tudi pri rokavih. Ovratnik, kakršen je na sliki, se plete ali kvačka kar ravno kakor proga, ki se prišije ob vratnem izrezu in pridrži na levi rami z zaponko. Prinašamo pomanjšan kroj za prednik, zadnik, ovratnik, zaponko in rokav. Povsod so naznačene mere, na predniku, zadniku in rokavu pa še rob, pleten dve desno, dve levo. Sicer pa lahko uporabite za pleteno bluzo kroj za bluzo s krojne pole. Izgotovl jeno bluzo morate dobro polikati, ker je potem dosti lepša. Da pa ne boste delali samo navadnih vzorcev, vam povem, da dobite v naši knjigi za kvačkanje in pletenje vse polno vzorcev, tako da si lahko naredite zares lep žemper ali bluzo. BRUNETAFLOR ' \j—-- V,_, »CZI A < 11 -> Milica Stupanova: Več stvarnosti v občevanju z otrokom. Vsaka mati ljubi svojega otroka najbolj vroče, z najbolj močno, čisto animalično ljubeznijo takrat, ko še ne hodi, ko je še čisto majhen in slab, torej popolnoma od nje odvisen. Takrat je otrok materi najbližji. Takrat občuti zanj tisto čisto nagonsko ljubezen, ki je prav tako močna ka kor ljubezen divje zamorske matere. Ko pa otrok shodi, takrat začutijo matere, da se njegova življenjska pot začenja ločiti od njih lastne. Njih prvotna, nagonska ljubezen, ki jo marsikatera mati ne zna prav izpre-meniti v višjo, duhovno ljubezen, jame polagoma otopevati. Prav zaradi tega pa tudi večina mater v tej prvi življenjski dobi svoje dete vse preveč razvaja, posebno še, ker meni, da je otrok takrat duševno še toliko neobčutljiv, da mu razvajanje ne škodi, kar je pa velika zmota. Kadar le more, ga vzame na roke, se mu dobrika in ga poljubuje. Ker vsakemu otroku takšno ljubkovanje silno prija, mu seveda potem nt prav, kadar ni v neposrednem stiku z materjo, pa vpije in razgraja tako dolgo, da ga mora vzeti mati spet k sebi. Na tak uspeh je potem mati še ponosna, češ, koliko ljubezni čuti otrok do mene. Taka materina ljubezen je pa sebična, taka mati ima svojega otroka samo zase, da ima koga, ki ga lahko obsipa z ljubkovanjem in razvajanjem, a se ne zaveda, da ima tak razvajen otrok, ki je bil v prvi življenjski dobi preveč obsipan s poljubi in drugimi vidnimi izrazi ljubezni, lahko pozneje v življenju včasih prav težko stališče. Če hoče mati v občevanju z otrokom pogoditi pravo pot in se varovati preobilice dejanskih dokazov ljubezni, je vsekakor potrebno, da ve, kako nastanejo čuvstva pri otroku. Čuvstva niso prirojena, ampak jih šele vzgoja vcepi v človeka. Iz tega sledi, da ne moremo govoriti o klicu krvi, da ljubezen, ki jo občuti otrok do matere ali ki bi jo vsaj moral občutiti, ni prirojena, ampak da si jo je mati šele privzgojila, toda navadno na napačen način. Dojenček ljubi vsakega, ki ga hrani in ki ga — boža. Božanje, dotikanje dojenčkove kože vzbuja v dojenčku ljubezen do tistega, ki mu nudi ta čut ugodja. Dojenček ima zelo občutljivo kožo. Posebno občutljiva je koža na ustnicah, na spolovilih in na prsnih bradavicah, pa tudi na ušesih, na tilniku, na podplatih in na dlani. Vsaka mati ve iz lastne izikušnje, da jokajočega otroka lahko uteši na ta način, da ga boža po občutljivih delih. Pogosto utešijo nevedne ali pa brezvestne služkinje malega kričača na ta način, da ga božajo po spolovilu. Vsako takšno božanje pa je za otroka kvarno, ker mu razburi živčevje. Zato bi morali vsako božanje dojenčka opustiti, kakor bi tudi ne smeli deteta zibati, ga jemati na kolena in ga veliko nositi v naročju. Treba bi pa bilo tudi gledati na to, da bo pri hranjenju, kopanju, previjanju itd. tisti, ki ima z detetom opravka, čim pazljiveje in skrbneje ravnal in se čim man j dotikal dete-tove kože. Ker je mati tista, ki ima po navadi največ opravka z otrokom, ni čuda, če pozna večina dojenčkov najprej mater in če je njej najbolj naklonjen. Ker pa se razvije vsa detetova ljubezen najprej iz tega sebičnega nagiba, ker je torej usmerjena proti tistemu, ki mu največkrat preskrbi to občutje ugodja, bo vsak dojenček najbolj ljubil tistega, ki je z njim vedno v najtesnejšem telesnem stiku, tudi če to ni mati, ampak služkinja ali kdo drug, torej vedno tisti, ki ga pusti najmanje pri miru. Zdi se mi, da večina mater to tudi podzavestno občuti in da prav zaradi tega toliko ljubkuje svojega otroka, da ga čimprej priveže nase, da izvabi iz njega kolikor mogoče zgodaj dokaze naklonjenosti. Ker vidi otrok takrat, kadar ga mati ljubkuje, vedno tudi njen obraz in sliši njen glas, se zveže ta vidna in slišna zaznava v njegovi predstavi z občutkom ugodja. ki ga ima takrat, ko se ga mati dotika in ga boža. Vse to ohrani počasi v spominu in kmalu občuti ugodje že takrat, če le vidi materin obraz ali sliši njen glas. Na ta način nastane tisto veselje, ki ga občuti in izrazi otrok, kadar vidi mater. Dasi je resnica, da je vsaka mati srečna in ginjena, če izteza otrok proti njej roke, če ji kaže še na drug način svojo ljubezen in sili k materi, da bi ga spet ljubkovala, vendar bi ona ne smela na ta način razvajati otroka in izsiljevati dokaze njegove ljubezni. Otrok, ki je s tem razvajen že v najnežnejši dobi svojega življenja, izgubi možnost, da bi se vživljal samostojno v svet, vedno hoče nekoga imeti pri sebi, da bi mu bilo topleje in ugodneje, vedno hoče, da bi ga kdo ščitil in varoval. Otroka, katerega je mati na ta način privezala nase, ne zanima ostali svet v dovoljni meri, celo igra izgubi vso privlačnost, samo če lahko pride spet k materi v naročje ali na krilo. Ker je tak otrok preveč navezan na mater, vlada vedno silna žalost in tečejo solze, kadar se mora od matere ločiti, če ga postavi mati spet na tla ali pa celo če odide iz sobe ali iz hiše. Matere se vse premalo zavedajo, da je to za otroka slabo, da bo ta prevelika navezanost na mater, sploh na eno samo osebo, v poznejšem življenju otroka občutno ovirala, ker ne bo dovolj samostojen. Vsaka mati bi zato morala samo sebe tako vzgojiti, da bi lahko kolikor mogoče opustila v občevanju z otrokom poljubovanje, objemanje in pestovanje. Otrok bo tudi brez teh neposrednih dokazov iz materinega pogleda in iz njene tople besede spoznal njeno ljubezen. Da ne pride sama v izkušnjavo, je dobro, če pusti otroka kolikor mogoče samega v sobi ali pa na vrtu, da bo tako nemoteno iskal poti v svet. Dati mu mora priliko, da bo sam z lastno močjo že izza rane mladosti premagoval težave, ne da bi drugi vedno nad njim bedeli in mu pri tem pomagali. Kup peska na dvorišču, manjše jame na vrtu, v katere lahko' zleze in iz katerih se mora spet sam izkopati, v sobi blazine in stolčki, to so take ovire, s katerimi se lahko otrok bojuje, še preden prav shodi. Seveda mora mati tudi skrbeti za to, da se mu ne more kaj hudega zgoditi, če se mu pa vendar kaj pripeti, naj ga nikar ne po-milu je, da se ne bo sam sebi zasmilil, ampak naj mu samo iz stiske pomaga. Mati bo rada opustila vsako razvajanje, če se bo vedno zavedala, da je čas, ko otroka ljubkuje, zanj čisto izgubljen, zlasti zato, ker mu razburja živčevje, pa tudi zato, ker bi se otrok v tem času lahko ukvarjal s koristnejšimi opravki, ker bi lahko uril svoje telo, čute, roke in noge in spoznaval svojo okolico. Ko otrok nekoliko odrase, približno od takrat, ko shodi, se začne zanj doba, ko mora premagovati že različne ovire. Že hoja sama na sebi in nje priučitev je težka umetnost, ki zahteva obilo napora. Zato se tak razvajen otrok pogosto podzavestno sam sebi globoko zasmili in se zdi samemu sebi še bolj majhen in slab, svet okoli njega pa strahotno velik in neprijazen. Prav v tej dobi, ko bi bolj potreboval očitnih dokazov materine ljubezni kakor v prejšnjih mesecih, pa je navadno deležen manj ljubkovanja, ker se takrat materi otrok notranje nehote malo odmakne. Zato bi morala mati, ki otroka v prvem življenjskem letu preveč razvaja, gledati vsaj na to, da s takim razvajanjem ponehava in ga polagoma uvaja v stvarno življenje, če že ne more od vsega početka ravnati z otrokom pravilno in pametno. tllllIIIIII|llinilfllTIIIIIIIII!lll1IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItlllllMlMllllllllltl(llll)llll Ali je masaža obraza koristna ? Že mnogo let se ogrevajo žene, ki bi rade ohranile mlad videz, za masažo kot najidealnejše kozmetično sredstvo. V najnovejšem času pa se je oglasilo dosti zdravnikov, ki trdijo, da masaža obrazu nič ne koristi, ampak mu celo škoduje. Pravijo, da se koža pri masiranju nategne in zavleče v smer masažnih gibov ter postane mahedrava. Ti novi apostoli lepote dopuščajo le masažo, pri kateri tolčemo s konci prstov po koži. Zahtevajo tudi, da ne smemo kreihe po obrazu razmazati, ampak jo smemo le vtreti v kožo s konci prstov. Naj bo že kakorkoli prav — še zme- raj je za obrazne črte in gube "naj-škodljivejše pačenje. Kdor zmeraj guba čelo ali pa kakorkoli pači obraz, se mu bodo kmalu pokazale stalne gube in črte in ne bo jih mogel pregnati ne z eno ne /. drugo masažo. Parna kopel. Zdrav človek z zdravim srcem in zdravim krvnim obtokom se časih lahko brez škode okoplje v parni kopeli, ki je zlasti koristna za rev-matike. Da bi pa taka kopel čistila kri ali pa jemala maščobo, je bajka. Če izgubimo po parni kopeli en kilogram ali pa še manj, to ni izguba maščobe. Izparili smo le vodo v sta-ničju. Če izpijemo potem nekaj kozarcev vode ali kakšne druge pijače, se ta izguba hitro izenači, ker pač staničje vodo iznova vsrka. Obrvi in trepalnice. Tudi najlepši in najpravilnejši obraz izgubi dosti na lepoti in izrazitosti, če so trepalnice in obrvi brezbarvne ali grdo zrasle. Moda britja obrvi v ozek lok čedalje bolj izginja in zdaj so spet moderne ši- roke obrvi. Toda tudi te morajo biti pravilno negovane in morajo imeti pravo barvo. Kdor ima svetle lase, ima navadno tudi obrvi svetle. Zato jih je treba pobarvati. Priprav za barvanje imamo celo kopico, od navadnega črnega svinčnika za obrvi, ki ga je treba vsak dan uporabljati, pa do barvil, ki drže cele tedne. Treba pa je biti previden pri izberi barv. Če je obraz svetel in lasje tudi, morajo biti obrvi svetlorjave, ker bi bile črne naravnost neokusne. Trepalnice se lahko barvajo-, ker dajejo potem očem poseben sijaj iu obrazu večjo izrazitost. Tudi za trepalnice je dosti preparatov. Najprej pa je treba vselej oči in trepalnice dobro umiti, potem pa trepalnice posušiti. Nato nanesemo s stekleno paličico — seveda zelo oprezno — barvo od korenine do konca. Ko se barvilo posuši, ga z miniaturno ščetko lepo razdelimo. Pri barvanju moramo paziti, da ne bomo dobili prehudih kontrastov med barvo obrvi in trepalnic. Če imate sinje oči in temne lase, si pobarvajte trepalnice črno, pa boste dosti bolj izraziti kakor prej. KAŽE USTNO ZRCALO SARG ov ml MODO H j- Skrit za zobmi tiči zobni kamen in uničuje polagoma pa zagotovo zobe in jih rahlja, pa ne samo to, dostikrat zobje zaradi njega celo izpadejo. Ognite se temu — varujte svoje dragocene zobe s Sargovim Kalodontom. Zakaj samo Sargov Kalodont ima pri nas v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Braunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut za nego zob s Kalodontom — ima vse svoje žive dni zdrave zobe! NAPREDEK NAŠE INDUSTRIJE Če govorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari renomiratii firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. Že od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano «Kolinsko cikorijo», «Redilno kavo» s srcem, «Figovo primes« itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Naša sotrudnica si je pred kratkim ogledala to tovarno in je mogla le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod v tovarni najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. . r posodo kar razbeljen likalnik za toliko časa, da se kruhek ododzgoraj na hitro nekoliko pre-peee), ali pa zložimo oblikovane koščke testa na desko, pregrnjeno z belim in čistim papirjem, in jih pre-sušimo, da nalahno porumene, v zelo zmerno topli pečici, ker pri večji vročini testo razpade. Brizgane hrapavice (livanice). 1U 1 vode, 5 dkg surovega masla in žlico sladkorja kuhamo toliko časa, da zavre; potem primešamo polagoma 17 dkg moke in ves čas pridno mešamo toliko časa, da je testo gladko in gosto in se ne prijemlje več ku-halnice. Ko se testo ohladi, mu primešamo 3 cela jajca, 3 rumenjake in žlico moke. Nato narežemo za dlan velike kvadrate iz belega papirja in vsa- ZNIVEA na zrak in solnce! Že spomladi — sedaj je posebno lepo! Toda prosim oprezno, ker je solnce močno, Vaša koža pa se je radi zimske obleke odvadila solnca. Zato zavarujte telo z Nivea-Cremo ali Nivea-oljem, ker Nivea varuje in neguje kožo in pospešuje lepo, prirodno zagorelo polt. Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. z., Maribor. kega posebej pomočimo v raztopljeno mast. Potem denemo testo v brizgalnico in iztisnemo iz nje na vsak papir okrogel venček, ki ga pozneje s papirja stresemo v razbeljeno mast, potresemo posodo narahlo sem in tja, in ko venček narase in spodaj zarumeni, ga obrnemo. Ko pobiramo venčke iz masti, jih pokla-dumo na sito ali pa na pivnik in še vroče pomažemo s sladkorjem, kateremu smo primešali nekoliko rožne vode (12dkg sladkorja). Ako ti venčki premalo narasejo in prehitro zarum«ne, je znamenje, da je testo pregosto, zato mu moramo dodati še eno jajce. To pecivo serviramo toplo z vani-lijevo peno, z vinsko peno (šodojem) ali pa z malinovcem. Dobro je pu tudi ohlajeno. Iz enakega testa ocvremo na masti lahko tudi snežene kepe tako, da zajemamo testo z žličko in mečemo okrogle kepice naravnost na mast. Ko so pečene, jih povaljamo v sladkorni moki. Opozarjam pa, da morajo to kepice na masti močno narasti in se dobro prepeči, ker sicer rade upadejo. PflM/T- Pri teti Marici in njenih putkah. (Nadaljevanje.) «Na kaj moram paziti, kadar kupujem petelina, da dobim, dobro žival, ki mi bo koristila pri moji kurje-reji?»^ «Veš, da so to že vprašanja, ki jim kurjerejci neradi odgovarjajo. No, pa naj bo, ko si ravno ti in ko se tako žrtvuješ za vaše naročnice. Kadar kupuješ petelina, ni poglavitno to, kakšen je na videz. V prvi vrsti moraš vprašati, kakšna jajčarica je bila njegova mati. še bolje pa je, če ima petelin že kaj hčerk, pa da zveš, kako one neso. To je za petelina najboljše izpričevalo. Seveda tudi ni vseeno, kakšen je petelin na videz. Čim bolj so poudarjene pri njem lastnosti moškega spola, tem boljši je. Glej tudi, kako se vede, ali je zadosti živahen in gospodovalen.« «Ali potrebuje petelin posebne nege? » akti cm n a sveti Gospodinja svetuje Zelena in črna barva ohranita svežost. Vlaga, zrak, svetloba in mikroskopski drobci kovin povzroče pogosto, da postanejo mastna živila žarka. Po najnovejših poizkusili je svetloba1 med njimi najnevarnejša. Poizkusi so dognali, da so se med živili, ki so bila zavita v raznobarvne papirje, ohranila najdalje tista, ki so bila zavita v zelenci ali črno, medtem ko so vsa druga postala hitro žarka. Poizkuse so delali z mastjo, surovim maslom, kuhanim maslom in orehi. Kis. Strokovnjaki so dognali, da vinski kis ni škodljiv, kakor so mnogi trdili. Saj so rekli celo, da uniči vsaka kapljica kisa kapljico krvi! Slabokrvnost nastane kvečjemu lahko pri pretiravanem uživanju kisa, toda isto se lahko zgodi pri tistih, ki jemljejo namestu vinskega kisa citro-nov sok. Samo pri želodčnih boleznih je citrona boljša. In še nekaj moramo pomisliti: kis je domač izdelek, citrone moramo pa uvažati. Od srca — do srca ... da bi namestu druge žene delale vsekako drugače, seveda bolje. ... da vodi pot do sreče samo čez izpolnjene želje. ... da jim mora sreča kakor nekaj samo ob sebi umevnega sama od sebe pasti v naročje. ... da je življenje račun, ki se mora vselej iziti brez ostanka. ... da lahko presodijo človeka do dna duše, če izpregovore z njim pet besed. KATALOG PUBLICITAS. Velika in jubilejska izdaja našega časniškega kataloga je izšla in prinaša vse potrebne podatke o jugoslovanskem časništvu. Za tistega, ki oglaša, je potrebno, da pozna vse možnosti oglašanja. Oglašanje stane denar, zato je treba reklamni proračun pravilno sestaviti. Katalog — to standardno delo naše ustvarjajoče moči — bo vsakomur, ki potrebuje oglase, res najbolje služil. Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, Beograd, Kralja Milana 10. Naročnina za list s krojno prilogo .n B gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105-—, za pol leta Din 54*—, za četrt leta Din 27*—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5—; za Italijo Lit 50—. Posamezna številka Din 5—, krojna priloga Din 2—, gospodinjska knjiga Din 30—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100—. Vezava teh knjig Din «0—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Rija Podkrajškova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Rokopisi se ne vračajo. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani predstavnik Miroslav Ambrožič. Gospe in gospodične. Če hočete ohraniti svežost in nežnost Vašega obraza in mehkobo polti, uporabljajte samo povsod znano in priznano Ll LAS - KREMO pa se boste prepričali, da že po kratkem času s svojim idealnim delovanjem prekaša mnoge domače in tuje podobne proizvode. Edino pravo in nepotvorjeno proizvaja lekarna pri «CRVENOM KRSTU», Mr. L. Gayer, Zagreb, llica 79. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijab. ZASTOPSTVO NAŠEGA USTA IMA ZA CELJE IN OKOLICO KNJIGARNA „DOMOVINA" CELJE m—mmmmmmmmm Prsni čaj »Triglavska roža' pri vseh pljučnih obolenjih, zlasti pri kašlju, bronhijalnem katarju, hripi, naduhi, vnetju sapnika. Pospešuje tudi presnovo. Pospešena presnova skrajša proces zdravljenja. ».Triglavska roža" se dobi v vsaki lekarni in le v originalnih zavitkih po Din 17-—. Naročila sprejema ..Triglavska roža, Ljubljana, pošlni predal št. 3. Odobreno od ministrstva za soc politiko in narod, zdravje S. 20 542/33. Modni atelje VERA NEBOTIČNIK, 6. nadstropje LJUBLJANA GAJEVA ULICA 1 Telefon številka 24-63 Eleganca Točnost Solidnost /A KllfElE ali ttajSdidmjk KLIiARNAIT*DEU I1UBL1ANADAIMATINOVA13 Lepo vezana knjiga bodi kras knjižnice v Va š e m domu! Take vezave, od preprostih do najfinejših, Vam oskrbi Kniiaoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/II.