168
Octnc m poročila «publikacijah in razstavah
ARHIVI XVII 1994
Jasno zo izrisani tlorisi naselij pomembnejše stavbe, zlasti cerkve, gradovi, pristave, trdnjave, obzidja in kapelice so narisane v delno poševn, pcrspekt;v<.
V tej publikaciji vizualna plat zemljevida n. posebej predstavljena, kazalo pa bi jo obdelati v na sledn.em zvezku, Se zlast1 vidno izpostaviti legendo znakov ki se poivljajo na karti. Karte niso izdelane na osnov- enotne tnangiilac.jske mreže, vendar prcce. realno pr cd stadij njo ozemlje.
Glavnina te publikacije so popi "i kart. Vsebujejo mena kra)ev, njho''o medsebojno 3ddaijcnost, z.ra-zeno v urah hoda, omenjene so vse pomembne zgradbe opisane vse vode, *:cstc, pešpoti, vsi okoliški hribi, njihova poraŠČenost z gozdovi in grmičevjem. Narejeni so b>'i ¿a vojaške potrebe, zato je v hiji peudarjena zlasti prehodntsl terena, njegova obvladljivost in mozlncsli vojaške nastanitve. Bilo je kar neka; popijovalcev slovenskega ozemlja, predstavljene sekcija so poleg še neugotovljenega popisovalca popisovali podprročnik Szorch in nadporočnik Megyes. Popi;,' so rubricni, a slogovno in količinsko precej različni. Slovenski prevod je tiskan vzporedno nemškemu in ju lahko primerjamo. Spremenjen je v tekoči zapis, naslovi mtrik,. ki se pri posameznih zapisovalcih nekoliko Tazl ¡kujejo, so na začetku vsake sekcije, v tekstu pa skrajšani 111 pbtjiotiiiif. Ko razbiramo karte, ops.rimo,, da so na njih imena krajev zapisana drugače, pa tudi cerkva, kapelic iti gradov je več, kot jih je v popisu. Zato je njihova podrobna obdelava v končnem tisku nujna.
Večino toponimov |e prevajalka Majda 1'icko lokalizirala, tistcr ki jih ji ni uspelo najti, je označila z vprašajem.
Indeks je pomemben del te publikacije. Pc abecednem redn so razvrščeni vsi kiaji, vode, hribi, go;:dovi, dohne, cerkve in gradovi iz izvirnika /ti so tiskani krcpkcjc/ in prevoda, takn da so upoštevane vse variame zapisa. Slovenski, imena so "razložena" z nemškim ¡q obratno. Vsakemu imenuje pripisana sekcija in stran publikacije, kjer se pcjav]jai jn kratica iz legende fk- za kraj, c- za cerkev..). Na ved i mo primer: Ti effcn, k 215-Trebnjc 106, 109, 111 Trebnje kraj, v originalu Treffcn se pojavi v sekciji 215, v naši pub ikicm pa na str. 106 10° in 1 i 1. Z istim imenom je označena tudi ccrkcv-c, grad-g.
Ker je izvini tekst nemški, verjetno pa tudi zaradi pričakovane odmevnosti ob izdaji tega vira v tuji strokovni iavnosti, je t ud. uvodni del preveden v nemški jezik, saj, kakor Feliks Listcr, vodja ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta prijazno nagovarja bralca v uvodni besedi, naj ta pub'ikacija "potrjuje mrogo.rtranskc učinke stoletjb dolge avstrijske-slo-venske skupnosti1'.
Poncu tega zgodovinskega vin se bo pokazal ob njegovi vsakokratn. uporabi dejstvo pa jc, da je to prva takšna izdaja na Slovenskem in že to govori njej .v pnd.
Mojca Grabnar
Majdr: Smole, Vkcduniski urad za Kranjsko, 13. stoletje - P47, 4. del: Cerkveni: zadeve, lit 1,, I.jubljana (994, Puhli krci/a Arluva Republike Slovenije Inventarji, Serija: prh i vi državnih in samoupravnih organov in oblastev, Zvezek 4/4. 481 str.
G pristojnostih V.ccdomskcga urada za Kranjsko na cerkvenem področju n o načelih popisovanja gradiva oziroma izdaje inventarja, ki gn je pripravila pokojna arhivska svetnica Majda Smole, sem spregovoril pr predstavitvah prvega zvezka v Zgodovinskem časopisu, 41 (198"7), 193-194, (črke A-H) ter drugega ¡in tretjega zvezka v internem glasilu Arhiva Republike Slovenije Obvestila, Številka 1/1990, 32 3,3 (črka C in črke I-K, oba zvezka izšla 19S9). Vsi Stiijc do sedaj objavljeni zvezki in še dva predvidena, so del cclotc in j hjc zato težko ločeno obravnavah, ne da bi se človek pri tem ponavljal. Poudarim naj le, da jc stvarni uvod k celotnemu delu napisala sc avtorica sama m gn objavila v prvem delu te obsežne prbli-kacijc (str, V -XII.). Ta uvod je pred npoiabo gradiva Vic domskega urada nedvomno koristno prebrali.
( etrti zvezek prinaša torej irko L in jc s tega vidika še posebej dragocen m pomemben za slovenske prestolnico, saj sc obe verziji krajevnega imena, slovenska Ljubljana in nemški Laibach začenjata na črko L linzen Siirib izjem, in sicer župnija Lindar v Istri - Nemci uporabjajo italijansko obliko imena 1 m-tlaro, župuija Loz - nemSko Lass, župnija Sevnica ncmšKo Liclitcnvvnld in cistercijansk;. opatija Kostanjevica - nemiSko LnndstraR, sc večina gradiva v pričujočem invtntarju nanaSa na ecrkvcne ustanove v Ljnblji.ni. Zarnd: pomena in vloge, ki sta jo obc-ustanovi odigrali v mestu in tudi širše v slovenski zgodovini, moramo med njimi na prvem mestu omeniti ij-ihljunsko škofijo in njen stolni kapitelj. Ko človek nekoliko prelista knjigo in sc ustavi pri posameznih geslih, sc mu seveda postavi vprašanic po upravičenosti časovne opredelitve v naslovu inventarja. Gradiva iz 13. stoletja v objavljenem inventarju preprosto ni. In s tega vidika jc njegov nr.slov seveda zavai.ijoc, ker raziskovalec od inventarja pričakuje preveč. Sam,o nekaj primerov prvi dokument za 'jubtjanskc škofijo, ki je bila ustanovljena leta 1451/62, torej v drugi polovici 15. stoletja, je v pričujočem invcnlnrji. šele iz leta !57R, torej iz druge polov ice 16. stol., kar jc z ozirom n? obetaven naslov inventarja nedvomno velika zamuda. Isto velja tudi zr. ljubljanski stolni kapitelj. Nekoliko boljše sc odreže ena najstar:jših slovenskih župnij Lož. Za bcncfieij sv, Petra v te- župniji najdemo v inventarju prep sc treh dokumentov iz leta 1418, 1429 in 1447, žal pa v inventarju ni povedano, kdai so (i preniri nastali (str. 66). Za župnijo sv Petra zunaj mesta (v inventarju jc pomotoma rečeno sv. Peter v Ljubljani), ki prav tako ?odi med najstarejše slovenske župnije, pa najdemo prvi dokument Sclc iz leta 1595.
Gradivo vicedomskcga urada za Kranjsko, na katerega opozarja Majda Smole v 4 zvezku svojega inventarja, nam nud: nedvomno zelo dragoccn vpogled v duhovno smikturo Ljubljane rad druge pulo-
tiRMVl XVI] 1994
Oci^nc in poročila o piihlikneij^ih in razstavah
161
vice 16. do sredine I K. sltilelja. Od redovnikov so v U'iblian. deloval (ravnimi? jih po daliiniih njihovega prihodi v Ljubljano in ne po vrstnem rcdii. kot so razvrSČeni v inventarju) naslednji redovi:
Kot pr/i so se leta ¡24? v Ljubljani naselili Manjši brr.tje sv. Frančiška, vendar o njili v inventarji! ne naidcinc nobenega zapisa pae pa o frančiškanih, ki so prišli v Ljnbljano leta 1491 Pred frančiškani so ?c vsaj od teta 1314 v Ljubljani delovali avgnšjinei erenul', leta 1597 so prišli v Ljubljano jezuiti, leta 160o kapueini, leta 1656 klarisc, leto dni kasneje bosonogi iivgnslinci, leta 1702 uršulinkc, leta I73S pa so usmiljeni bratje zaprosili vladnrjn za dovoljenje, da bi smclj odpieti v Ljubljani šoital za revne bolnike Dovoljenje sc je zataknilo očitno pri Ijnbljanrkili mestnih oblasteh, tako da so usmiljeni bratje lahko zaeeJi s svijin delom šele v Času Jožefa 11. Preseneča p- nas, da al nobenega dokumenta o nemškem viteškem redu, ki sc je v Ljnbljani naseli! vsaj leta 1228 ter imel v Ljubljani svojo šolo in bolnišnico za gobave bolnike.
V fondu viccdomskcga nraila je tudi dragoceno gradivo za bcnefi.nj božjega groba v ljubljanski |to-iiihei (v knj gi ic bcneficij zmotno imenovan "bcnc-fioiatna opatji", v naslovu, str. 11, in v kazalu, str. 31, o grajskem, mestnem in .stolnem lieneilctju (slednja stn seveda identična) i i o ljubljanskem dvornem špitalu
KFub navedenim pomanjkljivostim pa sc prtdru-?ijcm mnenju uredništva, da jc 'potrebno objavo inventarja izpeljati do konca" (str. 5). Zalo bi sc AliS in Se posebej uredniškemu odboru rad zahvalil 7U opravljeno delo. Rad hi se jim zahvalil za njihovo prizadevnost, dr delo naše pokojne kolegice nI obležalo "kot mrlcv kapital" na zaprašenih poMcali arhivskega skladišča, ampak posnpoma prihaja med nas v knjižni oblik: in nam tako omogoča hitrejši stik ■s fondom, kb jc izredno dragocen in pomemben za slovensko zgodovino.
Francc M. Dol in ar
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka