Poštnina plačana v gotovini. 58. V Ljubljani, dne 22. junija 1925. Letnik VII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. VBelbina.: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpremembe v osebju. 190. Pravilnik, kako je jemati iz obteka, zamenjavati in uničevati kolke in taksne papirje. 191. Razpis o ureditvi vzgajališč v Hrvatski in Slavoniji. 192. Pravilnik za potujočo učiteljico zavoda za socialno-higiensko zaščito dece. 193. Razpis o uporabljanju minimalne tarife na blago lichtensteinskega izvora. 194. Razpis o uporabljanju minimalne tarife na blago luxemburškega izvora. 195. Razpis o plačevanju državne trošarine na proizvode pri destilaciji nafte. 196. Naredba, s katero se dovoljuje mestni občini ljubljanski, najeti dodatno posojilo do 350.000 Din za razširitev mestne ubožnice v Ljubljani. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kralievine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 131 z dno 15. junija 1925.: Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 16. januarja 1925.: Premeščeni sta po službeni potrebi poštni in telegrafski uradnici v 3. skupini U. kategorije Regina Stupar iz Radovljice v Dolenji Logatec in Albina Leitgeb iz Toplic pri Novem mestu v Rogatec. Nadalje je premeščen po službeni potrebi poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorije Anton Pavšek iz Rogatca v Radovljico. Izpremembe v osebju. # Z odlokom gospoda ministra pravde je bil postavljen Srečko Grmovšek za pravnega praktikanta. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 9. aprila 1925., Ad. br. 10.094, je bil postavljen Fran Selan, računski svetnik pri računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, za računovodjo v 3. skupini II. kategorije pri inšpektorju ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z osnovno plačo 6. stopnje. Dr. Katičic s. r. Uredbe osrednje vlade. 190. Na podstavi člena 11. zakona o taksah in členov 5. in 13. taksnega pravilnika predpisujem na predlog uprave državnih monopolov ta-le Pravilnik, kako je jemati iz obteka, zamenjavati in uničevati kolke in taksne papirje.,,, Člen 1. čo se izpremeni oblika kolka ali taksnega papirja ali sploh, če se vzame emisija kolkov ali taks-1 nih papirjev iz obteka in se to objavi, prestanejo veljati taki kolki ali papirji od dne, ki ga odredi minister za finance v svoji odločbi, objavljeni v «Službenih Novinah». Neuporabljeni, toda noprikorni kolki ali taksni papirji emisije, vzete iz obteka, ki so po roku, odrejenem za njih uporabo, še pri državnih in samoupravnih oblastvih, privatnih napravah, pooblaščenih prodajalcih in poedincih, se lahko zamenjajo za nove ali za druge taksne vrednotnice v devetdesetih dneh od dne, do katerega je minister za finance dovolil, uporabljati te kolke in taksne papirje emisije, vzete iz obteka. Po tem roku se ne smejo več zamenjavati. Ob zameni se ne plačuje za novo vrsto taksnih vrednotnic nikakršna odškodnina. Zamena taksnih vrednotnic, vzetih iz obteka. Člen 2. Taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, se zamenjavajo pri vseh državnih napravah, ki prodajajo taksne vrednotnice. V Beogradu zamenjava taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, blagajna za prodajo kolkov in taksnih papirjev uprave državnih monopolov na podstavi odločb, ki jih izdaja uprava državnih monopolov. Zaradi zamene se mora predložiti prošnja napravi, pri kateri se zamena zahteva. V prošnji je treba točno označiti vrsto, količino in vrednost taksnih vrednotnic emisije, vzete iz obteka, katerih zamena se zahteva. Prošnji je treba priložiti taksne vrednotnice, katerih zamena se zahteva. Za prošnje se no plačuje nikakršna taksa. Člen 3. Ko prejme naprava, ki vrši zameno, prošnjo s taksnimi vrednotnicami, jo mora takoj vpisati v vložni zapisnik ter izdati istega dne kratko odločbo o zameni, ko se je predhodno uvorila, da niso predložene vrednotnico ponarejene. Odločba se izda na prošnji sami ter se izroči takoj s predloženimi taksnimi vrednotnicami vred voditelju prodaje taksnih vrednotnic, ki jo izvrši. Če se ugotovi, da so predložene taksne vrednotnice prikorne ali ponarejene, izdado naprave, katerim so se predložile v zameno, odločbo, s katero se odklanja zamena, ter jo priobčijo predložitelju, potem pa jo pošljejo s taksnimi vrednotnicami vred istega dne upravi državnih monopolov v nadaljnjo zakonsko postopanje. Uprava državnih monopolov mora ugotoviti pravilnost take odločbe ter obvestiti s svojo odločbo zaradi izvršitve napravo, ki je izdala prvotno odločbo. Odločba upravo državnih monopolov, s katero se odklanja zamena, je izvršna. Člen 4. Vse odločbe, na katerih podstavi se je zamena izvršila, se morajo vpisovati v posebno likvidacijsko polo, v katero se zabeležujejo ti-le podatki: 1.) na strani prejema: imena oseb ali naprav, ki se jim je zamena izvršila; dan in številka odločbe, po kateri se je zamena izvršila; količina, vrsta in vrednost posamič zamenjanih vrednotnic emisije, vzete iz obteka; in 2.) na strani izdaje: količina, vrsta in vrednost taksnih vrednotnic nove emisije, posamič izdanih v zameno. Likvidacijska pola se vodi v dveh izvodih, izmed katerih se pošlje eden s priloženimi taksnimi vrednotnicami emisije, vzete iz obteka, upravi državnih monopolov, drugi pa služi po členu 5. kot dokument za vknjižbo napravi, ki vrši zameno. Likvidacijska pola se mora po izvršeni zameni na poslednji dan, ki je odrejen za zameno, zaključiti; z zaključkom se morajo ugotoviti: skupne količine zamenjanih taksnih vrednotnic emisije, vzete iz obteka, po svojih vrstah, skupne količine taksnih vrednotnic nove emisije, izdanih v zameno, in skupna vrednost izvršene zamene. Zaključek likvidacijske pole overovita s svojima podpisoma starejšina naprave, ki je vršila zameno, in voditelj prodajo taksnih vrednotnic te naprave. Za točnost zaključka in za točnost, da se je izvršil zaključek poslednji dan, ki je bil odrejen za zameno, sta odgovorna starejšina naprave in voditelj prodaje, ki sta ga potrdila s svojima podpisoma. Člen 5. Po zaključku likvidacijske pole se morajo izvršiti v knjigah naprav, ki so vršile zameno, potrebne vknjižbe na podstavi zaključka likvidacijske pole. Skupno prejete količine in vrednosti taksnih vrednotnic emisije, vzeto iz obteka, se vpišejo kot prejemki v dnevnike kolkov in taksnih papirjev, skujmo izdane količine in vrednosti taksnih vrednotnic, danih v zameno, pa se vpišejo v dnevnike kot izdatki. Te vknjižbe se morajo izvršiti poslednji dan, ki je odrejen za zameno taksnih vrednotnic emisije, vzete iz obteka, po izvršenem zaključku likvidacijske pole; do tega dne prejete taksne vrednotnice emisijo, vzete iz obteka, in v zameno izdane taksne vrednotnice nove emisije pa se vodijo po likvidacijski poli kot začasni prejemki in izdatki. Za te izvršene vknjižbe je po členu 4. tega pravilnika dokument drugi izvod likvidacijske pole. Člen 6. Ko mine rok, odrejen za zameno taksnih vrednotnic emisije, vzete iz obteka, najkesneje pa v potili dneh po poteku tega roka, morajo sresko finančne upravo in davčni uradi po treh odrejenih uradnikih komisijski omotati zamenjane taksne vrednotnice, zavoj zapečatiti s pečatom napravo, označiti na njem Jkoličino in vrednost vsebine in to potrditi na zavoju s podpisi komisijskih članov. Tako omotane in zapečatene taksne vrednotnice pošljejo sresko finančne uprave in davčni uradi takoj svoji okrožni finančni upravi ali finančni direkciji tako, da vložc zapečateni zavoj v drug zavoj ter mu prilože zaključeno likvidacijsko polo in vse odločbe, po katerih se je zamena izvršila. Komisija, ki je zapečatila zavoj s taksnimi vrednotnicami emisije, jo odgovorna za točnost vsebine, označene na zavoju. Blagajna za prodajo kolkov in papirjev upravo državnih monopolov mora tudi postopati tako, kakor je tukaj predpisano; toda taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, likvidacijsko polo in vse odločbe o zameni mora izročiti neposredno založišeu (depotu) kolkov in papirjev uprave državnih monopolov. Člen 7. Vse, kar je predpisano v členih 3., 4., 5. in 6., volja tudi za zameno taksnih vrednotnic emisije, vzete iz obteka, pri okrožnih finančnih upravah, finančnih direkcijah in pri blagajni za prodajo kolkov in taksnih papirjev uprave državnih monopolov, s to razliko, da se prejete taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, in taksne vrednotnice nove emisije, ki so se izdale v zameno, ne vknjižujejo v glavne dnevnike, ampak v dnevnike, v katere se vknjižujejo taksne vrednotnice, prejete in izdane (prodane) pri njih blagajnah. Taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, ki so se zamenjale pri blagajnah okrožnih finančnih uprav in finančnih direkcij in pri blagajni za prodajo kolkov in taksnih papirjev uprave državnih monopolov, se omotavajo in pečatijo tako, kakor je to predpisano s tem pravilnikom za ostale naprave, ki zamenjavajo te vrednotnice; tako omotane in zapečatene taksne vrednotnice hrani voditelj (blagajnik) v blagajni do dne, ko se morajo po členu 10. tega pravilnika odposlati (izročiti) založišču kolkov in taksnih papirjev uprave državnih monopolov. Člen 8. Okrožne finančne uprave in finančne direkcije morajo, ko prejmejo taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, in likvidacijske polo od svojih podrejenih naprav po členu 6. toga pravilnika, potrditi njih prejem napravam, od katerih so te taksne vrednotnice prejele, taksne vrednotnice pa shraniti v' svojih blagajnah v originalnih zavojih, kakor so jih prejele. Na podstavi prejetih likvidacijskih pol o zameni, izvršeni pri poedinih podrejenih napravah, izvrše okrožne finančne uprave in finančne direkcij«1 vknjižbo v svojili dnevnikih, v katerih vodijo stanja taksnih vrednotnic pri sreskih finančnih upravah ali davčnih uradih, tako, da obremene vsako napravo z vrstami in vrednostmi taksnih vrednotnic emisije, vzete iz obteka, ki so bile zamenjano pri njih blagajnah, ter jih razbremene z istimi vrstami in vrednostmi za poslatev teh vrednotnic okrožni finančni upravi ali finančni direkciji. Okrožne finančne uprave in finančne direkcije vpisujejo taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, ki so jih prejele od podrejenih naprav, v posebno (občo) likvidacijsko polo; šele, ko vpišejo v to ,vse vrednotnice, zamenjane pri vseh podrejenih napravah, in ko vpišejo vanjo tudi skupno zameno, izvršeno pri blagajni okrožne finančne uprave ali finančne direkcije in ko polo zaključijo, izvrše potrebne vknjižbe v svojih glavnih dnevnikih, kakor je to razloženo v prihodnjem členu. člen 9. Ko okrožne finančne uprave in finančne direkcije prejmejo od podrejenih naprav taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, kakor tudi zaključene in overovljene likvidacijsko pole, morajo vpisati skupno stanje po zaključkih poedinih likvidacijskih pol v občo likvidacijsko polo, tako da sta razvidni iz nje skupna količina in vrednost zamene, izvršene pri vsaki podrejeni napravi, in skupna količina in vrednost zamene, izvršene pri okrožni finančni upravi ali finančni direkciji. Tudi ta obča likvidacijska pola se mora zaključiti, ko se vpišejo vanjo vse zamene, izvršene pri poedinih napravah in pri napravi, ki ga sestavlja. Zaključek tudi te obče likvidacijske pole mora biti overovljen s podpisi slarejšine finančne uprave ali finančne direkcije, voditelja založišča taksnih vrednotnic in računskega preglednika ali kontrolnega organa. Na podstavi te obče likvidacijske pole in po njenem zaključku izvrše okrožne finančne uprave in finančne direkcije vknjižbe v svojih glavnih dnevnikih tako, da se obremene v njih s skupnimi količinami in vrednostmi taksnih vrednotnic emisije, vzete iz obteka, ki so bile zamenjane pri vseh podrejenih napravah in pri njih blagajnah. Na isti način in z istimi skupnimi količinami po isti likvidacijski poli se mora izvršiti tudi razbremenitev v glavnih dnevnikih, ko se pošljejo taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, založišču kolkov in taksnih papirjev uprave državnih monopolov. Člen 10. Najkesneje v dvajsetih dneh, ko poteče rok za zameno taksnih vrednotnic emisije, vzete iz obteka, morajo okrožne finančne uprave in finančne direkcije vse taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, poslati založišču kolkov in taksnih papirjev uprave državnih monopolov. Okrožne finančne uprave in finančne direkcije morajo v tem roku vse taksne vrednotnice emisije, vzeto iz obteka, zaviti skupno v originalnih zapečatenih zavojih, kakor so jih prejele od podrejenih naprav, vpričo komisije iz štirih članov, ki jo sestavljajo trije uradniki in en računski preglednik ali kontrolni organ. Na zavoj tako vloženih vrednotnic 'pritisne komisija pečate in zapiše overovilo, kakor je to predpisario v členu 6. tega pravilnika. Tako vložene taksne vrednotnice se pošljejo založišču kolkov in taksnih papirjev uprave državnih monopolov. S to pošiljko vred se pošlje poseben spremni spis z označbo vrednotnic, ki se pošiljajo, temu spisu pa se prilože obča likvidacijska pola po členu 8. tega pravilnika, vse likvidacijske pole in vse odločbe, prejete od podrejenih naprav po členu fi. tega pravilnika. člen 11. Ko prejme založišče kolkov in taksnih papirjev taksne vrednotnice emisije, vzete iz obteka, od okrožnih finančnih uprav in finančnih 'direkcij, potrdi tem prejem njih vrednotnic ter izvrši na podstavi prejetih občih likvidacijskih pol obremenitev v dnevniku kolkov in taksnih papirjev emisije, vzete iz obteka, tudi za uničitev. \ Člen 12. Najkesneje v dveh mesecih od roka, odrejenega za zameno, zaključi založišče kolkov in taksnih papirjev svoj dnevnik; s tem zaključkom ugotovi vrste in količine, prejete od poedinih naprav, kakor tudi skupno količino in vrednost kolkov in taksnih papirjev emisije, vzete iz obteka, ki so bile založišču izročeno. Prepis tega zaključka se mora vzporediti z vknjižbami, ki jih je izvršila uprava državnih monopolov v svojih knjigah na podstavi mesečnih izpiskov, prejetih od naprav, ki so vršile zameno. Ko se ugotovi s to vzporeditvijo točnost zaključka, ki ga je sestavilo založišče kolkov in taksnih papirjev, se izroči zaključek založišču kolkov in taksnih papirjev. Uničevanje kolkov in taksnih papirjev emisije, vzete iz obteka. * Člen 13. Za definitivno uničevanje kolkov in taksnih papirjev emisije, vzete iz obteka, odredi upravni odbor samostalne monopolne uprave z odločbo posebno komisijo, ki naj vrši to uničevanje. V to komisijo spadajo kot člani: en član upravnega odbora samostalne monopolne uprave, načelnik oddelka za prodajo pri upravi državnih monopolov ali en višji uradnik, ki ga odredi uprava, in voditelj založišča kolkov in taksnih papirjev. Poslovanju te komisije prisostvuje eden izmed računskih preglednikov krajevne kontrole pri upravi državnih monopolov. Člen 14. Komisija uprave državnih monopolov, odrejena za uničevanje kolkov in taksnih papirjev emisije, vzete iz obteka, prejme od založišča kolkov in taksnih papirjev potrjeni zaključek dnevnika zamenjanih kolkov in taksnih papirjev kakor tudi kolke in taksne papirje emisije, vzete iz obteka. Ko ugotovi komisija soglasnost stanja po zaključku z dejanskim stanjem tresora, v katerem se hranijo kolki in taksni papirji, vzeti iz obteka, začne uničevati kolke in taksne papirje s sežiganjem. Pri sežiganju morajo biti navzočni vsi člani komisije; kolki in taksni papirji pa se sežigajo 'T zavojih, kakor so bili prejeti od poedinih naprav. Komisija mora poedine pakete odpirati in na ta način kontrolirati točnost njih vsebine. O eventualni netočnosti se sestavi komisijski zapisnik, po katerem mora ukreniti uprava državnih monopolov nadaljnjo preiskavo. Po končanem sežiganju potrdi komisija z zapisnikom opravljeni sežig; v njem navede podatke tako, kakor so navedeni v zaključku založišča kolkov in taksnih papirjev, ter potrdi točnost stanja, najdenega v tresom, po stanju v knjigah (zaključku) založišča kolkov in taksnih papirjev in v knjigah uprave državnih monopolov. Ta komisijski zapisnik predloži upravi državnih monopolov in ko izvrši založišče kolkov in taksnih papirjev na njega pod- stavi razbremenitev v svojem dnevniku, ga shrani v svojem arhivu. Uničevanje kolkov in taksnih papirjev, pokvarjenih pred uporabo. Člen 15. Kolke in taksne papirje, ki se pred uporabo shi-čajno pokvarijo in učinijo za nerabne ter se kot taki zamenjajo poedincem na podstavi odločbe uprave državnih monopolov po členu 11. zakona o taksah in členu 5. taksnega pravilnika za ne-prikorne kolke in taksne papirje, uničujejo specialne komisije uprave državnih monopolov. To komisijo sestavljajo: dežurni član upravnega odbora samostalne monopolne uprave, načelnik oddelka za prodajo pri upravi državnih monopolov ali en uradnik, ki ga odredi uprava, in voditelj založišča kolkov in taksnih papirjev. Poleg tega prisostvuje poslovanju te komisije en računski preglednik krajevne kontrole pri upravi državnih monopolov. Člen 16. Vsi kolki in taksni papirji, ki se po odločbah uprave državnih monopolov zamenjajo, ker so bili pred uporabo pokvarjeni, se morajo pri vseh napravah, ki vrše to zameno, vpisati v posebno likvidacijsko polo, v katero se vpisujejo imena oseb, ki se jim je ta zamena izvršila, številka odločbe uprave državnih monopolov, na katere podstavi se je zamena izvršila, vrsta in vrednost zamenjanega kolka ali taksnega papirja. Ta likvidacijska pola se mora voditi posebe za vsak- poedini mesec ter koncem meseca zaključiti; z zaključkom se ugotove količine poedinih vrst zamenjanih kolkov in taksnih papirjev, njih vrednosti in skupna vrednost kolkov in taksnih papirjev, zamenjanih v tem mesecu. iS količino in vrednostjo teh prejetih in zamenjanih pokvarjenih kolkov in taksnih papirjev se mora izvršiti obremenitev v dnevnikih kolkov in taksnih papirjev; s količino in vrednostjo kolkov in taksnih papirjev, danih v zameno, pa se izvrše v dnevniku razbremenitve. Člen 17. Ko se koncem meseca zaključi likvidacijska pola, v katero so vpisane vse zamene pokvarjenih kolkov in taksnih papirjev, se morajo zamenjani kolki in taksni papirji komisijski omotati; njih zavoj se mora zapečatiti in na njem komisijski označiti vsebina, potem pa z likvidacijsko polo vred poslati založišču kolkov in taksnih papirjev; z vrednostjo teh poslanih kolkov in taksnih papirjev se je treba razbremeniti v dnevniku, vse to pa tako, kakor je predpisano za taksne vrednotnice, vzete iz obteka. Člen 18. Vsi tako zamenjani kolki in taksni papirji, ki jih prejme založišče kolkov in taksnih papirjev, se vpišejo v dnevnik zamenjanih kolkov in taksnih papirjev; nadalje pa je treba postopati, kakor je predpisano v členu 12. tega pravilnika. Ko prejme založišče kolkov in taksnih papirjev od vseh naprav tako zamenjane kolke in taksne papirje, zaključi svoj dnevnik zamenjanih kolkov in taksnih papirjev tor ugotovi s tem zaključkom kolke in taksne papirje, prejete od poedinih naprav, kakor tudi skupno količine zamenjanih kolkov in taksnih papirjev, prejetih tekom meseca. Ta zaključek se mora vzporediti s knjigami na podstavi mesečnih rekapitulacij poedinih naprav, ki so vršile zameno; ko se ugotovi točnost zaključka, se zaključek potrdi in tako potrjen izroči založišču kolkov in taksnih papirjev. Potrjeni zaključek izroči založišče kolkov in taksnih papirjev komisiji, odrejeni za uničevanje zamenjanih kolkov in taksnih papirjev, obenem z originalnimi paketi prejetih zamenjanih kolkov in taksnih papirjev. Ko prejme komisija vse kolke in taksne papirje, zamenjane v onem mesecu, jih komisijski uniči z sežigom kakor po členu 14. teg’a pravilnika. Po končanem sežigu sestavi komisija o tem komisijski zapisnik; nadalje pa se postopa po členu 14. tega pravilnika. Uničevanje te vrste se vrši vsak mesec za one kolke in taksne papirje, ki so bili zamenjani v minulem mesecu. Dnevnico članom komisije za uničevanje taksnih vrednotnic odreja minister za finance na predlog uprave državnih monopolov. Člen 19. Obrazce in knjige, določene s tem pravilnikom, predpiše in podrobna navodila in potrebno naredbe za izvrševanje tega pravilnika izda uprava državnih monopolov. V Beograd u, dne 1. maja 1925.; št. 656. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinovič s. r. 191. Razpis ministra pravde o ureditvi vzgajališč v Hrvatski in Slavoniji.* V Hrvatski in Slavoniji obstoje državna vzga-jališča (domovi za prisilno vzgojo malolotnikov) v Glini, Slavonski Požegi in Pahinskem pri Ivancu, županija varaždinska. Vzgajališče v Pahinskem doslej ni bilo namenjeno maloletnikom, vzgajališče v Slavonski Požegi pa je služilo doslej za nastanjanje zanemarjenih maloletnic in manjših malolotnikov. Ker vpliva ta mešanica dečkov in deklic škodljivo na moralno vzgojo maloletnih oseb in ker je nastala zbog naraslega števila zanemarjenih maloletnih oseb v vseh krajinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev potreba, da se uredi še eno državno vzgajališče, odrejam: 1. ) V državna vzgajališča (domove za vzgojo malolotnikov) v Glini (Hrvatska), Slavonski Požegi in Pahinskem (pri Ivancu v Hrvatski) se morajo oddajati v prisilno vzgojo maloletne osebe z vsega ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (razen iz Srbije), glede katerih je izdalo odločbe pristojno sodišče po členu 6. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali po specialnih zakonskih predpisih, ki veljajo v poedinih pokrajinah. V omenjene zavode se oddajajo tudi maloletniki z ozemlja Srbije, toda vedno jih pošilja tja dom za vzgojo maloletnikov v Beogradu, če v tem zavodu ni prosi ora. 2. ) V vzgajališče v Glini se oddajajo vsi maloletniki, ki so dovršili 14. leto ter so sposobni, da se izuče obrta. Izjemoma se oddajajo tja tudi oni maloletniki, ki so dovršili 13. leto, če so izdelali osnovno šolo in če so telesno dobro razviti, da se morejo učiti obrta. 3. ) V vzgajališče v Pahinskem se oddajajo maloletniki do 14. leta ali do 13. leta, če ne zadoščajo pogojem za oddajo v glinsko vzgajališče, potem tudi maloletniki, starejši od 14 let, če so s kmetov in če se namerjajo vrniti na kmete. V Pahinskem hodijo maloletniki v osnovno šolo, se bavijo z živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom in vrtnarstvom in šele polagoma z obrtom — krojaškim in čevljarskim — kolikor je tega najnujneje treba za zavod. Ko dovrše osnovno šolo in ko prekoračijo 14. leto ter dozore za izučevanje v obrtu,■ se premoste maloletniki iz pahinskega zavoda praviloma dvakrat na leto, po zvršetku šolskih semestrov, v vzgajališče v Glini, kjer se izpopolnjujejo posebe v raznih obrtih. Vzgajališče v Pahinskem se otvori dne 15. julija 1925.; do tega dne se premoste v Pahinsko vsi maloletniki iz Požege in mlajši maloletniki iz Gline, ki spadajo v kategorijo pod 3.). 4. ) V vzgajališče v Slavonski Požegi se oddajajo vse maloletnice z vsega ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; vendar pa ostane glede bolj odraslih maloletnic kriminalnega tipa v veljavi razpis z dne 1. aprila 1925., št. 26.986, objavljen v prilogi «Službenih Novin» z dne 21. maja 1925., št. 111,** po katerem se morajo oddajati take maloletnice v oddelek za maloletnice pri kaznilnici v Begunjah. 5. ) Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; vendar pa bo mogoče oddajati v vzgajališče v Pahinskem nove malolotnike šele izza dne 15. julija 1925. 6. ) Posebe se izdado podrobne odredbe za izvrševanje tega razpisa, zlasti kar se tiče ureditve zavoda v Pahinskem in osebja, potrebnega za ta zavod. V Beogradu, dne 1. junija 1925.; št. 36.731. Minister pravde: dr. Edo Lukinič s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. junija 1925., št. 130. (XXVI. — 1925.) ** Uradni list z dne 27. maja 1925., št. 165/47. 192. Gospod minister za narodno zdravje je odobril z odlokom z dne 15. maja 1925., H. br. 19.064, na-stopni Pravilnik za potujočo učiteljico zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani. Člen 1. Člen 7. Dnevni delovni čas potujoče učiteljice je pro-računjen vobče na 8 ur. Od tega odpadajo pri tečajih 2 do 4 ure na učne ure same, ostali čas pa na pripravljanje snovi za učne ure, izpopolnjevanje inventarja, administrativno delo in hišne posete. Kadar se prirejajo razstave, mora biti potujoča učiteljica ves čas, kolikor je razstava dostopna občinstvu, v njej navzočna, da čuva razstavni material in da daje pojasnila. Potujoča učiteljica za higieno dojenčkov in male dece je službeno neposredno podrejena šefu zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani. Člen 2. Njene naloge so te-le: Potujoča učiteljica a) upravlja, čuva in izpopolnjuje poverjeni material za potujočo razstavo in potujoče točaje; b) prireja s poverjenim materialom splošno dostopne razstave; c) prireja s poverjenim materialom tečaje o higieni dojenčkov in male dece za ženo in dekleta; č) sestavlja duplikate mobilne razstave; d) opazuje v krajih svojih prireditev stopnje dečje higiene, priobčuje o tem podatke zavednemu šefu ter podaja na podstavi svojih opazovanj predloge o izboljševanju in izpopolnjevanju mobilnega materiala in tečajev; e) poseča v času, ko ni zaposlena z razstavo ali tečaji, matere dojenčkov in malo dece na njih domovih, jih tam praktično poučuje o pravilni negi otrok ter jim pomaga. Člen 3. O svojem delu vodi te-le knjige: a) vložno knjigo o vseh službenih dopisih, ki jih je prejela in odposlala; b) poštno knjigo; c) inventarno knjigo; č) knjigo inventarnega prirastka; d) knjigo inventarnega odpadka; e) knjigo potrošnih predmetov; f) glavno računsko knjigo, kamor vpisuje vse denarne prejemke in izdatke, ne glede na eventualne posebne predpise pri posameznih denarnih zalogah; g) dnevnik o svojem delu, kamor zabeležuje vsak dan čas in kakovost svojega službenega dela; h) knjigo o razstavah, iz katere mora biti razvidno to-le: kraj, čas in število posetnikov vsake razstave, ki jo priredi, kakor tudi prilika, zaradi katero se je razstava priredila, in na čigavo prošnjo se je priredila; i) knjigo o tečajih, iz katere mora biti razvidno to-le: kraj, čas in število udeležnic vsakega tečaja, kakor tudi prilika, zaradi katere se je tečaj priredil, in na čigavo iniciativo se je priredil; j) knjigo o udeleženkah tečaja, v katero so vpisane imenoma vse udeleženke tečajev po imenu, starosti, poklicu in stanu (samske, omožene), koliko otrok imajo, doba posečanja tečaja in zanimanje, ki ga je učenka kazala; k) posetne liste; l) knjižico o posetih; m) knjigo, kamor zabeležuje svoja opazovanja in predloge zaradi izpopolnitve tečajev in razstave. Člen 4. Glavni tipi razstav o higieni dojenčkov in male dece so: * a) v okviru širše, splošno higienske razstave; b) v okviru drugačnih, n. pr. kmetijskih ali gospodinjskih razstav; c) samostojna razstava ob sejmih in na drugih zbirališčih ljudstva; č) samostojna razstava na zahtevo korporacije ali iz lastne zavodne iniciative, brez vsake drugačne zveze. Člen 5. Glavni tipi tečajev o higieni dojenčkov in male dece so: a) tečaj z razstavo v okviru podeželskih gospodinjskih tečajev kmetijskega odseka; b) tečaji z razstavo v okviru drugih gospodinjskih šol; c) samostojni tečaji na prošnjo korporacije ali iz lastne zavodne iniciative. Člen 6. .% Učni načrt za tečaje predpisuje šef zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani. Člen 8. Kjerkoli priredi tečaj ali razstavo, se mora takoj po prihodu predstaviti tamošnjemu uradnemu zdravniku (sreskemu sanitetnemu referentu, eventualno okrožnemu zdravniku), ga povabiti na otvoritev in prositi za sodelovanje in podporo. Tega ji ni treba storiti tam, kjer je zavod za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani sam glede tega v stiku s tamošnjim zdravstvenim oblastvom. Člen 9. Vsak tečaj in vsako razstavo otvori in zaključi zdravnik, ki ga za to naprosi ali pooblasti šef zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani. Prvo in zadnje predavanje v tečaju je zdravniško. Člen 10. Za denarna sredstva potujoče razstave in potujočih tečajev skrbi zavod za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani, in sicer prvenstveno iz posebnega kredita, ki mu ga je odobril v ta namen inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani. Korporacijam, ki žele, da bi se prirejali tečaji ali razstave v njih okviru, lahko stavi zavod pogoj, da trpe določen del ali pa vse* stroške same. Člen 11. O vseh iznenada nastalih težkočah, nesoglasjih in neprilikah poroča potujoča učiteljica nemudoma zavodu za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani. V Ljubljani, dne 9. junija 1925.; št. 428. Dr. M. Ambrožič s. r., šef zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani. / 193. Razpis o uporabljanju minimalne tarife na blago lichtensteinskega izvora.* Ministrstvo za trgovino in industrijo je obvestilo z dopisom št. 2042 z dne 3. marca'1925. generalno direkcijo carin, da se je sklenila med Lichtensteinom in Švico carinska unija. Ker pa je naša kraljevina s Švico v pogodbenem stanju, se odreja carinarnicam glede na gorenje obvestilo ministrstva za trgovino in industrijo, naj uporabljajo na blago lichtensteinskega izvora minimalno tarifo. Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 29. maja 1925.; C br. 25.902. 194. Razpis o uporabljanju minimalne tarife na blago luxemburškega izvora.* Ministrstvo za trgovino in industrijo je obvestilo z dopisom št. 3397/IV z dne 6. decembra 1922. generalno direkcijo carin, da so je sklenila med Luxemburgern in Belgijo carinska unija. Ker pa je naša kraljevina z Belgijo v pogodbenem stanju, se odreja carinarnicam glede na gorenje obvestilo ministrstva za trgovino in industrijo, naj uporabljajo na blago luxemburskega izvora mini-’ malno tarifo. Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 29. maja 1925.; C br. 25.903. 195. Razpis o plačevanju državne trošarine na proizvode pri destilaciji nafte.* Gospod minister za finance je odredil na podstavi člena 8. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah po zaslišanju generalno direkcije po-srednjih davkov in generalne direkcije carin: «Za bencin, na katerega se mora po zakonu o državni trošarini plačevati državna trošarina, se smatrajo vsi proizvodi pri destilaciji nafte, katrana, premoga in parafinskega skrilavca, ki imajo pri 4-15° C specifično težo do izključno 0-795, najsi prihajajo s kakršnimkoli imenom, kakor: gazolin, bencin, White Spirit, Fordsonöl». Ta odločba se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj kar najtočneje postopajo po njej. Obenem se jim nalaga, naj pošiljajo ob uvoznem ocarinjanju proizvodov, dobljenih z destilacijo nafte-bencina, po predpisih obeležene ogledke v analizo pristojnim carinsko-kemijskim laboratorijem ter uporabljajo na podstavi izidov analize naredbo iz zgoraj navedene odločbe. Carinsko-kemijskim laboratorijem pa se nalaga, naj v svojih izvestjih vedno zapisujejo izide, dobljene z določitvijo specifične teže bencina. Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 29. maja 1925.; C br. 25.964. Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 196. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti, s katero se dovoljuje mestni občini ljubljanski, najeti dodatno posojilo do 350.000 Din za razširitev mestne ubožnice v Ljubljani. Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano in v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani mestni občini ljubljanski, da sme najeti poleg posojila v znesku 1,250.000 Din, že dovoljenega z naredbo pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 9. maja 1922., Uradni list z dne 23. maja 1922., št. 148/52, dodatno posojilo do 350.000 Din pri Mestni hranilnici ljubljanski za razširitev mestne ubožnice v Ljubljani, in sicer proti 8%nomu obrestovanju in amortizaciji v 100 semestrih. V Ljubljani, dne 13.junija 1925.: U. br. 5897/4. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Razglasi osrednje vlade. Pojasnilo o pobiranju državne trošarine na žarnice za električno razsvetljavo.* Na vprašanje podpisane direkcije, kako je pobirati državno trošarino na žarnice za električno razsvetljavo, je odgovorila generalna direkcija posred-njih davkov z dopisom št. 11.361 z dne 4. marca 1925. tako-le: «Žarnice, obeležene z watti, plačujejo državno trošarino po wattih tako, da se računi število wat-tov za število sveč; pri polwattnih žarnicah pa se računi vsak pohvatt za dve sveči.» Da bodo carinarnice vedele, katere žarnice so wattne (monowattne) in katere polwattne, se jim daje nastopno pojasnilo: 1. ) Žarnice, pri katerih je kovinski konec ali žica, ki žari, namotana v siksakni črti dolgih zavojev, so wattne (monowattne) ali onowattne žarnice. Število wattov, označenih na njih, je približno enako številu sveč, ki jih dajo. Po navadi imajo dolgo obliko. Zrak iz hruške je izčrpan, tako da je žica, ki sveti, v vakuumu (praznem prostoru). Ce se žarnica razbije, se začuje močna detonacija (pok). Njih luč je rumenkastobela. 2. ) Žarnice, pri katerih je kovinski konec, ki žari, zvit v ozko spiralo in v obliki okroglega loka, nameščen v spodnjem delu žarnice, imajo po navadi okroglo obliko. Notranji prostor je izpolnjen pri njih z nevtralnim plinom, najpogosteje z azotom ali argonom. Če se razbijejo, ni slišati poka. Njih luč je bleščeče-bela. S stališča, za katero gre tukaj, se lahko dele na dve skupini: a) V prvo skupino spadajo žarnice, katerih jakost je manjša od 100 sveč (po navadi 25 do 100) ali pri katerih se porabi toka manj od 100 wattov; take žarnice so w a 11 n e (monowattne), dasi jih nepoučeni ljudje često nazi vijejo polwattne; taksirati se morajo tako kakor žarnice pod 1.). b) V drugo skupino spadajo žarnice, katerih jakost je večja od 100 normalnih sveč (po navadi 200, 400, 600, 1000. 2ÖD0 in 3000); take žarnico so polwattne, t. j. število wattov, označenih na njih, je treba pomnožiti z 2, da se dobi število sveč; po tako dobljenem številu sveč se taksirajo in ocarinjajo. To pojasnilo se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj se docela ravnajo po njem, ko pobirajo državno trošarino na žarnice za električno razsvetljavo. Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 25. maja 1925., C br. 25.082. Razglas o nabavi obleke za finančno kontrolo.* nos 3-2 Dne 13. julija 1925. ob enajstih se bo vršila pri generalni direkciji posrednjih davkov v Beogradu ofertna licitacija za nabavo obleke za finančno kontrolo, in sicer: za 8.250 šapk, hlač), 16.500 srajc, 16.500 spodnjih hlač, 8.250 parov usnjenih gamaš, 8.500 emblemov za šapke (300 za 8.200 za zvaničnike), 8.500 tribarvnih emailiranih kokard nim grbom in 8.500 službenih znakov za na prsi. Sadu, Podgorici, Skoplju in Sarajevu. davkov v Beogradu. dne 4. junija 1925.; št. 34.801. Cenovnik, metu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.** Velja od dne 15. do dne 30. junija 1925. 3i II Imenovanje predmetov In domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 1 Pšenica, natovorjena na postajah v Srbiji in Bosni . . 100 kg 400 •— na ostalih postajah .... 100 » 460 • — 2 Rž 100 . 340 • — 3 Ječmen 100 » 320 • — 4 Oves 100 . 300-— 5 Koruza 100 » 190' — 6 Koruza / defektna (30 "/o de‘ Koruza l fektnjh zrn) . 100 » 150 •- 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob 100 » 660 •- 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 . 640 •- 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 » 590 • — 10 Krušna moka št. 4 in 5 . . • 100 . 520 • — 11 Črna moka Št. 6 100 . 460 •- 12 Črna moka št. 7 100 . 360-- 13 Obloda 100 . 220 ■- 14 Otrobi 100 . 180' — 15 Koruzna moka 100 . 250 •— # * Izpromenjen. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 15. junija 1925., št. 131. if Imenovanje predmetov Količina i Cena in domačih proizvodov v dinarjih 16 Konji za klanje . . i i vsak 600--- 1 17 Konji težki za vprego (slovenski) 9 6.000 • — 18 Konji lahki za vprego . . . . 9 5.000 ■- 19 Konji hribovski mali (Južne Srbije) 9 2.000 • — 20 Osli 9 1.000- — 21 Mezgi 9 2.000- — I 22 Krave vsaka 3.000 • — i 23 Vnu ( par do 700 kg vsak 3.300 • — I biki) ’ od 700 ’ do 900 kg ; » 4.300 • — K1 l » . 900 . navzgor . 9 5.300 24 Tplpta 1 do 30 kg vsako j 700 • — \ od 30 do 70 kg . . » 1.000--- ! 25 Ovni vsak 250 • — 1 26 Jagnjeta vsako 150--I S 27 Pra- f par od 140 kg do 220 kg šiči \ * » 220 9 navzgor . vsak » 1.200 • — 1.7001 — 28 Koze vsaka 300-- 29 Mast . . . 100 kg 2.200--1 ; 30 Suho svinjsko meso (rebrca) . 100 . 2.200- — | 131 Salame turlstovske (poletne) . 100 . 2.100' — 32 Salame (zimske): iz debelo razsekanega mesa 100 . 4.000 • — iz drobno razsekanega mesa 100 . 5.000 •— 33 Slanina nasoljena 100 » 2.100—1 34 Slanina sveža . . 100 . 2.100" — j 35 Slanina povoj ena . 100 . 2.100- - 136 Gnjati 100 . 3.000-- 137 Zaklani prašiči razpolovljeni . 100 . 1.800-- 38 Svinjsko meso sveže .... 100 . 1.600-- j 39 Goveje meso sveže 100 . 1.600 • — 40 Ovčje meso sveže. 100 . 1.600-- 41 Jagnječje meso sveže .... 100 . 1.800-- 142 Domača klobasa (mesena) . . 100 . 2.000-- 43 Krvave, jetrne klobase. . . . 100 . i.ooo--! 44 B.W »,.„■« { ; : 100 . 100 . 200--! 1.000 —i 45 Kozje meso nasoljeno .... 100 . 1.000- — 46 Notranjščina glave, debela ko- ža 100 . 400--! 47 Suha čreva (1 lopta = 100 sež- njev = l1/, kg) 100 . 4.000-— 148 Osoljena čreva . 100 . 250 • — 49 Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . . 100 . 1.500 • — 1 bušak Iz 50 Koža goveja sirova Koža kravja sirova Južne Srbi- 100 . 1.500-— j 51 je in Bosnet 100 » 1.500-- 152 Koža junčja sirova 20°/, 100 » 1.500- — ceneje 53 Koža telečja sirova 100 » 3.500 • — 54 Koža jagnječja sirova . . , . 100 . 3.000 • — 55 Koža kozlovska sirova .... 100 . 6.000 •- 56 Koža ovčja sirova 100 . 3.000 • — 57 Koža kozja sirova 100 . 4.000 — 58 Koža zajčja sirova kos 15--I 59 Koža dehorja sirova » 80- — 60 Koža jazbečja sirova 9 110-—! 61 Koža divje mačke 9 no-— 62 Koža volčja . . 9 130-- (63 Koža lisičja , . 9 300 • — ,64 Koža kunja. . . 9 800-— S 65 Koža sobolja . . 9 800-—! 66 Koža vidrna . . 9 800- — 67 Koža goveja suha 100 kg 5.000- — 68 Koža konjska suha 100 . 3.000 • — ! 69 Slive suhe ,0/,., vložene v vre- čah 100 . i.ooo-- 70 Slive suhe 80/.., vložene v vre- čah 100 . 900 • — 71 Slive suhe ,6/ioo (stotinke), vlo- žene v vrečah. 100 . 850 • — 72 Slive suhe 100/,,0 (uzanca), vlo- žene v vrečah. 100 . 850 • — 73 Slive suhe 1,0/,,0 (merkantllne), vložene v vrečah 100 . 800' — 74 Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih . . 100 » * 75 Suhe hruške . . 100 . 150-—j 76 Suha jabolka . . 100 • 200" — 77 Konservirano r s sladkorjem . 100 » 2.000 •- sadje \ brez sladkorja 100 . 1.000 — 78 Pure žive . . . vsaka 50-— 79 Gosi žive . . . 9 50' — 180 Race žive . . . 9 30-- 81 Kokoši žive . . 9 20- — 82 Pure zaklane . . 100 kg 1.800-— 83 Gosi zaklane . . 100 . 2.200 • — 84 Race zaklane . . 100 . 2.000 ■—< 85 Kokoši zaklane . 100 . 1.800-—! 86 Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) zaboj 1.200-— 87 Konoplja v povesmih (sirovo predivo) . . . 100 kg 20' — 88 Predivo .... 100 . i.ooo-—i ( odpadki pod 10 cm v 89 Drva 1 Prcmeru Urva 1 razklana polena in 10.000 kg 1.300 - l okfogla polena. . . 10.000 . 1.800-— 90 Lesno oglje . . 10.000 » 7.000 •— 91 Lesno oglje (odpadki — prah) 10.000 . i.ooo-- 92 Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolci, plohi, grede) . m* 500 • — 93 Stavbni les jelkov, obtesan (gre- de) od 9/, do ,8/,0 » 300 • — 94 Stavbni les jelkov okrogel (ja- dreniki, koli za hmelj, lan- tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega pre- 250 • — mera . . » preko 25 cm srednjega 1 380-- premera . » * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive ( m v vrečah. Redna številka Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 95 Stavbni les borov, razžagan . m1 750 • — 96 Stavbni les borov, obtesan . . > 400' — j 97 Stavbni les bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi): oparjen > 600 •- neoparjen » 300 •- j 98 Stavbni les hrastov, razžagan » 1.300- — 1 99 Stavbni les hrastov okrogel (hlodi) » 400 •- i 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi J 2'50 do 2‘70 l specialni . . kos 30 • — 100 » 50-— m* 1.500 - jlOl Pragi bukovi kos 25-- 102 Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves m* 1.200 - 103 Stavbni les, lipov » 700' — 104 Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov » 900- — 105 Doge vedro 80-- 106 Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi kos 50-— 107 Cement iz Srbije 10.000 kg 5.500 • — 108 Cement beočinskl 10.000 » 5.500 • — 109 Cement hrvatski in slovenski 10.000 . 5.500 • — 110 Cement dalmatinski 10.000 . 3.500 •- 111 Bavksit (dalmatinski) .... 10.000 . 200’ — Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oča-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specilikacija blaga. Če je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotič-nega polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 12. junija 1925.; I br. 14.400. Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. L. br. 710. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. junija 1925. Srez JC s gja 13 ■s C/) ° ž! = -2-S c/) o O „ Šen. — Erysipelas. Brežice...........| . | 1 | 1 | Ošpice. — Morbilli. Brežice 1 1 Črnomelj 2 , i 1 Kamnik 86 9 86 9 Kranj 22 18 19 21 Krško 6 7 , 13 Kočevje 50 12 . 62 Laško 3 1 . 4 Litija 36 3 15 24 1 Ljubljana (okolica). 7 59 41 25 Ljubljana (mesto) . 4 3 . 7 Logatec 19 5 10 14 Novo mesto . . . 90 53 73 70 Radovljica .... 54 18 45 27 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Kamnik 2 2 Krško 8 8 Laško 1 1 Ljubljana (okolica). 7 . 7 j Ljubljana (mesto) . 3 1 4 Novo mesto . . . 13 13 Skupina tifuznik bolezni. Brežice 1 4 1 2 2 Krško 1 , , 1 Laško 2 i 2 1 ! Novo mesto . . . 3 1 2 Radovljica .... i • • 1 Steklina. — Lyssa (rabies). Brežice ■ i 1 1 - • Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice 4 1 5 j Kamnik 1 1 Kranj 3 2 1 4 Krško 4 ’ 1 4 1 Ljubljana (mesto) . 2 . 2 Logatec 1 • i • Davica. — Diphteria et Croup. Kranj 1 . 1 Krško 1 , , 1 Ljubljana (mesto) . 3 1 2 V Ljubljani, dne 12. junija 1925. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. O. br. 499. Razglas o roku za izpraševanje prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, ka-menoseškega in vodnjakarskega mojstra. Na podstavi § 10. ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zak. št. 195, se razpisuje rok za izpraševanje prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, kamenoseškega in vodnjakarskega mojstra na dan 13. julija 1925. za pismeni izpit. Rok za ustni izpit se naznani vsakemu prosilcu posebe pri pismenem izpitu. Prošnje za pripustitev k izpitu, ki morajo biti opremljeno z izkazi, navedenimi v §§ 10. in 11. zakona z dne 26. decembra 1893., drž. zak. št. 193, naj se vlože najkesneje do dne 3 0. junija 1 925. pri izpraševalni komisiji za zidarske, tesarske, kamenoseške in vod-njakarske mojstre v Ljubljani, Turjaški trg št. 1; pri tej komisiji je treba obenem plačati izpitno takso, določeno z naredbo bivšega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 14. januarja 1925., Uradni list z dne 24. januarja 1925., št. 27/7. V Ljubljani, dne 10. junija 1925.; O. br. 406/1. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Razglas o razpisu volitev v obrtno sodišče v Ljubljani. Ker poteče meseca septembra t. 1. funkcijska doba prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in obrtnih prisednikov prizivnega sodišča v vseh štirih volilnih skupinah, razpisujem na podstavi § L, odstavka 3., ministrske naredbe z dne 23. aprila 1898., drž. zak. št. 56, nove volitve. Natančnejši čas volitev se naznani pozneje na krajevno običajni način s posebnim razglasom. Voliti je v prvi skupini velikih obratov, razen trgovinskih obratov: 8 prisednikov iz volilnega razreda podjetnikov; 8 prisednikov iz volilnega razreda delavcev; 4 namestnike iz volilnega razreda podjetnikov; 4 namestnike iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje 2 prisednika prizivnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov in 2 prisednika prizivnega sodišča iz volilnega razreda delavcev. V drugi skupini vseh malih obratov, razen trgovinskih obratov: 10 prisednikov iz volilnega razreda podjetnikov; 10 prisednikov iz volilnega razreda delavcev; 6 namestnikov iz volilnega razreda podjetnikov; 6 namestnikov iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje 2 prisednika prizivnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov in 2 prisednika prizivnega sodišča iz volilnega razreda delavcev. V Mariboru, dne 4. junija 1925.; O. br. 374/1—1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. V tretjiskupini vseh trgovinskih obratov: 6 prisednikov iz volilnega razreda podjetnikov; 6 prisednikov iz volilnega razreda delavcev; 4 namestnike iz volilnega razreda podjetnikov; 4 namestnike iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje 2 prisednika prizivnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov in 2 prisednika prizivnega sodišča iz volilnega razreda delavcev. V četrti skupini delodajalcev in delojemalcev, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč po § 41. zakona z dne 16. januarja 1910., drž. zak št. 20: 2 prisednika iz volilnega razreda delodajalcev; 2 prisednika iz volilnega razreda delojemalcev; 2 namestnika iz volilnega razreda delodajalcev; 2 namestnika iz volilnega razreda delojemalcev za obrtno sodišče; dalje 2 prisednika prizivnega sodišča iz volilnega razreda delodajalcev in 2 prisednika prizivnega sodišča iz volilnega razreda delojemalcev. Za velike obrate je smatrati ona podjetja, glede katerih je bilo predpisano na leto obče pridobnine več nego 300 Din. Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, se štejejo k velikim obratom. Delojemalci, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč po § 41. zakona z dne 16. januarja 1910., drž. zak. št. 20, so: 1. ) osebe, ki so v podjetjih, spadajočih pod obrtni red, razen v trgovinskih obratih, nastavljene pretežno za opravljanje višjih trgovskih opravil, torej posebno tvorniški ravnatelji, prokuristi, trgovski pooblaščenci, poslovodje, knjigovodje, blagajniki, potniki, korespondenti in enaki; 2. ) osebe, ki so v podjetjih, spadajočih pod obrtni red, s trgovinskimi obrati vred, nastavljene za višja netrgovska opravila, če niso že po § 5., lit. a), zakona z dne 27. novembra 1896., drž. zak. št. 218, kakor n. pr. delovodje ali prvi delavci, podrejene obrtnemu sodišču, torej posebno obratni vodje, inže-njerji, kemiki, risarji in enaki. Po § 11., odstavku 2., ministrske naredbe z dne 23. aprila 1898., drž. zak. št. 57, morejo biti prised-niki prizivnega sodišča le osebe, ki imajo pasivno volilno pravico za prisednika obrtnega sodišča in ki stanujejo ali bivajo v Ljubljani. Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, vodje) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se pozivljejo, naj naznanijo najkesneje do dne 4. julija 1 925. pismeno občinskemu predstojniku sta-jališča svojega obrata podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov obeh volilnih razredov. Javne trgovske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, osebo, ki zanje odda glasovnico. Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, obratovodje) so zavezani, v omenjenem roku sestaviti in poslati občinskemu predstojniku stajališča svojega obrata popoln seznamek moških in ženskih delavcev, ki so zaposleni na dan, ko se objavi ta razglas v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», v njih obratu, ki so izpolnili 20. leto, bivajo že najmanj leto dni v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev. V Ljubljani, dne 13. junija 1925. Veliki župan ljubljanske oblasti: - dr. Baltič s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. U. br. 6239/2. Razglas. Namesto Jožefa G u t m a n n a, Aleksandra Kovača, Belinta Balogha in Franca Harija so imenovani za prisednike občinskega gerentskega sor sveta v Krplivniku ti-le posestniki istotam: Aleksander Bal a j c, h. št. 36, Franc Kovač, h. št. 16, Kalman Gaal, h. št. 31, in Janez Časar, h. št. 15. * V Mariboru, dne 9. junija 1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. L. žt. 1/20. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 31. maja 1925. Srez Ostalih Na novo i obolelih j Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Skup Celje ina tilu 5 znih b« 1 tlemi. 1 5 Gornji grad. . . . 1 1 Konjice 1 i , Prevalje i , 1 Ptuj i i i 1 Slovenjgradec. . . 1 . 1 Skupaj . 9 3 2 1 9 Skrla Celje tinka. 17 — Scar 4 atina. 2 19 Celje (mesto). . . 4 3 1 Dolnja Lendava. . 1 . 1 Konjice 5 i 4 { Maribor, desni breg 1 i . Maribor, levi breg. 3 2 2 3 Maribor (mesto). . 11 6 1 16 Ptuj 12 4 6 10 Skupaj . 54 16 16 54 Oš Ljutomer Maribor (mesto) . . pice. — 1 3 Morbi i »i. 1 3 i Murska Sobota . . 7 6 1 Prevalje . i 1 Skupaj . 11 2 10 3 Davica. — Diphteria et Croup. Celje 1 1 . Konjice 1 1 . Ljutomer 1 J 1 Prevalje 1 1 Skupaj . 4 3 1 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Celje 1 3 , . 1 3 Gornji grad. . . . 5 . . 5 Konjice 8 . 4 , 4 Ljutomer 5 , 5 Šmarje pri Jelšali . 3 3 . Skupaj . 17 8 7 1 17 Krčevita odrevenelost. - Tetanus. Celje 1 , 1 # Gornji grad. . . . 1 1 Šmarje pri Jelšah . i i . Skupaj . i 2 i 1 1 V Mariboru, dne 10. junija 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sajiitetnd referent dr. Jurečko s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 6526. Tedenski izkaz o stanja bolnikov v bolnicah v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredili : Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 496. 1 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 80 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani 252 Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . . 204 Bolnica za duševne bolezni na Studencu P 353 Splošna bolnica v Mariboru.... 277 Javna bolnica v Celju. . . . 1 185 Javna bolnica v Brežicah . . 63 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . Javna bolnica v Murski Soboti. . £ 64 125 Javna bolnica v Ptuju 63 Hiralnica v Ptuju 104 Hiralnica v Vojniku 162 Ženska javna bolnica v Novem mestu 53 Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji 70 Javna obča bolnica v Krškem . . . 49 Skupaj . • 2600 V Ljubljani, dne 8. junija 1925. Inspektor ministrstva za narodno zdravje; dr. Katičić s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Št. 1909. 1154 „ , Razglas. Zadruge: ° 1. ) Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v Bo-štanju, 2. ) Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v Cerkljah pri Krškem, 3. ) Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v Vodicah, 4. ) Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. na Radoviči, 5. ) Elektrostrojna zadruga, r. z. z o. z. v Pod-blici, 6. ) Elektrarna, r. z. z o. z. na Dobrovi pri Ljubljani, 7. ) Kmetijsko društvo, r. z. z o. z. v Vodicah, uživajo po naredbi gospoda ministra za finance br. 43.322 z dne 25. decembra 1923., Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1 ob pogojih te naredbe in po členu 257. finančnega zakona za leto 1924./1925. z dne 31. marca 1924., Uradni list z dne 13. maja 1924., št. 140/43, oprostitev od plačevanja taks, navedenih v rečeni naredbi, izza dne 13. junija 1925. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 15. junija 1925. C 86/25—1. 1151 Oklic. Dr. Fran Mayer, odvetnik v Šoštanju, je vložil zoper Josipino W o 1 r a b o v o, najemnico v Šoštanju, tožbo zaradi 2373 Din s pripadki. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 4. junija 1 92 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 9. Ker je sedanje bivališče Josipine Wolrabove neznano, se ji postavlja za skrbnika Anton Wolrab, strugar pri firmi Franc Woschnag'g in sinovi, d. d. v Šoštanju. Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I., dne 16. junija 1925. 1121 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 384. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Jeklo», trgovina jeklenih predmetov, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: komisijska trgovina z jeklenimi predmeti in vsem orodjem za obdelovanje lesa. Temeljna glavnica družbe znaša 30.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Družba temelji na družbeni pogodbi z dne 6. maja 1925., posl. št. 3950, prist. zap. št. 513/1925. Družbena naznanila se priobčujejo veljavno s priporočenimi pismi vsem družbenikom. Poslovodstvo sestoji iz dveh ali več poslovodij. Poslovodje izvoli občni zbor za dobo enega leta. Za prvo poslovno leto sta imenovana za poslovodji: Alojzij Vodnik, trgovec v Podutiku št 25, in Albert Vodnik, trgovec v Ljubljani, Krakovska ulica št. 21, ki zastopata družbo na zunaj vsak samostojno. Firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno napisano, s štampiljo odtisnjeno ali drugače natisnjeno besedilo vsak poslovodja samostojno svoje ime. Ljubljana, dne 19. maja 1925. 385. Sedež: Ljubljana, Besedilo firme: slovenski: «Vera», trgovska družba z o. z., obce-prometna, informacijska, pro-pagandna in potovalna pisarna; francoski: «Vera», socidtč commerciale ä r. L, bureau de commerce, d’informations, de propagande et de voyage; italijanski: «Vera», societä commerciale a g. 1., ufficio di commercio, d’informazione, di propaganda e di viaggio; angleški: «Vera», society commercial Ltd. w. R., office of commerce, of informations, of propaganda and of travels; češki: «Vera», obchodna sptolečnost s r. r. obchodni, informačni, propagandni a cestovni kanceläf; nemški «Vera», Handelsgesellschaft m. b. H., Handels-, Informations-, ^ Propaganda- imd Reisebureau. Obratni predmet: Družba a) ustanavlja trgovske družbe; b) posreduje pri nakupovanju in prodajanju nepremičnin in premičnin kakor tudi trgovskih in obrtnih podjetij; c) posreduje pri dajanju posojil; d) upravlja hiše in posestva; e) preskrbuje stanovanja, trgovske in druge lokale; f) daje informacije o privatnih in kreditnih stvareh, nadalje v industrijskih stvareh ter posreduje pri prodajanju industrijskih proizvodov; g) posreduje pri poravnavah ob trgovskih insol-vencah; h) daje informacije o zavarovanju, posreduje pri zavarovanju ter intervenira pri cenitvi požarnih škod itd.; i) opravlja gospodarsko propagando za našo državo v inozemstvu ter izdaja in prodaja propagandne, potopisne in informativne brošure in knjige; j) prireja potovanja po naši državi in v inozemstvo ter izvršuje vse dotične posle, odpravlja prtljago potnikov in brzovozno blago ter izdaja nakaznice za hotele; k) sprejema oglase za časopise i. dr. ter izvršuje reklamne posle; l) prevaja iz tujih ježkov in dopisuje v teh jezikih; m) izvršuje revizijski in reklamacijski posel pri železniških in drugih pošljatvah; n) posreduje v patentnih stvareh; o) inkasira terjatve, menice, čeke itd.; p) intervenira za stranke ter jih zastopa v vseh upravnih in zlasti davčnih stvareh; r) opravlja privatne in trgovske agenture in komisijske trgovine; s) posreduje prireditve predavanj, razstav, javnih ' predstav umetnikov, koncertov, športnih iger in drugih oblastveno dovoljenih produkcij. Družba sme ustanavljati in nakupovati podobna podjetja ali se udeleževati pri njih ter ustanavljati podružnice. Osnovna glavnica družbe znaša 15.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Družba temelji na družbeni pogodbi z dne 30. aprila 1925. v zvezi z izpremembo družbene pogodbe z dne 11. maja 1925. Poslovodje družbe so: Ivan Hribar, minister n. r. v Ljubljani, Cesta na Rožnik št. 41, dr. Vojteh Strnad ,v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2, in Milko Hribar, trgovec v Ljubljani, Cesta na Rožnik št. 41, dokler ostanejo družbeniki. Vsak poslovodja zastopa dražbo samostojno. Družbena firma se podpisuje tako, da postavlja vsak poslovodja svoje ime pod družbeno firmo, ki jo kdorkoli napiše, natisne ali štampiljira. Ljubljana, dne 19. maja 1925. 386. Sedež: Maribor. Besedilo firme: «Balkan», mednarodna transportna družba z o. z. v Maribora — «Balkan», internationale Transportgesellschaft m. b. H. in Maribor. Obratni predmet: Dražba prevzema, upravlja in razširja spedicijske in prevozne posle, ki jih je opravljala dosedanja firma «Balkan», d. d;. za mednarodne transporte, podražnica v Mariboru, si pridobiva druga podjetja slične vrste ali se udeležuje pri njih, opravlja spedicijske posle vsake vrste, ustanavlja, pridobiva, upravlja, daje in jemlje v zakup in najem zasebna in javna skladišča, se udeležuje pri njih ter pridobiva njih deleže in delnice, vskladišča vsakovrstno blago, opravlja inkaso bremen in obveznosti, ležečih na blagu, na lastni in na bij račun, prevzema blago zaradi prodaje na javnih dražbah in izvaja javne dražbe, dovoljene po oblastvih, ter izvaja raznovrstno reklamacijsko postopanje na lastni in na tuj račun. Družbena pogodba z dne 17. aprila 1925., št 1117. Osnovna glavnica znaša 100.000 Din. Od tega je v gotovini vplačanih 45.000 Din. Stvarna vloga Stanka Kocbeka, sestoječa iz podružnice d. d. za mednarodne transporte «Balkan» v Maribora z vsemi aktivi in pasivi v vrednosti 55.000 Din. Poslovodja: Stanko Kocbek, ravnatelj v Maribora, Mlinska ulica št. 34. S prokuro je poverjen Pavle Vellacher v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 35. Pravico zastopanja ima poslovodja ali prokurist. Firma se podpisuje tako, da pristavlja poslovodja ali prokurist njenemu natisnjenemu ali g štampiljko odtisnjenemu ali po komerkoli napisanemu besedilu svoje ime, prokurist s pristavkom «p. p.». Maribor, dne 28. maja 1925. 387. Sedež: Maribor (Prešernova ulica št. 19). Besedilo firme: Tovarna hranil «Mirim» Karol Zalokar. Obratni predmet: Izdelovanje čokolade, kakor bonbonov, kanditov in vseh izdelko,v, spadajočih v to stroko, nadalje kavnih surogatov na tvorniški način. Imetnica: Ema Zalokar, trgovka v Mariboru, Prešernova ulica št. 19. Firma se podpisuje tako, da pristavlja imetnica njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svojeročno svoj podpis. Maribor, 28. maja 1925. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 388. Sedež: Domžale. Besedilo firme: J. Mellitzer, Kleinlercher & Coni p. v Domžalah: Izbrisal se je družbenik Georg Kleinlercher, ker je umrl. Ljubljana^ dne 19. maja 1925. 389. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Frank & Kom p.: Izbrisal se je dosedanji imetnik Ivan Lan; vpisal pa se je imetnik Robert Mišulin, trgovec v Zagrebu, Kaptol k. br. 21. Ljubljana, dne 19. maja 1925. 390. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Lavrenčič & Co., industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani: Izbrisala! sta se poslovodji Karel Kauschegg in Milan Bogady; vpisal pa se je poslovodja Fran Pogačnik, veletržec v Ljubljani. Ljubljana, dne 19. maja 1925. 391. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Sladkor», družba z omejeno zavezo: Izbrisal se je poslovodja Jernej Pinter, pod-ravnatelj in prokurist Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7; vpisal pa se je poslovodja dr. Janko Berce, prokurist Jadiransko-Podunavske banke, podružnice v Ljubljani. Ljubljana, dne 16. maja 1925. 392. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Kovinska industrija U. Nipič in drugovi, družba z o. z.: Izbrisal se je poslovodja Rado Nipič; nadalje se je izbrisala prokura, s katero je bila poverjena Marija Ferlinz. M a r i b o r, dne 28. maja 1925. 393. Sedež: Maribor (Vetrinjska ulica št. 8). Besedilo firme: Šercer & drug, zaloga pohištva in mizarstvo: Izbrisal se je družbenik Ferdo Delak, ker je iz družbe izstopil. Maribor, dne 28. maja 1925. III. Izbrisala se je nastopna firma: 394. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Moravec & Antonič, vulkani-zacija gumija, Maribor, Slovenska ulica št. 6. Obratni predmet: vulkanizacija gumija: Ker se je firtnla razdružila. Maribor, dne 28. maja 1925. 395. Sedež: Zgornja šiška. Besedilo firme: «Lukul», družba z omejeno zavezo za izdelovanje in trgovanje hranilnih snovi v Zgornji Šiški št. 42 ,v likvidaciji: Ker je likvidacija končana. Ljubljana, dne 19. maja 1925. 1122 B. Vpisi v zadružni register. L Vpisale so se nastopne zadruge: 396. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: slovenski: Ljubljanski velesejem, razstavna in prodajna registrirana zadruga z o. z.; hrvatski: Ljubljanski velesajam, izložbena i prodavna reg. zadruga s o. j.; srbski: /by6jbaHCKM Benesamap, Hiwioacßeiia u upo/iamia per. aaapyra c o. j.; nemški: Mustermesse in Ljubljana, Ausstellungsund Verkaufsgenossenschaft m. b. H.; francoski: Foire d’echantillons ä Ljubljana, union coopčrative d’exposition et de vente Ltd.; italijanski: Fiera campionaria di Ljubljana, consorzio esposizioni a vendita, a g. L; angleški: Samples Fair of Ljubljana, exhibition and sale-association registered Company limited; češki: Lublansky veletrh, vy-staivni a prodejni z. s. s. r. o. Obratni predimet: Zadruga 1. ) a) prireja izložbe, zlasti vzorčne, za vse panoge gospodarstva; b) prireja velesejme, na katerih razstavljata industrija, in obrt kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; c) prireja mednarodne velesejme, na katerih razstavljajo industrija, trgovina, obrt in poljedelstvo vseh držav; 2. ) prireja stalne vzorčne in blagovne razstave in tržišča v tuzemstvu in v inozemstvu zaradi organiziranega prodajanja razstavljenih predmetov in sprejemanja naročil na podstavi vzorcev po razstavnem uradu; 3. ) pospešuje razvoj domače industrije, domačega obrta in domače trgoivine; 4. ) prevzema zastopstva industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij za organizirano prodajanje in kupovanje v krajevno določenih mejah ter izvršuje kolektivno in specialno trgovsko reklamo in propagando; 5. ) prevzema industrijska in trgovska zastopstva v pospešitev, poyzdigo in izboljšavo splošnega na r odnega gospoda rstva; 6. ) izdaja in zalaga gospodarske publikacije. Zadružna pogodba (štatut) z dne 23. marca 1925. Oznanila se izvršujejo z objavami v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti». Načelništvo sestoji iz 9 do 18 zadružnikov; člani načelništva so: Ivan Knez, veletržec v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1 (predsednik); Fran Bonač, tvorničar v Ljubljani, Čopova cesta št. 16 (podpredsednik); Ivan Ogrin, mestni stavbnik v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št. 8 (podpredsednik); Avgust Praprotnik v Zagrebu, palača Slavenske banke (podpredsednik); Karel Detela, ravnatelj Prometnega zavoda zai premog v Ljubljani, Ulica Stare pravde št. 3; Milan Dular, belgijski konzul v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2; Ivan Jelačin, veletržec v Ljubljani, Emonska cesta št. 2; Peter Kozina, trgovec in tvorničar v Ljubljani, Breg št. 20; Anton Kristan, midister n. r. v Ljubljani, Prule št. 15; Hanuš Krofta, bančni ravnatelj v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 2; dr. Viktor Murnik, prvi tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 10; dr. Ciril Pavlin, generalni tajnik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani, Blei-weisova cesta št. 7; inž. Milan Šuklje, prvi tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani, Rutarjeva ulica št. 9; dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta skupno predsednik ali podpredsednik in en član načelništva ali pa predsednik, odnosno podpredsednik, in zadružni uradnik s prokuro. Ljubljana, dne 25. maja 1925. 397. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Stavbena in kreditna zadruga «Činovnički i Radnički Dom», registrovana zadruga sa ograničenim jamstvom. Obratni predmet: Zadruga preskrbuje članom poceni lastna domovja in zadružna stano,vanja ali jim vsaj pomaga na vsak dopusten način do potrebne, čeprav le zasilne strehe. V to svrho osobito: 1. ) preskrbuje članom po lastni ceni stavbišča in stavbni material; 2. ) zida članom lastna domovja (družinske sta-novanske hiše) ali zadružne stanovanske hiše, vse po možnosti v lastni režiji; 3. ) ustanavlja in vodi vsakovrstna podjetja, ki so v tesni zvezi s stavbnim poslom, n. pr. opekarne, apnenice, kamenolome itd., ter si pridobiva za to potrebne obrtne koncesije; 4. ) daje članom potrebna pojasnila in nasvete v vseh stavbnih stvareh; 5. ) sprejema in obrestuje vloge članov za zidanje lastnih družinskih in zadružnih stanovan-skih hiš; 6. ) preskrbuje in posreduje javne in zasebne podpore kakor tudi državna, komunalna in zasebna brezobrestna ali nizkoobrestna posojila. Zadružna pogodba (štatut) z dne 15. maja 1925. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega osemkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z okrožnicami pri zadružnikih, ki so v Ljubljani. Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: dr. Niko Zupanič, minister n. r. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1 (načelnik); .Pavel Dežman, nadzornik strojev državnih železnic v Ljubljani, Lepodvorska cesta št 222 (pcd-načelnik); Adolf Šušteršič, stavbni konstrukter v Kosezah št. 33; Franjo Pristavec, zasebni uradnik v Novem Vodmatu št. 146; in dr. Josip Pipen-bacher, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, Ciril-Metodova ulica št. 13. Pravico, zastopati zadrugo, imata načelnik ali podnačelnik in en član načelništva. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno načelnik ali podnačelnik in en član načelništva. Ljubljana, dne 26. maja 1925. 398. Sedež: Sv. Jošt nad Vrhniko. Besedilo firme: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Sv. Joštu nad Vrhniko, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi članov; zato v 1. ) nabavlja članom po ugodnih pogojih obratna sredstva, potrebna v kmetijskem obratu, zlasti umetna gnojila, krmo, semena, živino, stroje in orodje itd., ali posreduje pri mikupovanju takih predmetov za člane; 2. ) nakupuje na lastni račun kmetijske stroje in orodje ter jih posoja članom; 3. ) vnovčuje kmetijske pridelke članov ali posreduje pri prodaji takih pridelkov, posebno pa prevzema na račun članov in na svoj račun dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov za državo, okraje, občine, družbe in druge velike odjemalce; 4. ) jemlje gospodarske pridelke svojih zadružnikov v skladišča, jih predeluje in potem vnovčuje; 5. ) si oskrbuje v dosego teh namenov potrebne stavbe in tehnične naprave ter si pridobiva morda potrebne koncesije; 6. ) napravlja, če je treba, na primernih krajih zadružna skladišča in podružnice; 7. ) širi med člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, V. izdajanjem primernih navodil in z razstavami ter jim daje nasvete v gospodarskih stvareh. Zadružnai pogodba z dne 14. aprila 1925. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitkom dotičnega razglasa v uradovalnici. Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Pavel Žakelj, posestnik pri Sv. Joštu št. 24; Jože Grdadolnik, posestnik pri Sv. Joštu št. 26; Janez Tominc, posestnik v Butajnovi št. 29; Ivan Žakelj pri Sv. Joštu št. 21 in Mihael Tominc pri Sv. Joštu št. 39. Pravico, zastopati zadrugo, imata dva člana načelništva. Podpis firme: Besedilo firme podpisujetai dva člana načelništva skupno. Ljubljana, dne 12. maja 1925. 399. Sedež: Žiri. Besedilo firme: Ljudska posojilnica v Žireh, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, izboljševati razmere članov v gmotnem oziru; zlasti iz-podbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati članom denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu. Zato a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa ,vloge v tekočem računu; b) si pridobiva nadaljnja sredstva, kolikor so potrebna za dosego zadružnega smotra, s svojim zadružnim kreditom; c) daje članom posojila; d) oskrbuje članom inkaso; e) eskontira menice. Zad ružim pogodba z dne 4. maja 1925. Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradovalnici in z objavami v glasilu zadružne zveze, ljubljanskem «Narodnem gospodarju». Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Ivan Seljak, posestnik v Stari vasi št. 10 (načelnik); Matija Zajec, posestnik v Dobra-čevi št. 43; Maks Seljak, posestnik v Sovri št. 3; Martin Kopač, posestnik v Dobračevi št. 52; Janez Novak, posestnik v Stari vasi št. 19. Pravico, zastopati zadrugo, imata dva člana načelništva. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta dva člana načelništva skupno. L j u b 1 j a n a, dne 19. maja 1925. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 400. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Vpisal se je novoizvoljeni član upravnega sveta Anton Kresnik, sodni uradnik v Celju. Celje, dne 20. maja 1925. 401. Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Vinko Zor; vpisal pa se je član načelništva Ivan Platiša, kaplan na Jesenicah. Ljubljana, dne 19. maja 1925t 402. Nahavljačka zadruga državnih službenika za sodni okraj Kočevje v Kočeju, r. z. z o. z.: Izbrisali so se izstopivši člani upravnega odbora dr. Fran Ogrin, Franc Kratner, Franc Jaklič in Božidar Betriani; vpisali pa so se novoizvoljeni člani upravnega odbora Ignacij Voštar, profesor v Kočevju (tajnik), Franc Rupnik, učitelj v Kočevju (blagajnik), Josip Sosič, brzojavni nadziratelj v Kočevju, in Viktor Medved, sodni oficial v p. v Kočevju (odbornika). Novo mesto, dne 23. maja 1925. 403. Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, re- gistroivana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisali so se člani načelništva Rudolf Strnad, Jernej Šerjak, Ciril Korošec in dr. Joža Basaj; vpisali pa so se člani načelništva Niko Battestin, višji nadzornik državnih železnic v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 57/1; Ignacij Voje, bančni uradnik v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 8; Franc Miklavčič, bančni uradnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10; Franc Lesjak, zadružni uradnik v Stepanji ,vasi št 74. Ljubljana, dne 16. maja 1925. 404. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev za sodni okraj Metliko v Metliki, r. z. z o. z.: Vpisala se je likvidacija zadruge. Likvidatorji so člani upravnega in nadzorstvenega odbora. Novo mesto, dne 16. maja 1925. 405. Kmetijsko društvo v Mirni peči, r. z. z o. z.: Izbrisal se je izstopivši član načelništva Franc Makše; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Anton Rajšel, posestnik v Malem v rhu št. 10 pri Mirni peči. Novo mesto, dne 8. junija 1925. 406. Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Ivan Klemenak, posestnik v Mozirju, ker je umrl. V Celju, dne 20. maja 1925. 407. Okrajna posojilnica v Ormožu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Vpisal se je novoizvoljeni član načelništva Lavoslav Sevnik, notar v Ormožu. Maribor, dne 28. maja 1925. * M« * Uradni popravek. V Uradnem listu 51 z dne 5. junija 1925. (stran 332) se mora glasiti besedilo zadružne firme pod št. 380 pravilno: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Bolfenku v Slov. Goricah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Maribor, dne 16. maja 1925. E 393/25—29. 1150 Drašbeni oklic. Na predlog Ivana Grilla, posestnika in gostilničarja v Krapflerjih po drju. Josipu Globevniku, odvetniku v Novem mestu, bo dno 2 7. junija 1 9 2 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 30 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin: Označba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga za Poljane, vi. št. 11: stav-bišče in 23 raznih parcel razen pare. št. 809/3, ce- nilna vrednost 55.522 Din, najmanjši ponudek 37.014 Din 66 p; vi. št. 16: domačija in 152 raznih parcel, cenilna vrednost 495.649 Din, najmanjši ponudek 330.632 Din 66 Din; vi. št. 467: tri gozdne parcele, cenilna vrednost 5980 Din, najmanjši ponudek 3986 Din 66 p; 2. ) zemljiška knjiga za Podturn, vi. št. 391: sedem gozdnih parcel, cenilna vrednost 23.658 Din, najmanjši ponudek 15.772 Din; 3. ) zemljiška knjiga za Podstenice, vi. št. 42: tri gozdne parcele, cenilna vrednost 3822 Din, najmanjši ponudek 2548 Din; 4. ) zemljiška knjiga za Jurko vas, vi. št. 515, bivši vinograd (pašnik), cenilna vrednost 622 Din, najmanjši ponudek 414 Din 66 p; 5. ) zemljiška knjiga za Blatnik, vi. št. 48: štiri gozdne in tri travniške parcele, cenilna vrednost 257 Din, najmanjši ponudek 171 Din 46 p — cenilna vrednost skupaj 585.510 Din, najmanjši ponudek 390.540 Din 10 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 8. junija 1925. Št. 1917/25. 1148 3—1 Razglas o licitaciji. Podpisana uprava razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ofertno licitacijo za dobavo mlevskih izdelkov in mesa za dobo enega leta, in sicer za: približno 144.000 kg krušne moke, 36.000 kg koruzne moke, 1500 kg moke za pecivo, 7000 kg; koruznega zdroba, 1500 kg pšeničnega zdroba, 3000 kg ječmena, 1500 kg otrobov, 800 kg koruze in 10.000 kilogramov govejega mesa. Količino, vsakokrat naročeno z naročilnim listom po upravi moške kaznilnice, je dostaviti franko zavod, kjer se prevzame. Od fakturne vsote se odbijejo predpisani 2%%ni, odnosno 41/2:%ni odtegljaji. Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo: «Dobava mlevskih izdelkov (odnosno mesa) za moško kaznilnico v Mariboru za dan 25. julija 1925. ponudnika N. N.». Ponudniki izroče ponudim osebno ali pa po pooblaščencih dne 2 5. julija 1 925. do 10. ure v roke predsedniku dražbene komisije. Licitacija se bo vršila dne 25. julija 1925. ob četrt na enajst v pisarni ravnateljstva. Vsak ponudnik mora položiti pri kaznilnični blagajni do desetih na dan licitacije predpisano 5%no, odnosno 10%no kavcijo bodisi v gotovini, bodisi v državnih in državno garantiranih obveznicah po normalni vrednosti. Potrdilo o položeni kavciji se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Ponudnik mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, kakor tudi potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Splošni pogoji za dobavo mlevskih izdelkov in mesa so na razpolago pri upravi moške kaznilnice v Mariboru. Uprava moške kaznilnice v Mariboru, dne 17. junija 1925. Št. 32.153/III. 1153 Razpis. Razpisujemo mesto železniškega poslovodje za postajo Turiško vas na progi od Velenja do Dravo-grada-Meže. Poslovodja ima prosto stanovanje, sestoječe iz dveh sob in kuhinje, malo vrta, letno povprečnino za kurjenje in razsvetljavo, mesečno plačo 100 Din in draginjsko doklado 300 Din. Služba je pogodbena proti obojestranski trimesečni odpovedi. Prednost imajo železničarski upokojenci, ki so še zmožni za delo. Pravilno kolkovane prošnje naj se vlože do dne 10. julija 1 92 5. pri podpisanem uradu. Prošnjam 'je priložiti domovnico, krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, prometni oddelek, dne 16. junija 1925. Razne objave. Opr. št. 1—7190/25—2. 1146 Razpis službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje ravnateljsko službo v kategoriji A, III. položaj, s prejemki, ki jih določa službeni pravilnik nameščencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Podrobne pogoje sprejema določa omenjeni službeni pravilnik. Prednost imajo oni prosilci, ki službujejo pri institucijah za zavarovanje delavcev, in zatem oni, ki so že službovali pri takih institucijah, t. j. pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali pri njegovih krajevnih organih. Prošnje so kolka proste; opremiti jih je z vsemi potrebnimi prilogami. Vložene morajo biti pri podpisanem uradu v Ljubljani, Turjaški trg št. 4/1, do dne 15. julija 1 925. do 12. uro. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 16. junija 1925. 1149 Vabilo na H, redni občni zbor, ki ga bo imela Konzervna tovarna «Globus», d. d. na Vrhniki, dne 2. j u 1 i j a 1 9 2 5. ob pol dvanajstih v prostorih Zadružne banke v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1924. 2. ) Poročilo revizorjev o računskem zaključku za leto 1924. 3. ) Sklepanje o bilanci in podelitev absolutorija upravnemu svetu. 4. ) Volitev upravnih svetnikov. 5. ) Volitev revizorjev. 6. ) Slučajnosti. Na V r li n i k i, dne 18. junija 1925. Upravni svet. «Tekstilana», tovarna sukna, d. d. v Kočevju. H3i Bilanca z dne 31. decembra 1924. Aktiva. Pasiva. Din P Din P Blagajna . . . 10.492 80 Delniška glav- Ustanovni niča 6,000.000 — stroški . . . 312.673 88 Upniki .... 4,420.123 69 Dolžniki . . . 1,181.535 25 —V Material . . . 2,063.142 72 \ Izdelano blago 1,557.180 25 \ Stroji 3,042.926 69 \ Poslopja . . . 1,971.129 63 \ Oprava .... 21.066 28 \ Izguba .... 259.976 19 ' \_ 10,420.123 69 10,420.123(69 Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924. Izguba. Dobiček. Din P Din p! Plače, mezde, Sirovi dobi- bolniška bla- ček produk- gajna, pot- cije itd. . . 2,432.628 ii nine itd. . . 1,079.592 16 Izguba . . 259.976 19, Pisarniški —V stroški, pošt- \ nina itd. . . 52.401 56 \ Stroški pro- \ dukcije . . . 716.442 31 \ Zavarovanje \ zoper požar 55.408 — \ Odpisi in po- \ pravila . . . 361.831 76 \ Obresti in pro- \ vizije .... 419.751 91 Davki 7.176 60 1 \ 2,692.604 30 II 2,692.604 30 1137 Razid društva. Deželna zveza industrijalcev na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani se je prostovoljno razšla. Po nalogu odbora: dr. Fran Poje s. r. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.