AKTUALNO VPRAŠANJE Dne 13. in 14. septembra bo v Celju VI. kongres Ljudske mladine Slovenije. Iz kranjskega okraja odhaja na kongres 44 delegatov. Da bi zvedeli, kako je gorenjska mladina pripravljena na ta pomembni dogodek, smo se obrnili za pojasnilo na Okrajni komite LMS Kranj in prejeli tale odgovor: »Zadnje dni junija je bil v Gozd Martuljku plenum Okrajnega komiteja, na katerem smo sprejeli naloge mladinskih organizacij za zimsko obdobje in se domenili tudi za kongresne priprave. Na vseh osmih seminarjih, ti so bili letos v Gozd Martuljku, smo seznanili mlade obiskovalce s tematika, ki jo bo obravnaval kongres. Delegati za kongres so bili izvoljeni 24. julija. Takoj po izvolitvi so začeli obiskovati osnovne organizacije LMS, kolikor pa jim to ni bilo mogoče v času dopustov, so navezali stike z vsemi organizacijami v septembru. Ti tovariši so pripravili za kongres tudi razne analize; osemnajst jih namerava sodelovati v razpravi. Govorili bodo o problemih mladih učiteljev, o sodelovanju mladine v družbenem uprav- ljanju, o kulturnem in zabavnem življenju mladine ipd. Mnotre mladince smo letos tudi na taborjenjih seznanili s pomenom kongresa. Na Jesenicah je tovarniška organizacija LMS sklicala posvetovanje vodstev mladinske organizacije iz večjih podjetij, da so se skupaj pomenili o pripravah na kongres in obenem tudi o volitvah v ljudske odbore. V dneh kongresa bodo imele organizacije LMS svečane sestanke, medtem ko se bo mladina v večjih krajih zbrala na zborovanjih.« -ey AKTUALNO VPRAŠANJE TE DNI PRED ZBORI VOLIVCEV OBRAČUN OfaLO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO leto x. št. 71 — cena din 10.— Kranj, 13, septembra 1957 DRAGOCENO GRADIVO Občinski ljudski odlbor Jesenice je imel iv torek, 10. t. m. svcijo redno 35. sejo. Kot prvo so odborniki razpravljali o poročilu Občinskega ljudskega odbora, ki je pravzaprav njihov obračun o delu v zadnjem letu in tudi obračun celotno dejavnosti v času obstoja njihove komunal, skupnosti. Zllasti iainii jje 'bila živahna dejavnost v tem kotu Gorenjske. Skupno je bilo porabljenih proračunskih sredstev več kot za 134 milijonov dinarjev. Ker pa dohodki lani niso dosegli predvidene vsote, je nastal primanjkljaj za 9 milijonov in 336.000 dinarjev, ki seveda obremenjuje letošnja proračunska sredstva oziroma posamezne sklade. To se je zlasti zgodila, ker je občina morala prevzeti nekatere neporavnane obveznosti iz prejšnjih let, kot n. pr. adaptacijo hotela »Korotan« na Jesenicah, nabavo cestnega valjarja, pokritje izgube likvidiranih podjetij »Mizarstvo« v Koroški Beli, »Cev-ljarna« na Jesenicah itd. Komunalna in gradbena dejavnost je tudi letos zelo živahna. Nadaljevali so gradnjo vodovoda za vasi bivše občine Žirovnica, ki bo oskrboval prebivalce Most, Žirovnice, Brega, Zabreznice, Doslovč, Breznice in Vrbe. Zgrajen je bil jeseniški Kako poteka analitska ocena delovnih mest na Gorenjskem Na območju kranjskega okraja pripravlja 62 podjetij analitično ocenitev delovnih mest. V vseh podjetjih so delavski sveti imenovali komisije, v večjih tudi podkomisije po obratih, ki bodo morale opraviti veliko delo. Zal pa nekaterim članom teh komisij v posameznih podjetjih niso zagotovili pogojev, da bi se nemoteno posvetili svoji nalogi. Ce bodo hotele naloge do roka opraviti, bodo nekatere komisije morale delati bržkone tudi nadurno. Delo pri analitični oceni delovnih mest je deljeno na več faz. V prvi je potrebno popisati in opisati vsa delovna mesta, v drugi opraviti analizo stopnjevanje delovnih mest, v tretji pa točkovanje. Razen štirih podjetij v kranjskem okraju (Iskra Kranj, Kemična tovarna Podnart, Alka Duplje in Avtopromet Kranj) so vsa prvo fazo že končala. Delo v prvi fazi je bilo potrebno najpreje pripraviti s pojasnjevanjem namena analitične ocenitve delovnih mest in z anketo na vseh delovnih mestih. Ugotavljati pa je moč, da so bile ravno te priprave Najbolj pomanjkljive. V mnogih kolektivih še sedaj ni vsem jasno, zakaj smo se lotili tako obsežnega dela. To stvari mnogo škoduje, ker marsikje prav zaradi tega delo ne bo dovolj temeljito opravljeno, •Pojavljajo pa se tudi najrazličnejša pojmovanja. Niso bili redki primeri, da so anketiranci pri opisu svojega dela navajali tudi to, da imajo prenizko plačo. V nekaterih podjetjih so anketo celo opustili (Iskra Kranj, Niko Železniki, Inteks Kranj, Sava Kranj delno, Podjetje za vzdrževanje prog ■Jesenice). V Železarni na Jesenicah so opravili anketo že leta 1954, zato so smatrali, da sedaj ni potrebna. Uspeh ankete je bil v veliko primerih nezadovoljiv ravno zaradi nezadostnega pojasnjevanja namena in poteka dela analitične ocenitve članom kolektivov. Vzroke za neuspeh je treba iskati tudi v slabem sistemu dela nekaterih sindikalnih Podružnic, ki opuščajo direkten stik s članstvom in omejujejo predvsem na akcije preko sindikalnega aktiva, ki pa ne sežejo do vseh delavcev. Po-nioč organov delavskega upravljanja in sindikalnih organizacij se v glavnem omeji na udeležbo člana DS oziroma IO sindikalne podružnice v komisiji. Le redke so izjeme, ko je sindikalna podružnica pri tem delu aktivnejša. Največja pomanjklji- vost je v tem, da marsikje še vedno ne ločijo analitične ocene del. mest od plačnega sistema. Opaziti je nevarno težnjo, da bi zagotovili posameznim delovnim mestom čim višje zahteve in s tem čim večje število točk. Ta lov za točkami pa je neutemeljen, ker sredstva za plače, ki jih bodo imele gospodarske organizacije, ne bodo odvisna od števila točk, temveč od gospodarjenja in doseženega dohodka. Take težnje ogrožajo uspeh analitične ocenitve in pričakovanje, da bi ta dala objektivna razmerja med delovnimi mesti. Utemeljeno je torej opozorilo, naj delovni kolektivi razpravljajo predvsem o realnosti opisov in o zahtevah na delovnih mestih, ne pa o številu točk. Nadalje je treba vedno ponovno opozarjati, da so orientacijski primeri, ki jih sestavljajo združenja, sicer v duhu sistema, nikakor pa jih ne smejo gospodarske organizacije uporabiti za prepisovanje in šablono. Vsaka gospodarska organizacija mora opis, analizo in stopnjevanje opraviti- po dejanskem stanju na svojih delovnih mestih, upoštevaje lastno specifičnost (zlasti je treba na to opozoriti pri analizi zahtev A2, A3 in Cl, C2). Enotnost v skupini zahtev A je možna po enakih delovnih mestih v različnih gospodarskih organizacijah samo, če so enaki tehnični in organizacijski pogoji in se izdeluje enak asortiment. Opažati je nadalje, da nekatera združenja nudijo zelo malo ali pa sploh nobene pomoči podjetjem (predvsem' Združenje metalno-predelovalne industrije). Možnost medsebojnega sodelovanja in pomoči med samimi podjetji pa često preprečujejo bolj samoljubni kot konkurenčni na-gibk Ti nagibi niso posameznim podjetjem prav nič v čast, onemogočajo pa razvijanje večjega sodelovanja na vseh področjih dela med sorodnimi podjetji in izmenjavo izkušenj, ki bo lahko pomagala k boljši organizaciji dela in večji proizvodnosti. Cas bi že bil, da bi se tudi s takimi pojavi spoprijeli. Med aktualnimi problemi, ki jih razkriva dosedanji potek dela, je zlasti neizdelana organizacija podjetja in nejasna funkcionalna shema posameznih služb ,-v podjetjih. Za ureditev tega je potrebna razmejitev in razdelitev posameznih pristojnosti na posameznih delovnih mestih. Kjer nimajo organizira- „Vsi ti spomeniki in žrtve na raznih krajih so samo del celotne neprekinjene borbe iiaših ljudi', je dejal Vinko Hafner pri odkritju spomenika na Lipniski planini. REPORTAŽO O ODKRIVANJU SPOMENIKOV NA JELOVICI BERITE NA 7 STRANI! nih delovnih procesov ali celo nimajo.sestavljene organizacijske strukture podjetja, povzroča to vprašanje toliko težav, da se ga ponekod izogibajo, ali pa ga celo podcenjujejo. Ta vprašanja bo potrebne razčistiti še pred prehodom na drugo fazo analitične ocenitve. Treba je opozoriti, da mora biti v ela-(Nadaijevanje na 2. strani) vodovod, nov vodovodni odcep na Blejski Dobravi v dveh smereh: za Crno vas in stanovanjski zgradbi, v skupni dolžini 764 metrov. Napeljan je nov vodovod za Gornji Plavž, popravni vodovod Kranj siki gori itd. Hkrati je bilo popravljeno in izgrajeno več cest, mostov, opravljena elektrifikacija v naselju Kočna, Blejski Dobravi, na Bregu, Koroški Beli, v nove hiše v Gozdiu Martuljku in v drugih krajih. Mimo tega je bilo zgrajeno ali adaptirano več javnih stavb, šol, pokopališč in kulturnih domov. Z zbiranjem sredstev v sklad za stanovanjsko gradnjo se je lani na tem področju porabilo več kot 145 milijonov dinarjev. Letos pa se je stanovanjska gradnja še bolj razmahnila, kar omogočajo tudi sredstva, ki bodo letos, skupno s posojilom iz republiškega kreditnega sklada, znašala 235 milijonov dinarjev. KAJ BO S ŠOLAMI? Na seji so odborniki govorili tudi o pomanjkanju šolskih prostorov To zlasti velja za Jesenice, kjer več otrok za prvi razred na začetku sedanjega šolskega leta sploh niso mogli sprejeti v pouk. Volivci, zlasti starši prizadetih otrok, bodo gotovo zahtevali pojasnila o tem vprašanju na sedanjih zborih volivcev. Kot predvidevajo se bo stanje popravilo, vsaj za silo, kajti prostori v bivšem otroškem vrtcu bodo kmalu urejeni in vsi otroci bodo lahko hodili v šolo. Seveda se šolski pouk na Jesenicah nadaljuje v treh izmenath, kar dokazuje težko stanje s šolskimi prostori. Kot jo ibilo pojasnjeno, so že pred meseci poslali v odobritev pristojnim organom v Ljubljano tudi projekt za gradnjo veliko šolsko stavbe. Lokacija je določena na lepem mestu blizu centra in tudi denar za gradnjo je že zagotovljen. V tej stavbi bosta dve išoli — osemletki za 1550 učencev. Seveda bo gradnja takega velikega poslopja trajala več let in bi predvidoma iprišla v* poštev šele v šolskem letu 1960/61. Takrat, kot predvidevajo, bi šele omogočili na jeseniških šolah dve izmeni učenja, kajti število otrok vsako leto narašča. Za sedanjo težavo, da je ostalo več otrok na začetku šolskega leta brez pouka, pa so ibile poleg vseh drugih težav krive neka/j tudi nerodnosti. Ce bi dve učiteljski stanovanji na šoli premestili v nove bloke in ta stanovanja preuredili v učilnice (kar bi bilo ob tesnejšem sodelovanju med občino in Železarno možno, kot so ugotovili na seji Občinskega ljudskega odibo-ra), 'bi se bili izognili tej neprijetnosti, čeprav to ne bi rešilo problema, Tako so ugotavljali posamezni odborniki na seji. O vsej tej pestri dejavnosti in napredku občine Jesenice kot tudi o problemu šolstva in drugih vprašanjih bodo te dni odborniki tolmačili in odgovarjali na ziborih volivcev. ■ K. M. Sreča čaka v Kranju Sredi mesta stojita dvr* paviljona, v njih pa jo razstavljena »srečr. ur, kolesih« — dva avtomobila FIAT 600 in cela vrsta GALEBOV ter KOLIBRIJEV, ki čakajo nr. srečno dobitnike. V nedeljo zvečer bodo že dobili svojo novo lastnike ... 1 I I i MLADINCI KANDIDIRAJO S predsednikom Občinskega komiteja LMS Jesenice Francem Horjakom smo se pogovarjali kar po telefonu. Tovariš Horjak je namreč delegat za VI. kongres LMS v Celju. Taikole je povedal: »Mladina na Jesenicah in verjetno tudi drugod do letos ni imela dostopa v Občinski ljudski odbor in tudi ne v posamezne svete. Izjeme so bile zelo redke. Priprave na bližnje volitve v ljudske odbore pa so že pokazale drugačno sliko. Mladinska organizacija se je letos odločno zavzela za to, da bodo kandidati tudi iz njenih vrst, pri čemer je vsaj na Jesenicah naletela na vsestransko razumevanje političnih organizacij, v občinski zbor smo predvideli 4 kandidate - mladince, v zbor proizvajalcev pa mladih ljudi. Mladini je doslej marsikdo upravičeno očital, da ne obiskuje zborov volivcev, vzrokov pa nihče ni raziskal. Prepričan sem, da mladi ljudje niso čakali na zbore zaradi tega, ker s problematiko, o kateri so le-ti razpravljali, niso bili dovolj seznanjeni. V prihodnje bo morala tudi naša organizacija obravnavati osnutek družbenega plana v posameznih občinah, prav tako kot zdaj SZDL in ZKS. Na zbore volivcev bodo potem tudi mladinci prišli s svojimi predlogi. Jeseniška mladina je o gospodarskih vprašanjih letos že precej razpravljala — predvsem o gradnji kopališča, o ustanovitvi mlečne restavracije itd. Zal te želje mladine niso bile nikjer upoštevane, verjetno tudi zaradi toga, ker niso bile odločno izrečene na zborih volivcev. Kljub temu smo mladinci prepričani, da bi bilo na Jesenicah bolj potrebno kopališče kot na primer kegljišče Mladina bi bila pri taki gradnji prav gotovo pripravljena pomagati s prostovoljnim delom.-k »•Kako pa se jeseniška mladina uveljavlja v delavskih svetih?« »Le malo je mladincev, ki imajo možnost za sodelovanje v teh organih. V Železarni jih je na pr. 26 v obratnih delavskih svetih, medtem ko so v centralnem delavskem svetu le štirje. Tudi sindikat do mladine v tem podjetju nima pravega razumevanja, saj v sindikalnem odboru ni niti enega mladinca, četudi je tovarniški komite LMS predlagal tri. Odnos do mladih bodo morali spremenit) nadalje tudi člani ZKS in jih z večjim zaupanjem vključevati v Zvezo komunistov,« je zaključil pogovor po telefonu tov. Horjak. A V torek ob 10. uri dopoldne je s posebnim letalom prispela v Beograd delegacija CK Poljske združene delavske partije In vlade LR Poljske. Delegacijo vodita prvi sekretar Poljske združene delavske partije VVladislavv Gomulka ter član Politbiroja CK Poljske združene delavske partije in predsednik poljske vlade Juzef Cyrankiewicz. Na zemunskem letaliču je visoke goste sprejel predsednik republike Josip Uroz-Tito s političnimi in državnimi funkcionarji, generali JLA, ter javnimi in kulturnimi delavci. A Najtopleje pozdravljena od navzočih, sta se VVla-dislav Gomulka in predsednik Tito v spremstvu generalnega podpolkovnika Milana Zežlja odpeljala Z letaliča v odprtem avtomobilu predsednika republike. — Nad 300.000 Beograjčanov, ki so stali vzdolž vse poti, je navdušeno pozdravljalo poljske goste in predsednika republike Tita. Na tisoče poljskih in jugoslovanskih zastavic in brezštevilni šopki cvetja so se dvigali v pozdrav gostom in predsedniku Titu. Gostje so odšli na Dedinje, kjer bo za časa bivanja v naši državi njihova rezidenca. A Poljska partijska in vladna delegacija je prispela v Ljubljano včeraj zjutraj. Na ljubljanski postaji so jo sprejeli naši najvidnejši politični in jav/ii delavci. Poljski gostje* so se ob 8.30.uri odpeljali z železniške postaje v vilo »Pod rožnik«, od tam pa v Litostroj, kjer je bilo ob 10. uri veliko zborovanje. Vzdolž vse poti so drage goste iz Poljske množice prebivalcev navdušeno pozdravljale. Po obisku na Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana so poljski voditelji obiskali grobnico narodnih herojev, nato pa odšli v palačo Izvršnega sveta Slovenije, kjer jc bilo slavnostno kosilo. Popoldne so si ogledali Postojnsko jamo. A V vrsti zdravic, ki so bile izmenjane ob bivanju poljske partijske in vladne delegacije v naši državi med gosti in našimi političnimi in državnimi voditelji, je prevladovala ista misel: za vsako ceno je treba ohraniti in okrepiti trajno prijateljstvo s poljskim narodom, ki so mu zgodovinski dogodki odmerili podobno usodo, kakor narodom Jugoslavije, in ki si je moral z velikimi žrtvami priboriti svobodo in neodvisnost. LJUDJE IN DOGODKI NOVA POLJSKA KAKO POTEKA ANALITSKA OCENA DELOVNIH MEST (Nadaljevainje s 1. strani) boratu popisa in opisov priložena tudi organizacijska shema gospodarske organizacije. Strokov, združenja imajo nalogo kontrolirati, ali jo elaborati vsebujejo in kakšna je. Težave nastajajo tudi v podjetjih, ki so v razvoju ali pa v podjetjih, ki so ravno v rekonstrukciji in sicer zaradi težnje, da bi opisovali stanje, kakršno se predvideva, ne pa kakršno dejansko je. Včasih povzroča težave že sama opredelitev delovnega mesta, posebno še določanje potrebnega šolskega znanja in prakse, pri čemer se še vse premalo določeno izhaja iz profila industrijskega delavca. Podjetja se spričo roka tudi vse prepočasi lotevajo analize in stopnjevanja delovnih mest. Vsako oklevanje in zavlačevanje pa se bo maščevalo. V Železarni na Jesenicah so po sistemu, ki je enoten za vse železarne, že v celoti končali analitično ocenitev delovnih mest in se že pripravljajo na razpravo o kolektivu. Delo samo je odkrilo celo vrsto problemov, z njihovim urejanjem bo imel organizacijski oddelek podjetja polne roke dela. Sploh pa bodo koristi tega obsežnega dela odvisne v podjetjih °d tega, koliko bodo sistematično uporabljali njegove ugotovitve in rezultate, da ne bo dragocen material obležal le v predalih. Ciril Bren IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE >GORENJSKI TISK* / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA, OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Trinajst let svobodna Poljska gradi, ustvarja in razvija, svoje proizvajalne sile. V tej kratki povojni dobi jc Poljska obnovil?, porušeno deželo, zacelila vojne rane, kj. so bile na Poljskem najhujše, namesto požganc prestolnic?) zgradil;', novo Varšavo, razvila močno industrijo, petkrat večjo ed predvojne . . . Poljski narod jo v teh letih zaznamoval temeljne družbene in gospodarske spremembe: od nacionalizacije industrijo in a-grarnc reformo do uvedbe planiranega gospodarstva. Tod?! vsem tem novim odnosom jo pravo socialistično vsebino vtisnil šelo lanski oktober, ko jo VIII. plenum Združene delavske partijo Poljske na čelu ?; Gomulko prelomil s; birokratsko, stalinistično prakso in spravil graditev socializma v deželi n:>, demokratične in humanistično kolesnice. Poljska je zakorakale, po lastni poti v socializem. DEŽELA V nepregledni ravnini med Karpatskim pogorjem in Baltiškim morjem na področju dveh velikih rek Odre in Visle je v desetem stoletju nastala prva poljskri država. Tedaj je merila lo kakih 100.000 kv. km, pozneje pa so jo spreminjala, širila in spet manjšala. Sredi 15. stol. je dosegla največji obseg, saj je merila nad milijon, kv. km. Med obema svetovnima vojnama je štela 388.000 kv. km, danes pa obsega 311.000 kv. km površine. Sprememba po vojni jo bila posledica sporazuma med SZ, ZDA in Veliko Britanijo, sklenjenega v Berlinu 1945. leta. Po tem sporazumu je Poljska del vahodnega ozemlja odstopila SZ, na zahodu pa je dobila 103.000 kv. km novega ozemlja — Zgornjo in Spodnjo Šlezijo. »POLJSKO PORURJE« Šlezija je danes osrčje poljske industrije. V tem hribovitem jugu Poljska proizvaja 90% poljskega premoga, 50% električne energije, nad devet desetin vsega železa in skoraj vse ostale kovine. Tu jo skoraj polovica vso poljsko kemične in tekstilne industrijo in znaten del proizvodnjo cementa. Spričo podobnosti % najrazvitejšo nemško industrijsko pokrajino imenujejo Šlezijo zato »Poljsko Porurje«. ZEMELJSKA BOGASTVA Poljska ima velika in pomembna rudna bogastva. Poglaviten je vsekakoi" premog. Izkopljejo ga blizu 100 milijonov ton letno in jc to glavni izvozni artikel. Dežela ima tudi dosti nafte, metana in železa. V manjših količinah- pa kopljejo cink, svinec in baker. Nedavno so na Poljskem odkril'1 tudi velikanske sloje žveplenih rudnin. Začeli jih bodo izkoriščati v povečanem obsegu v bližnji prihodnosti, ko bodo v Tarnobregu zgradili velikanski kombinat za predelavo žvepla. Eden največjih objektov sodobno poljsko industrije, ki so ga zgradil? v povojnem času, je Nova Huta, veliki metalurški kombinat. Nova Huta s proizvodnjo 5 milijonov ton jekla letno, je velik uspeh socialistične graditve na Poljskem in zato največji ponos poljske industrije. KMETIJSTVO Vzlic znatnemu, porastu industrije je Poljska šo vedno pretežno agrarna dežela. , Njeni glavni pridelki so krompir, sladkorna pesa, lan in konoplja. Polovica vso orne zemlje pa je zasejana, z glavnimi žitaricami —■ ržjo, pšenico in zobom. Dežela je bogata tudi z gozdovi in vsemi drugimi gozdnimi ih kmetijskimi pridelki, razen s sadjem in vinom.. Za novo vodstvo je zdaj značilna nova kmetijska politika, ki so opira na, razmah samoupravnih oblik vaškega zadružništva. Zadruge sedanjega tipa pa temeljo na izrecni prostovoljni vključitvi kmetov. GOSPODARSKI POLOŽAJ Kljub nedvomnemu napredku v povojnih letih pa so nove družbene sile po lanskem, oktobru podedovale precej neurejen gospodarski položaj. Zato je moralo novo vodstvo ZDPP in" vlada nemudoma začeti z novo gospodarsko politiko, z decentralizacijo družbenega in gospodarskega življenja, da bi dali večji razmah in omogočili nadaljnji napredek Poljske. Ceda-Ijo večjo pozornost posvečajo povečanju proizvajalnih sil, hkrati pa znatno skrbijo za po-ras<; življenjsko ravni delovnega ljudstva. Vse to obsega tudi novi petletni načrt, sprejet 1. 1956. šo lani in v začetku letošnjega leta težki gospodarski položaj se je zdaj ustalil, razmere pa že dovoljujejo nadaljnji napredek poljskega gospodarstva. V prvem polletju letos so znatno prekoračili plan industrijsko proizvodnje, kmetijstvo pa čedaljo močneje zalaga trg s svojimi pridelki. Z zvišanjem plač se potrošnja prebivalstva dviga, dasi šo vedno primanjkuje nekaterih izdelkov. PREBIVALSTVO Danes štejo Poljska ljudska republika kakih. 28 milijonov prebivalcev. To je nekaj milijonov manj kot pred vojno. Poljska je namreč medtem doživela znatno ozemeljske spremembe, med drugo svetovno vojno pa jo izgubila nad 6 milijonov ljudi. Danes število prebivalstva stalno raste, saj je tod naravni prirastek prebivalstva najvišj^ v Evropi. Kakih 45% prebivalstva živi v mestih, 55% pa" na podeželju. POLITIČNA UREDITEV Poljska je administrativno razdeljena na 10 vojvodstev. Prestolnica državo in hkrati največje mesto je Varšava. Šteje nad milijon prebivalcev. Vrhovno oblast ima ljudska skupščina, kj. ji na Poljskem pravijo Se*m, Sejm vol' Državni sve'; in imenuje vlado. Važni, elementi, poljsko poti v socializem, ki so se ocrtali med lanskim Oktobrom, pa so ljudski sveti, delavski sveti in de-lavskr, samouprava. SODELOVANJE Ž JUGOSLAVIJO Prav ti novi elementi v poljski socialistični stvarnosti znatno zbližujejo poljsko in jugoslovansko socialistično gibanje. No zato, ker bi morda kdorkoli hotel drugemu vsiliti, lasterr* recept za, graditev socializma, pač pa prav zato, ker obe deželi , strogo spoštujeta enakopravnost in neodvisnost v medsebojnih odnosih. Poljska zunanja politika temelji na podobnih temeljih kot jugoslovanska: na utrditvi miru v svetu, odstranjevanju mednarodno napetosti, prizadevanjih k razorožitvi in sodelovanju z vsemi državami ne gledo na njihovo družbeno ureditev. Te podobne črte v razvoju in v stališčih Poljsko in. Jugoslavijo, p?, so najboljši temelj za nadaljnje plodno medsebojno sodelovanje. MARTIN TOMAŽ IC kratko, vendar zanimivo mm ŠTEVILEN OBISK MUZEJA NA BLEJSKEM GRADU Odkar so odprli muzej v prostorih blejskega gradu, ©o si razstavne prostor o ogledali mnogi domači in tuji izletniki, pa tuda domačimi z Bleda in okolice. Petim doslej obnovljenim prostorom v prvem nadstropju gradu, ki so jih odprli javnosti 21. julija, so jo pridružila še grajska kapela z obnovljenimi freskami iiz 17. stoletja. V prihodnosti nameravajo razširiti splošni del muzeja tudi na pritlične prostore. Seveda pa je vso delo odvisno od novih finančnih sredstev, .ki pa jih blejska občina sama ne zmore. Dosedanja restavraterska dela je \aodii arhitekt Biteno ob podpori ravnatelja Narodnega muzeja in drugih sodelavcev. LEPŠE ULICE V KAMNIKU Odkar je skrb ,za čistočo v DRUŽABNEM ŽIVLJENJU MLADINE Lado Gruden: »Družabnega življenja mladine v Kranju in na Gorenjskem pravzaprav sploh ni. Zabave prirejajo povsod zelo nenačrtno v zvezi s kako proslavo ali drugimi dogodki. Organizacija je navadno slaba, ker je mladina prepuščena sama sebi in za to nima potrebnih izkušenj. Vrsto takih primerov smo lani lahko opazili na šolah. Mladina se ni znašla in tako je izgubila voljo do prirejanja raznih zabav. V »Iskri* je bil ob nedeljah nekaj časa mladinski ples, vendar je tudi ta v takratnih pogojih propadel. Marsikomu je bil zelo napoti-Zaradi vsega tega ni čudno, da del delavske mla-dine išče zabave po gostilnah in se potem zgublja. V prihodnje bo treba zabavno življenje usmerjati bolj načrtno. Morda ne bi bilo slabo urediti v Kranju neko osrednje.mladinsko zabavišče, pri čemer naj bi sodelovala vsa društva.•< Lojze Založnik: »Zabavno življenje mladine je povsod silno okrnjeno, in to predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Menim, da bi se dalo v okviru Svobod marsikaj popraviti. Svoboda v Kranju na primer že dve leti prireja plesne vaje za mladino. Vsi, ki so jih obiskovali, so bili zelo zadovoljni. Morda bi bila Svoboda pripravljena tudi na to, ,da bi skupno z mladinsko organizacijo od časa do časa priredila kak družabni večer z veselim programom, ki ne bi terjal velikih stroškov. Mladina ima volje dovolj, treba je le nekoga, ki bi ji pri njenih stremljenjih pomagal in jih pravilno usmerjal.« Marijan Rožič: »Vse organizacije in društva so poklicana za to, da pomagajo mladini. Mladi ljudje imajo premalo vzgojne zabave. Mislim, da je mladinska organizacija v »Iskri« glede tega na pravi poti. Skušali so namreč prirediti kombinirano zabavo, na kateri so združili film, ples in humoristične točke. Vtisi mladine s te zabave so bili zelo dobri. V industrijskih centrih mladinci največkrat nimajo za zabave primernih prostorov, če se pa že za nekaj podobnega odločijo, ni nikogar, ki bi jim pomagal, ki bi jim svetoval, kako naj to napravijo. O mladinski zabavi naj bi spregovorili tudi pedagogi, toda ne brez razumevanja.« mestu zaupana ženskim čistil-kam, so Kamničani bolj zado-voljini z oskrbovanj em glavne ulice. Pri čistoči mesta pa morajo sodelovati tudi prebivalci. Čeprav po mestu, nd košaric za odpadke, bi morali meščani še bolj paziti, da no mečejo odpadkov po tlaku. Tudi iz brivmlc in mesarij bi morali odpadno vodo bolj obzirno vlivati v jaške, da no odteka po cestnem tlaku. KOROŠKI MLADINCI BODO PRIŠLI NA OBISK Dno 21. septembra 'bo prisila na Gorenjsko skupina 15 mladincev in mladink s Slovenske Koroške, ki jih je povabil sem OK LMS Karanj. Za tradicionalni Kravji bal v Bohinju bodo gostjo pripravili poseben program. Naši mladinci se bodo z njimi domenili za nadaljnje stike; v prihodnjem letu jih nameravajo povabiti tudi na seminarje v Gozd Martuljku. KRANJSKI PLANINCI V PRENJU V BOSNI. Te dni je odšla skup ina'kranjskih planincev v planine Prem j a v Bosni. V tem bosanskem pogorju se bodo zadrževali nekaj dni. Kranjski planinci so odšli v te planine iz namenom, da bodo položili na planini Prenj v višini 2.000 m inovo spominsko ploščo kranjskima alpinistkama Adi Modic in Mariji Hribar, ki sta se 19. avgusta 1949. leta na tej planini smrtno ponesrečili. NESREČ A PRI TOMBOLI V nedeljo jo bila na Duplici pri Kaimniku tombola, ki jo je priredila domaČa »Svoboda« cib nedograjenem kulturnem domu. Nekaj ljudi je spremljalo igro z oken doma, pri čemer je 8-let-na Martina Novak iz Kamnika padla z I nezavarovanih stopnic 4 metre globoko na betonski tlak. Nezavestno so odpeljali v Zdravstveni dom Kamnik, nato pa v bolnišnico v Ljubljano. PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA LMS KRANJ V ponedeljek, 9. septembra je bil v Kranju plenum Okrajnega komiteja LMS Kranj, na katerem jo član predsedstva OK LMS Franc t Horjak govoril o vlogi in nalogah mladine pri razvijanju komunalnega sistema. V razpravi je bilo največ govora o vzrokih za nezanima-nje mladine za zbore volivcev, o delu imlaidino v svetih, o njenih nalogah v zborih proizvajalcev iin. o pripravah na volitve v ljudske odbore. Udeleženci so nadalje tudi ugotovili, da v nekaterih, občinah še vedno podcenjujejo mlade ljudi, da o nj h sicer mnogo govorijo, ko pa bi jim bilo v praksi treba zaiupati odgovorne naloge, tega ne na; pravijo. V OBČINI ŽELEZNIKI JE 12 KRAJEVNIH ODBOROV V članku »Krajevni odbor — vir pobud«, ki smo ga objavili v 69. številki »Glasu Gorenjske« smo pomotoma napisali, da v občini Železniki nimajo krajevnih odborov. V tej občini, čeprav razmeroma majhni, imajo namreč kar 12 krajevnih odborov; s tem popravljamo neljubo pometo. PRIPRAVE ZA VOLITVE V OBČINSKI ZBOR PROIZVAJALCEV NA BLEDU Na zadnji seji Občinskega sin-dikalniega sveta Bled so člani razpravljali o pripravah na volitve v občinski zbor proizvajalcev. Da bi politične priprave po podijetjih potekale kar uspešneje, so izvolili posebne politične štabe, ki delovnim kolektivom pojasnujejo vlogo in pomen zborov proizvajalcev. Upravnim odborom sindikalnih organizacij je med delovnimi kolektivi uspelo vzbuditi zanimanje za nove kandidate, o katerih živahno razpravljajo. Od '12. do 18. septembra bodo imeli predvolilne sestanke. V zbor proizvajalcev bodo na Bledu izvolili 28 odbornikov, 24 v Industrijsko skupino, 4 pa v kmetijsko. PRED ZBORI VOLIVCEV NA BLEJSKI OBČINI Po vaseh in naseljih blejske občine, kakor v Riibnem, na Bohinjski Beli, v Podhomu, s Sp. in Zg. Gorjah, v Zasipu, na Rečici, v Zagoricah, na Mlinem in v Gradu so 'bila pretekli petek in soboto predvolilna zborovanja vseh odborov množičnih organizacij. Povsod je bil otoi.sk kar dober. Politični aktivi so na teh posvetovanjih razpravljali o kandidatih in so pripravili na zbore volivcev. (Na posebnih sestankih, ki jih bodo sklicevali še pred zbori volivcev in kasneje ter na zborih volivcev bedo pojasnjevali občanom dosedanje uspehe, doseženo na področju gospodarsko in komunalne dejavnosti, hkrati pa bodo obravnavali pereče probleme posameznih naselijo V blejski občimi bodo izvolili 28 odbornikov v bodoči občinski zbor. Ze sedanja razpravi jam j... d kandidatih kažejo, da bodo od-bbrniško vrste v občinskem zboru precej pomladih' z izvolitvijo mlajših članov. -jib PIONIRJI NA POHODU PO GORENJSKI . V okviru 15. obletnice ustanovitve pionirske organizacije bodo po vseh republikah priredili pionirske pohode »Bratstva in enotnosti«. V vsaki republiki se bo udeležilo pohoda po 10 pionirjev iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije-. Makedonije in Crne gore. V dneh 21. in 22. septembra se. bodo ti pionirji mudili budi v kranjskem okraju. Dno 21. septembra si bodo ogledali tovarno »Iskro« in. mesto^Krainj, kjer jih bo sprejel predsednik ObLO Vinko Hafner. Popoldne bedo obiskali Okroglo in se odpeljali v Draigo, Begunje in preko Bleda v Bohinj na Kravji bal. Naslednji dan bodo obiskali Draž-goše in se raizigovarjali s tamkajšnjimi pionirji. iZvečer jih bodo v- Železnikih sprejeli pionirji iz Železnikov in jim na svojih domovih preskrbeli tudi prenočišča. Tako si bodo pionirji na pohodu skozi Slovenijo ogledali vso najbolj zhame partizanske kraje. VZPON GOSPODARSTVA V obdobju 1953—1957 je loško gospodarstvo napravilo občuten korak naprej, predvsem zato, ker je prešlo iz administrativnega načina v samoupravni sistem. Tako vedno več ljudi neposredno sodeluje pri upravljanju podjetij. Delavskih svetov je v občini 9 s 215 člani. Prav tako se je Oločno razvil komunalni sistem: v občinskem ljudskem odboru, v krajevnih odborih, raznih svetih in komisijah sodelujeta 902 državljana. . Hkrati s povečevanjem pristojnosti pa je rasla tudi materialna baza občine, ki jo poleg proračuna (315 milijonov) predstavljajo razni skladi: za investicije (113,5 milijonov), stanovanjsko izgradnjo (132 milijonov) in cestni sklad (okoli 1 milijona). Na vseh področjih se je občinski ljudski odbor dokaj trudil, da bi v občini povečali proizvodnjo, posebno za dvig življenjske ravni občanov. Tako je bilo v omenjenem obdobju uporabljenih 1 milijardo 421,5 milijonov v celoti za na-, ložbe v gospodarstvu (551,044.000), za družbeno Potrošnjo (6(13,896.000), za proračunsko potrošnjo (158,670.000) in objektne kulture organizacij in društev (48 milijonov). Med večjimi objekti bi °rnenjali predvsem novo gimnazijsko poslopje, Dom ZB, Kulturni dom v Retečah, Dom na Lub-hiku in obnovo obeh gasilskih domov v mestu.-» V družbeni standard je bilo vloženih precej sredstev, tako (v zaokroženih zneskih) za prosvet'o lr» šolstvo 89,5 milijonov, za socialno skrbstvo 30 bilijonov, za zdravstvo 14 milijonov, za štipen-dije 3 in za dotacije družbenim organizacijam 22,5 milijonov. ' Fizični obseg proizvodnje v socialističnem sektorju se je povečal od L 1953 do 1957 za 33%, vrednostni obseg pa za 36 %. Med posameznici panogami je nedvomno največji porast doseglo gradbeništvo (za 334 % ali vrednostno od 31 bilijonov v letu 1953 na 68 milijonov v I. polletju 1957). Močno je porastel tudi promet (za 256 % ali od okoli 28 na okoli 50 milijonov), nadalje trgovina za 52%, obrt za 76%, KZ za 6 °dstotkov itd. Narodni dohodek se je povečal na glavo prebivalca od 73.000 na 122.000 din, kar presega republiško povprečje. Najbolj se je .povedalo število delovne sile v kovinski industriji. Sedaj je zaposlenih 21*63 oseb in je število naišlo od 1. 1953 za 31 %. Brezposelnosti ni. Plačni fond se je v teh letih povečal za 38 %, medtem kd se je, ob upoštevanju povečanja delovne sile, ter povišanja cen realna plača dvignila za °koli 18%. Zboljšanje prometa Z JEZERSKEGA DO KRANJA Ze dalje časa se Uprava za ceste LRS in tehnična sekcija pri cestnem nadzorstvu v Kranju ukvarja z zboljšanjem cestnega prometa na cesti Ji- reda Kranj—Jezersko do avstrijske meje. Uprava za ceste je pred tremi dnevi končala dela na. novo zgrajenem železobetonskem, takoimeno-vanem Jenkovem mostu med državno mejo in Jezerskim. Most so pričeli graditi letos 1. julija v lastni režiji. Dolg je 8,5 m, širok pa 6 m ln z 80 cm hodnika za pešce. Celotna gradnja je stala nekaj nad milijon dinarjev, ker ga je Upra7 va za ceste gradila v lastni režiji, medtem ko bi stal približno 5 milijonov, če bi ga gradilo gradbeno podjetje. Da v času gradnje promet ni bil 0vira.n, je Uprava za ceste v neposredni bližini gradila lesen zasilen most, ki je stal približno 7(l-000 din. Stari Jenkov most je bil leta 1941 porušen po bivši jugoslovanski vojski. Nemci so pkoj nato postavili novega, toda partizani so ga leta 1944 docela uničili in spustili v grapo. Nemci 0 Postavili zasilni most, ki je ostal vse do pri-Cete nove gradnje. Pred nekaj dnevi pa je taista uprava tudi končala provizorični most na £p. Jezerskem. Ta Provizorij, ki je dolg 20 m in širok 5 m, je stal 1.600.000 dinarjev. Za promet pa ga bodo upo-**bljali le nekaj časa, ker po novem načrtu Predvidevajo na tem mestu nov lesen ali pa ^elezobetonski most, ki bo hkrati tudi nekoliko vzravnal cesto v tem delu Jezerskega. Uprava za ceste se pripravlja tudi na gradnjo novega mostu pri Grabnerju pod Jezerskim. Ta C°st bo dolg 9 m in širok 6 m, in ga bodo prišli graditi še letos, vendar se še niso odločili, ali bo lesen ali železobetonski. Pred kratkim je to podjetje dalo porušiti tudi staro pošto v Fužinah nad Kokro, ker je bila za-^'di te stavbe cesta izredno ozka in nepregledna. Promet je tekel samo enosmerno. Gozdno go- ' spodarstvo je šlo Upravi za ceste toliko na roke, dj* je dalo pošti prostor v sosednji stavbi, ki je "ila njihova last. Cesto so na tem mestu razširil za 7 m in je tako postala ravna in pregledna. . (,kaj sto metrov od tu pa so pred kratkim pri- eii graciiti nasip v spodnjem delu vasi, na -ka-erem bodo v naslednjem letu speljali cesto in Se tako izogniii nepreglednemu in ostremu za-v°ju pred vasjo. Predvidevajo, da bodo ta dela ^° njihovem predračunu in načrtu končali v Prednjem letu. ObLO v Kranju je pri tem po-7*?al polno razumevanje in kmetovalcu, ki je bil °D zemljišče, dodelil novo zemljišče, last splošnega ljudskega premoženja. Uprava za ceste na-jn"i-ava v naslednjem letu asfaltirati to cesto od •"Palic do Kokre. Asfaltiranje ceste iz Visokega ^° Tupalič pa so končali pred dnevi in tako Podaljšali asfaltno cesto za 3 km in 200 m. Ko bo iijen še most čez Kokro na Primskovem, bo n°dvomno promet na tej cestni relaciji postal ^jfnejši in udobnejši, zlasti za voznike motornih vozu . Znaten napredek je dosegla kovinska industrija. Podjetje Motor je zgradilo novo livarno in prostor za proizvodnjo hladilnikov, s katerimi se uveljavlja tudi v inozemstvu. Strojno podjetje se je v začetku letošnjega leta preselilo v nove prostore na Trati, prav tako tudi Pilarna v Retečah. Zaradi rastočih potreb ima le-ta velike možnosti razvoja. V, nadaljnji perspektivi je koncentracija podjetij kovinske stroke, kot se je to začelo že pri lesni: iz bivšega LIP, Jelovice in Tovarne furnirja v Bodovljah se je razvil pomemben Medzadružni lesni kombinat Jelovica, ki vedno bolj prehaja iz polfinalne v finalno proizvodnjo, v katero bo vloženega več dela in bodo večje možnosti za nadaljnje zaposlovanje delovne sile. Slej ko prej se bo moral priključiti še Gradiš, ki ima sedaj centralo v Ljubljani. Najmočnejšo gospodarsko panogo bo tudi ža naprej predstavljala tekstilna industrija. Z uvajanjem novih kapacitet in povečanjem strojnega parka bo Gorenjska predilnica povečala svojo proizvodnjo. Stalen izvoz svojih izdelkov si je zagotovilo podjetje Sešir, ki pa dela v zastarelih obratih in z zastarelo opremo. Priprave za gradnjo nove tovarne se bodo intenzivno nadaljevale. Odeja, tovarna prešitih odej, ima v načrtu nove prostore, kamor bo postavila nove nabavljene stroje. V zadnjih letih se je močno uve- ljavilo gradbeno podjetje Tehnik, ki je v' primerjavi z letom 1953 štirikrat povečalo svoje kapacitete ter je kos tudi večjim gradnjam (Tovarna ~Niko v Železnikih). V Loki gradi avtobusno postajo, novo moderno kinodvorano, stanovanjske bloke itd., dela pa tudi drugod (Piran). Podjetje Transturist je v stalnem porastu in razpolaga že s 13 avtobusi in, 11 kamioni. Med obrtnimi podjetji je predvsem omeniti podjetje ELRA, ki zaposluje predvsem žensko delovno silo, ki jo je sicer teže zaposliti, Mesarsko podjetje OZZ in Mesnino. Prvo je že zgradilo nov moderen lokal, drugo pa ga ima v načrtu v novi tržnici. Seveda bo občinski ljudski odbor nujno moral preurediti klavnico. Podjetje Kroj se je razvilo iz ma^jne delavnice v večje obrtno podjetje, ki je usmerilo svojo proizvodnjo tudi na konfekcijo, za katero bo odprlo svojo trgovino. Obrtno kovinsko podjetje na Poljanski cesti pa namerava poleg svoje delavnice odpreti še delavnico za popravljanje koles. Mlinsko pod je je na Trati, kamor spada tudi obrat Testenine v Loki, je povečalo svojo proizvodnjo od 20 na 40 vagonov mesečno. Občuten je bil napredek tudi v kmetijstvu tako v socialističnem in zadružnem kakor tudi v privatnem sektorju. A. C. PREDVOLILNA DEJAVNOST Jeseniški kandidati NA REŠETU Občina je razdeljena na 19 volilnih enot. Zbori volivcev bodo v zadnjih volilnih enotah že končani v petek, 13. t. m. Prvi zbor volivcev je bil preteklo soboto v gorski vasici Planina. Udeležba jc bila zelo dobra. Celo iz poldrugo uro oddaljenega naselja Planina pod Golico, so se volivci udeležili polnoštevilno svojega zbora volivcev. Od novega odbornika želijo med drugim udi pomoč v borbi proti krompirjevemu raku. Krompir je za njih glavni kmetijski pridelek in hkrati tudi prehrana. Bolezen raka pa se je na tej kulturi toliko razširila, da so kmetje resno zaskrbljeni. Na zboru volivcev so zbrali dva kandidata: kmeta Franca Klinarja in delavca Martina Zva-ba. Na zbore volivcev, ki so te dni predvideni, so se pripravili odborniki, ki bodo volivcem tolmačili dosedanje delo Občinskega ljudskega odbora in probleme, ki bi jih bilo treba reševati. Novi občinski odbor Jesenice bo štel skupno 74 članov: 37 v občinskem zboru in 37 v občinskem zboru proizvajalcev. Tako se bo skupno število odbornikov povečalo za 34 članov, kajti dosedanji ObLO šteje le 40 članov. Dasi te dni, ko so še v teku zbori volivcev, (ker ljudje šele izbirajo kand.), še ni moč predvidevati rezultatov, se' vendar že kaže težnja za čim več novih odbornikov. Samo kakih 10 sedanjih odbornikov (od 40) predvidevajo na kandidatnih listah. Se pravi, da bo* izvoljeno približno 64 novih odbornikov, kar je pozitivno. K. M. ODPRLA SO SE VRATA OSEMLETK Dne 5. septembra so se odprla vrata naših učnih zavodov in v šolskih poslopjih se je spet razlegel veseli dijaški smeh in direndaj. Pričelo se je novo šolsko leto, ki prinaša marsikaj novega tako v organizacijskem, kakor učnem pogledu v nižjih razredih obveznih šol. Zato so to pot v velikem številu spremljali učence tudi skrbni očetje in matere, da bi dognali, komu bodo letos izročili otroke v varstvo in u k. Pretirano zaskrbljeni so bili zlasti nekateri starši - intelektualci, ki so se šolali v nekdanjih gimnazijah, a so hote ali nehote preslišali načela in upravičenost šolske reforme ter so zato dvomili o vrednosti novih osemletnih šol. Po njihovih izjavah je bila c. kr. gimnazija za časa Avstrije najboljša šola, katero je svet dotlej videl. Čeprav so ti pojavi osamljeni, kažejo vendarle nerazumevanje sedanjih vzgojnih in učnih načel in potreb ter dokazujejo zastarelost mišljenja tistih, ki mislijo, da imajo zvrhano mero sodobnega razgleda. Prav tako menijo, da so bili ti organizacijski ukrepi izvedeni samo v kranjskem okraju ter so zato šolsko reformo označili za poskusnega zajčka v tem nepremišljenem okraju, oziroma okrajnem šolskem vodstvu. Da jih prepričamo o nasprotnem, bomo v naslednjih stavkih citirali sklep republiškega Sveta za šolstvo: sklep 6. redne seje Sveta za šolstvo LRS z dne 2. *7. 1957 se glasi: 1. V krajih, kjer imamo samostojne osnovne šole in samostojne nižje gimnazije kot višjo stopnjo obveznega šolanja, naj se po možnosti združita obe šoli v osemletno z enotnim vodstvom ter enotnim upravnim in finančnim poslovanjem v pričetku šolskega leta 1957-58. 2. Dosedanje popolne gimnazije, ki ostanejo v šolskem letu 1957-58 v dosedanjem sestavu ter sveti za šolstvo pri OLO naj pripravijo v šolskem letu 1957-58 vse potrebno, da se bodo nižji razredi sedanjih popolnih gimnazij s šolskim letom 1958-59 odločili od gimnazije in se združili z osemletnimi šolami na svojem šolskem področju v enotne osemletne obvezne šole. Hkrati naj uredijo okrajni ljudski odbori tudi vprašanje šolske mreže za obvezne šole in samostojne štiriletne gimnazije. Kolikor mi je znano, je večina okrajev v Sloveniji te sklepe uresničila. Kranjski okraj je šel korak dalje v tem, da je učence, ki so se hoteli letos vpisati v I. razred popolnih gimnazij, preusmeril na bližnje osemletne šole. Po sklepu Republiškega sveta za šolstvo pa se bodo tako in tako v prihodnjem šolskem letu celotni nižji razredi (I.—IV.) teh gimnazij preosnovalv v osemletne šole. Torej niso učenci v kranjskem okraju noben izjemni »poskusni zajček«, temveč so na boljšem v tem, da smo po večletnih skrbnih pripravah reformo dejansko pričeli uresničevati, kar bo samo v njihovo korist. Brez dvoma se vsi, ki imamo opravka z obvezno . šolsko mladino, zavedamo odgovornosti, ki smo jo sprejeli s prehodom na nov tip šolstva. Tu niso toliko važne zunanje organizacijske spremembe, kakor pa uvajanje novega duha in vsebine reforme pri vsakodnevnem pedagoškem delu. In za to notranjo vsebino ne jamči nobena dosedanja stavba in noben dosedanji naziv šole. V višjih razredih obvezne šole so v tem letu predpisani še stari gimnazijski učni načrti. Novi učni načrt se pričenja uveljavljati v prvih treh razredih nižje stopnje in poskusno v nekaterih četrtih razredih. S tem se lotevamo ne samo zunanje reorganizacije obvezne šole, temveč tudi jedra, spremenjene vsebine in načina dela. Pre-idealno bi bil misliti, da bo pedagoški kader vsem novim zahtevam takoj kos. Tu je potrebna pridobitev vrste novih znanj, novih pogledov na družbo, otroka, na snov, vzgojne smotre itd. Važno je to, da smo ta proces uveljavili, izpolnjevali pa ga bomo s povečano odgovornostjo, pridnostjo, poglabljanjem v ideološko strokovno in" pedagoško tvarino, z razvijanjem družbenega upravljanja v šolstvu, z izpopolnjevanjem ma|£-rialnih osnov in podobno. Vrata učilnic so se torej odprla in sprejela trume za uk pripravljenih dečkov in deklic. V zapuščenih stavbah je zopet zahrumelo življenje z vso silovitostjo mladega, sproščenega človeka. V novih osemletnih šolah bomo oblikovali to življenje v mlade osebnosti v korist skupnosti in vsakega" posameznika. Morda bo tudi kaj napak (tudi v preteklosti je bilo tega dovolj), lotevamo pa se vendar svojega posla z najlepšimi api, da ne bo reforma samo mrtva črka, temveč resničen prehod k boljšemu znanju in kultur-nejši vzgoji učencev. Pri tem potrebujemo vso podporo javnosti, ki naj se izkazuje v dobronamerni kritiki in opozarjanju na pomanjkljivosti, ki bi se morebiti pojavile med šolskim letom. Šolska reforma ni samo stvar učitelja ali profesorja, temveč mora postati v pozitivnem smislu skrb celotne naše družbe. BD v. ■■■■■ MLADINA V CERKLJAH SE ČUTI SE ZAPOSTAVLJENE Tudi mladina v Cerkljah so marljivo pripravlja na VI. kongres Ljudske mladine Slovenije in na bodoče volitvo v občinsko ljudsko odbore. Iz cerkljansko občine se bosta VI. mladinskega kongresa udeležila dva mladinca — delegata, le-ta pa že nekaj časa obiskujeta mladince v osnovnih organizacijah, kjer skupno obravnavajo problematiko in izbirata gradivo za VI. kongres. V preteklih dneh so imele vse osnovne organizacije vaške imlaidine skupno s sekcijami mladih zadružnikov zborovanja in sestanke. Vsa dosedanja mladinska zborovanja v tej občini, so pokazala, ds bo moral občinski ljudski odbor pokazati večje zanimanje za delo mladinske organizacije, še posebno pa velja to za tamkajšnje politične organizacije, ki ne imoremo trditi, da kažejo do mladine kakšno posebno naklonjenost, kakor tudi ne do njihovega dela in napredka. To nam zgovorno kažejo tudi naslednji podatki. (Občinski mladinski komite v Cerkljah je po občinskem predračunu prejel oz. bo predvidoma pvejel 10.000 dinarjev za celotno svoje poslovanje. Ker Ikomite ' do sedaj ni imel nobenih finančnih sredstev, pač pa le 30.000 dinarjev raznih dolgov iz dosedanjega poslovanja, je potemtakem razumljivo, da (njegovo delo ne more biti dovolj uspešno. Od celotnega števila mladine v tej občini ni^ niti eden član Zveze komunistov. Najmlajši član Zveze komunistov je baje star 40 let, tistega pa, ki je bil star nekaj nad 30 let, so izključili. Mladinski komite je pred kratkim predlagal občinskemu komiteju- ZK v Cerkljah nekaj mladincev za sprejem, vendar do sedaj še ni jasno, ali bodo sprejeti v članstvo Zveze komunistov ali ne. Kot smo že omenili, se tamkajšnja mladina tudi aktivno pripravlja na bodoče občinske volitve. Predvidevajo, da bi v občinski ljudski odbor kandidiralo 6 mladincev - kandida*-tov, vendar smatramo, da je to število očitno premajhno, kajti v občinski ljudski odbor bi bilo treba izvoliti iveč novih mlajših odbornikov, ki bi znali bodočemu občinskemu ljudskemu odboru pomagati pri reševanju raznih gospodarskih, političnih in ostalih problemov v svoji eb-čini. Reizne dosedanje seje in delo poedinih odbornikov so pokazale, da nekateri starejši odborniki, ki he sledijo političnim dogodkom in hitremu razvoju širom domovine, ne morejo, biti kos vsem svojim nalogam, ki jim jih postavlja ljudstvo in celotna naša skupnost. C-an ŠOLSK/V REFORMA NA JESENICAH IZ TEORIJE V PRAKSO Šolsko reformo, ki je 'bilo na videz tudi v občini Jesenice le v teoriji, so začeli uresničevati. Z odlokom, ki je bil sprejet ma seji občinskega ljudskega odbora pred dnevi, so uzakonili več reorganizacij v tem smislu. U-stanovljeno so osemletne šole v Kranjski gori, v Koroški Beli, na Jesenicah in Žirovnici. V teh krajih so bile doslej nižjo gimnazije oziroma osnovne šole. Seveda so pred tem uredili potrebne _ priprave, zagotovili prostore, pedagoški kader itd., kar predstavlja marsikje velike ovire. Na Jesenicah, n. pr., sta potrebni dve osemletni šoli. Vendar so v sedanjem šolskem letu pripravili le eno. Velika potreba po osemletni šoli je tudi v Dovjah, kjer je 240 učencev in samo 3 učilnice. Zato so več učencev višjih razredov morali letos usmeriti na Jesenice in delno v Kranjsko goro. Hkrati s temi reorganizacijami se stalno trudijo za novi sodobni sistem učenja, za prilagoditev učnih načrtov in vskla-jevanje zahtev reforme z obstoječimi možnostmi in pogoji. K. M. VOLILNO GIBANJE V KAMNIKU Po pomoti smo zadnjic poro-ročali o volilnem' gibanju v Ksimin'ku pod naslovom iz Tržiča. Bralci so gotovo to sami opazili. Kaimnicanj, živo razpravljajo o kandidaturah. Povsod postavljajo za eno odborniško mesto po dva kandidata, pone- kod pa celo po tri. V Kamniku bodo v dveh vodilnih enotah, v mestu in na Grabnu, izvolili po dva odbornika. Tudi Mekinje so ena volilna enota, ki voli dva odbornika. ""S ŠOLA V CERKLJAH BO OSTALA BREZ ŠOLSKE KUHINJE Na šoli v Cerkljah si že dalj časa prizadevajo, d?, bi dobili šolsko kuhinjo in da bi šolsko zjrradbo nekoliko popravili. To zadevo so pred nedavnim obravnavan tudi n:\ seji Občinskega ljudskega odbora Cerklje. Kljub prizadevanju . nekaterih odbornikov večina ni bila za ureditev šolske kuhinje, kar bi stalo približno 40.000 dinarjev. Odborniki, ki so zagovarjali nasprotno mnenje, so to utemeljevali s tem, da bi bila zaradi kuhinjo oškodovana cerkev. Kuhinja bi bila namreč prizidnna šoli in ta prizidek bi stal na zemljišču, ki jo bilo včavsih cerkvena last, a jo bilo že pred vojno izročeno šoli. šola za seda.] še ni zakoniti lastnik tesa zemljišča, ker ObLO še do danes ni uredil pravnega lastništva zemljišča. Ostala popravila na šoli jo ljudski odbor odobril in otroci imajo pouk že v prenovljenih prostorih. C-an -J ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: preklic 20 din, izgubljeno 13 din, ostalo 12 diin od besede. Naročniki imajo 20% popusta. Telefonska številk?, naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190. . Najditelja svetlo modre jopico od dvodelno obleke, izgubljeno v nedeljo popoldan od Predoselj do Visokega, prosim, da jo vrno na naslov; Logar Stana, Gorico 19, Golnik ali sporoči svoj naslov. Sporočam, drv sem preselil svojo zobno ordinacijo iz Pokojninskega doma v Kranju v novo hišo na Zlatem polju. Ordinirati pričnem 10. septembra — Dentist Tome. Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v upravi lista. Prodam športna otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam motorno kolo 350 cem ali .zamenjam za javorjev, bukov ali drugi les. — Sutna 45, Zabnica. Ugodno prodam elektromotor AEG 4,5 KM. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dva trodelna okna, visoka 115X97 cm. — Z. F., Pr. polica 29, Cerklje. Prodamo 5-cevni radijski sprejemnik in električni gramofon. Informacije dobite v pisarni Hotel »Evropa«, Kranj do 20. t. m. Iščemo trgovski lokal' v Kranju. Najemnina po dogovoru.— Trgovsko podjetje »Elita« — Sprejmem mizarskega pomočnika in vajenca. — Štele Franc, Gora 2, Komenda. Mizarja za furnirana dela sprejmem takoj. — Polaik Jurij, mizar, Drulovka 42. Za dan tombole v Kranju Iščemo strežne moči. — »Stari Mayr«, Kranj. Dva učitelja sprejmemo za učno ali vzgojno delo. Sprejmemo tudi vsakogar, ki je sposoben nadomestiti starše otrokom v domski zaščiti. Samsko stanovanje zagotovljeno. — Prehodni mladinski dom Preddvor. Najditelju denarnice, ki mi jo jo 8.- septembra vrnil se iskreno zahvaljujem. — Luskovec. Prodam stavbno parcelo v Kranju ob glavni cesti. Naslov V oglasnem oddelku. Pri vinski kleti na Klancu so najdena očala v usnjenem etu-Iju. Dobijo so v naročniškem oddelku. Kupim dobro ohranjeno peč za kopalnico. Ponudbo oddati v oglasni oddelek pod »dobro ohranjeno«. Ugodno prodam manjši manufakturni in špecerijski inventar primeren za trgovino ali skladišče. Naslov: Prešernova 1, I. nadstropje. Z OBJAVE na Taboru št. 13 preizkušnja fizičnih sposobnosti kandidatov, ki obsega tek na 100 m, 1000 m (za žene 800. m), Skok v višino, suvanje krogle (7,25 ali 4 kg), poljubno vajo na bradlji, poljuben preskok čez konja oziroma kozo, plezanj o po vrvi, spretnost v obvladanju žoge ter plavanje. Komisija bo predlagala sprejem v šolo na podlagi skupne ocene zmogljivosti in zdravstvenega stanja kandidatov. Sprejeti kandidati se vpišejo takoj po opravljeni preizkušnji. Ob vpisu morajo predložiti spričevalo o opravljeni veliki maturi oziroma d:plomo kakšne srednjo strokovne šole. Vpis za slušatelje II. in III letnika se vrši cd 25. do 30 septembra. Naknaden vpis dovoli uprava šolo samo na pod lagi prošnje, v kateri jo treba obrazložiti vzrok zakasnitve. Predavanja na šoli se prične dno 1. oktobra. V petek in soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. LJUBNO: 14. in 15. septembra . amer. film »rumeno nebo«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo od 10. in 18. uri. »SORA« ŠKOFJA LOKA: od 13. do 15. septembra amer. barvni film »lukrecia borgia«. »KRVAVC« CEKLJE: 14. in 15. septembra madžarski barvni film »lilionfi«. V soboto ab 20. uri. V nedeljo ob 16. in 20. uri. Ob nenadni smrti našega ljubega očeta FRANCETA KERNA so prisrčno zahvaljujemo vsem ki so ga spremili na zadnji poti Posebno zahvalo izrekamo z" izkazano mat čast: sosedom, g župniku, lovski, družini »Stor-žič« in množičnim organizacijam. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter za izrečena sožalja. Orehovlje, 8. IX. 1957. Žalujoči: družina Kernova in ostalo sorodstvo. »STORZlC« KRANJ: 13. septembra, japonski barvni film »VRATA PEKLA«, ob 16., 18 in 20. uri. 14. septembra japon barvni film »VRATA PEKLA* ob 16., 18. in 20. uri ter premiera avstrij. filma »ZDAJ SMO PA TAM« cb 22. uri. 15 septembra Ob 8.30. uri matineja amer. barv. filma »BAGDADSKI BERAČ«, ob 10.15. uri avstrijski film »ZDAJ SMO PA TAM«, ob 14. uri sovjet, film »HEROJI SIPKE«, ob 16., 13. in 20. uri japonski barv. film »VRATA PEKLA«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO: 14. dn 15. septembra premiera sovjetskega barv. filma »HEROJI SIPKE«. V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 17. in 19. uri. »SVOBODA« STRAZIŠCE, 14 in 15. sept. premiera franc. filma »VELIKI MANEVRI«. V soboto ob 18. in 20. uri in v nedeljo ob 17. in 19. uri. NAKLO: 14. in 15. sept. amer. barvni film »BAGDADSKI TATIC«. V soboto ob 19.30. uri in v nedeljo ob 16. in 19. uri. BLED: od 13. do 15. septembra ital. barvni zgodovinski film »TEODORA«. RADOVLJICA: od 13. do 15. septembra amer. barvni film »UPOR NA LADJI CAINE«. »HEROJI ŠIPKE« »VELIKI MANEVRI« GLEDALlSCC. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 20. septembra ob 20. uri — red premierski in izven Shakespeare: ROMEO IN JULIJA« — tragedija v 5 dejanj. Sobota, 21. septembra ob 20. uri — izven — Shakespeare: »ROMEO IN JULIJA« — tragedija v 5 dejanjih Nedelja, 22. septembra ob 16. uri — izven in za podeželje Shakespeare: »ROMEO IN JULIJA« — tragedija v 5 dej. TRŽNI PREGLED V KRANJU V ponedeljek so gospodinje na kranjskem trgu povpraševale predvsem po sadju in kumaricah za vlaganje. Sadja ni bilo posebno veliko, cene pa so bile tudi tokrat visoke. Hruške so prodajali še vedno po 80 din, jabolka pa po 40 in 50 din kg. Kumaric za vlaganje je hitro zmanjkalo. Bile so že po 70 din kilogram. Jajc jo bilo dovolj po 19 din kom. To je že nekaj časa kar ustaljena cena zanje. Ostale cene: zelje 20 din kg, /stročji fižol 35 in 40 din kg, rdeča pesa 30 din kg, korenje 30 din kg, krompir 14 in 15 d'n kg. Endi-vija je še vedno po 50 din kg. v KAMNIKU Zadnji tržni dan je bil v Kamniku zaradi sejma zelo živahen. Cene so bilo kljub temni trdne. Na trgu jo bilo še vedno dovolj kumar po 15 din kg, kumarice za vlaganje so bile po 90 din kg, zelje po 20 d!n kg, vtročji fižol 45 din kg, korenček 10 din kg, rdeča pesa 32 din kg, mdivija 60 din kg, krompir pa >o li din kg. Sadja je bilo to ->o^ več ko'; običajno. Hruške •nasleniko so prodajali po 70 din dlogram, drobnejšo hruške pa to 50 din kg. Jabolka so bila po 1 din kg, domače slivo pa po 50 in celo 65 din kg, čeprav je • trgovini dovolj bosenskih sliv oo 52 din kg. Maslo v četrtin-;kih zavitkih jo bilo po. 140 din, irček pa kos 10 din. Jajca so )ila po 20 din. Živinski sejem o bil še dovolj dobro obiskan. Največ je bilo naprodaj prašičev za rejo. SB30BSB3 v škofji loki Rodile so: Marija Završnik — sina; Ivana Bernik — hčerko; Frančiška Šubic — hčerko; Marija Dolenc — sina. Poročili so se: Djordje Krstič kapetan JLA in Veronika Li povšek, bančna uradnica; Franc Svoljšak, avlcmehanik in Ma rij a Jugovic, delavka; Fran( Dolenc, krojaški pomočnik ir Katarina Zaletel, torbarska po močnica; Franc Konjar, mode In mizar in Stanislava Svoljšak trgovska pomočnica. Umrli so: Ivan Debeljak, Jo žet Svoljšak, Franc Bernard Marija Langerholc roj. Babic Angela Jenko. NESREČE še ena Žrtev neprevidnosti V torek, 10. septembra nekaj po 20. uri se je zgodila v Stra-žišču pri Kranju težja prometna nesreča. Iz Bitnega proti Kranju se jo pripeljal motorist Albin Hrovat z Gorenje Save in se zaletel v vprežni voz, ki je prav tedaj zavijal s stranske poti na glavno cesto. Neprevidnega motorista, ki si je pri trčenju zlasti hudo poškodoval glavo, so kranjski reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico. mudil v gostilni pri Marinšku, so jo odpravil proti domu. Hodil je po skrajnem desnem robu ceste. V tem pa se jo za njim pripeljal, na kolesu Stanko Tovornik in ker ni imel luči, tudi ni opazil pred seboj Podekar j a. Zaletel so je vanj in ga podrl. Medtem ko je Tovornik odnesel le nekaj manjših prask, si je Podekar pri padcu hudo poškodoval glavo. Ponesrečenca sa kranjski reševalci takoj pripeljali v bolnišnico. Njegovo stanj o jo kritično. NESREČA ZARADI NEPREVIDNOSTI V ponedeljek cb 11.20. uri je prišlo pred avtobusno postajo na Koroški cesti v Kranju do prometne nesreče, katere žrtev jo postal 47-letni delavec Franc Mrak iz Bistrico pri Naklem. Ko jo le-ta stopil s pločnika in hotel pre&katii. cesto, so je nenadoma znašel pred motorjem, na katerem se je peljal znani alpski smučar Matevž Lukanc iz Tržiča. Kljub temu, da jo motorist vozil po desni strani ceste s primerno brzino, jo bila nesreča neizogibna. Pešca je namreč bližina motorja zmedla. Začel je kolebati, ne vedoč, ali bi pot nadaljeval, ali hi se umaknil nazaj na pločnik. Misleč, da bo pešec pot nadaljeval, jo Lukanc pognal motor. V tem trenutku pa so je Mrak umaknil nazaj in trčenj o je bilo neizogibno. Ponesrečenega Mraka, kateremu je udarec zlomil nogo. S A. T. je bil 21. 7. letos na gasilski veselici v Britofu pri Kranju. Tam so jo nespodobno ob[ našal in ko ga jo J. M. zaradi tega opozoril, ga je A. T. s pestjo močno udaril po obrazu ter mu tam prizadejal lahko telesno poškodbo. Obdolženi A. T. je pred sodiščem poskušal stvar prikazati v drugi luči, češ da ga jo oškodovanec izzval. Priče so ta zagovor ovrgle. Sodišče je krivca obsodilo na 14 dni zapora, upoštevajo okolnost, da je bil za podobna dejanja že kaznovan, kar ga pa ni spametovalo. Prometne nesreče so še vedno na dnevnem redu. Dne 6. maja letos okoli 20. ure je skozi Bri-tof vozila M. P. iz Vogelj z viprežnim vozom brez luči po levi strani ceste. Za njo je pri-vozil osebnj avtomobil, ki ga je upravljal rahlo vinjeni šofer V. M. iz Kranja. Vprežni voz je poskušal nepravilno prehiteti, M. P, pa je zavozila tako, da je zaprla cesto in je prišlo do trčenja. Zavoro na avtomobilu niso bilo v redu. Obo vozili sta bili lažo poškodovani, konj pa si jo zlomil nogo. Na glavni obravnavi je bilo ugotovljeno, da sta oba kršila cestno prometne predpise ter tako ogrožala promet na cesti. Sodišče je obsodilo vsakega na 14 dni zapora, M. P. pogojno za dobo 1 leta, V. M. pa pogojno za dobo dveh let. L. T., J. R., A. P. ter A. B. vsi iz Zgornje Bele, ter J. C. i* Preddvora, so "se v noči od 13-nu lk. oktober 1956 pretepali V 'da ni zlepa kdo sveta pregledal tako kot on, da.ni znal zlepa kdo, ki je izražal svoje notranje gledanje, tako presaditi bralca v svojo zavest o svetu; ta nam postane pri njem popolnoma prozoren: krepost in greh, veličina, nizkost, plemenitost in zavrženost nam postanejo dobro znani. Po besedah in govorih naj bi zvedeli, kaj se godi v notranjosti besed. In glede na to je videti, kakor da bi se bili vsi igralci zarotili, da nas ne bodo o ničemer pustili v dvomu, v temi. Pri njem izvemo za resnico življenja, ne da bi sami vedeli kako. Shakespeare je združen s svetovnim duhom, pronica svet kakor on; nobenemu od njiju ni skrita nobena stvar.« Genij se je namenil zapeti o ljubezni — to je ROMEO IN JULIJA. Kot pesem je ta igra: zdaj težka in opojna, zdaj spet svetla, da bi se dvignila pod nebo, če ne bi že bila nebo samo. Človek je pred njo globoko zavzet in globoko pretresen. Mogoče so take veličastne pesnitve kot je ROMEO IN JULIJA, ljudem v časih, burnih kot je naše stoletje, Še bolj potrebne; zato, da sredi hlastnega vsakdana kdaj pa kdaj obstanemo pred dragulji, ki jih je na svojem poletu od teme k soncu ustvaril gospodar sveta — človeški duh, pa da poiščemo njihov odsev v sebi. Saj je to nazadnje objektivni smisel umetnosti: njen odsev v nas. ROMEO IN JULIJA je tak dragulj; svoj odsev najde v vsakem, tudi najpreprostejšem človeku, ker govori vsakomur naravnost v srce. Umetniški zbor Prešernovega gledališča si je naložil težko preizkušnjo; prepričani smo, da jo bo dostojno opravil. MILOŠ MIKELN 'fUm.MjUi ^Udarno DVA FILMA — DVOJE DOŽIVETIJ Redkokdaj se zgodi, da bi nekako v istem času gledali dva filma, ki sodita s svojimi nespornimi kvalitetami v vrh filmsko ustvarjalnosti in ki zategadelj tudi zaslužita atribut: umetnina. To sta japonski barvni film »Vrata pekla«, o čigar vrednotah smo že poročali, in francoski barvni film »VELIKI MANEVRI« Srečanjie s slovitim francoskim režiserjem Renejem Clai-rom ipomeni iz drugo besedo: srečanje z visoko umetnostjo. Prav kakor se je proslavil s svojim prvim zvočnim filmom »Pod strehami Pariza«, tako pomeni tudi njegov prvi barvni film »Veliki manevri« pomembno stvaritev v filmski umetnosti. Pomembno predvsem zato, ker si doslej večina barvnih filmov še ni priborila naslova umetnina. — Čeprav gre v tem filmu za ne preveč izvirno sentimentalno zgodbo, katere motiv so dramaturgi pogostoma obravnavali, so vendarle ne moremo odločiti, katero kvalitete filma bi postavili na prvo mesto. Dramaturška plat scenarija je brezhibna, dialogi se kar bleste od izvirnh domislic in duhovitosti. Uglajena igra glavnih igralcev Michele Morgan, Gerard Phili-pe in Brigite Bardot je brez primere. Film je zmes komedije in tragedije, kljub temu pa stilna enotnost filma no trpi. Razen naštetih vrednot pa pomeni prav barvna kompozicija tisto, kar dela film nedosegljiv. Vse kaže, da se je režiser poslužil te nezahtevne komedije zgolj zato, da je mogel svoje umetniške pretenzije sprostiti in jih zaposliti pri študiju barv, s katerimi dosega čudovite učinke. Barvo mu no služijo zgolj kot okras, temveč kot podloga, na katero s prefinjenim okusom umetnika gradi ves film. — Gle-'dalcem, zlasti tistim, ki radi gledajo malce osladne filmske zgodbe, bo ta film še posebno ugajal. »STO LET LJUBEZNI« jo italijanski omnibus v črno-beli tehniki, ki na dokaj izviren in duhovit način načenja že neštetokrat obravnavano in še vedno aktualno temo o ljubezni. Posebnost pripovedi je predvsem v tem, da je scenarist uokviril šest različnih ljubezenskih zgodb v razdobju enega stoletja. Zgodbo nimajo nobene medsebojne zveze, vsaka predstavlja celoto zaso s svojim začetkom in koncem. Scenarist in režiser očlvidno nista imela drugega namena kot prikazati vpliv ekonomskih, družbenih, zlasti pa političnih razmer na ljubezenske odnose med žensko in moškim v različnih obdobjih človekovega življenja. To bi bila nekakšna psihološka študija ljudi, ki vsak na svoj način doživlja ljubezen. Prva ljubavna zgodba sesa v dobo Garibaldije-vih pohodov po Italiji sredi prejšnjega stoletja, medtem ko jo zadnja postavljena v sodobnost, to jo leto 1954, se pravi v čas, ko je postala ločitev zakona vsakdanu pojav, skorajd". moda. — Toliko o najvidnejših značilnostih tega omnibusa, o kvalitetah posameznih zgodb pa presodite sami. »CIRKUS« jo kitajski film v črno-beli tehniki. V tem primeru ne gre za filmsko zgodbo, temveč zgolj za prikaz cirkuških atrakcij. O tem filmu ne moremo povedati ničesar drugega, kot da so nekatere teh atrakcij na zavidljivi višini. aa 31. avgusta jo bila v Ljubljani premiera težko pričakovanega slovenskega filma »Ne čakaj na maj«, ki ga je v režiji Františka Capa posnelo podjetje »Triglav film« v Ljubljani. — Film je nadaljevanje »Vesne«, ki si je pridobila pri nas in v tujini nemajhen ugled. Kaj pa film »Ne čakaj na maj«? Mnenja so deljena. Vsekakor pa je obrtniška plat filma brezhibna in zgodba, čeprav brez umetniških pretenzij, zelo vedra in si bo kot kaže, pridobila pri gledalcih veliko simpatij. V tonskih študijih »Triglav filma« v Šentvidu bo film te dni sinhroniziran tudi v srbohrvaščino. — Premiera v Kranju bo 19. oktobra. OBVEŠČAMO VSE, KI SO SE ŽE naročili na NOVO REVIJO, da JO BODO TE DNI DOBILI PO POŠTI. OBENEM BODO DOBILI POLOŽNICE ZA PLAČILO NAROČNINE.- PRVO ŠTEVILKO REVIJE BOMO POSLALI TUDI VSEM ŠOLAM, USTANOVAM IN TUDI POSAMEZNIKOM. KDOR PRVE ŠTEVILKE V ROKU 2 TEDNOV PO PREJEMU NE BO VRNIL, GA BOMO SMATRALI ZA REDNEGA NAROČNIKA. v UPRAVA GORENJSKE REVIJE ZA KULTURO r VESTI IZ ŠOLSTVA ŠOLSKA REFORMA V PRAKSI Uresničevanje šolske reforme je v Zgoraj esavski dolini naletelo na nekaj težav. Tako s° n. pr. starši na Dovjem in v Mojstrani zvedeli šele na večer pred začetkom pouka, da bodo morali njihovi otroci zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra obiskovati V. razred na osemletki v Kranjski gori ali na Jesenicah. Seveda je to izzvalo nekaj opravičenih očitkov na račun okrajnega šolskega vodstva, ki je pustilo posamezne šole vse do zadnjega .tavati v negotovosti. Nič bolj havdušeni niso bili tisti prosvetni delavci, *d bodo morali zdaj v največji naglici sestaviti nove podrobne učne načrte za pouk na nižji stopnji. Vsemu temu bi se lahko lzognili, če bi odgovorni forumi pravočasno seznanili vodstva šol z norim stanjem. I. S. POSVETOVANJE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Pred kratkim je bilo v Kranju posvetovanje vseh upraviteljev osnovnih šol, ravnateljev osemletk in okrajnih inšpektorjev. Razpravljali so o novih nalogah in dolžnostih, ki Jih čakajo v šolskem letu 1957-58. Z letošnjim šolskim letom stopa šolstvo v sanjskem okraju v novo obdobje osemletnih šol, ki so nastale po združitvi dosedanjih osnovnih šol z nižjimi gimnazijami v novo organizacijsko obliko. To dejanje je toliko pomembnejše, ker je kranjski okraj prvi, ki se je odločil za novo reformirano osemletko, o kateri naša kulturna javnost toliko razpravlja. Letos bodo že pričeli prvi trije razredi nižje stopnje po novem predmetniku in učnem načrtu. Medtem pa bodo v četrtem razredu in v višjih razredih osemletk poučevali še po dosedanjem programu. V petih razredih novih osemletnih šol pa naj bi že tudi pričeli z razrednim poukom namesto dosedanjega predmetnega. -jb V NOVO ŠOLSKO LETO V letošnjem šolskem letu se je v blejsko osemletko vpisalo nad 700 učencev in dijakov, medtem ko sta jih lanska osnovna šola in nižja gimnazija imeli le 645. Sola bo torej imela skupaj 21 oddelkov, 11 nižjih in deset višjih. Ker pa je na razpolago le 9 učilnic, bodo po tri razrede morali poučevati v treh izmenah, pri čemer bo prizadetih 9 oddelkov. Dva prostora, ki jih je šola v preteklem letu imela v najem v prostorih skupnih ležišč, so za letos odpovedali, tako da bodo poleg učilnic v šolski zgradbi uporabljali zunaj le še en prostor. — Stanje pa se bo precej popravilo že čez kake tri mesece ali naj- kasneje po semestralnih počitnicah, ko bodo za šolske namene preurejene tri nove učilnice, -jb obnova mladinskega doma V kratkem bodo na Bohinjski Beli pričeli s preurejanjem zunanjosti Mladinskega doma. Prebivalci Boh. Bele so ga z lastnimi sredstvi in z udarniškim delom zgradili leta 1948. Od tedaj se je v dvorani tega doma zvrstilo že lepo število raznih prireditev. Samo v lanskem letu si je občinstvo ogledalo 7 domačih premier. novo Šolsko leto na Jesenicah brez prvega razreda Ze nekaj let se bori jeseniško šolstvo s problemom; pomanjkanje učilnic. Problem pa je postal posebno resen z letošnjim šolskim letom, ker upraviteljstvo šole ne more sprejeti otrok v 1. razred. Med počitnicami so nameravali preurediti dvoje stanovanj v stavbi osnovne šole v učilnice. Ti bi položaj delno rešili. Ker za stranki ni bilo mogoče dobiti stanovanj, sta ostali v stavbi, šola pa je ostala brez potrebnih učilnic za 1. razred. Zasilno nameravajo rešiti vprašanje z ureditvijo dveh učilnic v stavbi bivših otroških jasli, ki pa -ne bosta dovolj veliki, niti higi-enični, ker ležita tik ob Železarni, v najbolj zadimljenem in zaplinjenem ozračju. Starši, ki so bili prepričani, da bodo poslali v začetku šolskega leta svoje otroke prvič v šolo, so kaj razočarani nad vestjo, da, se za učence 1. razreda pouk še ne bo pričel. U. J lezave Glasbene šole v Škotji Loki Glasbena šola v Skofji Loki, ki je dala že nekaj dobrih glasbenikov, kljub dolgoletnemu obstoju ne more priti na zeleno vejo. Letos ni dosti manjkalo, pa bi se morala preseliti v kletne prostore osnovne šole. Tudi proračun tega glasbenega zavoda ne ustreza potrebam, kajti ta zadostuje le za šolanje 47 učencev in če vzamemo v poštev, da traja šolanje 4 leta, se lahko vsako leto na novo vpiše le 10 učencev. Razumljivo je, da prihaja ob sprejemu novih gojencev v šolo do diskriminacije, kajti k pouku so sprejeti le najbolj nadarjeni. Nekoč uspešni solo pevski oddelek pa so morali celo ukiniti. Za pouk imajo na razpolago tri prostore, enega od teh šele po končanem osnovnošolskem pouku. Tudi z instrumenti ni dosti bolje. Zaklad instrumentov tvorijo izposojene violine, rog, polomljen klavir in izposojeni pianino. Inspektorica Jedviga Štrukelj meni o klavirju, da v nobenem primeru ne ustreza potrebam glasbenega pouka. Šolski svet glasbenega zavoda, ki se je v torek prvič sestal, si je postavil nalogo: obnoviti oddelek za solo-petje in nabaviti nov klavir. K. J. STE ŽE OBISKALE RAZSTAVO »Družina - gospodinjstvo 1957« ? Zveza žena in posamezna društva v okraju Kranj prirejajo skupne obiske razstave »Družina in gospodinjstvo 1957«, ki je bila v Zagrebu odprta v soboto, 7. septembra, in bo zaključena 22. t. m. Zanimanje za to raizstavo je izredno veliko in ižene iz vseh krajev Gorenjske se že prijavljajo za obisk. Pomena omenjene razstave vsekakor ne gre podcenjevati. Prav vsaka, ki si bo ogledala razstavljene izdelke in se seznanila z uporabo mehaniziranih gospodinjskih pripomočkov, z načinom sodobnega oblačenja, organizacijo prehrane, sodobno opremo stanovanja itd., bo imela od tega obiska mnogo koristi. Razen Ifcega 'bodo /obiskovalke lahko sodelovale tudi v- anketi, da bodo opozorile v njej na pomanjkljivosti posameznih izdelkov, ki so že naprodaj. Tudi svoje željo po novih predmetih bo vsaka lahko navedla, kajti industrija ima polno možnosti za izdelavo najrazličnejših predmetov, ki jih naše gospodinje še pogrešajo. - leseiitaike si prikazale nekaj lik rečnih del DVA JESENSKA MODELA ZA NAJMLAJŠE Obiskovalke tečaja za ženska ročna dela, ki ga je priredilo letošnjo pomlad Žensko društvo na Jesenicah, so te dni razstavljale svoje izdelke v prostorih občinskega odbora SZDL. Tudi 20 otrok je pokazalo sadove svojega znanja. Razstavljenih je nekaj nad 200 izdelkov. Največ jih ima tovarišica Gilda Trat-nikova, .ki je tudi poskrbela za razstavo. (Najlepši, del razstave zavzema narodno vezenje. Pri najmlajših se je zelo izkazala 6-letna Vojka Kaceva, katere izdelki prav nič ne zaostajajo za izdelki '15-letnih razstavljaicev. Nerazumljivo pri vsem tem je, to, da organizacije razstave ni prevzelo Žensko društvo in da sta (bili pri prizadevanju zanjo tovarišica Tratnikova in tovarišica Knafličeva popolnoma sami. Če društvo žena do tovrstnega dela res nima pravega zanimanja, bi bilo priporočljivo, da se tečaji za ženska ročna dela in podobne razstave vključijo v Ljudsko tehniko, ki bo takšno vzgojo brez dvoma podprla. Organizatorki zaslužita vse priz- nanje, v zadoščenje pa jima bodo prav gotovo pohvale številnih obiskovalcev ter opomibe v vpisni knjigi. V. Za obiskovalce so na razstavi še posebno privlačni maloprodajni paviljoni. Seveda pa kta razstava v okviru Zagrebškega velesejma ni namenjena samo ženam, zato bi bilo koristno, če bi si jo ogledali tudi zastopniki posameznih stanovanjskih skupnosti 'in hišnih \svetov. Tako bodo vsaj lahiko spoznali vse prednosti različnih servisov za pranje perila, šivanje in pcdoib-no, kakor tudi prednosti raznih aparatov, ki lajšajo delo gospodinjam. Za starše, vzgojitelje in vodje otroških ustanov je nadvse privlačen in zanimiv Otroški sejem, ki prikazuje skrb staršev in družbe za najmlajše državljane. Razstavljeni so najrazličnejši izdelki prehrambene industrije, otroška konfekcija, obutev, perilo, šolske .potrebščine, knjige, skratka vse, kar posredne ali neposredno koristi otroku. PLETENA JOPICA ZA DEVETLETNO DEKLICO V DVEH BARVAH. NAVODILA ZA PLETENJE SMO OBJAVILI ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI RECEPTI JEDILNIK Stročji fižol v golažu Jabolčna krema Stročji fižol v golažu: 40 dkg govedine, 5 dkg maščobe, debela čebula, sol, paprika, kumina, 4—5 paradižnikov, pol kg stročjega fižola. Iz mesa pripravimo golaž kot navadno. Na masti razpustimo sesekljano čebulo, dodamo zrezano meso ter paprike po okusu. Prilijemo malo vode in du-šimo. Ko je meso rta pol mehko, pridenemo zrezane paradižnike in na drobno poševno zrezan stročji fižol. Prilijemo še malo vode in vse skupaj dušimo do mehkega. Jed izboljšamo z žlico smetane. Jabolčna krema: tričetrt kg jabolk, 10 dkg sladkorja, pol 1 sladkega jabolčnika, 4 rumenjaki, sladkor po okusu, sneg 4 beljakov. Jabolka (ne velika) olupimo, izdolbemo peščišče, potresemo s sladkorjem in dušimo v pečici. Nato jih denemo v kompotne skodelice, polijemo s kremo in postavimo za 2 uri na hladno. Krema: Jabolčni sok, sladkor, rumenjake zmešamo in stepemo nad soparo, da se zgosti. PRAKTIČNI NASVETI Porcelanasta posoda je le tedaj lepa, če je res čisto pomita. Voda za pomivanje mora biti tako vroča, kolikor prenesejo roke. Ko se omasti ali drugače umaže, jo premenjamo. Vsekakor pa moramo posodo splakniti v prav tako topli vodi in jo nato povezniti, da se osuši. Za barvast porcelan ne smemo uporabljati sode, ker ta razjeda barvo. Namesto nje vzamemo boraks, in sicer na 1 liter vode 1 žličko boraksa. Rumene madeže na porcelanu odrgnemo z zmleto soljo. Na mrzlo in tanko porcelanasto posodo ne smemo nikoli naliti kropa, ker rada poči. Tudi solnice moramo redno čistiti. Solnico iz-oraznimo vsaj enkrat na teden in jo umijemo kot vsako drugo posodo. Če je posoda rebrasta, si pomagajmo s krtačico. Sele v popolnoma suho posodico natresemo nove soli, staro pa porabimo v kuhinji. Znotraj kozarcev, posebno pa steklenih vrčev za vodo se sčasoma napravi motna obloga, ker se iz vode izloča apnenec. Taka posoda res ni vabljiva, vendar jo prav pogosto vidimo v menzah in gostinskih obratih. Očistimo jo tako, da denemo v posode natrganega časopisnega papirja, nanj pa nali jemo precej močnega kisa. Vse skupaj naj stoji čez noč. Nato s časopisom zdrgnemo stene, posodo pa oplak-nemo s čisto vodo in posušimo. Pri debelejši oblogi postopek ponovimo, oziroma pustimo kis dalj časa v posodi. Kis hitreje učinkuje, če ga segre-jemo. + <=6£^MO^( ČRNA OVČKA Nekoč je živela črna ovčka. Bila je ljubka in majhna, toda zelo nesrečna. Nesrečna pa je bila zato, ker je bila črna in ne bela, kakor njene sestrice. Zdelo se ji je, da jo bodo le-te še bolj ljubile, če bo tudi ona bela. Napotila se je v vas. Ob potoku je srečala perico. »■Ljuba peričica,« je vzkliknila ovčka. »■Daj, operi me, da bom bela, kakor je belo tvoje perilo.-« »Ce te operem,*« je odvrnila perica, »ne boš bela, temveč samo mokra.-« Ovčka je šla naprej in srečala pleskarja, ki je belil hišo. »Dragi mož,« je dejala. »Namazi me z belo barvo.-« »Ne morem.* je odvrnil. »Pokvaril bi ti kožušček.« Ovčka je vsa nesrečna tavala dalje in srečala peka, ki je mesil kruh. »Potresi me z moko, da bom postala tako bela, kakor je tvoj predpasnik,-« je zaprosila. Pek ji je ustregel in jo po vsem kožuščku potresel z belo moko. Vsa srečna se je ovčka vrnila domov. Tam je našla sestrice, ki so vse zaskrbljene nekaj iskale in se zanjo še zmenile niso. »Kaj pa iščete?-« jih je vprašala ovčka. »Našo četrto sestrico,** so odvrnile in iskale naprej, ne meneč se zanjo. »Saj sem vendar jaz vaša sestrica,*« je vzkliknila ovčka in stekla k materi. Tudi mati se ni zmenila zanjo, vsi so iskali črno ovčko, ki se je bila nekam zgubila. Ovčka je bila zopet nesrečna, ker je bila bela. Spomnila se je peri-čice in stekla k reki. »Prosim operi me, da bom zopet črna ovčka,*« je zaprosila in peričica je ustregla njeni prošnji. Ovčka je postala zopet črna in se vrnila domov. Vse sestrice so je bile na moč vesele in mati jo je mehko stisnila k svojemu toplemu kožuhu. Prev. M. S. Sreća v nesreći Pred nekaj dnevi je gnal bratec Janko našo Lisko na pašo. Liska se je pasla med sadnim drevjem. Naenkrat je pogoltnila debelo jabolko, ki je pravkar padlo, z drevesa. Požrešna krava je hotela jabolko hitro požreti, a ji je med tem zdrknilo v požiralnik. Kmalu so se ji začele cediti iz gobca sline. Janko je hitro poklical ata, ki je nekaj stružil v delavnici. Prišel je (kmalu tudi sosed in njegov prijatelj. Vsi so jo močno drgnili po vratu, da bi spravili jabolko naprej. A to ni nič pomagalo. Mama in mi otroci smo jokali, ker smo se bali, da bomo zgubili dobro Lisko. Oče me je poslal po izkušenega moža v vasi, ki je že mnogokrat rešil bolno ži-vinče. Res je mož kmalu prišel, bil je že skrajni čas, saj je bila naša uboga kravica še močno napeta. Z bičevni-kom ji je hotel poriniti jabolko naprej, a ni šlo. Vlival ji je v gobec tudi vodo. Naposled je poizkusil še enkrat z bičevnikom — in glej, jabolko je zdrknilo naprej. Napetost je takoj ponehala in tudi sline se ji niso več cedile iz gobca. Liska je nekaj časa težko dihala, pokašljevala, potem pa se je umirila in začela lepo dihdti. Kako smo bili vsi veseli in srečni, vam res ne morem popisati. Saj smo vedeli, da nam bo naša dobra Liska dajala zopet sladkega mlekca. Minka Maček, učenka IV. razr. Cerklje TONČKA PERČIČ POZABLJENA PUNČKA Nocoj sem vso noč na vrtu ostala in sem v travici rosni zaspala. Marjetice bele so me zibale, kresnice pa sanje somi šepetale. Luniica dobra se je smehljala in pred strahovi me varovala; zvezdice zlate so vso noč migljale, • Rimsko so cesto mi razkazovale. So me navsezgodaj ptički zbudili, po meni so mravlje in hrošči lazili, nekaj mi zlezlo celo je v uho, da me vsa glava boli zdaj močno. iNocoj sem vso noč na vrtu ostala, v travici rosini noč sem prespatla. Zdaj trga po sklepih me, vse me boli — Ančka brezskrbna pa vendar še spi. Laske imam mokre, nepočesane, lička umazana, očke zaspane, krilce zmečkano — pa še kako! Ančke pa menda sploh pome ne bo. Sonček prijazno se punčki posmej e in ji premrle ročice ogreje, laske rumene ji posuši — Ančka pa vedno še v postelji spi... PREPIR Prepirata se mož In žena, kdo v hiši več velja. Prepiru noče biti konca, nobeden nehati ne zna. Ko se domisli žena, pravi: Ze star pregovor govori, — da že od nekdaj vsaka žena podpira v hiši ogle tri.« Nasmehne mož se in odvrne: »Podpira prazne ogle tri; podpira mož le enega, a v tistem krušna peč stoji.« Bernard Ivan, učenec VII. razreda Krii,ciixlta metulj Vodoravno: 1. staroslovanska pijača, 16. in 13. črka abecede; 3. nikalni-ca; 4. daljša pesnitev; 6. kazalni zaimek; ta v množini; 7. velika afriška ptica; 8. zdravilo; 10. lastnina; 11. slovensko mesto ob morju; 13. parole; 14. vstaja; 15. večje mesto v Hercegovini; 16. ime lisastega psa; 17. otočje v Atlantiku ob Afriki; 19. predpona, ki označuje veliko starost; 20. kratica za dinar; 22. gorovje v Rusiji — na meji s Sibirijo; 23. ljubkovalno ime za očeta; 24. slovenski tednik; 25. arabski žrebec. Navpično: 2. nedelaven; 3. cvetni med; 5. pokopavanje; 6. veliki radio- amater — po rodu Jugoslovan; 8. in*6 nekega metulja; 9. skala v morju, nevarna za ladje; 10. lesena uta; 12. P°" grajati; 13. domača perutnina; 15. brez vojne; 18. lep; 19. namizno prc' grinjalo; 20. predlog; 21. kratica nogometni klub Triglav. Med izpitom se dijak nerodno pre" stopica, požira slino in krili z roka' mi. Pa ga vpraša profesor: »Tovari? Kocmur, kaj vas spravlja moje vpra' sanje v zadrego?« Kocmur: »Tovariš profesor, ne vpra' sanje, pač pa odgovor.« 3 Ob pohodu na Jelovico — po šestnajstih letih Tudi enajstim pobitim ranjencem na Martinčku so prinesli vence in cvetja »Se mrtvi so jim bili v napoto. Vrgli so jih v gorečo kočo 'n 11 borcev je kakor žrtveni dar zgorelo za našo prostost.« Ob tem besedilu se je zaustavljalo tisočero pogledov; glave so kimale, tihe besede obsojale. Crke v krvavo-rdeči barvi na pročelju na videz prirodne; skale — spomenika, so še prirodneje, prepričljivejšo obujale spomine onim, ki so tu na Mosenjski plahni tistega usodnega trinajstega januarja 1942. leta Preživeli to tragedijo. Zato so pogledi iskali Janeza Rusina, Pečnik Erno in Rihtariča Tineta, ki so se vrnili po petnajst in pol letih. Malo so govorili, odgovarjali so v kratkih besedah na vprašanja mnogih udeležencev, ki so se v nedeljo udeležili odkritja spomenika na tem mestu. Mrzlo zimsko popoldne. Osamljeno kočo partizanov je nenadoma obkolila močna nemška edinica. Njihove strojnice so kaj kmalu spremenile lesene stene koče v pravo rešeto. Izza nje je stekla prva kri in topila ledeno-zmrznjeno plast zemlje. Nihče ni več mislil na lonec fižola, edino jed po več dnevih. Tudi želodci niso več krulili. Okoreli, zmrznjeni Prsti so. tiščali puške in bombe. Vsa Mošenjska Planina je plamtela. Bližala se je noč. Ampak ne noč temna, skrivnostna in obetajoča, marveč jasna, sibirsko mrzla, grozeča, brezizhodna. Ognjeni obroč se je zoževal. Preostali borci so se odločili za proboj za vsako ceno; žene in ranjenci so prosili milostne krogle. Noč je vendar bila partizanska. Umaknili so se skozi debelo plast snega. Z njimi celo 7-letni deček, ki je bil že proglašen za »bandita«. Ko so podivjani Nemci končno prodrli do koče, je bilo tu vse tiho. Zažgali so jo. V plamen pa so zmetali 11, skoro že zmrznjenih trupel. Morda jim je to bilo potrebno za uteho po malo »slavni« zmagi v Dražgošah, za ukano ostalih partizanov, ki so se izmuznili iz obroča, morda za sprostitev in razvedrilo pred strahom nevidne sile na tej slovenski zemlji. OD MOSENJSKE DO SELSKE PLANINE Nešteto je bilo takih zgodb na Jelovici. V nedeljo, ko so zabrneli kamioni in avtobusi iz bohinjskega, jeseniškega in tržiškega kota, iz Kranja in Loke, ko so premnogi iz Krope in Železnikov krenili proti Jelovici, so ti spomini nehote oživeli. Nekaj je vleklo na Jelovico. Vreme? Morda! Bil je res lep dan. Skozi visoke jelke so padali košati prameni sonca in prijeten vonj po smoli je svežil pljuča. Karavanke so se bistrile v srebrnem objemu jasnega sončnega jutra. Le okoli Kredarice v Julijcih se je držala plast megle, ki pa je vrhu Triglava še povečala veličino in mogočnost njegovih skalnatih grebenov. Vendar večine nedeljskih obiskovalcev na Pokljuki ni to zanimalo. Dolga pisana kolona nad dva tisoč ljudi je spoštljivo in malone tiho šla kot na ponovni pohod na Mošenjsko, od tam na Lipniško planino, nazaj do Martinčka in spet na Selško planino. Na vseh mestih so se poklanjali- spominu, poslušali preživele borce o dogodkih na tej planini. KO SO PADALE VEJE Z JELK Lipniška planina. Pohod obiskovalcev se je tu vdrugič ustavil. Drugi spomenik: skupina postavljenih skal kraj male dolinice, katere mir so motili le kravji zvonci. Vinko Hafner je povzel besedo; obrazi so se zresnili. Preživeli borci so gledali naokoli. Morda so iskali tiste smreke in skale, kjer so takrat, 9. septembra 1942 (točno pred petnajstimi leti) tu srečavali smrt. Prezelj Janko je bil eden od navzočih. Takrat je bil mitraljezec Selške čete. Z njim je bil tudi štab odreda s komandantom Jožetom Gregorčičem. Nosač je stresel vrečo krompirja. Kdo bi ga pustil?! Prav takrat je nad njimi zarezgetala nemška strojnica. Polno jih je bilo! Svinčenke so križale vse vprek, odletavalo je lubje s stebel in z jelk so padale veje. Z lubjem in vejami vred so padali borci. Ranjen se je sklonil tudi heroj Gregorčič. Kdo naj ga reši, spravi iz obroča? Našel je rešitev: izročil je orožje in si zadržal edino — bombo. Morda do takrat ni pomislil, da mu bo prav ta bomba rešiteljica življenja, muk, trpljenja, rešiteljica junaka — heroja. Pot vodi spet navzdol po stezi, po novi cesti do Martinčka. Tik nad cesto je spomenik. Spomenik Ivan Berloncelj med govorom na Mosenjski planini qore A Madonca, ko bi vedeli, dragi bralci, kako hudi časi se mi obetajo, stavim, da bi koj začeli zbirati, če ne za venec, pa vsaj za krancelj. — Glejte, pred dnevi mi je neki mesar zagrozil, da me bo v klobase podeial, če ga bom dal v bodice. Pa to Se ni vse. Neki šofer mi je sveto obljuibil in hkrati pri vseh povoženih pešeih obljubil, da me bo ob prvi priliki povozil kot šnicelj. Neki upravnik trgovine z usnjem me ima tudi na repertoarju. Takole je dejal: »Ti šupa polomljena, če me spraviš v bodice, pazi se! Kožo ti bom odri. ..!« — iNo, o tem res ne dvomim, saj je človek od foha. Tako ajnioh pa le ne ibo šlo. Z moje kože ne bo nič prida ledr dobil — še za copate ne bo. Me jo že moja Marjana preveč znu-cala, da ibi od mene ostalo kaj prida... — Ce bi me pa vse glih kdo rad prebutal, naj se spravi na tistega mojega kolege-ta, ki jo plačan za to, da mene nadomestulje kar se batin tiče. Jaz že tako precej gor plačam, ko moram bodice flamcat. A Pomislite — pred dnevi sem prejel odprto pismo, ki je prišlo na glino nz Onega sveta. Pa veste komu je tisto pisanje namenjeno? Upravi kranjskega pokopališča. — Pismo so natanko takole glasi: »Nam, ki smo v prvi svetovni vojni leta 1916 padli na italijanski fronti, so hvaležni kranjski rodoljubi postavili na pokopališču spomenik in vanj vklesali naša imena. Lepo zlato pobarvana so bila ta imena, toda leta so tekla in čas je to zlato V. barvo izlizal — imena so oble- dela, menda prav tako kakor spomin na nas. Blede črke slepo zro v mimoidoče, kakor prazno oči lobanje. Kdo more prebrati naša imena? Zato prosimo upravo kranjskega pokopališča, ds, ta imena znova prevleče s kakršnokoli barvo (mi mrtvi nismo preveč natančni)! Olajšajte ljudem branje naših imen, da nas pri našem počitku z glasnim bukšta-biranjem no bodo motili. EDEN ZA VSE« Jaz pa ne bi bil Bodičar, če se ne bi pozanimal, kdo je tisti Eden, ki piše za vse? Ha-ha, pa sem ga izvrtal Knjavlja. Možakar, za Mohorjevega Metoda ga kličejo, je prišel z Onega sveta na urlaub. Ja, vidite, tudi na Onem svetu talajo dopuste. — Ko sem govoril z njim, mi ni Ibilo nič kaj luštno pri srcu. Naposled veste, kako je, če človek govori z mrličem. Kar verjeti nisem mogel, da je res mrtev. Možakar je kar dobro zgledal, pa tudi mrliške farbe ni imel na obrazu. Ko sem ga iz vseh strani obišlatal, sem vzkliknil: »Šment, saj niste mrlič, ampak človek!« — Ker mu nisem verjel, da je f*es mrtev, me je vlekel na britof in pokazal svoje ime na spomeniku padlih. — »Jok bratec, mene pa že ne boš imel za norca! Legitimiraj se!« Pa je možakar izvlekel iz žepa osebno izkaznico. Res, ime, priimek in rojstvo — vse se je ujemalo s tistim pisanjem na spomeniku. Madonca, če bi me videli, kako sem jo pobrisal z britofa. Ze od mladih nog je nisem tako cvrl. Mimogrede sem se ozrl, če jo dedec L-..be za menoj, pa sem ga zagledal na istem mestu, kjer sem ga pustil. Le-toliko sem poraj-tal, da ga je od smeha kar po britofu metalo. Poklical me je nazaj in ker so mi moči pošle, sem ga ubogal. Takrat mi je šele povedal, da živi v Mariboru in da so njegovo ime vklesali na spomenik, kar tako — menda zaradi lepšega. Pa tudi to, da so ga kranjski rodoljubi v resnici imeli za mrtvega, ni izključeno. Ker smo že pri britofu, pa še tole: V imenu podjetja .»Komunala — pogrebni obrat Kranj« apeliram na vso interesente, ki se mislijo v doglednem času preseliti na kranjski britof, naj svojo potovanje prelože do tistega leta, ko bo pogrebni obrat nabavil nov mrliški avto. Stari avtofurgon je po dolgoletnem požrtvovalnem službovanju tudi doslužil in kot tak sodi tudi na britof. Interesenti, ki pa svojega potovanja na britof iz kakršnihkoli razlogov le ne morejo odložiti, naj se potrudijo na britof peš. i Za zaključek 'bom pa še jaz malo pokadil kinu »Radio« Jesenice. Ko so prevajali naslov neko kavibojke, so ustrelili prav čednega kozla, ki mu jo ime »Znak dima«. Zdi se ml, da bi bilo bolje, če bi opremili film z naslovom »Dimni znak« ali še bolje »Dimni signal«, kakor so ta film imenovala druga podjetja. Vas pozdravlja Vaš Bodičar! J enajsterim zmrtvičenim ranjencem. Sredi zdravljenja jih je zalotilo sovražno kopito in mesarski nož podivjanih človeških bitij. Nemočni in brez rožja so padali pod udarci. Zadnji, četrti sprehod do Selške planine je vodil po cesti. Sonce se je že nagibalo navzdol. Kljub temu je še močno grelo. Smoljnate iglice mladih jelk so se prijemale za prste in prijetno zaudarjale v nos. Tu obujajo spomine borci XXXI. divizije. Prišli so v zasedo na Soličavo prav pod nemške strojnice. Zavihrala je borba. Naši so imeli na izbiro samo smrt ali svobodo. Vsa dolina je trepetala. »Juriš!« je zavpil komandant III. bataljona -Dren. Ali prav takrat je omahnil na tla. V nedeljo je ta kraj spet obiskala njegova mama iz Kamnja pri Bohinju. Celo rož mu je prinesla zdoma. IZPIT PRED SINKOM Na Mosenjski planini in tudi drugje se je med smrečje porazgubljalo več obiskovalcev. Bile so morda matere, svojci padlih, preživeli borci. . . Šopke nageljev, vrtnic, rožmarina so puščali ob skalah in porobkih, kjer vedo ali domnevajo, da je njihove drage doletela smrt. Preživeli udeleženci so povsod tolmačili, pojasnjevali konkretne dogodke in podrobnosti. Morda pa je največ vprašanj imel mali 4-letni Goran. »Očka! Zakaj so Nemci bili tako grdi?!« »Očka! Zakaj so pobili ranjene partizane? Zakaj so Nemci prišli v naše kraje? Zakaj so tudi domačini pomagali Nemcem? Zakaj partizani niso prej spodili grde Nemce od nas? Zakaj so Nemci -zažgali kočo, vas Dražgoše, kjer so spale mamice in sinčki?« Ko se je utrudil od hoje, je stegnil obe ročki in zaprosil v naročje. Vprašanja pa so se nadaljevala. Očka je moral pred sinkom opravljali pravcati izpit iz družbenih ved, državoznanstva, vojne akademije do kriminalistike. In vse to v poljudnem izrazoslovju, v okviru otročje domišljije. Sele na kamionu nizdol iz Jelovice je Goran zaspal. Ko pa je v Loki videl vojaka, je spet obnovil: »So to danes partizani? Zato, da ne pridejo več Nemci, kajne očka?« Govori in pripovedovanja spominov so v mladem srcu nehote zanetila mržnjo proti novi vojni, proti divjaštvu in vzbudilo vero v prostost in mirno življenje. K. M. TVD PARTIZAN GORENJA VAS SE PRIPRAVLJA NA 35. OBLETNICO SVOJEGA OBSTOJA V Gorenji vasi se TVD Partizan že nekaj časa pripravlja na proslavo 35-letnice obstoja, telovadnega društva. Ob ustanovitvi takratnega TD je bilo v Gorenji vasi in okoliških vaseh precejšnje zanimanje za šport in telovadbo. Njihovo društvo je dokaj dobro delovalo vseh 35 let, razen med vojno, ko so številni člani društva odšli v partizane ali pa drugače pomagali NOB. Društvo je po osvoboditvi kmalu pričelo s ponovnim delom. Od 1949 do 1953. leta pa društvo ni delovalo. S pomočjo Okrajne zveze društev Partizan iza Gorenjsko pa je v 1953. letu društvo ponovno zaživelo. Se istega leta so pričeli z deli pri starem so-kolskem domu, in ob njem gradili nov dom Partizana. Otvoritev doma je bila že naslednje leto 18. julija 1954 z velikim telovadnim nastopom in odkritjem spominske plošče vseh padlih članov Partizana v NOV. Ze nekaj časa pa se društvo pripravlja na 35-letnioo, ki jo bodo praznovali 22. t. m. Ob tej svečanosti bodo v Gorenji vasi ves dan razne prireditve. Ob 10. uri bo slavnostna seja upravnega odbora Partizana, popoldan pa bodo razvili društveni prapor. Po razvitju bo na telova-dišču velik meddruštveni nastop, na katerem bo tudi nastopila najboljša okrajna vrsta članov in članic. Sodelovali bodo tudi najboljši telovadci iz ostalih društev Partizana z Gorenjske. Zanimiv pa bo tudi nastop najstarejših članov - ustanoviteljev društva na čelu z dr. Gregorčičem, ki aktivno deluj o v društvu vseh 35 let. Nastopili bodo z istimi vajami kakor so nastopili ob ustanovitvi pred 35 leti. ČUDNO DIRKALIŠČE Ker sta oba kranjska mostova čez Kokro zaprta, je ves promet usmerjen preko mostu pod tovarno SAVA. Na klancu nad tem mostom se okrog dveh popoldne, ko je promet najživahnejši, nekateri kolesarji poskušajo v dirkalni vožnji, kar seveda ogroža pešce in le golemu naključju gre zahvala, da še ni prišlo do kake nesreče. Ce lahko nekateri kolesarji vozijo pametno alj celo stopijo s kolesa na najhujši strmini — ali ne bi mogli tega storiti vsi? Medtem, ko je Ana sama jokala doma, je šel Dominik proti Blažku. V sebi je čutil zlobno zadovoljstvo, ker je Miklavžu in Alešu pokazal, da ne misli odnehati in Ane pustiti. Naj se zavedata, da bo ostal pri hiši, če jima je prav ali ne! Sčasoma se bosta že privadila in uklonila. Ne poznata ga še, toda počasi ga bosta spoznala! S tem občutkom posmehljivega zadovoljstva je odšel v krčmo. Dominik je sedel v krčmi pri mizi in opazoval dirindaj. Zraven njega je bil Voltrešč, ki je modroval, koliko delavcev bi pravzaprav lahko delalo v Gašperinovih vigencih. Kolikor bolj je pil, bolj mu je rastel pogum in nazadnje je začel tolči po mizi in trditi, da si upa skovati tudi dva tisoč pesto sekancev na dan. Rastel je izza mize, pijano gledal kovače in kričal: »Skujem jih, primojduš! Kdo si pa upa staviti z menoj?« Stari Fulda, že tudi nekoliko pijan, je hladnokrvno odki-maval: »Ti nikoli! Jaz pač, ti pa nikoli!« Voltrešč mu je molil dlan in izzival: »Stavi! Goldinar stavi, če si upaš! Udari, če si kaj moža! Jaz stavim proti tvojemu pet goldinarjev!« Fulda je odrival njegovo roko in se posmehoval: »Kaj bom stavil s teboj, saj nič nimaš! Skuješ jih pa ne, ti že nikoli! Jaz bi jih pa, če bi se mi le hotelo!« Nazadnje so ju morali potegniti narazen, da se nista stepla. Dominik ju je poslušal in se smejal. Oči so mu zasijale od dobre volje. Vsak hip je stopil kdo k njemu, ga potrepljal po rami in vzkliknil: »Ti si pravi, Dominik! Ga ni v Kropi, kakor si ti!« Prikimaval jim je in samo se mu je smejalo. Videl je, da ga najbolj hvalijo tisti, ki so najhuje godrnjali zaradi nizke mezde. Kadar jih je izplačeval, so spričo njega po dvakrat in trikrat preštevali denar, kakor da bi se bil zmotil. Ne, ni mogel drugače, kot da je zviška gledal na kovače, ki so ga trepljali po ramah, se bahali kakšni delavci so in v pijani nežnosti objemali žene in otroke. Zaničevaljih je, hkrati pa jih je tudi on hvalil in govoril, da imajo krepke, lepe otroke, ki bodo kmalu lahko delali v vigencih. Pijanci so jokali od ginjenosti in mu zatrjevali, kako bistri in pridni so njihovi otroci, zares, prava sreča, da jih človek ima! Šel je nekajkrat plesat s kovaškimi ženami in je videl, kako imenitno se jim je zdelo. Vedel je že zdaj, da ga bodo jutri 'obirali, da je bilo vino slaba brozga, po kateri glava boli in da je priredil likof samo zato, da bi se postavil pred tržani. Mimogrede je ujel, kako ženske stikajo glave in ugibajo, zakaj neki se Dominik ne oženi, ko je fant, ki mu ni para, uganil ije, da si skrivaj že šepetajo o njem in Gašperinovi Ani. Gotovo mislijo, da je Ana lahko vesela, če jo sploh mara, saj ni več mlada in tega ne more prikriti, čeprav se gosposko nosi... Dominiku ni bilo težko uganiti, da s temi ljudmi lahko počne, kar se mu' zljubi. Vedno ga bodo v obraz hvalili in za hrbtom kleli, vedno pa se mu bodo tudi uklonili, ker se tresejo za svoj košček kruha. Ko so se mladi že unesli, se je zdelo, da je starim šele prav zavrela kri. Začeli so plesati stare plese, štajriš, potrkano polko in kovaško. Petrolejka pod stropom je nihala sem in tja, tobačni dim se je zgostil nad glavami, kovači pa so plesali kar naprej, da so odletavale trske v podu. Ženske so spravile otroke domov, same pa so se vrnile na veselico. Fantje so stiskali dekleta in gledali, da bi se neopazno izmuznili ven. Mladi Pubič je slonel za hišnim oglom, žena ga je hotela spraviti domov, toda ni je poslušal, vrnil se je v krčmo in ona !za njim. Kakor zid bled je omahnil na klop in spet segel po pijači. »Ne pij več, ko veš, da ti škoduje!« mu je prigovarjala ona, bledična, slabotna ženska, ki tudi s širokim krilom in ohlapno jopo ni mogla več prikriti nosečnosti. Toda mož jo je odrinil s komolcem in zatrdil: / S POTI PO POLJSKI V mesecu avgustu t. 1. se je mudila na Poljskem kot gost Tovarniškega komiteja Poljske združene delavske Partije »Huta ime Lenina« delegacija komunistov jugoslovanskih železarn. Prisrčen sprejem in tovariški odnos naših gostiteljev nam bo ostal v lepem spominu in ga lahko smatramo kot odraz iskrenih čustev in simpatije poljskega naroda do jugoslovanskih narodov. Najprej smo si ogledali ogromen železarski kombinat »Huta ime Lenina«. Železarna stoji 7 km od zgodovinskega mesta Krakov/ ter v neposredni bližini mesta Nova Huta. Železarna in mesto sta popolnoma nova. Železarna zaposluje trenutno 16.000 delavcev, na dokončni izgradnji tovarne pa dela še 9000 delavcev. Graditi so jo pričeli maja 1951. leta, prvo surovo železo pa je priteklo 24. julija 1954. Zdaj še gradijo predelovalne obrate. Celoten kombinat-je grajen na modernih industrijskih principih, proces proizvodnje je v glavnem mehaniziran in avtomatiziran; delovni pogoji so v primerjavi z našimi neprimerno boljši, kar je seveda razumljivo, saj je to nova železarna. Sedaj proizvajajo pol milijona ton jekla letno, z dograditvijo 3. in 4. visoke peči pa računajo na proizvodnjo preko 3 milijonov ton. V sestavu železarne je tudi koksarna s petimi baterijami, ki proizvaja 1000 ton koksa na uro. Organizacija dela v proizvodnji je po naših vtisih dobra, k čemer pripomore delno to, da nimajo tako raznolične proizvodnje, kot je to primer pri nas, in da razpolagajo z razmeroma velikim številom strokovnega kadra: 2000 inženirjev in tehnikov na 14.000 delavcev. Zelo zanimiva pa je ugotovitev, da 90% njihovega strokovnega kadra ni imelo nobene predhodne prakse, da znaša povprečna starost zaposlenih delavcev 24 let ter da je 70% delavcev prišlo s podeželja brez železarske tradicije. Tudi mesto »Nova Huta« je grajeno na modernih urbanističnih principih. Sedaj ima 70.000 prebivalcev, s popolno dograditvijo pa jih bo imelo 100.000. Waršawa — prestolnica Poljske — je milijonsko mesto. Sledovi vojne so še precejšnji, saj je bilo ob koncu druge svetovne vojne skoraj popolnoma porušeno. Sredi mesta stoji veličasten »Dom kulture« (delo ruskih strokovnjakov in darilo SZ Poljski). To je ogromna stavba kvadratne oblike z nebotičnikom v sredini, ki se dviga 130 m nad zemljo. Mesto je prijetno zaradi velikih in lepo urejenih parkov, širokih ulic z drevoredi in še nešteto drugih zanimivosti. Mesto Krakov/ z 250.000 prebivalcev, ki smo si ga tudi bežno ogledali, je polno zgodovinskih zanimivosti. Veliko zgodovinsko in materialno vrednost predstavlja dobro ohranjen in restav-riran kraljevski grad. Stari del mesta pa je yprecej mračnega izgleda z raz-, meroma ozkimi ulicami in starimi hišami. Poljska pokrajina je za nas Jugoslovane, ki smo navajeni, da nas od vseh strani obdajajo gore, nezanimiva in enolična: nepregledna ravnina posejana s kmečkimi hišicami in poslopji kmetijskih zadrug. Izjemo tvori le južni del ob češko-poljski meji z znanim mestom Zakopani in pogorjem Tatra v ozadju. Presenečeni smo bili nad lepoto teh krajev. Večer in noč smo preživeli v nekem planinskem domu v Sahalovski dolini, kjer smo ,se v družbi kakih 40 poljskih turistov prijetno zabavali 3—4 ure brez kapljice alkohola; za nas Jugoslovane nekaj prijetnega in skoraj nerazumljivega. Od tu nas je peljala pot v rudarsko in industrijsko poljsko Šlezijo, kraje, kjer skoraj ni videti drugega, kot visoke dimnike in industrijske objekte. To področje je izredno bogato na premogu, saj ga Poljska nakoplje letno cca 100 milijonov ton in je to njihov glavni izvozni artikel. Na povratk« iz tega rudarskega področja smo si ogledali svetovno znano nemško taborišče Auschv/itz, To je raz-sežen prostor, obdan z jarkom za vodo* in ostanki žičnih ograj. Po ohranjenih dokazih je bilo tu v,štirih letih uničeno nad 4 milijone človeških življenj, od tega pol milijona Poljakov. Vagoni človeških las, tisoči kovčkov, naočnikov, zlatih in srebrnih zob, otroških čevljev in oblek ter drugi dokazi, ki so shranjeni v muzeju, so žive priče o načrtnem uničevanju vsega, kar ni bilo nemškega in za Nemčijo. Po ogledu Auschwitza in slovesu od tovarišev iz Nove Hute smo se odpeljali proti severu Poljske. Severna Poljska je mnogo manj obljudena, industrija je vedno redkejša, podnebje hladnejše, tla pa močvirnata. Tu se razprostirajo nepregledni gozdovi, zelo prikladni kraji za razvoj turizma, če bi bilo podnebje milejše. Naša želja, spoznati se s Poljsko, je ta več kot izpolnjena. Poljski narod je po lanskoletnih oktobrskih dogodkih zaživel bolj sproščeno. Življenjska raven delovnih ljudi je slična naši, le da je njihova kupna moč nekoliko večja, vendar po naših vtisih presega blagovno ponudbo. Življenje Poljakov je preprosto'in solidno. Zahodna moda le počasi prodira med delovno ljudstvo; oblačijo so preprosto, vendar čedno, njihova kuhinja ni posebno raznovrstna, a precej obilna. Potrošnja alkoholnih pijač je zadržana z visokimi cenami; seveda se kljub temu najdejo prijatelji žlahtne kapljice. V gospodarskih podjetjih je opaziti še precej birokratizma in centralistično upravljanje, kar pomeni, da so o-stanki predprerodne dobe (kakor jo oni imenujejo) še dokaj vidni. Zelo živo se zanimajo za naš družbeni in gospodarski razvoj, posebno za prehod "iz administrativnega na družbeno in delavsko upravljanje. Posebno so jih zanimala naslednja vprašanja: vloga delavskih svetov in upravnih odborov v podjetjih; vloga direktorjev in uprav podjetja v odnosu na proizvodnjo in samoupravne organe; vloga sindikalne organizacije v podjetju, njen odnos do uprave podjetja, organov samoupravljanja in njen razredni značaj; vloga ZK v podjetjih, organih upravljanja, uprave podjetja in splošnem družbenem razvoju, njen način uveljavljanja linije in sklepov; odnos združenj in zbornic do podjetij in družbe; odnos gospodarskih organizacij do organov oblasti v lokalnem in zveznem merilu ter obratno; principi dela delavskih svetov in upravnih odborov, njihove pravice in dolžnosti ter še nešteto drugih vprašanj. Njihova sedanja stopnja razvoja delavskega in družbenega upravljanja je slična naši pred sedmimi leti. Skoraj po vseh podjetjih imajo po vzorih Jugoslavije, seveda prilagojeno njihovim specifičnim pogojem, formirane delavske svete in upravne odbore posvetovalnega značaja. V te organe prehajajo obvezno zastopniki Partije, delavcev in uprave, iz česar se vidi, da še ni popolnoma jasen pojem skupnih interesov in da v tem oziru vlada nekaj stare miselnosti. Zaenkrat se delavski sveti bolj malo ukvarjajo s proizvodno, ekonomiko podjetja in podobno, več pa z delavskimi plačami, življenjskimi in delovnimi pogoji in slično. Te pa bilo čutiti iz skupnih in individualnih razgovorov, ki smo jih imeli s poljskimi tovariši, da posamezni kolektivi z razvojem delavskega upravljanja posegajo tudi v ostala področja in preraščajo njihov zakon o samoupravljanju. Primer, ki nam ga je povedal predsednik delavskega sveta tovarne avtomobilov v Waršawi: uspeli so ob sodelovanju kolektiva v razmeroma kratkem času odpraviti finančno izgubo v proizvodnji avtomobilov. Do predkratkega so prodajali te pod lastno ceno in so zato imeli precejšnjo izgubo; sedaj sicer ne ustvarjajo dobička, vendar krijejo lastno ceno, kar predstavlja velik uspeh. Vloga njihove Partije v podjetjih in družbenem življenju je slična naši v prvih povojnih letih. Številčno stanje članstva v odnosu na zaposlene je precejšnje, tako imajo v železarni »Huta ime Lenina« na 16.000 delavcev preko 3000 članov Partije, od tega 300 žena, s 35-članskim plenumom in 9 članskim sekretariatom, z 10 plačanimi funkcionarji. Od članov plenuma je 14 tovarišev z višjo šolo, -12 s srednjo šolo in 9 z osnovno šolo. V sekretariatu pa je 5 inženirjev, 3 tehniki in 1 ekonomist. Socialni sestav pa je sledeč: 2077 delavcev, 142 inženirjev, 544 tehnikov in 400 ostalih. Poleg Poljske združene delavske partije imajo še socialdemokratsko in kmetsko stranko, ki pa sta številčno majhni in je njihov vpliv na družbeno življenje in razvoj malo pomemben. Prav tako imajo dve mladinski organizaciji, t. j. organizacijo kmečke mladine in organizacijo socialistične mladine. Prepričali smo se, da je poljski narod dosegel v izgradnji svoje dežele znatne uspehe, prepričani pa smo, da bo tudi sedanje težave na novi poti uspešno prehodil v dobrobit lastnega delovnega ljudstva. SM Eden izmed njiju jo nosil nekaj pod roko. Prav gotovo je bila to skrinjica, je pomislil Iluck. 2e je'hotel poklicati Toma, toda to se mu je zdelo neumno, kajti medtem bi lahko izginila. — Huck je zdrsnil za njima in se kakor mačka plazil v tolikšni razdalji od njiju, da ga nista mogla opaziti. Tolovaja sta ga vodila naravnost na Cardiffski grič. Najbrže bosta zakopala zaklad v starem kamnolomu, jo menil Huck. Toda tudi tu se nista ustavila. Šla sta prav na vrh. P^Jpf i. 34. Sedaj je šele Huck dognal, kje je. Le nekaj korakov stran od posestva Dougla-sove vdove! »Prav,« je dejal, »naj ga kar tukaj zakopljeta; ne bo ga težko najti!« — Tolovaja sta nekaj godrnjala, povsem razločno pa je slišal, da jima ni bilo všeč, ko sta ugotovila, da ima Dougla-sova družba, kajti vsa hiša jo bila razsvetljena. »To je torej njuno maščevanje!« je Hucku šinila misel in stresel se je od groze. fii •'WVV-SS mi jŽ jjpf 0 š^š^* 35. Huck je čutil, da nastopa tišina, ki je še mnogo bolj grozna kot morilski razgovor. Zadrževal je dih in se prestopal nazaj. Stopil je na pot med grmičevjem, se previdno obrnil in naglo odhitel. Tako jo tekel, da ga še senca ni mogla dohajati, vse tja do Valižanove hiše. Potrkal je na vrata in na oknih so se pokazale glave starega moža in njegovih dveh sinov. Čeprav Hućk ni bil kdove kako priljubljen, so mu vendarle odprli vrata. 36. Huck je pripovedoval in pripovedoval. Povedal je, da je vdova v nevarnosti in rotil, naj tega nikomur ne povedo, saj biv ga v nasprotnem primeru prav gotovo doletela smrt, če bi Joe in Spanec izvedela. — Besede so zalegle. Nekaj minut za tem ko je vse povedal, so stari Vali-žan in oba sinova že hiteli, dobro oboroženi po stezi med grmovjem, po hribu navkreber. Puške so imeli pripravljene za strel. Huck jih ni spremljal. Skril se je za skalo ne daleč stran in poslušal. • •