Posamezna Številka 40 vinarjev. Stev. 188. v imuni, t ceirtei, ne II avgusti ua Leto XLVD. •ftLOVflNBO« velja H M*1 as m ztraai Jugoslavija ia v LJaMJsst: M Mlo Ista aapraj.. K 84'-M sol Ista m .. „ sa istrt Ms 0 •. M M*— zaasmaaoe „ „ IsfeisssBstTossIolstas km'— tm Sobotna izdajat bi Za ssls lato..... ca tssasBstf o. K 15'-_ tO'— mmm Inssratii tssaa Baoatoipoa patltmu (58 mu široki la 3 am visoka aii n|e prostor) sa oakrat ... po K 1-20 ara dni naglasi . po K 1'80 Pri aaroSUa nad 10 objav popust Ka taua]il oglaa 59/9 mm K 4'— i i"i Poslano: £aoztolpaa poUtrrata K 3'— Izhaja vsak dan lzrztnUl po-aodoljak ln dan po praznika, ob 5. ari zlutraj. MT Orsdalitrs |s v Kopitarja* slIsl ttsv. 8/in. Rokopisi as as vračajo; nstraaklrsBa pisma as so Vrojomajo. Drodn. telet. štv. >0, sprava, iti, 328. Političen list za slovenski narod. Uprava'!« v Kopitarjevi si. 8. — Raftun pošta« hran. ljubljanske it. 890 za oarodalao la ŠL 349 aa oglaa«, avztr. la deike 24.797, ogr. 28.511, boza.-haro. 7563. Rrefeunnrshe meje. LDU Lj'obljana, 13. avg. Uradno poročilo o položaju v Prekmurju ob 17. uri: Naia vojska je zavzela celo Prekmurje v mejah, ki so bile določene od pariške konference. .Postavljena je naša vlada. V Prekmurju vlada popoln mir in red. Železniški promet Čakovec—Mursko Središče—Spodnja Lendova je vzpostavljen. (Toliko časa, dokler se ne reši vprašanje 'denarja, ki ga je velika množina ponarejenega, ni dovoljeno nikomur v Prekmurje. LDU Ljubljana, 13. avg. V sedaj zasedenem ozemlju Prekmurja ostane za-jSasno vojaška uprava, pri kateri sodeluje kot civilni komisar dosedanji vodja okrajnega glavarstva v Mariboru, vladni tajnik idr. Lajnšič. Končno ureditev civilne uprave je pričakovati v najkrajšem času. LDU Ljubljana, 13. avg. Ozemlje Prekmurja, ki nam ga je definitivno priznala mirovna konferenca in ki je bilo te dni zasedeno od naSih čet, je obseženo v sledečih mejah (karta 1 : 200.000 srpsko izdanje): Izliv Krke v Muro, kota 295, 328, •187, potok Kebele do sela Pordasinci, kota 295, 255, 291, 319, 365 (Katerina). ■404 (Sročni), točka na 2 km vzhodno od sela Tauke, kjer se bodo stikale meje {Avstrije, Mažarske in Jugoslavije; od te točke proti zapadu črta, katera se bo določila na terenu proti koti 400 med vasmi Bonisfalva in Gedoutvar (Osinja) do stare meje med Avstrijo in Mažarsko; potem dedi tej črti na jug demarkacijske črte proti Štajerski. lflada deM&stat™ m socialist™. (Telefonsko poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 13. avg. 1919. Demokrati in socialisti so se odločili, da prevzamejo vlado; toda kako bodo delali? Sami ne vedo še. Njihovo časopisje je sicer danes javilo, da šteje vladna večina 149 glasov, toda samo 5 glasov več nego jih je treba za sklepčnost v zbornici. Zdi se pa, da je zanesljivo vladanje večine samo na papirju, ker prištevajo k vladni večini neodvisne demokrate skupine dr. Medakoviča (6 članov), ki odločno za-nikujejo vest, da so vstopili v demokratsko vlado. Vrh tega je zelo dvomljivo, da bodo šli v vlado tudi srbski socialisti. Demokrati sami uvidevajo, da s tako večino ne bo mogoče parlamentarno vladati. Zanašajo se pri tem na lojalnost nekaterih drugih skupin, ki so ostale izven vlade, predvsem na neodvisne demokrate in na Jugoslovanski klub, ki se še ni izjavil, ali si bo tudi pridržal politiko proste roke, ali pojde v stvarno opozicijo. Taktika Jugoslovanskega kluba bo pač odvisna od postopanja vladne večine. Slišijo se glasovi, da hoče demokratska večina vladati z nasiljem, a v tem slučaju bi bila za Jugoslovanski klub taktika samaobsebi dana, ker v interesu države ni na mestu nasilno vladanje, najmanj pa v teh časih, ko je še itak vse politično ozračje nasičeno z nezadovoljnostjo. Kabinet še ni sestavljen. Koliko ministrskih sedežev da bodo dobili socialisti, je še odvisno od odgovora hrvatskih socialistov, ki do danes popoldne še niso odgovorili, ali hočejo v vlado s slovenskimi socialisti. Vendar pa je zelo verjetno, da bodo soglašali z Antonom Kristanom, čeravno hrvatskim socialistom vstop v vlado ni tako nujno potreben kot Antonu Kristanu. Minister za železnice dr. Vulovič ostane bržčas minister, dobi pa drug portfelj. Senzacija današnjega dneva v intimnih političnih krogih je bila včerajšnja izjava poslanca Valerijana Pribičeviča, brata ministra Pribičeviča, ki je nasproti nekemu članu Jugoslovanskega kluba označil kot najlažji lek za sestavo strankarske vlade: »Dr. Korošca in še nekaj drugih bi bilo treba zaklati, pa bo vlada sestavljena.« Tako si nekateri gospodje predstavljajo sestavo strankarske vlade. V demokratski zajednici je bila manjšina proti temu, da prevzamejo demokrati vlado s tako pičlo večino. Neodvisni radikalci obsojajo način, kako so demokrati sestavljali strankarsko vlado večine. Sama »Demokracija«, glasilo demokratske zajednice, je danes objavila vest, da so se demokrati z radikalci v vseh važnih vprašanjih pobotali in da so se razgovori ž njimi razbili samo vsled Protičeve zahteve, da hoče imeti zase portfelj ministra za notranje stvari. Dejstvo pa je, da je Protič tudi od te zahteve odstopil, in nosijo krivdo, da se ne bo koncentracijska vlada sestavila, edino demokrati, ki jim je bila Protičeva popustljivost znana, pa se niso hoteli ž njim več pregovarjati. S tem so pokazali, da jim je več za strankarsko korist nego za dobrobit države. Sol Jugoslavije ! Izvirna poročila »Slovencu«. V vladi samo demokrati in socialisti. Belgrad, 13. avgusta. Demokratska zajednica e imela danes od 9, do 1. ure popoldne sejo, na kateri bi se morala odločiti rešitev krize. Čeprav demokraska zajednica še vedno nima zagotovljene večine .vendar je večina demokratskih poslancev sklenila, da prevzame vlado. Po izjavi krogov iz demokratske zajednice so pristopili v vlado samo socialisti. Računajo pa, da jih bodo podpirali tudi Črnogorci (11 glasov) in Bunjevci (4 glasovi). Demokratski disid.enii ne stopijo v vlado. Belgrad, 13. avgusta. »Demokracija«, glavno glasilo demokratske zajednice, je danes poročala, da so disidenti demokratske zajcdnice (Medakovičeva skupina) izjavili, da bodo podpirali vlado. Dr, Meda-kovič in tovariši so takoj protestirali proti tej vesti pri designiranem ministrskem predsedniku Davidoviču, češ, da je ta vest navadna mistifikacija. Zahrbtni nameni demokratov. Belgrad, 13. avgusta. Odločitev demokratske zajednice, da bo vlado sestavila, ne da bi imela zagotovljeno tevilo poslancev za sklepčnost v parlamentu, je povzročila pri vseh ostalih sicupinah splošno iznenadenje in ogorčenje ter prepričanje, da gre demokratski zajednici le za to, da s pomočjo ovega režima in vladnega aparata zagotovi sebi večino pri volivah v konštituanto. Trditve demokratov. Belgrad, 13. avg. Iz krogov demokratske zajednice ofenzivno in vsiljivo trdijo, da se jim bo za vsako ceno posrečilo danes ali najkasneje jutri sestaviti novo vlado; čakajo šc na dr. Draškoviča iz Pariza in na zagrebške socialiste. Demokratski upi. Belgrad, 13. avg. Demokratska zajednica upa, da se ji bo s proglasom, katerega bo demokratsko-socialistična vlada izdala na narod in parlament, posrečilo zagotoviti položaj in omogočiti delo v parlamentu. Demokratske spletke. Belgrad, 13. avgusta. Poslanci prvaki demokratske zajednice, posebno dr. Wil-der, širijo vest, da se bo demokratski zajednici posrečilo sestaviti vlado s pomočjo ene skupine radikalcev, ki bi se odcepili od radikalnega kluba. Rekel je, da so se v tem pogledu že pričeli pregovori in da od strani radikalcev vodita razgovore finančni minister dr. Ninčič in bivši minister Trifunovič. V krogih radikalne stranke se te pravljice dementira z vso odločnostjo in jih označujejo kot eno mnogih demokratskih spletk, kakor je bila ona, da se je razcepil demokratski klub in da je prišlo tudi v klubu radikalnih de-sidentov do razkola. Darujte za „Slov. Dijaško Zvezo"! Nova ulada. Zgodi se lahko, da dobimo novo vlado, čijc jedro bo tvorila demokratska zajednica, V tej demokratski zajednici tvorijo zopet jedro nekdanja hrvatsko-srbska koalicija s svojimi izrastki v Bosni in Dalmaciji ter slovenska narodno napredna stranka. Kar se zbira okrog tega jedra, je politično še bolj brezpomembno, nego jedro samo, in mu je sorodno pravzaprav le v nejasnosti svojega programa, v politični spremenljivosti in v želji po vplivnih in dobičkanosnih mestih, Jedro nove vlade je po svoji notranji strukturi na las podobno tistim nekdanjim liberalnim strankam, katerih žalostnega konca smo bili priče zadnji čas, ki smo jih videli umirati bridke volilne smrti v Nemčiji, Nemški Avstriji, na Češkem in povsod drugod, kjer je ljudstvo imelo priložnost povedati svoje mnenje. Ostale frakcije, ki se zbirajo okrog te pol. skupine, niso v stanu, dati ji zdravila, pač pa bodo razvoj notranjega razpada še pospešile. Mi bomo čakali dejanj nove vlade, a reči moremo že danes z vso gotovostjo, da bo taka vlada kratkotrajna. Končala jo bo lastna nemoč in duševna revščina. Številna večina nove vlade bi znašala kakih 30 glasov. Kdor pozna naše dosedanje parlamentarno življenje, ve, da je ta številka premajhna, da vlada s tako večino ne more mirno in varno voditi državnih poslov. Razen tega bo opozicija ne le številno izredno močna, marveč bo našla v vseh deželah krepak odziv v najširših plasteh ljudstva. Proti novi vladi bo v opoziciji velika večina slovenskega plemena, hrvatske pokrajine, ki so že sedaj vse nemirne, bodo prestale zeio težke politične krize in srbski radikalci, ki jim je mogoče vse odreči, a jim ni mogoče odrekati mojstrstva v »močni taktiki«, ti stari opo-zicionalni levi, bodo storili vso svojo dolžnost. Na to bo nova vlada, če smemo kaj sklepati za bodočnost iz preteklosti njenih mož, odgovorila s silo, s policijskim sistemom, s šikaniranjem, trmoglavostjo in spodbijanjem ustavnega življenja. Sila bo rodila nov odpor in pričel se bo boj, čigar ostrine se bodo po naravni nujnosti razvile do popolnosti. Mi vsega tega s strankarskega stališča nimamo povoda obžalovati. Globoko bi pa obžalovali, če bi nastal tak položaj, z ozirom na vsestransko težke razmere mlade države. Ona bi bila tista, ki bi vsled njih največ trpela. Težko krizo, ki bi jo morala prestati, bi odtehtalo to dejstvo, da bo dogledni konec tega medvladja tudi začetek polnega ustavnega življenja in čiste politične uprave. Slovenska ljudska stranka je po svojih zastopnikih ponovno poudarjala potrebo koncentracijskega kabineta; a če ga ni, bodo dajali odgovor tisti, ki ga niso hoteli. Kuroiba. Plebiscit na Koroškem se bliža in upati je, da bo izid ugoden. Vendar se ne smemo postaviti na fatalistično stališče, ampak moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da ne bomo trepetaje med strahom in upom pričakovali izreka sodbe. Ni namreč dosti, da se reče, češ Korošci so Slovenci in iz tega sledi vse drugo. Vpliv slovenstva na Koroškem, v nekakem centralističnem zmislu, je bil že pred vojno minimalen, kajti Nemci so vporabljali dve metodi, ki sta šli vzporedno: prva je bila pot čisto navadnega brutalnega ger-maniziranja, druga pot provincijalizma. Ker so videli, da ne uspeva prva čisto po njih želi, so se vrgli na drugo bolj zahrbtno. Skušali so ubiti v koroškem Slovencu čut skupnosti z ostalim slovenstvom, omejiti so ga hoteli samo na Koroško, ker so vedeli, da bo prva pot lahka, ko se posreči zajeziti na Koroško vsak vpliv iz središča. Da je tudi druga pot imela svoje uspehe, o tem si ni delati iluzij. Kajti obenem z omejitvijo slovenskega vpliva je šlo perfidno laskanje koroškemu Slovencu, da je kulturno na višji stopinji kot njegov kranjski brat, ki ne zna nemški in govori v ieziku služinčadL Vse to skupaj je sčasoma »tvorilo naravnost nekako posebno mentaliteto koroškega Slovenca, ki se je med vojno še stopnjevala; razmere pa. ki so nastopile takoj po vojni in trpijo deloma še sedaj, tudi niso najbolj pripravne, da bi potisnile tok ljudskega mišljenja v drug tir, kajti vsa vojna je pokazala, da je šel v pokrajinah, kjer so se vršili boji, vpliv začasnih gospodarjev brez sledu na ljudsko mišljenje, da je ljudstvo poznalo pravzaprav samo dva občutka: skrb za ohranitev življenja in lastnine in strah, kaj bo jutri, če pride v kraj nasprotnik. Pri glasovaju se namreč ne smemo zadovoljiti samo z ugodnim uspehom, ampak se ne smemo strašiti nobene žrtve, da dosežemo sijajen izid — kajti to ima lahko nedogledne materijelne posledice na znotraj in moralne na zunaj. Prvič je čisto gotovo, da bo uspeh v prvem pasu vplival na uspeh v drugem pasu, poleg tega ni izključeno ,da se nam ne bi prisodil kak važen kraj ,ki bo glasoval sicer za Avstrijsko Nemčijo ali ležal celo izven spornega ozemlja, če se izkaže, da gravitira gospodarski v ozemlje, ki se je izreklo z ogromno večino za Jugoslavijo. Akti o Koroški nikakor še niso zaključeni in da plebiscit lahko samo podlago za končno ureditev. Drugi pomen je na zunaj. Če dokaže-mo celo na Koroškem, kjer smo sami priznali, da je ljudstvo nasilno germanizirano, kaka večina hoče pripadati materi-dermo-vini, kaj naj si misli potem mirovna konferenca in ves svet o aneksiji našega toliko bolj zavednega plemena na zapadu!! Ne bo se dal spraviti s sveta naš svečani protest proti italijanskemu nasilju, kakor se ni mogel pozabiti protest narodne skupščine v Bordeauxu 1. 1871. preti pruskemu ropu! Vpoštevajmo vse to in delajmo, kajti gre za več, nego se zdi samo na prvi pogled — glejmo, da si nc bomo očitali, da nismo storili vse, kar je v naših močeh, in hitimo, da nas ne prehiti čas! P. P. SaSarodra ia Trstu. Trst, 13. avgusta. (Izvirno.) Že dalje časa se v Trstu z vso obiteljo mudi posl. Salandra, bivši italijanski ministrski predsednik za časa napovedi vojne Avstriji in bivši član italijanske mirovne delegacije v Parizu do odstopa Orlandovega. V kopališču in letovišču Portorose so mu italijanski liberalci in nekdanji voditelji tržaške iredente priredili časten sprejem. Bivši župan de Valerio ga je pozdravil zelo laskavo, poudarjajoč njegove zasluge v velikem trenutku intervencije za odrešenje italijanskih pokrajin izpod Avstrije. Ginjen je Salandra odgovarjal: »Kot romar je prišel v Trst, mesto, mnogo trpeče vsled kraških bojev. Vojna je bila dolgotrajna in trda; zelo mnogo je žrtev. Toda v Trstu smo; Trst ostane Italiji. V Istri smo, Istra ostane Italiji. Proti nam, ki smo hoteli vojno za osvobojenje teh pokrajin, naj oni, ki nam nasprotujejo, govore, kar hočejo. Ostane veliko dejstvo zmage in izvršenega osvobojenja teh pokrajin. Po teh dogodkih lahko mislim na zaključitev mojega političnega življenja. Borili smo se za idejo osvobodilne vojne.« — Italijani so priredili Salandri velike ovacije. Pretemsirsks Orel. Takoj po božični nesreči so začeli prihajati iz Prekmurja najidealnejši domači fantje, ki niso mogli več prenašati tujega jarma, in začeli snovati takozvano »Prostovoljno prekmursko legijo«. Okrog Velikenoči se jih je bilo nabralo že toliko, da so hoteli ua svojo pest udariti v Prekmurje in osvoboditi svojo domovino, ki so jo ogrski boljševiki tako strašno iz-žemali. V Parizu je bila pa ravno takrat za nas tehtnica zelo lahka in ko so prosili našo vlado samo za orožje, jim ga ta ni smela dati. Po poročilih iz Pariza jc bilo takrat Prekmurje za nas skoro izgubljeno. Toda ravno odločni nastop prekmurske legije, ki je zahtevala, da se priklopi Prekmursko Jugoslaviji, jc odločil stvar nam v korist. Francoski general Reverdy je osebno pregledal legijo, sprejel ponovno njene zastopnike, ki so pri njem zahtevali priklopitev tako energično, da jim je sam obljubil v Parizu pomoč. Od takrat je šlo vedno na. bolje in po odhodu majorja Reverdyja so bili glasovi, da bo Prekmurje naše, vedno pogostnejši. Prekmurska legija, ki jc bila prvotno postavljena pod okrilje sokolstva, se je zbirala vsak dan k posvetovanju, proučevala kulturne razmere v Jugoslaviji in v zadnjih tednih osnovala v svoji sredi prekmurskega Orla. Prekmurskemu odseku je predsedstvo Orla poslalo naslednji pozdrav: Prekmurskemu Orlu! Najlepše pozdravljen, Ti naš najmlajši in najhuje preizkušeni rodni brat, ki se danes srečno vračaš iz tisočletnega suženjstva pod svobodni domači krov jugoslovanski! Topli ud are < Tvojega radostnega srca odmevajo danes v veliki bratski sreči tudi v naših prsih. Na Tvoji od Boga tako blagoslovljeni zemlji sc je dvigala pred tisoč leti prestolnica slovenskih kraljev, po Tvojih selih je zbiral nekdaj Samo svoje junake branit našemu rodu stare pravde. In danes se zbirate Vi sinovi teh junakov in dvigate orlovski prapor svobode in pravice. Ponosni smo, da smemo klicati s prelepim imenom »brat« Vas, najidealnejše sinove prekmurske, Vas junake »prekmurske prostovoljne legije«, ki ste zaradi svoje domovinske ljubezni morali zapustiti svoj prelepi dom in iskati zavetja v naši sredi, da ste mogli pohiteti danes k svojim dragim domačim s blagovestjo svobode. In sedaj, bratje, naprej! Pesem dela se je tudi v Prckmurju začela! Telesa moč, duha krepost, To vzor je lepi Tvoj — mladost!« Zdravi! PREDSEDSTVO ORLOVSKE ZVEZE. Pogajanja za sSogo Hrvatov u Bosni in Hercegovini. Začasni odbor hrvatske ljudske stranke v Bosni in Hercegovini je izdal proglas, v katerem opisuje med drugim razvoj pogajanj med hrvatsko ljudsko stranko in hrvatsko narodno stranko v Bosni in Hercegovini v svrho« složnega postopanja. Uvodoma pravi oklic: Ko se je osnovala hrvatska ljudska stranka za Bosno in Hercegovino, so se zadrli nekateri z nesolidnim, protidemokratskim in protiver-skim duhom navdahnjeni elementi proti naši stranki. Ni jim ugajal kulturni program ljudske stranke, ker temelji na pozitivni religiji, bili so pro-tivni demokratskim načelom, izraženim v pravilniku ljudske stranke, ker so uvideli, da ljudska stranka noče služiti osebni ambiciji in materijalnim interesom dosedanjih voditeljev, vstali so proti skupnosti s Slovenci samo iz tega razloga, ker so Slovenci organizirani v ljudski stranki na solidnih temeljih krščanskega demokratizma. Ker so vedeli, pravi proglas med drugim dalje, da v Bosni in Hercegovini ni ugodnih tal za kulturni boj, so se poslužili nasprotniki ljudske stranke laži, da ustvarja ljudska stranka razkol med Hrvati v Bosni in Hercegovini, ker so voditelji ljudske stranke izpremenili »prvotni« program stranke, ki so ga odobrili Sunarič in tovariši. Začeli so zlasti v pokrajini agitirati, da žele narodno slogo in da seje ljudska stranka razdor. Razumljivo je, aa si nikdo nc želi boja, kakršen so je svojedobno vodil med Udrugo in Zajednico. Mnogi so se obrnili na hrvatsko ljudsko stranko s prošnjo, naj popusti v nekaterih stvareh, ker se zlasti program ljudske stranke le malo razlikuje od takozvanega »prvotnega« programa, ki si ga je osvojil dr. Sunarič in ž njim »akcijski odbor« narodne stranke, ki jo hočejo osnovati nasprotniki. Slično željo so izrazili tudi frančiškanski provincijali v Sarajevu in Mostam, ki so apelirali na patriotizem in popustljivost enih in drugih. Kljub temu, da je ljudska stranka vedela, da njene nasprotnike ne vodi želja po slogi in da ne deli Hrvatov mrtva črka programa, pač pa ideje krščanstva in demokratizma, je ljudska stranka ustregla želji posameznih Hrvatov v provinci in frančiškanskih provincijalov ter stopila v pogajanja z akcijskim odborom IINS, da pokaže s skrajno popustljivostjo svojo pripravljenost za sporazum. Dne 25. julija je začasni odbor hrvatske ljudske stranke poslal akcijskemu odboru hrvatske narodne stranke pismo, v katerem naznanja, cla jc pripravljen stopiti v pogajanja na konferenci delegatov cjie in druge stranke, na kateri bi se mogla brez strasti razpravljati vsa vprašanju. Vsaka stranka naj bi poslala k temu posvetovanju po 10 zastopnikov. Konferenca naj bi bila pred skupščino, ki jo je sklical akcijski odbor HNS dno 3. avgusta, torej med 30. julijem in 2. avgustom. Določeno je bilo nato, da so konferenca vrši 3. avgusta. Zastopniki ljudske stranke so dobili navodila, da gredo v popuščanju tako daleč, kolikor dopuščajo temeljna strankina načela. Ker so je javno in zasebno razneslo, da je edini povod razkolu, ker je hrvatska ljudska stranka izpremenila pravila, ki so bila odobrena od dr. Sunariča, in ker vsa ta izprememba obstoji v tem, da je hrvatska ljudska stranka sprejela v svoja pravila določbo, da tvori hrvatska ljudska stranka sestavni del Jugoslo-* vanske ljudske stranke, s katero tvori v parlamentu enotno zastopstvo, je pooblastil odbor ljudske stranke delegate, da so morejo v najskrajnejšem slučaju, ako bi bil pogoj sporazuma odpoved temu določilu, povrniti na »prvotno« redakcijo pravil, pa prepustiti to vprašanje skupščini zaupnikov, da ga končno reši. Na konferenci so izjavili delegati narodne stranke, da jo sporazum takoj gotov, ako ljudska stranka sprejme »prvotni« program, nakar je zastopnik ljudske stranko dr. Ivan Pavičič predložil nastopni predlog: »Hrvati Bosne in Hercegovine se organizirajo politično edinstveno na podlagi pravil, izdelanih po msgr. Karlu Cankarju in dr. fra Julijami Jeleniču. Stranka se zove Hrvatska Pučka Stranka. Stranka hoče delovati skupno z vsemi strankami na celem ozemlju državo SHS, kj imajo ž njo isti politični, socialni in kulturni program, in s temi strankami hoče stvoriti enotno strankarsko in parlamentarno reprezentacijo. S katerimi strankami naj tvori hrvatska ljudska stranka za Bosno in Hercegovino skupno parlamentarno in strankarsko reprezentacijo, bo definitivno odločila skupščina strankinih zaupnikov. Hrvatska ljudska stranka za Bosno in Hercegovino je v vprašanjih, ki se nanašajo na razmere v Bosni in Hercegovini, avtonomna ter se morajo njeni sklepi v vrhovnem vodstvu zgoraj omenjene skupne strankine organizacije sprejeti en bloc brez diskusije. Do končne odločitve skupščine zaupnikov hrvatske ljudske stranke za Bosno in Hercegovino se ne smatrajo hrvatski člani narodnega predstavništva iz Bosne in Hercegovine, t. j. člani Narodnega kluba in Demokratske Zajcdnicc, za parlamentarno reprezentacijo stranke.« Ta predlog je naravnost presenetil nekatere člane akcijskega odbora hrvatske narodne stranke. Na toljko koncesijo s strani ljudske stranko niso bili pripravljeni. Delegat Durbešič in ž njim dva tovariša so izjavili, da je s tem odstranjena edina zapreka sporazumu. Toda oni, ki jim ni bilo do sloge, so hoteli na vsak način onemogočiti sporazum. Zato so nasprotniki izjavili, da »akcijski odbor« ne more sprejeti obveznih sklepov, da more to storiti samo skupščina zaupnikov, da konferenca nima pravice, sklepati kaj v imenu Hercegovine, da »akcijski odbor« hrvatsko narodne stranke ni nobena stranka in da zato ta odbor ne more odgovarjati na predloge ljudske stranke. Stranka se more dogovarjati samo s stranko, a nc s kakim odborom ter da mora vsled tega akcijski odbor najprej organizirati svojo stranko, nakar se hoče šele pogajati. Žc s temi izjavami je bila odklonjena ponudba ljudske stranke in je bilo jasno, da ne pride do slogo zaradi tega, ker hoče »akcijski odbor« narodne stranke razkol. Delegati hrvatske ljudsko stranke so zahtevali, da se kulturni program natančno precizira, nakar je delegat iz Mostara, fra Dominik Mandič stavil predlog: Hrvatska ljudska stranka sprejema kulturni program, kakor ga je odobril jugoslovanski katoliški episkopat na svojih konferencah od 15. do 19. julija t. L v Zagrebu, odnosno, kakor je stiliziran v pravilih hrvatske ljudske stranke za Hercegovino. Zastopniki akcijskega odbora narodne stranko so odgovarjali? da se predlagajo novo stvari z ozirom na kulturni program, da ne morejo sprejeti takega kulturnega programa, da kulturni program nima glavne važnosti, da jo predlog fra Mandiča nekaj novega in da naj sc o njem nc debatira. Ta debata je pokazala, da jo sloga nemogoča, kajti ljudski stranki je kulturna in socialna stran programa najvažnejša, a nasprotnikom odveč. Kakor znano, so je sklenilo na sestanku hrvatskih naprednjakov, obzo-rašev in starčovičancev na predlog »akcijskega odbora«, da se vrši 15. avgusta v Travniku ustanovna skupščina narodne stranke. Vsakomur je jasno, da bi morala ta skupščina od pasti, ali o bi prišlo do sloge. Zastopniki ljudske stranke so tudi zahtevali, naj se ta skupščina odpove, če se doseže v načelnih .vprašanjih sporazum. Akcijski odbor ni hotel o tem ničesar čuti, češ da mora ta skupščina odločiti, s kom naj tvori hrvatska stranka v Bosni skupno parlamentarno reprezentacijo. Pozvani so bili na to skupščino napred-njakf, obzoraši in starčevičanci, toda ne zastopniki ljudske stranke. Nobeni razlogi niso mogli odvrniti akcijskega odbora od sklicanja te skupščine, na kateri naj se izvede definitivni razkol. Iznenadilo je tudi dejstvo, da so bili na skupščino v Travnik vabljeni hrvatski prostozidarji, naprednjaki in obzoraši, s katerimi naj bi se bodoča hrvatska narodna stranka fuzijonirala. Odklonil se je po zastopnikih akcijskega odbora tudi predlog, naj dobi Hercegovina v okviru ljudske stranke svojo avtonomijo z ozirom na svoje posebne gospodarske in socialno razmero. Ker so je končno uvidelo, da ni sporazuma, so zastopniki hrvatske ljudske stranko dne 31. julija stavili Se enkrat svojo zahteve pismeno, a isti dan jih je še akcijski odbor odbil. V, odgovoru so ne priznava obstanek hrvatske ljudske stranke, češ da sc ima šelo ustanoviti, nadalje, da ima odločati v vprašanju, s katerimi strankami naj tvori hrvatska ljudska stranka, »prva glavna ustanovna skupščina« v Travniku in ne skupščina zaupnikov, da je popolnoma odveč poudarjati kulturni program, da sc skupščina v Travniku no prekliče, da se ne prizna strankarska avtonomija za. Hercegovino in da se sprejema samo koncesija ljudske stranke, da se povrne na prvotni program. Dasi so delegati ljudske stranke popustili več kakor se je svoječasno od njih zahtevalo, se je s tem onemogočila sloga. Sedaj so pota ljudske stranke v Bosni in Hercegovini jasna in cilji določeni. Proglas začasnega odbora hrvatske ljudske stranke končuje med drugim z besedami: »Z Bogom za narod!« je bilo geslo dr. Kreka, ko se je lotil organizacijo ljudske stranke v Sloveniji, in uspel, kakor niti eden ljudski organizator. Naj bode tudi naše geslo: Z Borom za narod! Organizlrajmo ljudsko stranko v vsakem mestu in v vsaki vasi! Naj nas ne moti, ako bo imela stranka nasprotnike med onimi, ki so do danes izrabljali našo neorganizirano kmetsko ljudstvo in ki nimajo zmi-sla za naše verske in demokratske ideale. Vsaka dobra stvar je imela svoje nasprotnike in bilo bi slabo znamenje, ko bi hrvatska ljudska stranka nc imela svojih težkoč in nasprot-stev! • • • Naše mnenje je, da so zastopniki ljudske stranke storili edino pravo, kai' so mogli. Kadar gre za načela in za ljudske interese, tedaj je treba iti naprej brez ozira na levo in desno. Naj obstanejo ob strani, ki nočojo sodelovati za ljudski blagor po pravih načelih demokratizma, ki gledajo samo, kako bi si ohranili svoje stolce na višini in napolnili žepe na račun drugih. Ako so danes mogoče še na višku, je najboljše znamenje to, da ne bodo več dolgo, ker iščejo pomoči in zveze pri ljudski stranki, ki jim je načelno nasprotna in ki mora iti brez njih in preko njih — naprej! Rabili bi zase ljudstvo in ljudsko stranko, toda ljudstvo takih ljudi ne potrebuje in si bo znalo priboriti svojo pravice tudi samo. Uspevati pa more le čista stranka brez plevela, stranka, ki ve ceniti svoja načela in ki ima jasno začrtane cilje pred seboj. Bratom Hrvatom v Bosni in Hercegovini pa želimo v njihovem boju za prava krščanska načela in demokra-tizem najboljše uspehe! Nove iBesnike zahteve. Kakor pišejo listi, zahteva nemško-avstrijska delegacija, da se premakne de-markacijsika črta na Koroškem do Drave, Če bi mirovna konferenca ugodila tej povsem krivični zahtevi bi se zgodil naravnost zločin nad slovenskim ljudstvom. V ozemlju cone A, kolikor ga je severno Drave, je približno 35.000 prebivalcev. Od teh jih ie rojenih Nemcev jedva 3000. Drugo »o dobri Slovenci, saj ao tukaj še odlično zavedne slovenske občine, ki »o tudi vzlic največjemu nemškemu pritisku ohranile slovenske občineske zastope. Če bi konferenca ugodila tej gorostas-ni krivični nemški zahtevi, bi biie izgubljene te slovenske župnije: Logaves, Ško-fiSe- Otok, Hodi še št. IU. Bilčoves« Kot' maraves, Žihpolfe in Golšovo .Vetrinj, Za-kamen, Žrelec, Podkrnos, Radiše, Med-ogrje, Grabštajn, Pokrče, Tinje, Slovenji Šmdhel, Št. Jurij na Vinogradih, Šmarjeta pri Tehenbergu, Št. Štefan, Vovbre, Djek-še, Kneža, Krčanje. Št. Peter, Ruda, Gre-binj .Gorenče, Grebinjski Klošter, Št. Ru-pert pri Velikovcu in mešane župnije: Velikovec, Golovica, Pustrica in Lom, kateri zadnji dve sta v tem delu zato, ker spadata pod sodnijski okraj Velikovec, Nemški duhovnik je samo na Pustrici, Golovica in Lom in Pustrica skupaj Štejejo komaj 1300 duš. če bi se Nemcem posrečila njihova zahteva, bi razen treh ali »tirih duhovnikov morali iti vsi naprej, in to dobro ia verno ljudstvo bi bilo brez dušnih pastirjev. Neštevilno zavednih staven« slcih družin bi se moralo izseliti, V tem delu so slovenske hranilnice! BilČovee, škofiče. Hodiše, Kotmararve^ Zelinje, Velikovec, Vovbre, DjekŠe, Krča* nje in Slovenji šmihel. Ker izgufbtfo Slovenci že prej 12 zadrug in bi jih po tej novi zahtevi Se deset, bi jih izgubili od vseh 41 hranilnic nad polovico, namreč 22. če bi se Drava določila za mejo, bi od kolroSkSh' 130.000 Slovencev ostalo pod okrilje®* Jugoslavije komaj 50.000. AH je is H pravice na svetu? • Država SHS. Ministrska kriza. LDU Belgrad, 12. avgusta'. Dan« poldne je sprejel g. Ljuba Davidovii Marka Dakoviča, ki mu je v imenu pine črnogorskih poslancev izjav delo kabineta, ki ga bo sestavil _ vič, podpirala v vseh vprašanjih', dofctai ne nastopi mir in pride čas za volitsv k liko ustavotvorno skupščino, ker "^-Tfirt črnogorskih poslancev še ni strankarska odločena. Na predlog g. DavidovičS, d* naj stopi v vlado, je odgovoril, da mu h mogoče sprejeti te ponudbe. < ,' ^ LDU Belgrad, 12. avgusta. Dr: Bogfaril Medakovič je v imenu svoje skupine raj izjavil Ljubi Davidoviču, da bo vfaulpj ki jo ho sestavil g. Davidovič, njegO*W| skupina podpirala v vseh vprašanjih, LDU Belgrad, 12. avgusta. DaaeS poldne je imel sejo klub dr. Korošca glede! definitivne odločitve v vprašanju koalicij* ske vlade. Jugoslovanski klub ss je ko«v( čno izjavil za. koncentracijski kabinet U da ne more sodelovati pri sestsnri, IdoaSp cijske vlade. ' > ■ V V- LDU Belgrad, 12. avgusta. Prf^aft^ jo, da bo jutri poslednji dan krize. Gotovd je že, da bo Ljuba Davidovič sestavil kxn aiicijski kabinet demokratov in stov ki ga bodo podpirali razen _ demokratov in socialistov še nekat manjše skupine. Socialistični klub « vladi dva portfelja. LDU Belgrad, 13. avg. Neodvisni ra-, dikalci in Korošec so izjavili, da ne bodel vstopili v vlado, ker kabinet ni koncentracijski. Narodnemu klubu sta ponudsnal dva portfelja, toda on še ni odgovoril/ Dva socialna demokrata prideta v vlado*' Demokrati bodo imeli to-le večino: 114 demokratov, 13 socialnih demokratov, 11J> Črnogorcev, 6 neodvisnih demokratov 5 Bunjevcev. Do jutri se bo že vedela ra*-j delitev nove vlade. LDU. Belgrad, 12. avgusta, »TriKuj«* piše o krizi: G. Davidovič se je tudi danes v torek ves dan pogajal zaradi sestavel nove vlade. Da bi izvršil poverjeni mti mandat, je začel operirati s Številkami« G. Davidovič trdi, da se je za podpiranje! kabineta, ki ga bo on sestavil, izjavilo 13 socialistov, 10 poslancev iz Črne gore, 11 poslancev, ki bi se odcepili od Narodnega kluba, 4 Bunjevci in 3 radikalni di-sicenti, torej skupno 41 poslancev, ki bj s 113 poslanci demokratske zajednice šteli skupaj 154 poslancev, na katere bi se g. Davidovič naslanja] v parlamentu, ako bi bilo to točno, kar trdi. —- Pred zaključkom lista doznavamo, da ima g. Davidovič namen, sestaviti kabinet v vsakem primeru brez ozira na uspeh pogajanj ter priti pred parlament s programom nove vlade. Ako ne najde v parlamentu večino, ki bi podpirala njegovo vlado, pod? ostavko. Razna poročila. Mažarska zverstva. LDU Prag«, 12. avg. (ČTU) »Narod-Politika« poroča, da so med svojim vpadom na Slovaško vodili Mažari s seooj pse, ki so jih ščuvali na otroke, število žrtev znaša v praškem Pasteurjevem zavodu 300 otrok. Grof Karolyi za socialno demokracijo. LDU London, 12. avg. (CTU) Grof Karolyi je izjavil posebnemu dopisniku »Times« v Pragi, da se bo položaj še poslabšal, ako ne bodo aliiranci takoj rešili vzhodno-evropskega problema. Samo eno sredstvo je za Ogrsko in za vse druge dežele na vzhodu Evrope, namreč socialistična demokracija. Koalicijska vlada v Budimpešti. LDU Dunaj, 12. avgusta. (ČTU.) Iz tukajšnjih ogrskih politiCnih krogov poročajo, da potekajo pogajanja o sestavi koalicijske vlade v Budimpešti ugodno in da •e pričakuje jutri rešitev. Iz poučenih krogov javljajo, da je ministrski svetnik v ministrskem predsedstvu v Budimpešti, Pra-znovsky določen za ogrskega poslanika na Dunaju. Paderewskl v Parizu. LDU Moravska Ostrova, 12. «vg, (ČTU) »Nova Reforma« poroča iz Varšave, da odpotuje te dni Paderewski v Pariz radi podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo in radi vzhodno-galiških pogajanj mirovne konference. Vojna odškodnina Rumuaip. LDU Bukarešta, U.. avgusta. (ČTU.) RDU Dacia poroča: MirOvna konferenca je priznal* Rumuniji 7 in pol milijarde vojne odškodnine. Ta vsota pa se ne bo plačala v gotovini, temveč bo služila za amortiziranje vojnega dolga bivše avstro-ogrske monarhije, ki ga je po finančnih določbah mirovne pogodbe prevzela Ru-munija. — V Bukarešto je prispel angleški admiral v posebni misiji, ki je v zvezi s pogajanji glede ogrskega vprašanja. Politične novice. [•+■' Kapitalistično - socialistična zajednica. Včerajšnji »Slov. Narod« prinaša naslednjo vest o sestavi nove vlade: »Socialni demokratje sodelujejo z demokratsko zajednico. Beograd, 12. avg. Socialni demokrati, ki so že preje izjavili, da hočejo podpirati vlado Demokratske zafednice, so pripravljeni iti tudi v koalicijsko vlado z Demokratsko zajednico, Vest, da je došlo med aocijalnimi demokrati in Demokratsko zajednico do sporazuma, je vzbudila senzacijo v parlamentarnih krogih, posebno pa v vseh naprednih krogih vjeliko zadovoljstvo, ker sta se na ta način« združili napredni stranki, ki «ta tudi po svojem programu in sestavi stranki narodnega jedinstva in ki hočeta s skupnim delom pospeševati boj za soci-jalne pravice in konsolidacijo na demokratski način in ki delata na to, da vendar enkrat pride do energične sanacije dosedanjih ekonomskih in političnih razmer.« V trenutku, ko se je sprijaznila z 'J. D, S., je poatala socialno-demokratična stranka v očeh »Naroda« na mah stranka narodnega jedinstva in naprednosti, ki se bojuje za konsolidacijo države. Pred par dnevi je še bila po istem »Slov. Narodu« še »peščica elementov, ki jim gre samo za te, da izzovejo v državi notranje nemire in izgrede.« (»Slov. Narod«, 170. številkaj Govoril je o »perverznem socialnem nadziranju« stranke, »ki s kričečim terorjem usiljaie proslavo Leninove in Bela Kunove visjjške komune,« (»Slov. Narod« št. 170, baaede dr. Trillerja.) O socialistih je trdil, da so »proletarska para«, ki kriči: »živela anarhija«, o voditelju Kopaču, da je »spiri-tist in mednaroden diplomat«, o drugih voditeljih, da imajo »svoje otroke zvišane za Nemce ali za Italijane« (Slov. Narod«, 171. številka). i Ubogi bravci »Slov. Naroda«! Atentat za! atentatom na njihovo politično mišljenje. Ko bi se dali duševno voditi po tem listu, bi imeli tako zmedo v glavi, da bi se politično spremenili v Indijance. K sreči so pa pristaši J. D. S. razsodnejši od svojega glasila. , T Naši socialisti so imenovali »demokrate« policiste, ljubitelje vislic, častilce prekega soda, kapitaliste in izkoriščevalce proletarijata. Sedaj gredo z istimi ljudmi v vlado. To je strog marksizem, ki se ne ozira ne na levo ne na desno. Marksizem, ki koraka brezobzirno svojo revolucionarno pot naprej. Oporturriteta mu je sovražna, »praktične koristi« prezira. i- Ker se držijo naši socialisti poziva komunističnega manifesta: »Proletarci vseh dežel, združite se!« se združijo z J. D. S Socialistični svet, zakrij si svoj obraz! Stranke v narodpem predstavništvo; "Narodno predstavništvo šteje danes 228 narodnih poslancev. Porazdeljeni so v 16 skupin z 12 konstituiranimi klubi in 4 nekonstituiranimi skupinami. Konstituirani klubi so: 1. Radikalci (Pašič — Protič), z Aleksem Žujovičem 73 članov. — 2. Demokrati (Pribičevič — Kramer) z dr. Smodlako in ar. Čigrinjo 74 članov. — 3. Narodni-Starčevičanci (dr. Laginja, dr. Pa velič), z dr. Lorkovičem ia drugovi 27 članov. — 4. Samostalski (Ljuba Davidovič — Draškovič) brez Jaše Prodanoviča 25 članov. — 5. Jugoslovanski (dr, Korošec) 19 članov. — 6. Socialistična (Korač) brez Lapčeviča 11 članov. —- 7. Neod-visno-demokratski (dr. Medakovič — dr. Peleš) 7 članov. — 8. Nacionalistični liberalci (dr. Veljkovič) 8 članov. — 9. Neodvisno - radikalni (radikalni disidentje) (dr. Draža Pavlovič — Marko Trifkovič) 6 članov. — 10. Nacionalistični, liberalni (Ribarac) 6 čianov. — 11, Napredni (brata Marinkovič) 6 članov. — 12. Bunjevaško-Sokaško-Slovaški (dr. Blaško Rajič) 5 članov, — Nekonstituicano manjše skupine so: 1. Črnogorci 9. — 2. Ne ve se, kateri skupini ali stranki da pripadajo (Trumbič, Trešič-Pavičič, Banjanin) 7 članov. 3. Republikanci (Jaša Prodanovič) 4 člane. — 4, Dragiša Lapčevič. — Zgoraj imenovanih 12 klubov šteje 267 članov, izven kluba 4 skupine z 21 člani, skupaj 288 poslancev. -j- Podružnica Kmetske Zveze za kočevsko ozemlje s sedežem v Livoldu se je ustanovila dne 10. t. m. Poročal je pokrajinski poslanec g. Škulj. -f Posojilo Jugoslavije, Vest, da je Jugoslavija najela v Švici posojilo, potrjujejo. Finančnega ministra je zastopal bivši trgovec in znani finančnik Svetislav Jovanovič. Dnevne novice. — Deželna vlada regentu Aleksandru ob osvoboditvi Prekmurja. Ljubljanski dopisni urad poroča: Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo jc ob priliki zasedbe Prekmurja poslalo na kabinetno pisarno Njegovega kraljevega Visočanstva prestolonaslednika in regenta Aleksandra v Belgrad nastopno brzojavko: Naše hrabre čete so tekom včerajšnjega in današnjega dne zasedle Prekmurje, navdušeno pozdravljene po tamkajšnjem slovenskem prebivalstvu. Ob tem zgodovinskem tre-notku, ko so bili naši prekmurski bratje rešeni iz tisočletnega robstva, poklanjamo Vašemu kraljevemu Visočanstvu izraz verne udanosti in najgloblje hvaležnosti celokupnega slovenskega naroda. Ljubljana, dne 12. avgusta 1919. — Poverjeništvo za uk in bogočastje priporoča vsem šolskim vodstvom, da v svojih okrajih pomagajo županstvom pri izpolnitvi vprašalnih pol, katere raz pošilja Eodjetje »Jugoslavenskega privrednega ompasa«, uredništvo dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna v Ljubljani, ker je to delo splošne koristi za celo naše gospodarstvo. Vprašalne pole bodo razposlane na županstva v prvih desetih dneh avgusta. — Pose tli vlak v Sinčovas. Povodom velike narodne veselice dne 15. avgusta 1919 v Doberli vasi na Koroškem vozi posebni vlak iz Ljubljane gl. k. preko Maribora gl. k, v Velikovec-Sinča vas in sicer odhod iz Ljubljane gl. k. dne 14. avgusta ob 22. uri 56 minut, iz Litije gl. k, dne 14. avgusta ob 23. uri 48 minut, iz Trbovelj dne 15. avgusta ob 0. uri 23 minut, iz Zidanega mosta ob 0. uri 59 minut, iz Celja ob 1. uri 44 minut, iz Pragerskega oh 3. uri 17 minut, iz Maribora gl. k. ob 4. uri 30 minut, iz Dravograda-Meže ob 7.30 m., in prih, v Velikovec Sinč vas ob 8. uri 48 minut dopoldne. Povratek iz Ve-Hkovca dne 15. avgusta 1919 ob 21, uri; prihod v Maribor gl. k. okoli 24. ure in v Ljubljano ob 4. uri 50 minut dne 16. avg, zjutraj. Posebna vlaka imata postanek v vseh postajah in postajališčih.' Za ta vlak se dovoljuje vsem potnikom, ki kupijo vozovnico do Velikovca S. 50 odstotno znižanje vozne cene, na ta način, da velja navadni listek za tja in nazaj. Prekinjenje vožnje ni dopustilo, ker veljajo tc vozovnice le za posebni vlak. Te posebne vlake lahko vporabljajo na progi Ljubljana-Maribor in obratno tudi drugi potniki, ki se ne vozijo v Velikovec-S., plačati pa morajo normalne cene. — Izletniški vlak Maribor—Dravograd —Meža, ki vozi ob nedeljah in praznikih, bo ob priliki narodnega tabora v Sinčivasi, dne 15. avgusta, vozil čez Velikovec v Sinčovas. Vračal se bo ob 18, uri. Vozne ugodnosti so iste kakor po navadi za ta iz-leWški vlak. — Znižana vožnja za 20 slovenskih dijakov v Belgrad. Ministrstvo saobračaja v Belgradu je poslalo poverjeništvu za uk in bogočastje potno izkaznico za potovanje iz Ljubljane v Belgrad in nazaj za polovično ceno za dvajset slovenskdi dijakov. Reflektanti naj se zglase potom dopisnice do 18. t. m. pri referentu za podpore imenovanega poverjenišva in imajo navesti natančen naslov in svojstvo. — Dr. F. Stelč, ki je bil ujet 1914. leta na ruski fronti in se je pozneje nahajal v ruskem ujetništvu v Sibiriji, je dospel s češkim transportom iz Jekaterinburga preko Sibirije, Mongolije, Mandžurije in Vladivo-stoka iz Japonske ter južne Amerike v Brest na Francoskem, odkoder se vrne preko Švice in Prage v, najkrajši dobi v domovina — Zveza in organizacija invalidov za Štajersko priredi dne 17. avgusta 1919 v Mariboru shod, a sledečim programom, poročanje invalidnega stanja in nadomestne volitve širjega odbora, da se pospeši delovanje podružnice mariborske. Invalidi udeležite se iz lastnih interesov, da se vpostavi močna podružnica, kliče vas izvrševalni odbor. Prostor in lokal jc razviden na plakatih v Mariboru, shod se vrši dopoldne. — Shod v Šoštanju, sklican za 17. avgusta, se vrši dne 15. avgusta, petek, ob tej priložnosti pride volitev za šoštanj-sko podružnico v poštev, v nedeljo, dne 17. avgusta 1919 je samo invalidski sestanek z nujnim pogovorom, ob tej priložnosti se more vsak invalid včlaniti. Za polnoštevilno. udeležb vaa kliče izvrševalni odbor« novSc*. lj Pevski zbor, kit. društva rokodelskih pomočnike/ iraa pevsko vajo dne 15. avgusta ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih. 1] Iz gledališke pisarne. Cenjeni gg. abonenti se naprošajo, naj so blagovolijo radi obnovitve abonementa za prihodnjo sezijo zglasiti v pisarni tajništva v opernem gledališču dopoldne od 10. do 12. in od 4. do 6. ure popoldne. Predbiležbe se sprejemajo izrečno samo do 25. t. m. Ako se kdo od cenjenih gg, abonementov ne bi do tega dne zglasil, razumevalo se bode, da na abonement za sezijo 1919/20 več ne reflektira, Abonement je 2a dramo, opero in opereto skupni, kakor je bil v pretekli seziji. Ker se v bodoči seziji porazdeli abonement na štiri večere (A, B, C in D) se ne more v vseh slučajih jamčiti za to, da obdrže gg. abonementi iste prostore in isti abonement tudi v bodoči seziji. Čas za prijave novih abonentov se prijavi pravočasno pozneje. lj Ambulatorij za bolne otroke. Oskr-bovalnica za matere in dojenčke ter ambulatorij za bolno deco društva za otroško bolnico posluje vsak dan od 3. do 4. ure popoldne v Otroški bolnici, vhod iz Stre-liške ulice št. 15. Pravico do brezplačne zdravniške oskrbe ima vsak otrok. Vsaka mati pa je dolžna prinašati redno dojenčka v smislu otroškega skrbstva k zdravniškemu pregledovanju vsak teden vsaj enkrat. lj Zaradi draženja kruha je prisodilo ljubljansko okrajno sodišče pekovskemu mojstru Avblju 500, njegovi ženi pa 200 K globe. BELGRAJSKO URADNO POROČILO O PREKMURJU. LDU Belgrad, 13. avgusta. Presbiro poroča službeno: Poročilo vrhovnega po-veljnišlva z dne 13. avgusta: Vsled odobre-nja mirovne konference so naše čete dne 12. t. m, zasedlo oni del Prekmurja, ki je nam končnoveljavno dodeljeno. Ta zasedba se je izvršila brez boja. Prebivalstvo je oduševljeno dočakalo naše čete. MINISTRSKA KRIZA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 13. avgusta. »Jutranji list« poroča iz Belgrada, da bo politična kriza rešena tekom jutrišnjega dne. Nova vlada bo obstojala iz demokratov in socialistov. Socialisti dobe ministrstvi za socialno skrb in prehrano. Črnogorci in demokratski disidenti bodo podpirali vlado, a ne vstopijo v kabinet. Smatra se ,da imata skupina dr. Korošca in Narodni klub tajni sporazum s Protičem. DAVIDOVIČ PRI REGENTU. LDU. Belgrad, 13, avgusta. (Službeno.) Regent Aleksander je sprejel danes dopoldne v avdijcnco g, Davidoviča in je poslušal njegovo poročilo o uspehu njegovih porazgovorov, ki jih je imel doslej glede rešitve krize in sestave novega kabineta. Po končani avdijenci jc g. Davidovič nadaljeval svoja pogajanja. Pričakuje sc, da sc razjasni položaj tekom jutrišnjega dne, POLITIČNI POLOŽAJ V BELGRADU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.} Zagreb, 13. avgusta. »Jutranji list«-poroča iz Belgrada, da jc razmerje političnih skupin z ozirom na sedanji položaj nastopno: Na eni strani stoje radikalci, Narodni klub, Jugoslovanski klub z Riba-ričevo skupino in še nekatere manjše skupine ter štejejo skupno 115 poslancev; na drugi strani so det: okraje s 114 poslanci. Demokratska zajednica bo pojutrišnjem sestavila čisto demokratski kabinet. Ta kabinet bi podpirali socialisti s 13 glasovi, Črnogorci z 11 glasov;, neodvisni demokrati s 6, Bunjevci s 5 glasovi. Tako bi imeli demokratje 149 glasov preti 138 nasprotnim glasovom. ZAHTEVE SRBSKIH SOCIALISTOV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 13. avgusta. Tukaj je bila velika skupščina socialistov dne 10. t, m. Med sprejetimi točkami so nastopne zahteve: Da se naj takoj razpusti narodno predstavništvo; (druga točka je zaplenjena); da se naj takoj razpišejo svobodne volitve za veliko ustavotvorno skupščino na podlagi tajne, splošne, direktne volilne pravice obeh spolov. ZBOROVANJE KATOLIŠKEGA DUAŠTVA V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb- 13. avgusta. Zborovanje katoliškega dijaštva v Zagrebu je zaključeno. V sprejetih resolucijah se med drugim tudi protestira proti italijanskemu nasiistvu, izvedenem na dr, Mahniču. ENOTNA UČITELJSKA ORGANI-ZACIJA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 13. avgusta. Danes jc bila glavna skupščina hrvatskega učiteljskega društva, ki je bila v avli moškega učitelji* šča. G. Goco Milojevič je stavil predleg o ujedinjenju učiteljskih organizacij ter zastopal sistem centralizma v rešitvi tega vprašanja. G. Oreščanin je predlagal, naj se ta predlog odstavi z dnevnega reda ter da sc razpravlja o njem, ko bodo dovršeni razgovori z ostalimi učiteljskimi organizacijami. Predsednik Kiril je obrazložil, da obstojita dva predloga glede ujedinjenja. Prvi predlog zahteva osrednjo zvezo v, Belgradu z opustitvijo delovanja dosedanjih organizacij, drugi predlog pa da naj se obdrže dosedanje organizacije, a osnuje osrednja zveza v Belgradu, v kateri bi imela vsa ostala društva svoje delegate. Skupščina je prvi predlog zavrnila in spre-jela drugega. — Nato je bil izvoljen odbor in za predsednika Davorin Trstenjak. TISKARSKA STAVKA V SARAJEVU. ilzvirno poročilo »Slovencu«.! Sarajevo, 13. avgusta. — Tiskarsko osobje v Sarajevu je tožilo delodajalce za odškodnino za ves čas stavke. Jutri se vrši o tem razprava pred vladnim poverjenikom in obrtnim sodiščem. CerKve^i vestaik* c Mekinje. V spomin dvajsetlenice obstanka priredi tukajšnja dekl. Marijina družba 15. avgusta t. 1. popoldne ob štirih predstavo v društvenem domu. Na sporedu ie poleg nagovora spevoigra »Venča-rica«, dalje deklama cija in trodejanka »Večna mladost in večna lepota«. Vstopnina običajna. c Duhovne vaje za vlč. gg. duhovnike bodo v jezuitski stolici ljubljanski od dne 2. septembra zvečer do 5. sept, zjutraj. — Za duh. vaje od 18. do 22. avg. so že od« dani vsi prostori. S. S. Z. Na ljudskem odru v Kropi s a vpri-> zori na Vnebovzetje 15. t. m. m v nedelje dne 17. t. m. Finžgarjeva »Veriga« v prid ljudski knjižnici. Črna. Odkar dihamo zopet svobodno, so se začele tudi ženske v Črni zavedati svojih narodnih dolžnosti. Tukajšnja dekliška zveza šteje lepo število 40 članic in tako stopa sedaj na plan tudi naše žen-stvo. Dne 7. septembra je ženski shod na Prevaljah b na 8. septembra shod v Črni, kjer se bo razpravljal pomen in dolžnosti našega ženstva v sedanjem socialnem preobratu ter kako se naj vzgaja naša ženska mladina, ako hoče prinesti našemu novemu rodu srečnejšo bodočnost. Govornica je gospa dr. Avg. Piskernikova iz Ljubljane. Žene in dekleta, udeležite se tega shoda v obilnem številu! OSLOVSKE ZVEZE Ljubljansko okrožje Orla pohiti na praznik korporativno k bratskemu odseku na Vič, kjer bo javna telovadba Orlov. Zbirališče za vse okoliške odseke je ob pol dveh popoldne pred cerkvijo sv. Pe,-tra, odkoder odkorakamo pred 2. uro popoldne. Pridite polnoštevilno in točno! Vič. Jutri na praznik 15. avgusta vs} na Vič, kjer priredi tukajšnji telovadni od-< sek s sodelovanjem Ljubljanskega Orlov-, skega okrožja ob 3. popoldne javno telo-' vadbo združeno z veselico za Društvenim domom na jako prijaznem kraju in v senci, Toraj^ vsi prijatelji in prijateljice Orlov, na Vič. Za brate telovadce in sestre telo-vadkinje jo skušnja za popoldanski nastop ob 2. popoldne. Na svidenie! N^zdar! Vič. Opozarjamo vse brate in sestre, da se vrši dne 15. avgusta ob 2. uri pop. skušnja za popoldanski nastop. Bratje telovadci in sestre telovadkinjc — na svidenje! Zveza Orlic poživlja vse odseke, da se udeleže izleta, ki ga priredi Orlovska zveza v Št. Vid pri Zatični dno 24. avgusta. Prijave sprejema Orlovska zveza najkasneje do 20. t. m. Udeležimo se izleta v belih oblekah ia z odsekovim trakom. Tabor v Št. Vidu pri Stični. Malo dni nas loči od prireditve, zato hiti vse s pripravami. Št. Vid hoče prirediti gostom dostojen sprejem. Iz vseh krajev Dolenjske prihajajo glasovi, da bo udeležba res častna za našo organizacijo. Iz Belgrada nem prihaja poročilo, da je železniška uprava dovolila polovične vožne cene na vseh postajah drž. železnice od Jesenic, Tržiča, Črnomlja, Št. Janža, Novega mesta. Tako je udeležba omogočena vsem. Pravico do polovične vožnje dobiš z legitimacijo O. Z., pošlji 1 K za osebo Orlovski Zvezi (JugosL tiskarna) in prejtneš po pošti legitimacije. Orli pridejo v krojih, dekleta v narodnih nošah. Odseki naj vzamejo zastave seboj. Orli! Pokažimo Dolenjski moč našeorganizacije. Pohitimo 24. avgusta v št. Vid pri Stični! Dajmo s svojo udeležbe vzpodbudo dolenjskim fantom, da tudi oni prično z izobraževalnim delom. Delo je naš cilj! Vozne cene so polovične, prijavite se Orlovski Zvezi v Ljubljani, iz Ljubljane in nazaj stane vlak samo 7 K. Za prehrano skrbi vsak sam, kdor želi kosilo naj to javi g. Jevni-karju, učitelju v Št. Vidu. Ne odlašajmo s prijavo! Gospodarske novice. g Jugoslavenski kompas izide koncem tega leta, in sicer trgovski del, dočim izidejo 1. 1920. v presledkih po 4 mesece še ostali 4 zvezki: industrijalni, obrtpi, agrarni in financijelni, Olo delo stane vnaprej vplačano 200 dinarjev, vsak zvezek zase 50 dinarjev. Obseg posameznih zvezkov bode nad 600 strani, ter bo celo delo tvorilo neobhodno potreben pripomoček za vsakega trgovca, industrijca, obrtnika, agrarca in finančnika, za vsak urad in vsako pisarno, ker bode edino informativno delo za celo državo. Naročila in oglase sprejema Jugoslavenski kompas (Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe) Ljubljana. g Nabava železniškega materijala. — Naša država se pogaja z velikimi ameriškimi podjetji o nabavi železniškega materijala za potrebo naše kraljevine. Treba je gradiva za popravo železniških prog, postaj, delavnic in dručih objektov. g Štajerski lesni trgovci dravske doline so si ustanovili pred kratkim »Društvo lesnih trgovcev dravske doline Sever« s sedežem v Mariboru. Namen tega društva je, ščititi lesno trgovino severnih kraje vpred tujimi izkoriščevalci, tako da bo ostala lesna trgovina ob nemški meji v rokah naših narodnih lesnih trgovcev in in-dustrijcev. Novo društvo se je postavilo prvo na edino pravo demokratično stališče, da socializira lesno trgovino tako, da bo deležen dobička tudi uradnik in delavec. g Zakon o podjetjih. Po naredbi ministrstva za trgovino se današnji srbijanski zakon o podjetjih (o radnjama) razširi na novo osvobojene kraje vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zakon bo veljal, dokler ne nastopi novi zakon, ki se že pripravlja. g Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz vreč iz jute različnih velikosti, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke francoske tvrdke, ki take vreče ponuja, g Osebne avtomobile, tovorne vozove, priklopne vozove in motorne pluge ponuja neka velika češka tvrdka. Prospekti in ceniki so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Različne samovarje, svetiljke za lo-tanje, ognjegaške aparate, acetilenske svetiljke, petrolejske svetilne aparate, transportne ročke in enake predmete ponuja neka dunajska tvrdka. Cenik je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Italijani zadržujejo bencin. Za Jugoslavijo je došla iz Amerike večja količina Bencina. Italijani ga $adr2u- jejo. g Izenačenje davčnega sestava. Sistem neposrednih davkov v najSl državi ni enoten, ampak imamo Štiri sestave, srbskega v Srbiji, mažarpkega v Hrvatski, avstrijskega v Dalmaciji in Sloveniji, in posebnega v Bosni in Hercegovini Nekoliko časa teh sestavov še ne bo mogoče izenačiti. Po podatkih bodo znašali neposredni davki 250 milijonov; na Srbijo odpade 30 milijonov, Črnogoro 1 in pol milijona, Dalmacijo 3 in pol milijona, Bosno in Hercego-vinovino 30 milijonov, Slovenijo 30 milijonov, Vojvodino 56 miljonov, Hrvatsko in Slavonijo 90 milijonov. Prošnja. Kodr bi vedel kaj o Lovrencu Stare, ki je služil kot četovodja pri 2. tirol. lovskem polku in je bil dne 29. jan. 1918 na gori Val di Bella v boju pogrešan, naj blagovoli pojasniti Lovrencu Stare na Bohinj. Bistrici 56, Gorenjsko. Stannvaniska msov šairss* uprava Slovenca pod št. 4759. i) rijial/inij se sprejme na stauovanje. L UijUlUUjl Naslov pove uprava Slovenca pod št. 4758. Kol pošlo- knjigovodjo, Blagajnik želi premeniti mesta pri večjem podjetju starejša dobro izobražena moč. Dopisi pod ..Izobražena moč" na upravništvo tega lista. 4756 „Hydr0Y0" paienl-sesaiko »24» globok vodnjak kompletno s stojalom s prestavo, 24 m cevi in 20 m železne lestve, ae proda. Ogleda se M. Rozman, mehanik Stožice. Bencina* pove: Anončni zavod Beseljak ltožanc, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. jlpifa bukova, suha Ia gorenjska po Ui iu, 50 K m, dokler traja zaloga, prodaja Srebetnjak v Kolodvorski ul. 31. Nekaj [/pnmTlIPiH 86 Proda- Naslov vagonov hlUUljilljU pove: Anončni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana. Cankarjevo nabr. 5. 8seprš služkinjo - vsa ** »» cnharira ki je vajena šivanja ln JllUDnifl, otrok, proti dobri brani in visoki plači. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 4740, ako znamka. « domaČ učitelj. JFgzt* I. gimn. razred pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »učitelj« 4721. Vrvi za zvonove, vzdigala in irans- mjrji0 izgotavlja iz prave dolgo ino-lilijIJo zemske konoplje, ter montira (šplajsa) na posamezne pogone točno in solidno. Priporoča tudi veliko nalogo vsakovrstnega vrvarskega blaga lastnega izdelka. Prva kranjska vrvar-na Ivan N. Adamič, Ljubljana. Il Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je padel dne 26. 4. t. I. na koroški fronti naš preljubi sin oziroma brat, stric, svak, gospod ANTON WILLENPABT štabni narednik Zemeljski ostanki pokojnika se danes prepeljejo po železnici iz Svetne vasi v mrtvašnico pokopališča na Viču, kjer se pokopljejo istotam v petek 15. avgusta po 16. uri. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Ljubljana, 14. avgusta 1919. Žalujoči ostali. Docent Dr Botteri ne ordinira do f. oktobra t.!. %..... RnpnSem osakoorstne znamke kakor cele zbirke. Knpujem tudi lepe antikvitete. Samo v četrtek, 14. t. m. od 11-12, 1-3 ure v hotelu „Slon." Vprašati pri vratarju. IZIDOR STEINER iz Broda na Savi. Resna ienifna ponudba! Starejši gospod, trgovsko in gospodarsko dobro izobražen, z več tisočaki dinarev, se želi seznaniti z samostojno, dobrosrčno, zdravo gospodično ali vdovo okrog 40 let, s trgovino in manjšim posestvom v mestu, trgu ali v bližini mesta. Natančne, resne, ponudbe pod Resnost 4755 na upravništvo tega lista. Ollele in površni za gospode io Kostne ler plašče ta lame Komisijska trgovino FILIP PEGENKO, Ljubljana, Dunajska Gesta 6. priporoča svojo bogato zalogo ma-nufakturnega blaga: cefirja, tis« kovine, barhenta, klota, hla-ievine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritiskaiev, rinile za ievlje ln drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa. M]le »Slovenca"! f mizar ki je vajen izdelovanja zabojev ln j samem »Iičaf t 4« Pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo se nahaja večja množina usnjenih odpadkov porabnih za sedlarje. V svrho nakazila naj se zglase v pisarni Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, Sodna ulica L Drva bukova in hrastova, vsako mnotino sa takojšnjo ali poznejšo odpofiiljatev m kupujejo. Ponudbe sprejme Malnnšek M. v Maribora. — Posredovalci dobe primerno provizijo. Fino voščeno 4730 Erdal kremo G I, S I in II nudi po najnižjih cenah tvrdka Osvald Dobelc, LJubljana, Mas* tlnova cesta 15. JJOItl Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naSega nadvse ljubljenega, nepozabljenega soproga ozir. očeta IVANA FLEGARJA gostilničarja in posestnika izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo zdravnikoma g. dr. Slajmerju in g. dr. Rusu za požrtvovalen trud; dalje .Prosvetnemu društvu za St. Peterski okraj" in vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njega zadnji poti. Vsem srčna hvala 1 Upravitelja poljsko oospoflarstveoe Me kuhe išče ravnateljstvo nadbiskupskih dobara v Zagrebu. — Reflektanti, U so v govoru in pisavi vešči hrvatskega ali kakega drugega slovanskega jezika in ki so popolno izurjeni v postopanju s diluzciijami, naj predlože svoje ponudbe s prepisom spričeval do 20. avgusta 1.1. na Ravnateljstvo nadbiskopsklb dobara i Zagrebu, VlaSka ulica br. 75, tvor* perila d.d. za krmo živine, konopljene in lanene tropine in prosene otrobo (mekine) se ceno dobe pri Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta 36. V Ljubljani, 12. avgusta 1919. 7448 Žalujoči ostali' Zahvala. Izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem za Izkazano sofustvo o priliki smrti našega nadvse ljubljenega brata, svaka in strica, gesoodo Frana Jezerska posestnika in mesarja. Enako se pa zahvaljujemo tudi vsem darovalcem cvetja in vencev ln za tako častno spremstvo k večnemu počitku, zlasti pa bodi izrečena najtoplejša zahvala slavnemu čitalniškemu društvu, pevskemu zboru za gmljivo petje, slavni požarni brambi z godbo,' mestnemu občinskemu odboru z gospodom županom na čelu, slavnemu odboru Mestne hrunilnice ter zboiu cerkvenih pevcev. V Kranju, dne 12. avgusta 1919. Globoko žalujoči ostali. Martin Zurao sobni slikar Ljubljana, Mestni trg št. 12 se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. Špecerijsko, kolonijalno in prekomorsko blago kupite najceneje in najhitreje od znane veletrgovine Isidor Schollera Zagreb, Vlaška ul 2L Telefon 106. Ustanovlj. 1883. Zahtevajte cenik! Zagreb, Jelačičev Srg štev. 2, II. nadstr, nudi samo na debelo moške srajce, spodnje hlače, mehke ovratnike in drugo moško perilo. izvršujejo po povzetju z obratno poŠto. &ezan in okrogel les tramove — drva — oglje, kupuje vsako mnotino »DRAVA", lesna trgovska in Industrijska družba z o. z. v Mariboru. ko zdravilišče državne toplice Dobma pri CeljU (preje Neulinus bel CIIU. Stelermark) — vrelce Izredno bogat na radija ln ogljikovi kislini. Ma| — oktober. jumi , pšenico, koruzo, ječmen, ooes, otrobi !.dr.dež. pndeSke m proizvode Samo na debelo I nudi Samo na debelo I «« Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. Tet. 22-69. Ili; Izvozne predmete vsake stroke posebno kemikalije, materlfaino blago, bakreni vitriol, parafin, ceresin, rudn, vosek, kolofoniio, ameriško in francosko blago, kromkali, v celth vagonih z izvoznimi in uvoznimi dovoljenji. Ceresin okrogel, stearin v ploSčah vsako množino. " „0R!ENT", letita inHustrijsha in trgevsHa a. i. Dunaj I., Rotenluraistrasse 27.