gosp dar brtn šk aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr poailjane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 5. julija 1865. Gospodarske stvari. Učimo se od Francoza! Profesor dr. Arnstein, potovaje po Francozke m sedo ; vodja jih sam uči, zraven njega jih učí tudi ra- čunar, vrtnar in živinozdravnik. Vodja dobiva 2400, računar 1000, vrtnar 1000, živinozdravnik 500 frankov vsakoletne plače iz tistega državnega zaklada, ki se vsako leto odloči za podporo kmetijstvu. Posestvo mora, da je za učilnico pripravno, saj tolikošno biti, da imel dovolj prilike videti, kaj delà vlada za povzdigo kmetijstva na Francozkem. Kar je zapazil, zapisal je ima. 24 učencev delà. Učenci so kmetiski fantie ali knjigo v ktera je ravnokar na Dunaji prišla na svetio otroci kmetijskih delavcev. Pet priseženih pod naslovom „kmetijske vredbe na Francozkem" landwirthschaftliche Organisation in Frankreich). (die mož, ki jih ministerstvo izvoli po predlogu okrajnega prefekta kteri Ta knjiga je dobra učiteljica naši avstrijski državi prasuje fante 9 1Z- 9 aveu je ii tua, ua oni ui ua uiagut i u j^u yí stva vse drugače, kakor je skrbela dozdaj. treba , ki se oglasijo za kmetijsko šolo, da se izvé, ali so za šolo sposobni ali ne. Druzega se ne za- da skrbi za blagor in povzdigo kmetij- hteva od učenca kakor to, da je saj 16 let star in da je dovršil ljudske šole na kmetih. Res je sicer, da danđanes gospodari na Francozkem nobene realke in nobene veče učenosti. Tù Vsak ni treba učenec stroga centralizacija in da se ondi vlada vtikuje v vse, mora ravno tako delati, kakor najet dninar (delavec). Ako je učenec vsako leto pri pre-zná svojo reč, prej me spričalo svoje kar bi lahko prepustila posamnim okrajem ; al ta cen- Šola trpi tralizacija, ki zadeva napredek in poduk v kmetijstvu, skušnji leta. pokazal, da ni nikomur nadležna. Mi sicer tudi takošne centralizacije vednosti. Vodja kmetijske šole dobiva od vlade za v sane bi želeli za Avstrijo, kjer je toliko raznoterih dežel čega in narodov 9 9 al to, kar se tam godi 9 pod geslom njenim, učenca 250 frankov, da mu dá hrano (živež) in naj se v cesarstvu našem vpelje na poti samoopravstva (autonomije) deželnega. Pa poglejmo, kaj imajo na Francozkem. stanovanje, in skrbi za perilo 9 zdravila itd. Ako vseh Koló, ktero prav zdatno goni napredek kmetijstva francozkega, so gotovo inšpektorji ali ogledi kme- teh 250 frankov za vsacega ne potroši, se to, kar ostane, zloži, da se porabi za premije, ki jih najpridoiši učenci dobijo, pa še le takrat, kadar so dovršili vsa šolska leta. 1/ m ûfnal/û cnlû î m n funn/iArrlrn rí t*rz ntrn I ^ ^ Više kmetijske šole ima francozka država ki jih v vsem zdržuje vlada. Ta stan francozkih nižjih kmetijskih šol nam očitno sak teh inspektorjev ima nalogo, da vsako leto 6 me- kaže, da vlada preskrbuje kmetijske učence z vsem, secev potuje po svojem okraji in da po napotku česar potrebujejo za življenje v šoli. To polajša ubogim tijstva. Tacih inšpektorjev je 6 rednih, 3 pa so izredni. svojem y Xkl ^a ILUa UU UilUlO VUl O V V C* UUJV WJO V ▼ lov V|/C|- zuje, kar se tiče kmetijstva, od najveće do najmanjše stvari, in kar vidi in najde, naznanuje ministerstvu s Avstrii nikoli veliko več kmetiških ki ga ima od ministerstva kmetijstva, vse opa- svojiml nasveti, kaj naj bi se storilo > da se odvrne, po- kmetiškim starišem izrejo njihovih otrók, — to vabi kme tiške fante v šole. In to mora biti, sicer ne bo tudi v učencev, kakor je beli h " vran v gozdu. Kaj neki bota gospoda Dež man pravi in zboljša to in uno. Posebno ima paziti na stan in Kromer k temu rekla, ki sta toliko besedi imela gozdov, na struge vodá, na senožeti, na ktere se voda napeljuje, in na močirne, s kterih se voda odpeljuje, zoper uboge štip en di je naše nekdanje kmetijske šole? na močirja, na ceste, na orodja kmetijska, živino, guoj- nišča itd. itd. Inšpektor na potovanji svojem ima ogledati tudi vse više in niže kmetijske šole, in sporo-čati, kako se obnašajo, koliko je učencev, kaj znajo itd. Po postavi od 17. septembra 1852 se mora na rž 9 Gospodarske skušnje. * Jezerska rž (Seelânder-Roggen). ktere naši gospodarji že ne poznajo To Ker je nova imajo „Novice" nalogo, da pospešujejo kmetijstvo in svojim Francozkem v vsakem okraji (departement) napraviti bravcem naznanjajo nove reci naj jim naznanijo tudi kmetijska šola; dozdaj so jih v 50 okrajih osnovali 52. posebno rodovitno jezersko rž po skušnjah mojih. teh 52 učilnicah je zdaj 1500 kmetiških fantov in 1862. leta sem kupil v dobro znani štacuni gosp. Meca učencev. Vodje teh šol, ki so večidel posestniki zem- v Berolinu, ktera prodaja žitna in druga semena (Sa-Ijisč in jih sami obdeljujejo, voli ministerstvo. Ako želi menhandlung des Herrn Metz et Comp. in Berlin) 10 kak posestnik kmetijsko šolo napraviti, se oglasi pri funtov, to je, blizo 2 maseljna jezerske rži. Vsejal sem dni pred sv. Lukežem na polje, kjer je popred okrožnem nisterstvo pošlje potem nadinšpektorja v tišti kraj svetovavstvu, ktero sporoča ministerstvu. Mi- 9 da J° _ . . . . - sladka pesa bila. Přidělal sem iz teh 10 funtov mer pregleda posestvo in nasvetuje, ali naj se posestniku nikov (4vagáne) lepega zrnja, ki je tehtalo 352 funtov privoli šola ali ne. I y Nauk v teh nižjih kmetijskih šolah je skor samo djansk (praktičen), da učenci morajo vse sami delati na m kar tedaj je dala ta rž po 35 zrn. 1863. leta v jeseni sem eteljišče vsejal vseh 8 mernikov. Taka suša je bila jeseni, da sem obupal, kaj bo; delajo, se jim potem razlaga in razjasnuje z be- si je pomagala setev tako čvrsto, da iz enega stebla je spomladi 1864. leta 214 izrastlo 46 klasov; rastla je hitreje kakor košata (Stan denroggen) in probstajska rž; přidělal sem iz teh mernikov 248 mernikov, tedaj mi je dala po 32 zrn Zrna so debela, imajo tanko luskinjo in so sila močnata Ozir po Jugoslavenskom. Orasi radovedež! rese ali osine so sila dolge. Vsejal sem lani pet 46 Od Kolpe. vagánov (mečnov), ter pričakujem letos 1500 vagánov požetve Vém f da me nevernega prijatla na tihem očituješ Skusite tudi pri Vas to rodovitno rž, ki tak ker Ti toliko časa nisem y iz- vrstno plenj tudi v da se ne bote kesali. *) h ih letinah; zagotovljam Vas, člověk obrača ljubil brž ko pridem na svoje mesto. poslal lista, ki sem Ti ga ob- Al y Bog pa obrne. saj véš y da Meronicah na Ceskem Alojzi Reichel, oskrbnik me polastila, ko sva se v pri gostoljubnem prijatlu gosp^ M. Gr. Grenka čutila so se prijaznom šent-janžkem dolu jo ukrenil do Kolpe poslovila, da sem y Razstava kmetijskih in gozdnih pridelkov na Dunaji. Prihodnje leto 1866 maja meseca bode velika razstava izložba kmetijskih in gozdnarskih pridelkov na Dunaji. v kraj meni čisto neznani med čisto tuje ljudi, kjer so vse drugi običaji, in da se znabiti ne bova tako hitro, morda nikoli več viděla. Svitle solzice , ki so se lesketale v najinih očeh , bile so znamenja, da najini srci ostanete združeni. Obljubil sem Ti bil, vse kraje po kterih bodem bi zanimivega zapazil rajsko^radostjo prebirava, povrhno popisati. Evo! , v „Novicah", potoval, in kar ktere Ti in jez z Pri- e jo je oklicala dunajska kmetijska družba. Bode jazni Sent-Janž zapustivši jo po pošti skoz Slovenji- v praterji, začne se 15. maja in končá zadnjega maja, gradée v staroslavno Celje zavijem. Tù mi je iskren rodoljub navdušeno pripovedoval, kako se v Celji slovenska čitavnica čedalje veselejše razcveta in svoj žlahni sad obroduje, ker se zmiraj vec vrlih sinov majki ako se ne podaljša še za 14 dni. razstavo se bodo vzeli: pridelki in obrtnijski izdelki vsi poljski in gozdni y v • v goveda, ovce, presici, perumina in psi, o; masine in ťu Y 4 > > iûujcu orodja za kmetijstvo in gozdnarstvo, 4) hišne gospodar- sv°jih slovenskih sestrić, razun ljubljanske, skoraj največ udov ima. Al z otožnim srcem mi je tudi razodeval 2) živina, in sicer konji ; Slovenii povračuje tako da celjska čitavnica izmed ske stvari, ki jih potrebujeta kmet in gozdnar. Iz vsake dežele se jemljejo te reci v razstavo. Kdor đa tudi Celje šteje še mnogo iznevernikov y ki bi vse y y želi to ali uno razstaviti, mora to nap o veda ti do 15. kar je slovenski, radi pozobali, kakor vrabci češnje, svečana 1866. leta, in sicer po pismih, ki se dobé Zalibog! da tudi med učitelji in vradniki so še nekteri. brez plačila pri razstavnem odboru. Ta pisma se pa kteri se> kakor je treba, ne zavedajo , kaj zahteva da- morajo d vak rat pisati. Vožnina in da se v izložbo poslane reči razstavijo in po razstavi zopet odpravijo, je skrb vsacega razstav-nika. Da bo vožnja po železnici cenejša, bo skrbe! za-devni odbor in to naznanil ob svojem času. našnji čas, v kterem ravnopravnost ni več prazen glas, — da ta pravica vseh pravic mora biti tudi pri ..čakati." Za lepe in dobre razstavljene reči so odločene premije (svetinje zlate, srebrne in bronaste) in pa si avil n a pisma. Slovencih „fait accompli" in da ne morejo dalje Prav to pa nahajaš tudi v marsikterem koroškem mestu. Neki okraj šteje nad 20.000 stanovnikov, ki so trdi Slovenci, uradnike ski > kakor pa vecidel imajo, ki ne znajo sloven- Je treba ; ne pisati ne govoriti. Kako te- Brez , je odločenih 10.000 gold, za premije. Tudi srečkanje bo zdru- tega, kar utegne še vlada dati žavno in počasno se pa uraduje, ako ni slovenskih uradnikov, to vsak sam lahko ugane. Ali deželna ko- roška vlada nima Slovencev , da v slovenske kraje zeno s to razstavo. Vse, cesar kdo želi, zvé po v se bolj na drobno zvedeti šilja Nemce? Po- se Skozi osrčje spodnjega slovenskega Stajarja poto- pismih ki naj JO UUlJ JLl cm kjll kj kj l1kj ^ V^U^tl^ OU ------------j i------J O --- -----O -----j j se pošiljaio na razstavni vaje sem na Belo nedeljo v * pri rani sv. maši. 1 J J 1 t • I • I 1 • v . i 1 t • • 1 • odbor c. kr.^ kmetij ske družbe dunajské (Aus-stellungs-Comité der k. k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Wien). i v a znani nevolja me je zgrabila slišati, kako je pridigar, slovensk pisatelj, med slovenske besede nemške vtikal. kterih, bog me, Slovenci celjskega okraja nikakor niso Slovenskemu narodu naznanjamo že zdaj to raz- «meti mogli. Kaka doslednost je neki to, drugače pisati i/ J ti v 1 v • i i « • n rr # n i • stavo, da se vsi, ki imajo ali bodo imeli kaj priprav-nega poslati v razstavo, že zdaj morejo pripravljati na to. in drugače božjo besedo oznanovati? Zares! Slovenci kamo bi potegnili , kadar mili in gladki ma- ne vedó Marsikdo bo spravil kaj skupaj, kar se bo lepo terni jezik tako neusmiljeno holomastiti slišijo in sicer v božji veži od takih gospodov, ki slujejo kot izvrstni skazovalo v razstavi, naj so žita, vsakoršna druga se- mena y svila (žida), vina in sploh vse, kar se prideluje. slovenski pisatelji. Ni torej čuda, da celó prosti slo- Koliko se vsacega pošlje in v kakih posodah itd., vse to se bode izvedelo pozneje. Naše dežele imajo lepih pridelkov; častěni so bili v dunajski razstavi; svet jih je videl, potrdil in raz- y ces y venski kmet neverno kima nad slovenšcino spodu ni mar za slovenšcino, ker jo tako slabo govori Poznam vrle duhovne , ki sicer kot slovenski pisatelji goto že ne glasil po svetu vse to pa je na dobiček temu y lepem slujejo y svojim ovčicam pa kruh božje besede v y čistém maternem jeziku podajajo y da se celó kdor s takim more kako kupčijo si odpreti, in je potem tudi na korist in čast vsi deželi. Izprva ko se napovedujejo takošne razstave Je JL u £ / l v c* j XV kj O\J lia^/V r vuu J J CAUO LC* V v; J J u malo komu mar za nje; kadar pa je razstave konec in se razglašajo poslavljena imena, takrat je mnogim da niso vmes. žal. Zato zapametimo si prihodnjo razstavo ! prosti kmetič temu čudi, rekoč : ta gospod pa tako lepo, gladko in zastopno govorijo , da bi jih celi bogi dan rad poslušal. Slava takim duhovnikom! Kakor me je tako lomljenje milega maternega jezika v veži božji globoko selilo v srce speklo, me je pa tudi neizmerno razve-ocinu, slišati, kako so se vrli slovenski celjski dijaki po kapucínském mostu šetaje o raznih predmetih v ma- Zopet prosimo gosp. oskrbnika družbinega vrta, naj si naroči od omenjenega gospoda (Alois Reichel, Verwalter in Meroniz) kaka dva mernikatoliko hvaljene jezerske rži za poskusnjo, ker se je nadjati, da je bo rad dal, akoravno se le v Berolinu prodaja v omenjeni stacuni. Vred. terinskem jeziku pogovarjali. Tako je lepo! čast, komur čast gré in to ie mati nasa ki Dajmo nas je učila jezik svoj y jezik nas. o iu a i i u a o a , ni uoo j v Cislajmo njeni dar pred vsem svetom, in svet nas bode spoštoval, ne pa zame- toval da nismo ne kri ne voda. Kako bo prosti ljud 4 15 svoj jezik cislal, ako Dragi radovedež di y da ga gospoda zametuj t vedi da Celj ima od kdaj vso noben zgodovinar sporočil ni. Ako tudi bi v Jaski jih ta šaljiva zgodovinska „Novice" čitali, vém da drug podob Ui voui , v^jjv, »luu "^««cj .«v, ». . ------y 7 , V iliorw. kar Ti bom v prihodnjem listu povedal. pritikljina ne vznemirila; toliko bolj se pa tolažim T. M. Štantetov-Šentviski r—- j------/-----------7 -----^- da še tega ne izvedó ne, ker naših narodnih listov ondi ne beró, odkar je občinski tajnik Petković nagle smrti Národno-zabavno berilo. y umri zemljica! ki je bil velik štovatelj Slovencev. Lahka mu Kurentovanje Jaski. Jaska se zove tudi Jastrebarsko ? to drugo ime Humoreska. Spisal Nr. 11. pa po mojem mnenji pomenja bolj okolico kakor trg izbornem redu za sabor trojedne kraljevine je Jaska Bilo Je na dan ,,zive brese" Hejsasa, hopsasa, pustna neđelja! vvrstena med „povlaštena trgovišta" ter je pravico imela svojega zastopnika v sabor poslati. Zadnja banska kon Narodna. tako pravijo v ne- ferencija y ki kterih krajih Gorenskega zadnjemu četrtku o pustu, drugod je znan sploh pod imenom „debeli četrtek." čemu? vzela je naš izborni red nobeden ne vé --J .--. mv^V^^M, V rešetarila in pristrigla, je Jaski to pravico nobeden pa ne vé, na kterem pravnem temelji. Sedel se"m v národni kavani Karalovi v Zagrebu ter To je naredilo vročo krv v Jaski, in od tistihmal se prebiral praško „Politiko", v kteri naša narodno-opozi- --j - ----^ ' * —* * » v j iu v/v* viguiuui«! OKJ bojda bolj pogostoma čuje v Jaski tista pesem o Schmer- cijonalna stranka včasih hudo zgrablja dvorsko^ našo lingu in rajhsratu, zavolj ktere so jih kancelarijo, V ze kar me nekdo po rami potipa. Ozrem za železná rešeta pripeli. b oj d a en par se 7 kaj? bil je eden mojih prijateljev. „Blaž ves a Kaj neki? ga vprasam yy Tetenote, si mislim, gotovo v Jaski zadosti domaćih norcev, da si jih naro- — pravi— veš Jaskanci so sploh premožni; siromakov, ne vém, Povabljena sva na ali jih je kaj; domorodci so, da malo takih; najlepša Kurentov dan v Jas ko!" + • lllEDflJO y ucioai ^auuo ti uw uaauiu uvivu ▼ j vac* ux jua ~ — jj f ; jv ) iiívimim jv ^iuii aj čujejo celó iz Zagreba. V saboto je přišel voz po naji. polna biti do robov, čemur se pa tudi branil nisem lastnost njihova je pa gostoljubnost. Moja kupa ni smela nikdar ,.vuha" imeti, to je, morala je zmiraj Po obedu se vsedeva na kola, kočijaš dene vojki pod kakor kranjska nevesta. Mislim, da me je nos izdal desno nogo, z jezikom zabrlizne in hajd proti Jaski. da pijem ga rad y ker imam rudečo piko na njem 7 Da bi se ponašal s tem, da sem točen potopisec, pa zares okiška in sveto-anska kapljica „lethe", ki Je iz- JL/a ui ou ^uuaoai o tuai j u c* ovuu i^vvu ^vw^iwwj v«*^»^ * « ? wv r J )) ) iu kakoršnih je dosta med starimi in mladimi Slovenci, briše iz spomina vse brige in težave mršavega živ- povedal ne bi samo tega, da je prva pošta na Rakovém ljenja y kakor se na pr. izbriše z mokro gobo kreda s potoku , ampak povedal bi natanko , koliko kamnih kupov leži na desni, in koliko na levi strani ceste; povedal ne bi samo tega, koliko farnih in koliko podfarnih cerkev se druga pa v Jaski, vsega štiri in pol milje, črne table. O Jaska, Jaska! ti nisi v dolini solz, ampak v gorici izvrstnih vinskih kapljic. Da sta bila Horac in dr. Puff v Mariboru kadaj požonec OkiČanca posrk-nila, gotovo bi bila tudi o njem ode kovala, kakor sta vidi iz griča nad Rakovém potoku , ampak povedal bi jih uni o Falerner-u in ta o Luttenberger-u. Le Škoda, celó tudi to , kdo je za vsako poedino cerkev zvonové da Kranjci, ki so najbolji kupci hrvaških vin, ne čislajo To vse sicer ne vlil in orgie in turnske ure naredil. mika vsacega čitatelja, vendarle bi škoda bilo, da bi se pozabila taka „faits accomplis. ker so jim a polje, od todi po vrednosti jaskanskih vin , morebiti zato , premalo rudeča in premalo rezna. Pravijo, da je Go Pri Rakovém potoku rencu tisto vino najbolj po všeči, ki zobe tako zveže, do Jaske so griči, od da zaškripnejo. Gotovo se pa dobijo v Jaski bolja vina se zapustí posavsko Jaske naprej proti Kolpi pa zopet ravno polje, ki je in po bolji ceni, kakor v Zagrebu od juda. pa mnogo rodovitneje memo posavskega. smo v Jaski. Rad mraku bili vina slovi Jaska po svetu tudi po svojih dekletih. kjer nisem videl na Hrvaškem tako snažnega Poleg Ni- tako 9 nj ví jjíuvjlu » luui iju JL JL Ji * Muuv in tutkv/ ouuuu Vga j tai\v> povedal, kdo je prvi kočo v Jaski ogradil, okusnega sveta tako lepe in krepke postave, kakor v oce ali bil je morebiti sam poglaviti gospodin Jazon bele Ljubljane, ali kdo drug; povedal bi, ali je pod rimsko vlado tukaj pošta bila, kakor je dandanes ali Jaski in njeni okolici. Jaskanke! vaše oči se leske taj o sije y kakor rosne kapljici, skoz ktere juterno solnce Da sem samo en dan še v Jaski ostal ) pa bil ne; povedal bi, ali so Tatari, ko jih je osoda na grob- brez pameti se v Zagreb povrnil, kakor muha brez glave. nisko polje drvila, lesèm na obed ali na večerjo došli. Vse to bi radovednim čitateljem povedal, in še vec zega dru- Da je na meni y jaz bi Jaski ime Klobasinec dal y ne zato, ker sem jako okusne klobáse ondi jedel, ampak da bi le sam vedel! Iz praznega soda pa ne dobiš zato, ker ima zares stavbo slično jeterni klobasi. Hiše kapljice, nagni ga, kakor ti drago. Áko bi Jaska svojo namreč stojé v dvojni vrsti, ravno kakor palače v Trstu kroniko imela, kakor jo ima na pr. Radgona y Celje 7 in in te dve vrsti hiš ste na vsakem koncu zašpiljene z nje drage volje imena in let- velikim drogom, ki se mu pravi „mautna šranga". Pred- se tište tri ciganske kolibe in druga mesta, izpisal bi iz nice vseh županov in župnikov , ki so tukaj župano- mestij ni razun ako vali od pamtivéka do nas živih 5 rvi ou tui\a| ťiupouw ixj^oiij ui , i a^juu aivu ui otiotg ui vigauoag auuuc iu take kronike Jaska obcinska ciglana, ki stojé na tako zvaném „Muratovem tudi dati tedaj se nima. Morebiti bi mi znal mezinec kaj pove- bregu u y ko predmestje smatrati mogle. Kako farna pa kaj ko jezika nima. prošlosti jaskanski cerkev iznotra izgleda, ne vém povedati y ker sem se z » silentium." da Kakor so na Kranjskem Tržičani za to na glasu y vic* SO „VSI m i Li j xv L a u j i , va ok XLuajvj „vocvtv v; i , ui»" w ubiuoa o ouaouiiu x « j a> là j v iju uoiavita^ iu vac» ui uta|;i>v/ kovčani da so „podkovanega karfa" vlovili; Višnja- s korobačem přišel, še v cerkev ne bi bila mogla priti. imajo „polža priklenjenega", ravno tako slu- Psi so za lovca, za mesarja in tistega, ki v samoti pre- , za — samostan pa nikakor ne. Grdavš se včasih glih Kranjci da imajo „vsak pol a Kra- svojim tovaršem napotil v bližnji franciškanski samostan Ko na samostansko dvorišče stopiva, naji dva masi. cerberusa s strašnim lajanjem ustavita, in da ni hlapec gorči y da jejo tudi na Hrvaškem poedina mesta zavolj kaj poseb- biva Varaždin zavolj debelega purana, Krapina zavolj celó v cerkev priklati. Samostanska cerkev je mala nega. izvinjene pete tamošnjega sodca, Samobor zavolj ve-likega lonca, Draganié zavolj velikih gumbov itd. y nizka y vlažna in zaduhla, samostan pa visok prostran in zračen y Jaskancih je kdor ne verjame, naj pride pa pogleda. To pravlica, da V srednjem veku so kralji imeli svoje so banove kobile trombentaši. bi se še v marsikterem drugem kraji našlo, da je žup takarje y konjušare itd. stolanositelje, na- nikovo stanovanje lepše kakor Božje. Pri levem stran y da so njih kobile imele po- skem žrtveniku je sveto mašo služil star sivoglav fran sebne trombentaše, tega nam od Herodota počemši še čiškan častitljivega obraza y knjiga ; iz ktere * Je sv. evangelij citai, je bila gotovo še veliko stareja kakor on, morebiti iz časov Habdelića, ko se je tukaj v „slovenskem orsagu" še „slovensko" pisalo. Na cerkvenih stenah so naliskani na četirih voglih štirje evangelisti, ktere samo zato omenjavam, ker imajo tako strašne obraze, da se člověk prepade, ako jih nagloma pogleda. To so podobě za „bau-baue" pa ne za svetnike! Po končani službi Božji sva se namenila iti na kolodvor , pa predaleč se nama je zdelo, in zato sva se raje v premilo nama Jasko povrnila. Železniško društvo je na hrvaškem kolodvore skoro povsod postavilo daleč proč od mest in vasi sred polja, da so bolj „marofom" podobni kakor temu, kar so. Bog ve zakaj? Jaz že ne vidim pamet-nega razloga v takem ravnanji! Se to moram povedati, da tudi Jaska svojega Rotschilda ima, in sicer rojenega Ribničana. Ali ne bi hotel ta slovenske korenine bogataš" kakošen kebarček naši „Matici" darovati? Kaj? — V ostalem je Jaska, kakor vsi enaki trgi, obludjena z ljudmi obojnega spola. Lastovice, kakor drugod, tudi tukaj v jeseni odidejo, da se spomladi zopet povrnejo, in mačke tudi tukaj kakor drugod miši lové. Povedal bora tedaj raje, kako sem živel, in kaj sem doživel. (Konec prihodnjič.) Zgodovinsko berilo« Obrazi iz zgodovine slovanské. Peter véliki, ruski car in osnovatelj sile ruskega carstva. (1672—1725 po Kr.) Na neizmernem prostoru od uralskih bregov pa do reke Visle in od belega do črnega morja, stanuje od nekdaj ruski narod, najsilneji med vsemi slovanskimi plemeni. Velika Rusija, ktera je po vsem svojem prostoru veca od cele Evrope, in ktera v naši dobi hiti za vsemi posvetnimi dogodbami, bila je pred nekoliko sto leti neznana država tako, da je razun trgovcev málokdo va-njo zašel. Tuji vladarji so samo takrat z Rusi v zvezo stopali, kadar jih je sila primorala. Evropski narodi so Ruse tako gledali, kakor mi sedaj Turke, za narod, ki v polodivjosti živi, in ki nima nikake izo-braženosti. Rusija je takrat izključena bila izostale Evrope; pri vsi veličini svojega prostora bila je mala, pri svoji množini, pri svoji notranji sili bila je slaba in neznatna. Bila je plodna, pa neobdelana zemlja. Rusi so bili enaki detetu , čegar stvor je kazal prihodnjega močnega člověka. Rusija je že takrat v sebi skrivala znatne sile , ktere le razvite še niso bile ; ona je še spala, in hranovala je svojo silo, da jo poslej tem bolje in močneje razvije, kadar začne delati. In resnično, ko se je pokazal vladar, ki je bil zmožen , da povzdigne Rusijo na delanje, storila je ona delà, kterim se je svet čudil. Rusi so razvili moč, kteri so se čudili evropski narodi, držé ono, kar pred njihovimi očmi biva, za nekaj neverjetnega. Rusi so imeli prve svoje vladarje iz rodovine Ru-rikove. Ko je vsa ta možka rodovina izmrla, vladali so v Rusii neki goljufi , ki so se izdavali za potomce Rurikove rodovine. Pred 250 leti, okoli 1613. izberó Rusi za svojega cara Mihajla Romanovega, in iz te rodovine je bil do sedaj najveći ruski car Peter Véliki, sin cara Aleksija Mihajloviča, in vnuk cara Mihaela Romanovega. Peter Véliki se je rodil 1672. leta. Njegov oče, car Aleksi Mihajlovic , zapustil je po sebi otroke iz več zakonov, in s tem je med Ruse vsejal seme puntanja in javnega nemira. Po Aleksiju caruje njegov najstareji sin Feodor, ki pa kmali za očetom 1628. leta umrje. Feodor zapusti po sebi slaboumnega. svojega brata Ivana, poredno in za naj višo čast hlepe- nečo in že odrastlo sestro Sofijo, in Petra, kteremu je takrat 10 let bilo. Rusi si izvolijo za cara malega Petra, njegovi materi Natalii pa dajo oblast, da toliko časa vlada državo, da Peter odraste. Sofija je želela, da ona sama dobi vso oblast v roke. Pridobi na svojo stran ruske střelce, ki so takrat bili navadna ruska vojska, in razglasi, da je Natalija dala svojega pastorka Ivana ubiti, samo da svojemu sinu zagotovi carski pre-stol. Razjezeni střelci napadejo carski dvor z orožjem, da osveté Ivanovo smrt, pa še ne mirujejo, ko se Ivan sam pokaže razjezenim střelcem. Střelci so pobili mnogo plemenitnikov in svetovalcev carice Natalije, in Ivana izglasili za cara. Ivan stopi na dvorski balkon, in jecljaje govori zbranim: „Jaz bodem car; al dopustite, da mili moj brat Peter caruje z menoj vred." Střelci privolijo to, razidejo se, in tako se povrne mir v Rusijo. Kmali potem užgé Sofija střelce na nov punt proti Natalii in proti Petru. Oba pobegneta iz Moskve, in skrijeta se v nekem samostanu pred razujzdanimi střelci, ki so dolgo zastonj iskali Petra in njegove matere. Na-zadnje so ju našli klečeča pred oltarjem v samostanski cerkvi. Neki střelec je že potegnil meč, da ga porine v prsi mlađemu caru, pa ga zadrži njegov sovojak rekoč: „Stoj, brate! tu pred oltarjem ne gré krvi pre-livati; saj nama tako ne uide." In tako je bil Peter řešen, ker koj za tem dojdejo carski konjiki, in pun-tarje raztirajo. Střelci se pokesajo za svoje zlo delo, in okoli 3700 jih dojde pred Petra v najveći poniž- nosti. Dva pa dva nesla sta pan, tretji pa sekiro ; mnogi so imeli vrvi okoli vrata, in s tem so hotli pokazati, da so krivi in da zaslužijo, da izgubé glavo. Lzbrali so si izmed sebe vsakega desetega, in obsodili so jih sami na smrt. Vsi so se obhajali in oprostili se s svojimi ženami, otroci in prijatli. Dospěvši pred carski dvor postavili so se v red in klicali: „Krivi smo, za-grešili smo; naj nas car sodi, kakor smo zaslužili." Razun 30 najgrešniših puntarjev so vsi ostali bili po-miloščeni. Tako se je ta punt ulegel, in přešel je brez večega zla za državo. Peter je bil v 15. letu, in takrat se seznáni z nekim Svicarjem, ki se je imenoval Le for. Ta je bil ljublje-nec Petrov in njegov prijatel. Lefor je bil iz Ženeve. Se kot mládenec je bil pobegnil od svojih roditeljev, in přehodivši mnogo zemljá, ustavi se nazadnje v Rusii, in .seznáni se s Petrom« On je lepo govoril in znal je tako živo popisovati običaje evropskih narodov, njihove sole, zavode itd., da si gaje Peter vrlo priljubil, in mnogokrat je vès začuđen poslušal Leforove pripovedke. Enkrat je Lefor pripovedoval, kako je vredjena vojska pri druzih evropskih narodih , in kako se vojaki voj-niško urijo. Peter zaželí videti to vadbo s svojimi očmi, zbere zato 50 mladenčev v nekem selu blizo Moskve, ki se imenuje Preobraženskoje. To malo četo lepo oboroži, in vojake imenuje svoje „potešnime", to je, drugove. Kapetan četini je bil Lefor. Peter sam je bil prost vojak, ker nihče ni mogel postati oficir, ako ni zaslužil. Stevilo teh vojakov se je malo po malo množilo tako, da se vsi že niso mogli v selu zmestiti, ker vsak mlad Rus plemenite krví je želei stopiti v to četo. Ceta ta se je pozneje prelila v rusko gardo. (Dalje prihodnjič.; Iz Gorice. (Britkosti slovensčine) „Umni Gosp." popisuje jih tako-le: V 100 letih, kar se je c. k. kmet. družba začela, ni imela gotovo (v nekem oziru) nobene tako imenitne seje, kakor je bila seja izrednega obcnega zbora 29. maja t. 1. Važna pa je postala ta seja zavoljo vmesnega prepira o neki nepoglavitni zadevi, 211 namrec o novicarju „ Časa poprej se je govorilo po mestu Umnega Gospodarja." Že nekaj bolj po sedlu, kakor po konji. Favetti-a je podpiral da so nekteri iz- dr. Pajer (advokat, deželni odbornik, mestni sťarašina) A., Utt ov uv/o-uwa M.ÍA un x. » j v. k ^urwaatj u.uííuiui uuuwium, UiCOLUl SlčWč mestni starešinje in in nekoliko dr. Jona (advokat, mestni starašina) M V řTA T TA 1 1 a H ttaK a il ! a il ACin aH nui n^ť o a r» a v\ a nun vi î a I ! • «v m /] v . : î. nm _ za so se poganjali: vrednik, dr. Tonkli med naših laških someščanov udje kmetijske družbe — razdraženi zavoljo dveh celó „Gospodarja objektivnih in nedolžnih domačih vesti v poslednjem in dr. Doliak (advokat, bivši mestni župan, deželni listu ,,Umnega Gospodarja": vesti namreč o letošnjih odbornik, odbornik kmetijske družbe); predsednik in volitvah za mestno starašinstvo in o Dante-ovi seststo- tajnik sta razlagala, kar je bilo letnici. Vrednik ni mogel tega verjeti, dokler v „Gospodarjevih" za- ni v seji devah treba. Na laški strani je merilo vse na to igtUl^l« t l^UUia lil UlU^^JL l^ga v * J ^L y* VAVIMV1. UA f wvji. vaw t mu ^vwm ^ u u u i. w MUl J V iUVl liV/ V Og UC« U Vy y glavnega odbora 26. u. m. odbornik g. Streinz to reč da bi se „Gospodarju" no vičar, kakor nepriličen in sprožil in predsednika (pa samo zavoljo 1. vesti) prav celó nevařen dodatek, odstrigel, na slovenski strani resno interpelal. Vredniku se ve da ni bilo težko se je trdilo da vrednik ima vsled sklepov občnega opravičiti se. Razložilo se je odborniku-interpelavcu, da zbora tominskega 1863. leto pravico , raznotere novice U. G." ima pravico tudi nekmetijske, zlasti občinske prinašati in da sklepi občnih zborov veljajo kakor pra- dobro vedeli, kam da pri Lahih pes in deželne in sploh mikavne in podučne sestavke in vila. Slovenci smo novice prinašati. Rečeno je bilo pa tudi že v tisti seji, taco moli; oni pa tudi, zakaj da se mi tako trdovratno da se še drugi gospodje pripravljajo, to reč zopet v na novičarja opiramo. O tistih vestih pa, ki so bile občnem zboru (29/s) sprožiti. Kako so se nekteri tište pravi vzrok*) nasvetov, ni nihče besedice zinil. dni pred sejo ústili, ne moremo v tem listu praviti. Dan Debata je bila do konca mirna in spodobna, tudi prvi ura popoldne odbije; mestna dvorana Favetti-ov nasvèt je bil enoglasno sprejet; izvoljeni so se" precej naglo napolnuje, nabralo seje bilo okoli 30, v odsek za posvetovanje zastran prihranjenja stroškov: predsednik Claricini, Favetti, Marušic, dr. Pajer, Streinz. seje pride večidel laških mestnih družnikov (unanja samo 2), Slovenci Njih eksc. gosp. namestnika tržaškega je za- Al, ko je imel priti drugi nasvèt na glasovanje > Je stopal c. k/namestnika tajnik gosp. A. grof Attems; nastal zastran zloženja (formulánja) tega predloga in za-predsednik : Al. žl. Claricini. Razprava se začne stran druzih formalnosti tak vihár, daje bil predsednik brez navadnih govorov. Glavna zadeva na dnevnem prisiljen zbor razpustiti. Kaj pa da se je pred redu je bilo obhajanje družbine stoletnice. Zbor je po- sklepom godilo, kako in o čem da smo se prepirali Si trdil nasvèt glavnega odbora, da za najugodnejši čas (za prihodnje leto) odložila > tuiuiuiou* JLJkJKJL J^V/- Uttivjyvm gv/uiiv/^ i^wuv íu vj vvuli ua oijuu cg j^iu^iiail j OL naj bi se ta slovesnost ne upa „Gospodar" povedati, dokler nima pred očmí sicer uradnega zapisnika, ki AO, IlfcU U^UUUCJ531 ^Zitt pilliuuiljc lOtUj UUlUûiia, div/ďi uuuu^t» íjajjiouiiv^^ ai pa da naj ostane za letos napravljeni program nespre- odbora poprej potrditi. **) se ima pa še le v seji glavnega menj en, iuui «.«i v^, narno pripomoć, da poprosi glavni odbor krat povsod, kjer je bil letos zastonj potrkal. Potem in tudi kar se razstave tiče, veljaven; za de- letulMllÉI se en- Iz Kobarida pri Soči 26. junija je trla silna suša letos j naši Druge kraje Bogu veliki srenji pa je, hvala > prizanesla. Mesec april je bil sicer tudi tukaj je přišel končni račun za leto 1864 na vrsto ; predsed- suh in gorak, pa saj tega nam je bilo tudi treba nik ga je, kolikor je bilo treba, razlagal; zbor ga po-trdi. ---- — — - — - - — b Pri znesku „dohodki od družbinih časnikov" „Atti memorie" in ..Umn. Gosp.") napové družnik Karol je hitreje skopnil debelo nakopičeni sneg 9 da 9 da .Je zmrz- e Na to se začne brati prevdarek za 1865. leto. njena zemlja rodovitnejša postala in so ljudje zaostalo delo na polji opraviti mogli. Res! Lepo je zdaj naše polje, kamor koli se ozreš, naj si bode v poddružnici namenil, kadar pri sv. Lenartu, ali pri sv. treh kraljih, ali pri sv. An-časnikov nekaj dreju ali pri sv. Tomažu. Poslednja poddružnica ti pa 99 da se je 19 vrsto, zastran Favetti (municip. tajnik) pridejo dotični stroški na sprožiti. Najveći izdavek družbin, pravi, stroški za lista (jemlje oba lista skupaj; sicer pa drevja; družba so tiskarni za „Umn. Gosp. a ne nič ne plačuje, temuč Upamo pa, da bodo ponuja najlepši pogled. Tu vidiš velike rajde sadnega škoda, da je že naši umni U KJ začelo pešati, ker je staro. ima še dobiček od njega); kaže s prav primernimi ski in Mlinski (vasi) še veliko in pridni kmetje v Idrij- vec mlađega sadnega izgledi, kako bi se dalo kaj prihraniti in nasvetuje 9 kar drevja po travnikih zasadili; saj dobro vedó, da sadno se oblike (forme) in izdajanja listov tiče, da naj bi se drevje daje obilo živeža, če tudi ni treba vsako leto v zboru zastran tega nič'ne sklepalo, ampak izvolil naj kopati, gnojiti, orati, odgrebati ali prigrebati, pa tudi bi se poseben odsek, kteremu naj bi se ta reč v posvèt to vrli gospodarji dobro spoznajo, da drevje travo brani izročila. Potem je prestopil na zapopadek listov. Laški, bude vročine in suše in da daje naposled obilno lesa pravi, se sploh pravil (štatutov) 9 drži, slovenski pa ki se v Cedadu in Vidmu lahko za lepe denarje prodá. tudi druge vasi Ako se zgodi, cesar se nadjamo, bodo da prestopa njih meje, da prinaša tudi raznotere in celó politiške novice; to pa da ne gré; list da je družbin, posnemale lepi izgled, in potem bo naša dolina gorski r--------- . ----? b ; da se v imenu družbinem izdaja in da družba nima raj se z druzimi, kot s kmetijskimi in obrtnijskimi řečmi pečati ; *) vmes pa našteva vse sestavke in vesti pravice Bog daj ! Iz Brezovice na Primorskem 30. jun. M. K-č. mi je bila locitev od predragega pevskega in mu marsikaj očita ter Res, grenka društva v Barkoli bal sem se da mi nikjer vec ne > poslednjega lista „U. G.", in mu marsikaj očita ter društva v Barkoli; bal sem se, da mi nikjer več ne kaže. v kakošne zadrege in nepriličnosti da bode solnce zadovoljnosti sijalo. Al vendar ni tako. _ O i m i • • • • « i i i • družba lahko zabrede(H) če bo pripuščeno, se v a L v» u \J v / * jjV^ na dalje nekmetijske vesti prinašati; na Gospodarju" Tudi v tej prijazni dolinici je neko rajsko veselje srce moje navdušilo, ko vidim šolsko in drugo mladino, da zadnje podá (2.) nasvèt, da naj bi se posihmal obá lista tako iskreno hrepeni po lepih narodnih in pobožnih družbinih pravil držala. Tù se vname ziva de- pesmicah. Izbudil se je tudi že v naši okolici domo- bata ki je skorej dve uri trpěla. Vrtela se je pa ne rodni duh. Pa kaj se ne bi izbudil; saj se naš gospod KFtMO, y ivi JC OiiUl G J UYC Uli UUC1Č1. Y I Le lit ĎC J C3 |Ji* UO * v ^ ** » ^ ~ —-------,--J--—--O I--- toliko krog predlogov samih na sebi, kot okoli tistih nadžupnik T. Keber vrlo trudi ^ za pravično domačo ugovorov zoper „Gospodarjevega" novičarja in sploh stvar, in njegove besede, bodi si v cerkvi ali drugod 9 okrog tistih razlogov (vzrokov), s kterimi je Favetti vsacemu živo v srce segajo. Pa tudi gosp. baron Ma-2. svoj nasvèt podpiral, z eno besedo: tolklo se je le renci (naš hvalevredni pevec) je lep izgled slavoljubja ) Pravo tako se je godilo „Novicam" 1848. in 1849. leta. ,,Gra-carca" tadanja in tržaški „Llojd" sta tudi tako s polnimi ustmi tožila nas list, čeravno sta dobro vedela, da so „Novice' i že od nekdaj donasale raznotere sestavke. Vred. * Navadni manêver, da „zaječ grmom . V :u i je to povsod, kjer ** nasprotniki ne upajo s tem na dan, cesar bi radi. Radovedni pričakujemo izida te pravo za pravo „iz devete de- žele'4 pritegnj laske rovarije Vred, '218 in nam preskrbel Hvala jima! v ze mnogo pesemskih knjig in glask. „Domač slovenski koledar' , nego drugi koledari Iz Šenčurske fare poleg Kranja 1. julija. C. Marsikteri čitatelj „Novic" je že slišal ali se tudi sam prepričal, da kranjsko mesto ima, sme se istina trditi dajati bil Slovencem kaj več hotel bolj gospodarsk pravilen inzvezdoznansk, deloma namestovati Je hotel Slovencem to, kar drug rodi y 7f Geschàftskalender Ce se Slovenec hoče majo v svojem b največi žitni trg v naši deželi, kajti vsaki pondeljek t ) mu ni zadosti samo znati godove svetnikov in večemu še godovinski y ali in se silno veliko žita navleče, posebno iz tistih rodovitnih spremine lune in dozdevno vreme krajev, ki so se nekdaj „republika" v šaljivem govoru sejme. Kratki zemljopisni, narodop imenovali, namreč iz šenčurske, cerkljanske in velesov- stavki so mu potrebni v koledarji, dokler zemljopis in ske fare, pa tudi iz drugih bližnjih in daljnih vasi. Le zgodovina priprostim bravcem časnikov ništa še dosti škoda, da je vožnja čez Ko kro tolikanj težavna in nevarna. obširno znana. Kaj vedeti o raznih merah, tehtah, de Verjemi mi, ljubi bravec, da le-tá cesta y ki jih tudi ni godno ; ni samo trgovec na tem y da ie vendar cesarska — kajti peljá skoz kokriško dolino v zná take reči, že bravec _ ^ _ A * a ^ a m mm -A % w w h kov take dnosti našo sosedno koroško deželo — je ravno pod kranjskim potřebuje mnogokrat. Razdelitev cesarstva po deželah ijihova velikost, število stanovnikov, razdelitev po y na- mestom taka, da je bolj podobna, da drži v Crno goro, kakor v crni Kranj. Daje to resnično, naj spričujejo rodnosti, po cerkvenih okrajinah itd.: vse to so stvari «mmb^^M|M)HfpflH^PQPVIkVi * JffPH JH , HP marsikteremu učenjaku, ki ga v hudo zadrego spra Hrvaški naslednje okolnosti. Sedanji most je prav v globini za poduk ne samo prostému Slovencu, temuč čez omenjeno reko izpeljan, komaj dober seženj nad vodo. Kjer ima pa Kokra silno globoko strugo, namrec 10 12 se lahko seznjev , se lanso posname , stranéh huda klanca, posebno na desnem bregu je huda da sta na obeh vis, ako in SI ga vprašaš: naj ti pové, kolika v primeri s Kranjsko? koliko je greb manjši memo Ljubljane? itd Teg UH I ■■■■■■■ ^KM | ■ | strmina, in kjer je najveća strmina, je najtesnejša ožina, dan lahko potřebuje, pa nima knjige pri roki, da bi tako, da se ravno ondi dva voza zgrešiti ne moreta. Ce izvedel. To vse so stvari za poduk v djanski potrebi^ y ki Je se se še opomni, da ima le-ta strmec senčno lego pozimi dostikrat z ledom pokrit, se ni čuditi, da uboga živina vedno na krvava kolena pada, ako se še kaka veča nesreća milovanja vredni živinici ne pripetí. Da sirovi voznjači po nesrečni živini neusmiljeno udrihajo, gradiv tedaj vjemajo s podučnim namenom matičinih ki k nj i ledar na stran, izrekamo vošilo , da bi omenjeni Po takem, če tudi slovenska Matica pušča ko yy slo venski koledar" y ki SI e tako praktično vredil svoje hajal zopet po navadni bukvarski poti, kakor jo roté in vragu ponujajo, je nepotrebno pripovedovati. je poprej svojo pot imel ; po 1000 iztisov in še čez se Kolika nevarnost je tukaj za potnike, ki se vozijo, naj pa spričuje žalostna resnica, da letošnji post sta se dva duhovna gospoda ravno v tem klancu mocno poškodo- ga neki poprodal Iz Ljubljane. leto in dan vala y eden si je roko spahnil in zlomil y drugi se po Zahvala za milodare y glavi hudo potolkel, in ako bi urne zdravniške pomočí podeljene ubozim Notranjcem. Ko je preteklo zimo v nekterih okrajih po hudi ne bilo, bil bi častitljiv starček gotovo ob življenje. Ni še čez tri leta, kar se je neki Cerkljanec ravno na tem lanski toči in po zgubi vsacega pridelka silna revščina kteri so pritisnili še požari in živinska kuga z mestu ubil. Ce zdaj še dodamo, kako pogostna je vožnja bila AM VM vv« V» WW w V v vivii.jj J-'w vwvt j v ▼ v u j KJ t I Cm y JUL 1 O \J JJ1 1 LIO LA 111 jyutJUl i 1U Ul f lU^iiM čez Kokro, da vsak pondeljek gre kakih 100 voz čez overami trgovstva, se je bilo treba zares bati, **« ta most, in čez teden sopet 100 voz, nam je res zasta- bodo prizadeti kraji le lakoti zapadli, temuč da bodo vica zakaj se tukaj pošten most, ki je tolikanj nadloge segle še v prihodnje leto, ker ljudje sploh niso potreben, ne naredi? Naj bi živela še za občni blagor imeli semenskega žita. Viditi vse to sem se obrnil do tolikanj vneti Višnar in sloveč mojster Medved, mislimo, prebivavcev kranjske dežele in nje glavnega mesta s da bi bil most nad pecinami kokriškimi že davno vdrugic prošnjo zaupanja polno za pomoc revnim sobratom» dovršen. Pravi kdo: Cesta ta je bila nekdaj kantonska, Prošnja moja bila je vslišana. Od nekdaj znana usmi- zdaj je kameralna. Pravo! torej so dotični vradniki ljenost kranjska in ljubezen njih prebivavcev do domo- dolžni, le-tó veliko potrebo vladi naznaniti, in kjer toli- vine ste se sijajno skazale zopet pri tej priliki. kanj potroši za ceste in železnice, se tudi tukaj ne Nabralo se je milodarov obilo , ki so jih darovali uperala, kjer je potreba tako vpijoča. Tudi čudno se posamni dobrotniki in skupščine iz glavnega mesta in da kak poslanec v deželnem zboru v tej'za- vseh krajev dežele kranjske. Ti pripomočki in pa pre nam devi zdí y nic ne sproži! Naj končamo z le-tim opominom: milostivi darovi preslavne cesarske rodovine so naredili Dokler se bodo ljudjé po tem črnogorskem strmcu vo- da je bilo mogoče, ne samo živeža nakupiti in lakoti v žili, zmirom se bo živina neusmiljeno mučila in zlasti v okom priti, ampak tudi semenskega žita razdeliti, da ledeni zimi bode nevarnost tovaršica vsacega popotnika! so poljedelci imeli s čem obsejati svoje polje. Izpod binarne gore. (O slovenskem koledarji) Jez sam sem bil večkrat v teh ubozih krajih, in sem je bil v odboru slovenske Matice med drugem pomenek, se prepričal, da so se sila potrebni pripomočki koristno Matica izdajala ali ne. Večina odbornikov se porabili; pa sem tudi domů prinesel prepričanje, da ob bi ga je glasila nasproti ; po svoje je utegnila prav imeti. darovanci hvaležnega srca priznavajo velikost njim pode-Vendar iz tega, kar so povedali časniki, je premalo ljene dobrote. Radosten tedaj spolnujem svojo dolžnost govo- ter ponavljam svojo presrcno zahvalo vsem dobrotni jasno, ali so bili vsi vzroki zadosti přetřeseni, ki rijo za izdajo prav tacega koledarja, kakoršnega se je doslej kazal „domač slovenski koledar" kom y ki so se udeležili nabire, prečastitljivemu knezo- ves na- JV N^vw.^j JJUUIUHV; ûui^uai , veo ua- ©tWUlJJ 31VU IJU pi CUaoilUjl V im uuuuvuittuuij ai. u sprotni ugovor se je shajal v besedo, da bi potem letos jam in vsem skupsčinam in društvom, ki so s škofijstvu in prečastitljivim duhovnikom, c. kr. uradni ■■ mmi ^^MjjUÁHM^H svojo dva slovenska koledarja izhajala, ker tudi društvo delavnostjo bistveno pripomogli k nabiranju, gospodom cvr MnLro ûxr^i^rrr, ir,rl«ío V> n U « J O O ~ „ 1 ~„J_________ 1* UK*___1-------- U í í ~ kîl ^^l^lî^««^^ sv. Mohora svojega izdaja.*) Pa kaj ta beseda? Doslej udom onega ljubljanskega odbora, ki je bil poklican od ^in sta že kacih šest let mirno skupaj bivala „domač sloven- c. kr. deželnega predsedstva v pomoc Notranjcem ski koledar" in „koledarček društva sv. Mohora", lahko kteri me je radovoljno podpiral s svojim razumnim pri sta skupaj bivala, ker je vsakteri drugačen imen imel. zadetjem pri obračanji nabranih milodarov, gospodom —— i i i Ako smo pravo razumeli govore v odboru matičinem, se delata brez tega se dva druga koledarja, kterima naj se matičini umakne Vred udom pomočnega odbora na deželi v krajih revščine> kteri so oskrbovali razdelitev rned posamne, kakor tudi vrednikom ali lastnikom tukajšnih časnikov, kteri so 219 sami nabire napravili in so dotična oznanila brez pla- v Salend 1 veseljem pa tudi izrekujem trdno rajo biti lep £ila natiskovali. upanje, da bo kranjska dežela z hvaležnim srcem vedno umorj to. da y od mora se spominjala dokaza vnovič dobljene očetovske ljubezni saj vsak prodaj Nr. 195. Kokoni pa mo dnjegi stati) p r v e g do porok biti (dobe ) če kak neumorjen metulj izleze iz mešička Njih Veličanstva in velikodušja in srčne dobrote pre- da vse oskruni s grdim blatom in da taki kokoni zgu ) slavne cesarske rodovine. Danes izrečem, da je na znanje račun zastran denarja, kar se ga je bilo končana ta nabira, in dajem bij vrednost svojo. Kdor tedaj kokone umori, naj po morjene na suhem kraji razgrne, da niso preveč na kupi da posuse, pa ne sparijo Tudi za vsako prihodnje leto se je ponudil ome stavkom, da z dokazi poverjeni in po redu pregledani njeni fabrikant kupovati umorjene kokone za svojo pre nabralo, in reči, kar se jih je bilo nakupilo, s tem pri- izvirni račun leži v moji predsedniški pisarnici vsakdo pregledati more. y da ga Vsled tega računa je ostal prebitek, ki se še do- sviloreja, kteri je polož dilnico, dokler se na Kranjskem ne osnujej predilnice, ki se bojo gotovo osnovale, ko se prav take v ze po vseh krajih obila se zdaj ni porabil, in ta prebitek (ostanek) se bo po na- podslomba. Dostavljamo pa v varnost prodaj svetovanji pomočnega odbora zacasno obrnil koristno, to, da tisti svilorejci, kteri hočejo svoje kokone po naši tako, da se bodo deloma nakupila državna dolžna pisma, kmetijski družbi prodati dunajski fabriki, naj umorjene večidel pa se vložil v tukajšno hranilnico y in se bode y kokone o bdržé 4 5 ted vestno spolnovaje namen, za kterega je izročen bil, po bi in potem naj je pošljejo v Ljubljano kmetijski družbi, da med nasvetu odborovém porabil v polajšavo hudih nasled- potoma iz Kra nj skega na Dunaj ne trpij ni- kov y sci ni. kterih se je gotovo še bati po tako obširni rev- kak Izkazek zastran tega prebitka se bode naznanil ako kod jih fabrika y y v svojem času. ker se Računski izpisek. lorejcem lahko, da bi svojega pridelka ne sicer so lastniki sami na škodi gla. Toliko počakati pa je svi- jim Prejemki. Do 18. junija z Najvišimi milodari dej d aj pečali, kak ni bat če tudi pozneje pri z vred 17.675 gold. 82% kr. njirn. S v i 1 o r e j gre letos prav po sreči v naši de II. Stroški. gánov turšice 2860 gold.; Za nakup živeža: za 1109 va- za 110 centov moke 429 gold.; za 75 vagánov fižola 300 gold.; za solí 49 gold. 45 kr. gold. 20 kr., skupaj 3762 gold. 65 kr. za 6 centov cente 14 lib. slánine 124 želi. Vsaki dan dobivamo naznanila popolnoma zdravih in lepih kokonov. Ravnokar smo přejeli iz Trebnega od gospé Gr es ein o ve pismo, da ima kaj lep pridelek od japaneškeg semena ki ga je iz Vratislave do semena Za nakup za 775 vagánov ječmena 1763 gold. 40 kr. ; 735 za 303 vagánov za 968 vagánov ovsa 1548 gold. 80 kr. za jaucoivcga ociucua ^ rvi ga jo i lauoiavv v bila, in pa. od tistega kineškega, ki ga je pred leti cesar Napoleon naravnost iz Kine dobil in od kte rega vagánov ajde 1920 gold. 40 kr., ^^ fižola 1090 gld. 80 kr. ; e) za 11 vagánov prosá 27 gld. 50 kr. 42 kr. y za 2300 centov krompirja za seme 5400 gld. c. kr. kanton- kr. gold.; c. goto vem denarj i: ski gosposki v Ložu za nakup solí kantonski gosposki v Vipavi za nakup turšice 25 gold. ; c. k. kantonski gosposki v Postojni za nakup semen-skega fižola 52 gold.; d) revežem v Ložu znesek, njim pogorelcem v Podkraji tetika njena nekoliko jajčic iz Rima přinesla. Tudi gospod Smola iz Grma (Stauden) poleg Novega mesta je na svojem gradu přidělal okoli 150 funtov popolnoma zdravih in lepih kokonov, ki so se v 34 dne-vih zapredii in ktere priporoča za seme. Tudi kme-tijska družba ima na svojem vrtu prav zdrave in 1 irw n i 1 /I /\ « ^ /\ 1 /% ď% * 1 A V\ ď\ V\ X IT I /M M ď> Il n W 1 A W% C C lep svilce; tako imenovani japaneški „gr au spinner so pa pravi „ zelenci posebno izporočen Sejm ljubljanski gold.; novan y bil slab y 0đ. denarj y kdaj V V ni. „cesnjevec Govej a ime živine m zneski njim posebno izporočeni 115 gold. 35l/2 kr. za vožnino in stroške pri vožnji 589 gold. 24 kr. y ft y prav lepe so prignali sila veliko tudi ni bilo kup Cjjvj ou |JilgUdll Dlia VC11IVU J «j. uum ui unu ftu^ ker ni ne Laha ne druzega kupca bilo. Ubog različni stroški luuiiuui ouvjorvi • gold., oauuaj »v/v ut/ /2 Vsi stroški skupaj tedaj znesó 16.214 gld. 59 ý2 Če se od vseh prejemkov z 17.675 gold. 82% kr. od- poleg hranilnice vidimo vrlo Idričanko, Petrič skupaj 700 gld. 59 % kr. kr. čije, kmet kaj hoče počet še tega spečati ne m d m štejejo vsi stroški z 16.214 gold. 59*/2 kr., ostane 1461 imenu, ktera prodaja tako lične t i s k i Na sejmu po pke (špice), da se res gold. 23 kr. Iz tega prebitka se bo še nakupilo za postojnski ni jih mogla prehvaliti morejo meriti s českimi. Gospá, ktera pozná to blago y vsa Je bila, da Idričanke in senožeški kanton 170 vaganov turšice za živež za tako lepo napredujejo v tem rokodelstvu. Naj bi se jim A A O 1A y\ o tildi ° ^ n 1 niíli ti*nrl in nm ! 442 gold. Pravi denarni prebitek potem še ostane z 1010 gold. 23 kr., ki se bo koristno obrnil. pa plaçai ijih trud in um Zavoljo velicih poprav deželnega šolskeg i po slopja, ki se ne dajo več odlagati v tej podrtii, se kon C. k. deželno predsedstvo za Kranjsko v Ljubljani čaj tukajšnje gimnazijske, realkine in judlsk že 25. junija 1865. meseca Janez baron Schloissnigg c. k. deželni poglavar. boj menda še od r. Iz Ljubljane, fOklic svilorejcemj Laški fabrikant na Dunaji se je ponudil naši kmetijski družbi, da umor- jene kokone (židne mešičke) dobre sorte kupuje po 15. dan prihodnjega prie novembra meseca. — „Glasnik" naznanja prijetno novico, da je slovensko „berílo za 8. gimnazijski razred" že na-tisnj tiki' Ali bode ta knjiga bolj po godi različni kri bo vidělo, kajt o tacih šolskih knjigah so gold. 50 kraje. nov. den. funt., in jo je prosil, ona vzame, kolikor koli ji kdo tacih konkonov na njegov račun. Kmetijska družba se je rada udala tej ponudbi, ker je cena poštena in bo našim svilo- naj prinese, HIV1, oc uu ïm^iu, «.«jvx v, ^«Vi« """ capita tot sententiae" ; vsak učitelj bi svoje hvalil, a drugim bi vendar ne bilo po všeči. taka celó z nemškimi berili, v kterih vendar „quot ajbolj Saj je )dpada rej ce m gotovo dobro uusiu, a&u veju, i^aiu iiiureju svuj — ^.J111 vciiuauetvu jo uuvumu, v*« w». pridelk spečati, kterega niso za seme po viši ceni pro- baron Schloissnigg sprejme in nosi veliko-častniški križ došlo, ako vejo, kam morejo svoj kritika že ustanovljenega jezika Njih Veličanstvo je dovolilo da ces. namestnik dali. Kdor hoče tedaj svoje umorjene kokone po gid. ces. mehikanskega reda Quadalupnega y c. kr. deži komanderni, župan 50 kr. funt prodati, naj je ob svojem času prinese ali poglavarstva svetovavec vitez-B pošlje v pisarnico kmetijske družbe v Ljub- ljubljanski dr. Costa pa vitežki križ istega reda 320 dobil odpust za Ker zadéve o tlaku mestnem s kreditno pod-družnico tržaško še niso dognane, se je včeraj ponoči mestni župan z odbornikom Vrhovcem podal v Trst, tisto veliko kolo da to stvar, brž ko je mogoče, spravi v red. mesece Sp m m denarnim stiskám z Ogrsko in to skupaj je bilo ktero je 41etno čakanje zasukalo na Že nekterikrat smo se radovali v križanski —w -------------- ^—------------------------^uajj ua |J cerkvi izvrstnega petja, ktero srce človeško dviguje dilo toliko drugo pot, da se Avstrija pomore iz zadreg zdaj, da potovanje Njih Veličanstva na Ogrsk Vidi se pravi pobožnosti in za ktero je prečastitemu tukaj- celar u sad je roll ai lath, novi ogrski kan ------'J ~ ~ -------V U , 4-1 Vf T X vrgxon* je zdaj najvažnejša oseba v sovětu cesarjevem, " r----r -----Vv-----\ r J r —. , J > J^ u&cua v »uvetu ues sněmu župniku g. Majhnicu, vrlemu rodoljubu, iskrena ker vse drugo ministerstvo mora takošno biti skrb. Lepo sta mu brez vsega hrupa in krika o tem da se more porazumeti ž njim in sogl na pomoc čitavničini pevovodja gospod Fabjan in pa dino sistemo v Avstrii. Mai lath peljati novo via prištevaj Og tišti ospá Ana Pesjakova, ktera obá ali v samospevih ali stranki, ki se imenuje „staro-konservativna" ali magjar vospevih skazujeta umetnost svojo na čast Božjo. Na ska kteri ~ ' ~ ~ r ~ * ---- — j------------- - -j-----------j ' - --- oiva y j\icji JO uuaiiziciu u čtj u u lj pri ; sv. Petra in Pavla dan je gosp. Fabjan pel neki samo- bil eden izmed očetov oktobersk dualizem najbolj pri srcu Mailath spév, tako veličastno, da je vsa množica zamaknjena prespreviden mož, da bi zahteval Avstrij poslušala, pa tudi gospá Pesjakova se je odlikovala z i----—-—k— ~~ ----— diplome in je na , v«— - —----- j- ------- •— - kampa raaucpijcuu, zaiu se pu pravici misím more, ua lepim glasom svojim. Kakor slišimo, bomo imeli kmali ne bo silil Avstrije na pot dualizma, kteri je nikdar PU » dva zato se po pravici misliti more, da priliko slišati celo sv. maso od te mnogohvaljene skla- osrečiti ne more Več dateljce, ki jo bojo peli čitavničini gospodje pevci To pa je že zdaj gotovo se pa zdaj ne vé, kako bo délai znano in gospodičine pevke. Kako lepoglasno pa je to petje, , znano je mestu in deželi. Mehikancev ne bo več v Ljubljano; prihodnje nabirališče avstrijskih prostovoljcev bode v Pragi, kjer so bliže Hamburga, odkodar odrinejo v Mehiko, in dobivajo veliko kosarno brez plačila. Novo vredništvo vládne „Laib. Zeitg." pod od-stopu dr. Issleibovem ima že celo zgodovino. Ker bivši mm ^ J ^ « U t/ 1 n M/viA f » k *** Z U rv í/\ 1 WMATTfVA^I mi A /I M i I tt A I A 1 k H da tanete dvorni kance \j «v» guiiyvu , ua u o ta u c t c u vu L u l rw a il u a - larii erdeljskainhrvaška, inda po takam se ni magjarske supremacije bati. Za državnega ministra na- kakor se od vseb mesti viteza Schmerling pride strani govori g' na Českem grof Belcredi, zdaj c. kr. deželni bistroumen mož, kteremu srce kakor češki Časniki pravijo, ni preveč priraščeno v ustav februarski, in od kterega si národna ravnopravnost more » Klagenf." ni hotel prevzeti vredništva „Laib. vrednik in tudi neki iz Graca klican gospod ne, je prevzel Levstik; al komaj sta si z založnikom dovršila pogodbo, sta namesti njega bila izvoljena c. k. sodniška avskul-tanta gosp. Zorko in Ledenik. Od si. c. kr. dežel. financ, vodstva smo přejeli sledeče slovensko štev. 489. Razjašnjenje. V 26. listu ,,Novic" od 28. t. m. pod napisom : „Postavile zadeve. O novem kaplanskem davkuu se trdi, da mora duhovni pomoćnik (kaplan), ako je še tisto leto prestavljen, v kterem je namreč pristojbino od svoje prve službe po novi postavi 13. dec. 1862 T. štev. 40 pričakovati dobrega zastopnika Kd bodo drug mini stn še nihče ne vé; vsaki hip se imenuje kdo drug vo najti OUI , a\j Uiuwu »V, »BBttl Ui^ OO ILUCUUjC tv to pa je gotovo, da pravega možá za denarst je največa težava in da se zdaj vse tega, kdo bode vzel to težavno butaro jbolj suce I ipokoli dne t. m. so presvitli cesar iz Išel-a, odkodar so presvitlo cesarico spremili v toplice Kisingeniške, prišli na Dunaj nazaj, in zdaj se utegne vsaki dan izvediti popolni sklep Njih Veličanstva o prihodnjem ministerstvu. Kakor o različnih ministrih, je govorica tudi o več dvornih kancela-rijah in celó o notrajno-avstrijski (za Stajarsko^ Kranjsko in Koroško). Tudi Palacký je bil na Dunaj v posvetovanje poklican. Kakor je iz vsega podob odrajtal od nove službe zopet za tri leta naprej pla- toi nadvladala pravila (principi) oktoberskega diploma Čati (pristojbino). Temu pa ni tako. Po opazki štev. 40. tarife se mora ob preselitvi le takrat pristoj-bina po skali III. plačati, ako nova služba več dohodkov iznese od prejšne, in^samo od Kaj pa mi Slovenci pravimo, kakošna naj bode prihod nja sistema notranjih oprav? trij stavi nad vse , zraven pa Taka, toliko k t m o o p tega, kar več se pristojbina porajta. Ce pa več ne iznese kakor po- 50 nov. kraje, za kolek (štempeij) iznese, državna (autonomije) posamnih dežel, da se ne žali enota ) p z O g ima se prejsna , od vsake pôle odrajtati. C. kr. deželno finančino vodstvo v Ljubljani 30. junija 1865. narodi avstrijskimi pa tudi z mi ostalimi 9 prava ti vn < 9 pa tudi poštovanje zgodovinskeg dnih vlado b pravic 9 birokratizma in dob dniško zdatno pre nar ej pa naj bode ministerstvo 9 kakor „Narod" pravi, dminis t ir kup, jih zadevah pred Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Vse druge novice so přetekli teden se potopile v to, da dobimo novo ministerstvo. Vzemi kakoršen vsem to Pelj trij s ko, in ne velikonemško. Ako se vse 9 bodo narodi zadovolj ni, na milijone se prihrani vsako leto stroškov državnih. davki se sčasoma morejo zmanjšati, in Avstrij stoji zopet na trdnib koli časnik v roko, bral bodeš to, in vsakoršna go- vorica se suce le okoli tega, kar je toliko važno za cesarstvo naše in vsem narodom njegovim. Nenadoma . m. pre- gah, vse drugih, kakor pod centralizmom absolutizma in centralizmom ustavnim. — Zbor deželni v Zagreba 17. dne t. m. odpré nadškof-kardinal Haulik, predsedo- tako se pripoveduje so stopili 26. dne val mu bode véliki župan Kukulj Alek svitli cesar v zbor ministrov, pa jim naznaniti 9 da so kolera pojema dne t. m. je umrlo 184 oseb > izvolili novega ogrskega kancelarja Mail atha Szekely-a namesti bivšega grofa Zichy-a in odpustili stvo biva s živino vred v revnih ilovnatih kolibah tudi erdeljskega dvornega kancelarja Nadazdy-a. In ce-sarjeva pisma istega dne so svetu potrdila to dogodbo. Kmali potem so ministri Schmerling, Mecsery, Lasser, Hein in Plener prosili Njih Veličanstvo, da jih izpu- da v Kairi pa hudo razsaja; pobrala jih je isti dan 214 Pa tudi ni čuda, da je bolezen tako huda; prosto ljud- celd premožnej videz revni vživa mrha 5 ■ # ■; uuvuatiu auuyou, vbw ljudjé stanujejo v tacih brlogih, da so na ker je mesó po 1 gold, funt, prodaja se ia stijo iz službe, kar se je tudi zgodilo proti temu 9 počakajo le toliko dni, dokler ni novo ministerstvo iz-voljeno; ministerstva predsednik nadvojvoda Rainer je Kursi na Dunaji 4. julija. 5 7 metaliki 69 fl. 50 kr. ~ /o--------_ — Narodno posojilo 75 fl. kr. Ažijo srebra 107 fl. 75 kr, Cekini 5 fl. 24 kr. Odg vrednik: Dr. Janei Bleiweis Tiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj