gospodarstvu, saj pomeni ta dan ne samo pričetek gradnje prve resnično moderne slovenske cestne magistrale, marveč je hkrati prelomnica, ko se začenjajo vse intenzivnejši napori za izgradnjo čim sodobnejših cest v naši republiki. Jugoslavija se hitro razvija v industrijsko državo, to pa hkrati pomeni, da si nadaljnjega razmaha gospodarstva sploh ne moremo zamisliti brez sodobnih prometnih zvez oziroma brez modernih cest. Se več, lahko trdimo, da utegnejo slabe, zastarele in neprimerne ceste občutno zavreti naš gospodarski razvoj. Zato je treba cestnemu omrežju in njegovi hitri modernizaciji posvetiti vso pozornost. Po drugi strani pa imamo nič koliko primerov iz tujine in tudi iz Jugoslavije ter Slovenije, da so modernizirane ceste močno pospešile razvoj gospodarstva, predvsem industrije, turizma, kmetijstva, gostinstva in drugih panog. Najboljši dokaz imamo v Dolenjski, ki je bila dolga povojna leta kar nekako »skrita za hrbtom« in ji je šele cesta »Bratstva in enotnosti (magistrala Zagreb —Ljubljana) omogočila hiter vzpon.
Sicer pa si oglejmo še nekaj dejstev, ki sama po sebi dovolj zgovorno terjajo čim hitrejšo gradnjo modernih avtomobilskih cest v Sloveniji:
• — V Sloveniji so ceste povprečno obremenjene že s 7000 vozili dnevno, to pa je že tri četrtine prometne gostote, ki terja gradnjo štiripasovnih cest in povsod v razvitih deželah pri gostoti lCtOOO vozil že gradijo štiripasovnice.
e — Lani je šlo čez slovenske državne meje več kot 25 milijonov vozil in 72 milijonov potnikov,
e— Cez obmejne prehode v Sloveniji je šlo lani več kot 95 odstotkov vsega cestnega prometa, kar dokazuje, da je Slovenija vrata v Jugoslavijo,
e — Bodoče hitre štiripasovne ceste v SRS (skupna dolžina 622 km) potekajo v sedanjih trasah skozi 127 naselij, več kot 53 odst. vozišč je preozkih, vrh tega pa imajo še 570 prestrmih zavojev in 210 prestrmih vzponov.
e — Na sedanjem slovenskem cestnem križu je na dolžini 41 odst. zgornji ustroj prešibek že za sedanji cestni promet.
Nadaljevanje na 4. strani
Prva mina na hibi cesti
Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Stane Kavčič je v petek, 22. maja, sprožil pri Postojni prvo mino in tako uradno odprl dela na trasi modeme štiripasovne ceste med Vrhniko in Postojno. — Na slavnosti je v imenu graditeljev govoril tudi naš direktor inž. Hugo Keržan

Približno poldrugi kilometer od glavnega trga v Postojni so se na pašnikih in njivah v petek, 22. maja opoldne, zbrali vodilni predstavniki našega družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Nekaj minut pred poldnem je predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič pritisnil na sprožilec in s tem sprožil na trasi bodoče hitre ceste prvo mino. Tako so se na tej slovesnosti simbolično začela dela pri gradnji prvega odseka hitre ceste med Vrhniko in Postojno, ki mora biti dograjen in usposobljen za promet do 1. novembra 1972. Končno, po dolgih letih pričakovanj in priprav, jc slednjič vendarle napočil trenutek, ko v naši republiki pričenjamo graditi prvo »pravo« sodobno avtomobilsko cesto s štirimi voznimi pasovi.
Inž. Hugo Keržan govori v imenu graditeljev hitre ceste ob slavnostnem začetku del na trasi Postojna—Vrhnika
Tudi grdo deževno vreme in hud, mrzel veter, ki je zoprno gnal sem in tja deževne kaplje, ni mogel pregnati slovesnega vzdušja ob simboličnem začetku del, čeprav se je na trasi zbral le razmeroma ozek krog povabljenih predstavnikov številnih organizacij, vsega skupaj morda ko-kakšnih 200 ljudi.
Pred mikrofon je prvi stopil direktor republiškega cestnega sklada SRS ing. Lojze Blenkuš in med zbranimi gosti zlasti toplo pozdravil predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča, predsednika republiškega zbora skupščine SRS Mirana Goslarja, predsednika zveze sindikatov Slovenije Toneta Kropuška, generalpolkovnika Franca Poglajna, predstavnico Centralnega komiteja Danico Jurkovič, več članov republiškega izvršnega sveta, predstavnike občinskih skupščin, družbe-
Plan za leto 1970 je sprejet
Novoizvoljeni delavski svet podjetja je na svoji 1. seji dne 12. maja t. L obravnaval in sprejel gospodarski načrt podjetja ze leto 1970,
Iz obrazložitve je razvidno, da je morala komisija DS, ko je določala osnove in izhodišča, na katerih naj bi temeljil letošnji gospodarski načrt, upoštevati oziroma računati z obveznostmi, ki jih letno nalagajo Podjetju samoupravni sporazumi v gradbeništvu. K le-tem smo pristopili ob koncu preteklega leta. S podpisom navedenih samoupravnih dogovorov smo namreč prevzeli nase veliko, ne le moralno, marveč tudi materialno odgovornost, ker bo treba njih določila v praksi tudi izvajati. Gre za vrsto obveznosti, od katerih Pa sta vsekakor najpomembnejši tisti, ki se tičeta izplačevanja osebnih dohodkov po predpisanih startnih osnovah in formiranja predpisanih skladov v delovni organizaciji.
Analitsko-planska služba je izračunala, da bi morali letos, če hočemo zadostiti obveznostim iz samouprav- ; nih sporazumov, povečati čisti dohodek na uro za ca. 14 % ali, drugače povedano, od lanskih 9,56 na 10,88 din s tem, da bi znašalo to povečanje pri gradbenih enotah 16 %, pri obratih pa vsaj 7 °/o.
S povečanjem čistega dohodka, kot ga nakazuje analitsko-planska služba, in s sprejetjem nekoliko spre-. menjenih delitvenih meril (v korist OD), bi se povečali osebni dohodki
delavcev na uro poprečno v podjetju za 18 S 6/o, ali od lanskih 7,66 na 9,07 din, hkrati pa znižali skladi na uro od lanskih 1,90 na 1,80 din ali za ca 5 ”/o. S tako povečanimi sredstvi za osebne dohodke bi bili sposobni izplačevati delavcem osebne dohodke Po predpisanih startnih osnovah z
vsemi pripadajočimi dodatki in vsaj s približno enakim gibljivim delom, kot smo ga izplačali v preteklem
Pred 25 leti je na pobudo mladincev iz Kragujevca prvič odšla na pot Titova štafeta in nosila našemu dragemu maršalu Titu prvi mladinski pozdrav za njegov rojstni dan.
Tudi danes, kot v maju 1945, je to velika slovesnost za vse jugoslovanske narode. Rojstni dan tovariša Tita je hkrati tudi praznik naše mladine.
Ko bo letos mladina iz Skopja izročila maršalu Titu pozdrav mladine iz vse Jugoslavije in mu zaželela še mnoga zdravih in srečnih let, se tej čestitki pridružuje tudi celotni kolektiv Gradisa in kliče: »Dragi tovariš Tito, še na mnoga letal«
nih, političnih, gospodarskih in strokovnih organizacij. Nato je iing. Blenkuš poudaril, da je 22. maj 1970 pomemben mejnik v našem cestnem
letu. Po drugi strani pa bi izpolnili svojo obveznost do skladov.
Tako je komisija tudi predlagala, delavski svet pa sprejel. Gospodarski načrt podjetja torej predvideva, kot je to razvidno iz spodnje tabele, da se bo v primerjavi z lanskim letom povečala letos:
Nadaljevanje na 4. strani
SNEMAMO NOV FILM »GRADIS« SKOZI 25 LET
Na svečani proslovai ob 25-letnici podjetja bomo prvič zavrteli dokumentarni barvni .film »Gradis skozi 25 let«.
Snemanje filma je prevzel »Unikal« studio Ljubljana,
Kratka vsebina:	Film se
začne v Portorožu. Nato se v zaporedju nanizajo nekateri najznačilnejši posnetki iz petindvajsetletnega dela.
Obiskali bomo vsa gradbišča in posneli večje objekte, ki smo jih v tem času zgradili.
Poleg tega obveščamo člane kolektiva, da ima center za izobraževanje že posnete 4 minutne 30 m filme, in sicer:
— Most na Muri »Veržej«,
— Gradnja montažne hale v Mariboru,
— Potovanja vajencev v CSSR,
—	vzgoja vajencev,
—	ter nekaj krajših dokumentarnih filmov, Vse navedene filme lahko prikazujemo po vseli poslovnih enotah.
tlktuae.no I Komunisti Gradisa o svojem delu
Delavski svet je razpravljal
Dne 12. maja je 'bila prva seja na novo izvoljenega delavskega sveta podjetja. Kateri člani delavne skupnosti so bili izvoljeni na volitvah 24. aprila letos, smo objavili že v prejšnji številki Gradisovega vestnika.
Po sprejemu poročila volilne komisije o izidu volitev, je delavski svet potrdil mandat novoizvoljenih članov; izvolil je zapisnikarja (Nušo Piškur) in dva overovatelja zapisnika (Iva Lebna in Janka Koširja).
Delo organov upravljanja in njihove pristojnosti so določene v statutu podjetja. Za podroben postopek, kako bodo delali posamezni organi upravljanja v podjetju, kako se izvedejo volitve kolektivnih in individualnih izvršnih organov ter način vodenja sej in drugih opravil, ki jih morajo ti organi opraviti, je delavski svet sprejel poseben poslovnik. K osnutku poslovnika, o katerem so razpravljali v vseh enotah, je sprejel delavski svet dopolnitev, da naj se predsednikom kolektivnih izvršilnih organov priznava enkratna letna nagrada v višini 100.— N din. Nato je delavski svet volil predsednika delavskega sveta podjetja in njegovega namestnika. Za predsednika je bil izvoljen tov. Saša Škulj, dipl. gradb. inženir, za namestnika pa tov. Oton Roškar, gradbeni tehnik.
Po našem statutu izvoli delavski svet vsake štiri leta kolektivne izvršilne organe, ki so: odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka, odbor za investicije, odbor za varstvo pri delu, upravni odbor centra za izobraževanje, odbor za standard in rekreacijo, odbor za informacije, odbor za razvoj in organizacijo, notranja arbitraža in komisija za narodno obrambo.
Po statutu dajejo kolektivni izvršilni organi svoje predloge delavskemu svetu za zadeve s področja, za katerega so izvoljeni, skrbijo za izpolnjevanje sklepov in smernic delavskega sveta in sklepajo tudi samostojno o tistih vprašanjih, za katera so pooblaščeni po statutu. Navedeni izvršilni organi so neposredno odgovorni za svoje delo delavskemu svetu. Kvaliteta dela v teh organih in s tem tudi uspešnost delovanja delavskega sveta bo v veliki meri odvisna od prizadevnosti in pripravljenosti za delo posameznih članov. Da bo izbor članov v kolektivne izvršilne organe čimbolj demokratičen, je delavski svet izvolil posebno kandidacijsko komisijo za predlaganje kandidatov za člane izvršilnih organov. Te bo izvolil delavski svet na naslednji seji. Prav tako bo na naslednji seji izvolil tudi individualne izvršilne organe, ki so tako določeni s statutom, po postopku, kakor je predviden v poslovniku o delu organov upravljanja v podjetju.
Delavski svet je obravnaval predlog gospodarskega načrta za leto 1970. Predlog je sestavila komisija za načrtovanje in je rezultat obširnih razprav v enotah podjetja ter usklajevanja, ki ga je izvedla komisija skupno s strokovnimi službami. Delavski svet je sprejel gospodarski načrt, po katerem se predvideva za 29 % večja skupna vrednost proizvodnje kot lani, dohodek bo večji za 21,5 %, sredstva za osebne dohodke za 26 % višje kot lani. Gospodarski načrt določa tudi merila delitve dohodka na osebne dohodke, na skupne sklade ter na sklade, s katerimi bodo enote samostojno razpolagale ob doseganju planskih proporcev.
Načrt v celoti upošteva samoupravni sporazum v gradbeništvu glede delitve dohodka in osebnih dohodkov ter zagotavlja tolikšna sredstva za osebne dohodke in sklade, ki jih zahtevajo določila omenjenega sporazuma ob polni izpolnitvi načrtanih nalog. Po podatkih o rezultatu poslovanja za prve mesece letošnjega leta lahko vidimo, da predvidevanja uresničujemo ter celo presegamo.
Na programu seje delavskega sveta je bila tudi obravnava o osnutku pravilnika o podelitvi spominskih daril za člane kolektiva, ki so pri podjetju 10, 15, 20 ali 25 let, za tiste, ki dopolnijo 50 ali 60 let starosti, in za tiste, ki odidejo v pokoj, Po osnutku pravilnika, ki je bil skoraj mesec dni v obravnavi, je predvideno, da prejme delavec, ki je bil nepretrgoma pri podjetju 10 let, nalivno pero in svinčnik, za 15 let pri podjetju — zapestno uro, za 20 let — zlato plaketo in za 25 let nepretrgane delovne dobe pri podjetju — zlato značko ter 2000 dinarjev v gotovini. Za dopolnjenih 50 let starosti je po osnutku pravilnika predvideno darilo v višini 500 din, za dopolnjenih 60 let starosti pa darilo v višini 800 din. Ob odhodu v pokoj bo vsak prejel enomesečni osebni zaslužek, izračunan od osnove, ki jo je imel delavec na delovnem mestu pred odhodom v pokoj.
V obeh primerih pa je pogoj, da je bil delavec vsaj pet let že pri podjetju.
Prav tako so tudi določili, kaj se šteje za neprekinjeno delovno dobo, in da je 4. oktober dan, od katerega se računajo leta zaposlitve.
Iz razprave, ki je bila o tem osnutku v enotah podjetja, so bili dani spreminjevalni predlogi. Večina se je odločila, naj bi namesto spominskih daril (nalivno pero, ure, zlata plaketa) določili denarno nagrado, Delavski svet je sklenil, naj se pravilnik spremeni tako, da bo v njem določeno, da prejme član kolektiva za 10-letno dobo pri podjetju zapestno uro, za 15 let 1000 din, za 20 let 1500 din in za 25 let 2000 din. Dokončno spremenjen pravilnik bo sprejel delavski svet na naslednji seji.
Naše podjetje je član združenja »Smelt«. Ugotovilo se je, da članstvo ne daje pričakovanih rezultatov in je zato delavski svet sklenil, da izstopimo iz članstva.
Posebna razprava je bila posvečena delom na avtocesti in situaciji v zvezi z obveznostmi podjetja »Tehnogradnje«, ki jih ima pri teh prevzetih delih v okviru GAST. Po podrobni obrazložitvi stanja v zvezi s kadri in našimi zadolžitvami po pogodbi za prevzeta dela na avto cesti je delavski svet sklenil, da bo ustanovil posebno enoto za izvajanje tistih del na avto cesti, ki jih je prevzelo podjetje »Tehnogradnje« in za katero bo preskrbelo to podjetje potrebni kader, stroje in opremo. Enota bi se formirala na enaki podlagi in z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot obstoječe enote v našem podjetju. Strokovne službe bodo po teh smernicah sestavile vse podrobnosti, ki jih zahteva statut za ustanovitev enote v sestavi podjetja.
Pojavile so se nevšečnosti za naš počitniški dom v Poreču v zvezi z urbanističnim načrtom za področje, kjer stoji naš dom. Po načrtu nam bo namreč odvzet precejšen del vrta do plaže, ker nameravajo na tem zemljišču graditi hotelske objekte. Glede na to, da bo s tem izgubil dom veliko na ugodnosti in glede dostopa do morja, je delavski svet sklenil sporočiti občini Poreč, da naj da tudi našemu podjetju drugo ustrezno lokacijo na komunalno urejenem zemljišču ali pa, da se reši hkrati z odkupom vrta tudi zgradba našega počitniškega doma. O tem bodo razgovori še tekli.
Končno je delavski svet sprejel še sklep o prenosu dela zemljišča v Škofji Loki na tamkajšnjo lesno industrijsko šolo, imenoval novega upravnika za počitniški dom v Ankaranu, ki bo tov. Jože Bitenc.
Pol dil je tudi končne obračune del v Avstriji, ki smo jih izvedli 6 firmo »Universale« — na Dunaju.
Z. R.
Sklepi konference ZKS Gradis, ki je bila 21. aprila letos
Dne 21. aprila 1970 se je v Ljubljani prvič sestal sekretariat stalne konference ZK G1P »Gradis« in na osnovi Gradiva in razprave na III. konferenci ZK Gradisa sestavil naslednje sklepe in predloge.
Za uveljavitev samoupravnih pravic in graditev socializma terja od komunistov nadaljnje napore. Komunisti v našem podjetju se morajo hitreje in učinkoviteje uveljaviti kot nosilci in pobudniki vsega novega, boljšega in naprednejšega. Člani ZK v našem podjetju se premalo angažirajo pri samoupravljanju in za učinkovitejšo udeležbo pri odločanju v samoupravnem sistemu. Zastajanje na tem področju bi vsekakor povzročilo zaostajanje pri graditvi odnosov v sistemu samoupravljanja.
Člani ZK so se dolžni izpopolnjevati v svojem znanju na ekonomskem in političnem področju, ne smejo se zapirati vase, v lastno delovno organizacijo in se morajo zavzemati za odprto razpravljanje in razčiščevanje protislovij, ki nastopajo. Zato bodo osnovne or-ganizacie ZK v našem podjetju vnesle v svoje programe dela izpopolnjevanje članov kot redno nalogo.
Nenehna skrb naj bo organizacija zveze komunistov v podjetju, da vključujejo v svoje vrste mlade kadre, da se bodo lahko hitreje vključili na vsa naša področja dela, tako strokovnega kot političnega.
Organizacija Zveze komunistov v podjetju se mora zavzemati za najuspešnejše oblike informiranja vseh članov delovne skupnosti o gospodarjenju, ciljih in poslovni politiki. S. tem se bedo razčiščevala sporna vprašanja in usklajevala s trenutnimi situacijami, ki nastopajo v poslovanju oziroma v gopodarjenju. Pri tem se morajo člani ZK zavzeti za usklajevanje interesov posameznikov oziroma interesov enot kot organizacij združenega dela v naši organizaciji poslovanja podjetja.
Poslovni cilji in poslovna politika so časovno, kakovostno in količinsko naprej določeni rezultati poslovanja podjetja ter principi metod in postopkov, s katerima naj bodo doseženi. Kot poslovni cilj podjetja so bili na konferenci osvojeni cilji, ki jih predvideva perspektivni program razvoja podjetja, za katerega izpolnitev se bodo člani ZK zavzemali in vlagali svoje napore. Člani ZK se morajo zavzemali za medsebojno skladnost v izpopolnjevanju postavljenih ciljev na podlagi utrjevanja sedanje oblike organizacije podjetja in prvzemajo obveznosti, da bodo svoja delovanja prilagodili spremembam, potrebnim za uspešno poslovanje in doseganje ciljev podjetja. Zlasti se mora to odraziti pri občasnih potrebah za izpopolnitev skupnih nalog, ki jih terja položaj in tržna situacija.
Sindikalna organizacija v podjetju je koordinator dela sindikata glede enotnih stališč, ki zadevajo podjetje kot celoto in glede neposrednega reševanja določenih vprašanj, ki zadevajo posameznika ali enote v podjetju. Člani ZK se bodo aktivno vključevali v delo sindikata tako na področju vprašanj zaposlovanja kadrov, strokovnega in družbenopolitičnega izpopolnjevanja in napredovanja, kakor tudi na področju nagrajevanja po delu in dviga standarda delavca ter splošne skrbi za delovnega človeka. Zavzemali se bodo za izpolnjevanje vseh samoupravnih aktov in sporazumov v tej zvezi.
Člani ZK se morajo zavzemati za pravilne,še odnose med člani delovne skupnosti, zlasti v odnosih do mladih kadrov, in pri njihovem vzgajanju ter pri privabljanju strokovnjakov za dajanje predlogov raznih sprememb in izpopolnitev delovnih postopkov ter novitet, kakor tudi za pravilnejše odnose drugih do teh kadrov. Nenehno je treba stremeti za izpopolnitev organizacije poslovanja v posameznih delovnih postopkih in na širših področjih dela.
Glede na dejstvo, da se odvija naše delo oziroma dejavnost podjetja na raznih krajevno oddaljenih področjih, ne sme biti to razlog za neaktivnost članov ZK do problemov, ki se pojavljajo. Zato morajo člani ZK iskati vse možne oblike aktivnega sodelovanja v tistem okolju, kjer delajo.
Člani ZK se morajo zavzemati za uresničevanje gospodarske in družbene reforme, za stabilizacijo gospodarstva in tržnih odnosov. V tej zvezi je naloga ZK, da pri oblikovanju zahtev in sprejemanju sklepov neposredno vplivajo, da ne bodo sklepi v nasprotju s težnjami gospodarske in družbene reforme.
SREČANJE NA GRADBIŠČU
—	Vi ste mi pa zelo znani?
—	Ni mogoče! Jaz sem vaš štipendist-pripravnik!
BREZ BESED
Organizacija ZK v podjetju se bo zavzemala za ob-držanje in izpopolnjevanje sedanjega sistema delitve doseženega dohodka in za uveljavljanje vseh samoupravnih pravic v zvezi z delitvijo.
Člani ZK morajo vplivati na izpopolnjevanje določil, postavljenih v našem statutu in morajo podpirati in pomagati k uspešnemu delovanju v statutu oblikovanih organov upravljanja, kakor tudi neposredno udeležbo posameznika pri upravljanju. Preprečevati morajo tiste vplive, katere v statutu oblikovana oblika ne dopušča. S tem, da so postavljeni okviri in osnove za neposredno udeležbo pri sprejemanju odločitev, še ne moremo trditi, da bodo predvidevanja uresničena. V medsebojnih odnosih moramo stremeti za takšne odnose, kjer izven formalno določenih oblik vpliva Prl odločanju o kolektivnih odločitvah, ne morejo priti do izraza tiste skupine ali posamezniki, ki svoj vpliv izvajajo na neformalni podlagi in si prilaščajo prevladujoč položaj, ki jim ne gre. S tem povzročajo n0" tran.je spore in nerazrešene probleme.
S perspektivnim planom moramo zagotoviti istočasno rast življenjskega standarda članov kolektiva m zagotoviti sredstva, potrebna za gradnjo urejenih stanovanjskih naselij, družinskih stanovanj in za rekreacijo.
Pri oblikovanju smeri razvoja podjetja oziroma dejavnosti naj se upošteva večji delež v skupni proizvodnji pri gradnji stanovanj, dalje pa tudi večji poudarek na razvoju in modernizaciji stalnih obratov v sestavu podjetja ter njihovo izpopolnitev v delovnih pripravah za večanje proizvodnje pri izdelavi opreme in izvajanju storitev, ki služi osnovni dejavnosti podjetja.
— Hej vi! Danes imamo masovni sestanek
V	zvezi z zaposlovanjem in delovanjem zavodov za zaposlovanje, so bile ugotovljene nepravilnosti v tem, da večkrat zavodi povzročajo fluktuacijo zaradi nabiranja delovne sile za delo v inozemstvu. Organizacija ZK mora vplivati na takšno delovanje„ki nam povzroča težke posledice v ekonomskem pogledu.
Konferenca je ugotovila, da je občutno pomanjkanje strokovnih kadrov v podjetju zlasti na tehničnem, razvojnem in komercialnem področju dela. Zato ie potrebno, da se uskladijo programi zaposlovanja in izobraževanja potrebam podjetja. Delovanje članov ZK mora biti v tej zvezi še bolj aktivno.
Nujno morajo člani ZK podpirati težnje za večjo koncentracijo proizvajalnih sil in morajo takšno orientacijo vnašati tudi v odločitve v zvezi z našo poslovno politiko. V sistemu integracij in kooperacij Gradis ne more igrati' pasivne vloge in se morajo člani ZK vključiti v teh razpravah v pozitivnem smislu. Vsaka integracija pa mora bazirati na ekonomski podlagi in na jasnih perspektivah za nadaljnji razvoj podjetja m družbene skupnosti kot celote.
Na konferenci so navzoči člani ZK sklenili, da se osnuje v podjetju stalna konferenca članov ZK s petčlanskim sekretariatom. Izvoljeni so bili naslednji člani stalne konference: Milivoj Aleksič, Franc Škrabelj, Ivan Keršič, Ivan Ciringer. Anton Sampl, Bora Sta-menkovič, Franc Kumer, Vladimir Čelik. Stane Simeonov, Anton Franderajh, Rajko Zupančič. Stane Uhan, Lojze Cepuš, Rudi Koršič, ing. Jože Ločriikav, Tone Zajc, Jože Repše, Anton Gruden, Alojz Zorec, Lado Janžekovič, Rajko Purnat, Valter Masten ing. Veble Mana, Janez Plemelj in Ivan Kralj.
V	petčlanski sekretariat so bili izvoljeni: Rajko Zupančič, Bora Stamenkovič, ing. Jože Ločnikar, Lado Janžekovič in Jože Repše. Za predsednika konference je bil izvoljen Rajko Zupančič.
PRVA SEJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA, — Na prvih dveh slikah sta prizora s te seje na zadnji pa je ujet trenutek, ko dosedanji predsednik delavskega sveta Janez Kuštrin predaja odgovorno funkcijo novemu predsedniku
•*
Težko, odgovorno d
Tik ob stavbi mariborskega »Večera«, med Vetrinjsko in Svetozarev-sko ulico, gradi mariborska enota »Gradisa« novo trgovsko hišo »Merkur«. Izkop temeljev se je začel že lani septembra, računajo pa, da bodo do letošnjega novembra lahko stavbo predali investitorju. Objekt ima približno 9000 kvadratnih metrov koristnih površin, vrednost gradbenih in obrtniških del pa je predvidena na okrog 13,5 milijona dinarjev. Graditelji so doslej v novo stavbo, ki je zdaj zgrajena že približno do dveh tretjin vgradili okrog 5000 kubičnih metrov beton in 350 ton betonskega 'železa. Tako arhitektonske projekte kot tudi statične račune je pripravilo mariborsko podjetje »Komuna-projekt«
Nova stavba ima tloris v obliki črke L, ima pa šest etaž, od teh dve v kleti in štiri nad zemljo. To bo velika in sodobna prodajalna podjetja »Merkur-Jeklotehna«, v kateri bodo kupci lahko dobili vse vrste širokopotrošnega blaga — od raznih živil pa vse do domačih in uvoženih izdelkov kovinske in elektroindustrije. Naši delavci, ki jih je na objektu okrog 80, hitijo od jutra do večera, vmes pa imajo uro odmora za kosilo. Delo lepo napreduje in ni bojazni, da bi prišlo do zamud. Ze nekaj časa delajo v stavbi tudi obrtniki, ki so zidarjem kar za petami. Medtem ko zidarji in tesarji delajo na plošči v prvem nadstropju - gradbišče smo obiskali 19. maja — so obrtniki že eno etažo nižje, torej v pritličju, seveda pa tudi v prvi in drugi etaži pod zemljo. Tako delo hitro napreduje in kmalu bodo na vrhu stavbe že lahko postavili smrečico. Za hitro delo skrbita dva žerjava — Weitz in Liebherr.
V pogovoru z graditelji smo na gradbišču izvedeli, da je bil začetek gradnje tega objekta vsej prej kot enostavna in lahka naloga. Graditelji so morali zelo paziti, da ne bi kakorkoli poškodovali temeljev sosednjih stavb, vrh tega pa so morali tudi podreti osem ali deset starih hiš, ki so stale prej na tem kraju. Tako so se pri izkopu gradbene jame do globine 10 metrov zelo približali temeljem okoliških hiš. Med drugim so morali »Večerov« prizidek celo »obesiti«. To je poseben postopek, pri katerem so teren pod prizidkom najprej injektirali. nato pa obesili nazaj tako, da so ga zasidrali v temeljno ploščo. Računajo, da je samo te vrste »obešanje« prizidka veljajo okrog 10 milijonov starih dinarjev. Vrh tega pa so morali podpreti in zabetonirati tudi temelje drugih sosednjih his. Vsekakor je bila to dokaj težka in odgovorna naloga, ki so jo naši strokovnjaki zadovoljivo rešili. Če ne bi delali tako skrbno in odgovorno, bi se lahko sosednje hiše povesile ali kakorkoli poškodovale, v najhujšem primeru bi lahko prišlo celo do zelo nevarnih poškodb, saj smo delali tudi ob precej starih zgradbah.
Precej zahtevno delo so našim graditeljem naložili tudi strokovnjaki za spomeniško varstvo, ki so postavili pogoj, da se nekateri ostanki starega Maribora ohranijo v novem ambientu. Tako smo morali med gradnjo ohraniti tudi kos starega mariborskega obzidja ob hiši »Večera«, v nov objekt pa se je vklopila tudi fasada hiše številka 22 na Jurčičevi ulici. Zato se trgovska hiša »Merkurja« proti Vetrinjski ulici nekoliko zniža. Hiša s številko 20 je bila popolnoma porušena, pač pa^ so morali v novo stavbo vzidati stari obok. ki je stal v nekdanji hiši s številko 20. Skozi ta obok, ki je postavljen na svojem mestu, bo tudi stranski vhod v novo poslopje »Merkurja«.
Sprejeli si las s šopki cvetja
Letošnje leto — leto zmage in svobode nam bo še dolgo ostalo v spominu, saj je letošnje leto vezano z mnogimi proslavami, ki nam obujajo težke dni, ki smo jih preživeli pod okupatorjem.
Kot vsako leto take so tudi letos bistriški pionirji poslali svojemu pokrovitelju vabilo na proslavo svojega obrednega praznika, v kateri je bilo zajeto tudi praznovanje 1. maja in »Dneva zmage«.
Seveda smo se na prijetno povabilo pionirjev šole »Prežihovega Voranca« radi odzvali, saj nas prav tako zanima, kako učenci napredujejo in kakšni so poprečni uspehi šole.
Kot ponavadi so nas sprejeli s šopki cvetja in dobrodošlico. Nato je sledil lep kulturni program z deklamacijami, petjem in folkloro,
Po programu smo si ogledali še okolico šole, ki vidoma in z vsakim letom postaja lepša in bogatejša.,	•
Kolektiv šole nam je pripravil za tisti dan lep izlet v okolico Prekmurja in moram priznati, da iz leta v leto bolj spoznavam Prekmurje in njegove lepote	. ■
Kosilo smo imeli v Turnišču v zelo okusno opremljenem gostišču, ki ga oskrbuje privatnik Po kosilu smo se odpeljali v Bogojino ter si ogledali znamenito delo Plečnika v izredno bogati arhitekturi bogojinske cerkvice z značilnim stolpom, iz katerega je lep razgled na vse štiri strani Prekmurja.
Po ogledu te lepe umetnosti smo se odpeljali v Martijance — Garda, kjer ie zgrajen nov motel, ki naj privablja tujce v Moravske toplice.
• Zgradba je čudovito opremljena. Ima moderno avtomatsko šeststezno - kegljišče, katerega žal, nisem mogla preizkusiti, ker je bilo takrat tekmo--vanje podzvezne lige. Upam, da bom kdaj imela priložnost vreči po xčrnem asfaltu vsaj nekaj krogel. Restavracija s strežnim osebjem pri-' -jetno vpliva na popotnika, še bolj pa soba, ki je docela v, prekmurmskem stilu, od slamnatega lestenca pa do mize in stolov. Tudi pjli smo iz pravih prekmurskih kupic in maj olik. Postregli so nam z daleč naokrog znano . črno kavo.
Zvečer smo se poslovili od prijetnega bistriškega kolektiva in se odpeljali proti Ljubljani polni novih vtisov naše lepe prekmurske ravnice.
N. P.
■ Naše podjetje se imenuje Gradis
Naše podjetje ima zelo veliko poslovnih stikov z investitorji, dobavitelji, obrtniki, raznimi ustanovami kakor tudi s posamezniki. Dnevno napišemo stotine pisem, računov, obvestil, poročil — in skoraj povsod navedemo tudi ime našega podjetja — Gradis.
Prav sedaj, ko smo sprejeli statut našega podjetja, je prav, da se dogovorimo za enotno pisavo imena našega podjetja;
Poglejmo najprej različne inačice pisave, kot jih doslej uporabljamo: GRADIS »GRADIS«
Gradis »Gradis«
'1

Zgoraj: Na gradbišču Merkurja februarja letos. — Spodaj: Takole pa je danes
/ j


Takole sem jih ujel
enkrat vse s pristavkom GIF, drugič brez njega. Potem pišemo še v drugih sklonih:
»GRADIS«-a,-u; »GRADISA« »Gradis«-a;
»Gradis-a«, »Gradisa«.
Pristavka GIP nismo sklanjali, poznamo pa tudi primere, ko je bilo napisano GlP-a.
Pred časom smo vprašali znanstvenika, univerzitetnega profesorja, doktorja Antona Bajca za mnenje, kako se pravilno piše ime našega podjetja, ki izhaja iz kratice besed gradbena direkcija Slovenije; le-ta je delovala takoj po vojni.
Spomnil nas je na določila 93 c in 97 c Slovenskega pravopisa iz leta 1962 (str. 88, 91) in dejal, da se ime našega podjetja piše pravilno Gradis, Gradisa, brez narekovajev in po možnosti z malimi črkami ter v drugih sklonih brez ločilne črtice za obrazilo.
Za primer navajamo besedi Tomos (str. 1044) in celo Emzen (Mladinska knjiga; str. 1039); pač pa »Iskra« ih »Lev« (hotel) za razliko od iskra in lev,
Pristavek GIP ali pa samo podjetje, bomo v tekstih izpuščali, navedli pa ga bomo bodisi v naslovu ali pa samo enkrat na začetku teksta. Tudi pisava z velikimi črkami naj bo omejena le za n.aslove (na primer glave dopisov).
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pravkar izdala prvo knjigo slovarja slovenskega knjižnega jezika od črke A do črke H.
Prva knjga ima nad 20.000 gesel obrazloženih na 850 straneh. Na strani 744 je med gesli tudi beseda gra-disovec-vca, označena kot beseda iz vsakdanje govorice ljudi, Lahko nam je polaskano, da je pojem člana našega kolektiva že tako znan, da je dobil mesto v slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Pomen besede gradisovec je v slovarju obrazložen takole: kdor je zaposlen pri podjetju Gradis (op.: torej z veliko začetnico, toda z malimi črkami in brez narekovajev); in da-ljej gradisovci (op.: z malo začetnico) so delali s pospešeno naglico.
Namen tega pisanja bi bil izpolnjen, če bi ves naš administartivni in tehnični kader v bodoče že zaradi spoštovanja svojega jezika pravilno uporabljal ime našega podjetja na številnih stikih z našimi sodelavci.
S. U.
v■	Popravek
Pri objavi rezultatov izida volitev v organe samoupravljanja je bil v zadnji številki izpuščen projektivni biro.
Delavski svet v projektivnem biroju sestavljajo vsi člani in volijo samo predsednika. •
Za predsednika je bil na prvi seji izvoljen inž. Vili Vodopivec.
»Gradisov vestnik« Izdah delavski svet podjetja Gradis Uteja ea uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
GRADBIŠČA SOSTANJSKE TERMOELEKTRARNE. — Na prvi sliki vidimo, kakšna je bila sredi maja letos, anc Škrabi in na zadnji 72 m visok stolp sa dvigalo ter 89 m visok Jekleni stolp za kotel
na drugi je pogled na turbinsko mizo (temelje generatorja), na tretj je
Vse teče po piano
Na gradbišču termoelektrarne Šoštanj sredi maja 1970
Bil je lep spomladanski dan. Delavci na velikem gradbišču šo-štanjske termoelektrarne so letos, verjetno prvič, visoko zavihali rokave, nekateri pa celo slekli srajce. Sonce je pripekalo. Se posebno vroče pa je moralo biti monterjem ogromne jeklene konstrukcije, na kateri je montiran ogromen kotel, ki sega do višine 89 metrov. Tudi gradbena dela niso v zaostanku. Končno pa se delo na tem ogromnem objektu sploh ne prekine.
S sektorskim vode jem Vladom Pro-senikom sva se z modernim dvigalom dvignila 90 metrov visoko, odkoder se nama je nudil nadvse zanimiv pogled na celotno gradbišče. Nenavaje-nemu višine je pogled navzdol sko-
raj grozen in v glavi se ti začne kar vrteti.
Veliko smo že napravili, je dejal tovariš Prosenik, kljub temu nas čaka še ogromno dela.
Pod nami je bunkerski del, je za-
čel naštevati. Sestavljen je iz velikih celic, v katerih bo prostora za 2850 ton premoga. Tu smo že gotovi z opaži in armaturo do kote + 40. Predvidoma bomo na vrhu bunkerja do 15. junija.
Na objektu strojnica so 'gotovi temelji (turbinska miza) do kote + 12 ter strojnica do kote + 7. V kotlovnici opažujemo plošče na višini 20,5 metra. Opažujemo jih z Gradis YU nosilci. Ogrodje za kotlovnico montirajo delavci EM HIDROMON-TA2E iz Maribora, izdelala pa ga je »Metalna-« Maribor.
Kotlovski del je dobavila nemška firma »Babcock«, turbinski in elektrotehnični del pa tovarna Simens. Obe podjetji pa imata kooperacijske pogodbe z raznimi jugoslovanskimi podjetji (Metalna, IMP, Litostroj itd.).
Na dejonatu (dejonizacija vode) so postavljeni temelji in stebri za opremo hladilnika. Prav tako so gotovi temelji do kote 0 za bodoči 150-me-trskd dimnik. Temelj je globok 6,5 metra in ima 23 metrov premera. Naj omenimo samo, da je v temelj vgrajeno 1700 m3 betona.
Proti Šoštanju se v bližini starih dveh hladilnikov že dvigajo stebri pršilnih naprav novega 90-metrskega hladilnika.
Precej dela nas še čaka z ureditvijo pobočja, na trafoplatoju pa pripravljamo temelje za portale prosto-zračnega stikališča.
Točno do roka je bil gotov tudi 72 metrov visok stopničasti stolp za dvigalo. Seveda je še vrsta manjših in večjih objektov, ki morajo biti gotovi do določenega roka.
Na gradbišču je zaposlenih od marca dalje 300 delavcev. Delajo v dveh izmenah po 12 ur, torej se delq na gradbišču sploh ne ustavi. Končno pa morajo biti vsa gradbena dela na glavnem pogonskem objektu gotove do konca leta 1970. Zato je
potrebno z delom hiteti in zopet hiteti.
Ob pogledu na Uršljo goro, Smrekovec in' panoramo Šoštanja sva se ' pogovorila še q tem in onem in po nekaj minutah vožnje z dvigalom sva zope pristala na trdih tleh.
L. C.
Sektorski vodja Vlado Prosenik in Ivan Irner
Temelj za 150 metrov visok dimnik je gotov do kote 0
NADALJEVANJA S PRVE STRANI • NADALJEVANJA S PRVE STRANI • NADALJEVANJA S PRVE STRANI • NADALJEVANJA S PRVE
Plan 1970
—	vrednost proizvodnje za . . 29
—	vrednost čiste proizvodnje za 17
—	čisti dohodek za............21
Element
2
I. Absolutne vrednosti
vrednost proizvodnje . . . vrednost čiste proizvodnje . .
čisti dohodek...............
osebni dohodki (100 ”/0) . . .
skladi......................
režija PE ..................
režija podjetja.............
vse ure ....................
efektivne ure ......
ure nadomestil..............
n. Kazalci
vrednost čise proizvodnje
na efektnost................
čisti dohodek na uro . . . osebni dohodek na uro . . .
skladi na uro...............
delež čistega dohodka v vred. čise proizvodnje . .
stopnja režije PE...........
stopnja režije podjetja . . .
— osebni dohodek za			26
— skladi	za		1
— režija poslovnih enot za . .		13
— režija podjeta za			8
ter da se bo povečalo		
— število	vseh ur dohodkov za	6
— število	efektivnih ur za	6
— število	ur nadomestil za . .	6
Izvršitev	Plan	Jug.	
3569	1970	(4:3)	
3	4	5	
354,276.881	457,337.000	129	
289,273.475	339,439.000	117	
89,813.029	108,715.000	121	
71,935.634	90.674.000	126	
17,877 395	18,041.000	100-	-9
40,585.376	145,880.000	113	
12,734 644	13,750.000	108	
9,397.058	10,000.000 106	
8,278.847	8,810.000 106	
1,118.211	1,190.000	106	
34.94	38.53	110
9.56	10.87	114
7.66	9.07	118
1.90	1.80	95
31.0	32.0	_
13.5	13.5		
4.2	3.9	—
Vsa ta povečanja se nanašajo na absolutne vrednosti, povečanja na uro (kazalci) pa so v gospodarskem varstvu predvideni takole:
—	vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro za 10°/»,
—	čisti dohodek na uro za 14 %,
—	osebni dohodek na uro za 18 %.
Nadalje predvideva gospodarski načrt povečanje deleža čistega dohodka v vrednosti čiste proizvodnje od lanskih 31 °/o in znižanje stopnje režije zodjetja od 4,2 % do 3,9 %>.
V letni gospodarski načrt niso zajeta dela, ki jih je naš kolektiv prevzel na avtocesti Vrhnika—Postojna v sklopu GAST.
Letni gospodarski načrt postaja vsako leto bolj pomemben samoupravni akt. V njem ne določamo samo predvidenega obsega in uspeha poslovanja, ampak tudi razna merila delitve, ki bistveno posegajo v ekonomske odnose znotraj kolektiva.
A. Bačar
Hitra cesta
•	— V Sloveniji se je v zadnjih 15 letih povečal promet za 18-krat, imamo pa že tudi toliko avtomobilov, da smo dosegli skoraj polovico evropskega povprečja.
•	— Strokovnjaki računajo, da bo Slovenija dosegla okrog leta 2000 v motorizaciji nivo razvitih evropskih držav, saj bo imel že vsak tretji Slovenec svoje motorno vozilo.
e — Delež investicij v gradnjo novih cest pa se v Sloveniji kljub temu, da modernizacija zelo naglo narašča, postopno zmanjšuje. V vseh
prometnih investicijah je znašal leta 1956 delež cest 54.1 odst., v letu 1987 še 22.1 odst. Sicer pa vsi dobro vemo, da v zadnjih letih v SRS praktično nismo gradili nobene pomembnejše in večje nove ceste.
V nadaljnjem govoru je direktor cestnega sklada SRS ing. Lojze Blen-kuš še poudaril, da se lahko samo z medernimi cestami uspešno vključimo v prostor razvitih evropskih dežel in preprečimo, da bi Slovenija postala prometno izoliran otok. Vrh tega pa lahko uspešen razvoj turizma prvenstveno zagotovijo moderne cestne magistrale. Zato se nikakor ne smemo zadovoljiti samo s skromnim odsekom od Vrhnike do Postojne, marveč je treba napeti vse sile, da bomo s čim krajšimi časovnimi presledki gradili tudi ostale odseke r,a hitri cesti Sentilj-Gorica. To velja zlasti za odsek Postojna-Razdrto ter Hoče-Levec, za katera so že pripravljeni glavni pojekt.i. Inž. Blenkuš je zaključil svoj govor s prepričanjem, da bomo že čez kakšno ieto dni lahko prisostvovali podobni prireditvi na štajerskem kraku Hoče-Levec, ko se bodo začela dela tudi na tem pomembnem odseku hitre ceste Šentilj —Gorica.
Nato je spregovoril še predsednik občine Postojna Milan Fajdiga in orisal v kratkem govoru pomen hitre ceste Setilj—Gorica za razvoj Postojne in okoliških krajev, ki so izrazito turistično področje in zato tem bolj odvisni od modernizacije našega
cestnega omrežja. Zatem je stopil pred mikrofon glavni direktor »Gradisa«, ing. Hugo Keržan, in se v imenu vseh podjetij, ki gradijo prvi odsek hitre ceste Šentilj—Gorica, zahvalil investitorju za zaupanje, ki ga je graditelj izkazal s tem. da jim je poveril gradnjo moderne štiripasovnice. Nato je ing. Keržan obljubil v imenu graditeljev, da bodo vložili v ta objekt vse svoje sposobnosti, izkušnje in znanje, tako da bo prvi odsek hitre ceste med Vrhniko in Postojno ne samo zgrajen res kvalitetno, marveč tudi v predvidenem roku, to je najkasneje do 1. novembra 1972.
Takoj zatem je ing. Blenkuš zaprosil predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča, naj sproži prvo mino na trasi. Predsednik Kavčič je stopil k sprožilni napravi in pritisnil na sprožilec. Takoj nato je ob zavijanju sirene zagrmela eksplozija in nekaj sto metrov vstran je eksplodirala mina.
Medtem ko se še ni razkadil oblak, ki ga je povzročila eksplozija mine, pa so po trasi že zaorali težki buldožerji znamke »Caterpillar« in začeli pred seboj porivati pravcate gore humusa in globljih zemeljskih plasti. Kljub deževnemu in vetrovnemu vremenu je slavnostni začetek del na prvi slovenski hitri cesti pri vseh navzočih vzbudil veselje in vedro vzdušje, saj smo slednjič vendarle dočakali »zeleno luč« na naši moderni cestni magistrali.
P.
V ■
WIR LERNEN DEUTSCH (16. LEKTION) Wir wiederholen »haben« und »sein«.
»HABEN«
Prascns
Ich babe keine Zeit du hast kein Gcld er bat keine Kraft wir haben kcin Brot ihr habt keinen Wein sic haben keine Lust
Periekt
Imperfekt
Ich hatte viel Zeit du hattest wenig Geld er hatte grosse Kratt wir hatten genug Brot ihr hattet etwas Wein sie hatten grosse Lust
Futur
Wir bilden ncue \Vorter:
bei — dabei fiir — dafiir hintcr — dahinter an — daran auf — darauf
mit — damit nach — danach neben — daneben aus — daraus
von — davon in — darim vor — davor zvvisclien — dazwischen iiber — dartiber unter — darunter
(Te besede imenujemo pronominalne prislove, ki jih uporabljamo namesto samostalnika v zvezi s predlogom, toda samo za stvari, nikoli za osebe!) Na primer: Schreibt der Lehrer mit der Feder? .Ta er schreibt damit. Sprechen wir von der Reise? Ja wir sprechen davon. Hier ist ein Tisch, Biicher liegen darauf (namesto »auf dem Tisch«) Med dvema samoglasnikoma stoji črka »r«. Im Zimmer sind Wande und Bil-der hangen daran. Hier ist ein Schrank und ich habe mcine \Vasche d ar in (in dem Schrank). Im Zimmer ist ein Spiegel und cin Miidchen steht davor (vor dem Spiegel). Hier ist mcin Glas, ich trinke Wasser daraus (aus dem Glas).
(Ti pronominalni prislovi napravijo stavek krajši in hitrejši, pa tudi lažji!)
Ich habe eine gutc Idee gehabt du hast einen neuen Plan gehabt er hat grosses Gltick gehabt wir haben einen schonen Tag gehabt
ihr habt eine ruhige Nacht gehabt sie haben einen kalten VVinter gehabt
»SEIN«
Priisens
Ich bin zu Hause du bist im Biiro er ist in der Fabrik vvir sind im Geschaft ihr seid auf der Strasse sie sind auf dem Markt
Perfekt
Ich bin im Theater gevvesen du bist in der Kirche gewesen er ist auf der Post gevvesen wir sind im Garten gevvesen ihr seid auf dem Weg gevvesen sie sind auf dem Schiff gevvesen
Ich werde keine schlcchte Idee haben du vvirst keinen guten Plan haben er wird kein grosses Gltick haben vvir vverden keinen sonnigen Tag haben
ihr werdet keine dunkle Nacht haben sie vverden keinen heissen Sommer haben
Imperfekt
Ich war nicht zu Hause du vvarst nicht im Biiro er war nicht in der Fabrik vvir vvaren nicht im Geschaft ihr wart nicht auf der Strasse sie vvaren nicht auf dem Markt
Futur
Ich vverde im Zimmer sein du vvirst zu Hause sein er vvird auf der Reise sein vvir vverden in Frankfurt sein ihr vverdet am Meer sein sie vverden in der Ktiche sein
Der erste Fali (prvi sklon) auf die Frage: Wer oder Was (kdo ali kaj).
Der
ali kaj).
Der
vierte Fali (četrti sklon) auf die Frage: Wen oder Was (koea erste Fali — der VVerfall, der vierte Fali — der Wenfall.
Der Schtiller grtisst den Lehrer. Der Arzt besucht den Kranken. Der Direktor fragt einen Arbeiter. Der Knabc suchte seinen Freund. Die Mutter hat den Sohn geliebt. Die Tochter vvird den Vater bolen.
VVenfall — mantilich
Der Grossvater raucht die Pfeife.
Die Dame hat die Handtasche gekauft. VVenfall — vveiblich Das Kind vvird die Sprache lernen.
Die Kiichiu kocht das Mittagessen.
Das Lehrmadchen hal das Kleid geholt. VVenfall — sachlich Der Arbeiter vvird das Motorrad kaufen.
Der Maler hat die Bilder gemalt.
Der Schuster vvird meine Schuhe	Wcn|eU _ Mehrzahl
machen
Der Bauer verkaufte seine Schvveine.
VVSrter (besede):
Das Bild von der Wohnung (Wohn- und Arbeitszimmer)
Das Wohnzimmer hat vier VViinde. Die Fenster gehen zur Strasse. Iti der linken Ecke des Wohnzimmcrs steht neben der Ttir das Sofa. In der Mitte der Hintervvand erblickcn vvir den Glasschrank mit schonen Gliisern und Porzellan. An der rechten Wand steht in der Ecke das Klavier mit einer kleinen Stehlampe. Im Vordergrund sehen vvir einen grossen Lehnstuhl mit zvvei kleinen Tischen. Auf dem rechten steht der Radioapparat, auf dem linken Tisch sehen vvir eine Aschenbecher. In der Mitte des IVohnzimmers steht der Speisetisch mit sechs Stiihlen. Auf dem Fussboden in der Mitte des Zimmcrs liegt cin grosser, bunter Teppich.
Im Arbeitszimmer steht der Schreibtisch de-:	aters. Rechts steht
das Telefon oder der Fernsprecher. Darauf (auf dem Telefon) liegt der Htirer und davor (vor dem Horrer) ist eine ScVe be mit zeltn Ziffern. Uamit (mit den Ziffern) vvahle ich die Nummer, »venil ich telcfonicren oder anrufen vvill. Schreibpapier und Briefumsc'-':ige liegen auf dem Schreibtisch. Daneben (neben dem Schreibtisch) sehen vvir Vaters Schreib-niaschine. Hinter dem Schreibtisch steht ein Biic^erschrank.
Die VVohnung hat eine Zentralheizung, die das ganze Haus vvarm niacht. Statt der Ofen befinden sich Heizkiirper oder Radiatoren. In den Heizkorpern fliesst heisses Wasscr. Dieses kommt aus dem Kessel im Keller.
der Briefumschlag — ovitek die Heizung — kurjava statt — namesto der Heizkiirper — radiator der Kessel — kotell das Geschaft — trgovina, trgovsko opravilo
der Bricfbogen — pisemski papir die Rede — govor reden — govoriti der Knopf — gumb der Hebel — vzvod der Redner — govornik der Kranke — bolnik nennen — imenovati das Kleid — obleka der Maler — slikar
vvahlen — izbrati
die Kraft — moč, sila
die Lust — veselje
genug — dovolj
die Idee — ideja
der Plan — načrt
das Gltick — sreča
ruhig — miren
sonning — sončen
der Markt — trg
der Keller — klet
das Porzellan — porcelan
der Vordergrund — ospredje
die Asche — pepel
der Aschenbecher — pepelnik
der Teppich — preproga
der Horer — slušalo
die Scheibe — plošča
i
„Rari bi bil strojnik
Pripeljali so ga v pisarno na gradbišču trgovske hiše »Merkurja« v Mariboru. Mlad fant, zdrav in močan. Stal je sredi pisarne, s čelado na glavi in nekoliko radovedno gledal zdaj tega zdaj onega.
»Rad bi postal strojnik. Stroji me zanimajo«, je povedal med drugim mladi delavec Josip Mihin, doma iz Radovec, kakšnih 7 km od slovensko-hrvaške meje blizu gradu Bori.
»Kako dolgo si v podjetju?«, sem ga vprašal.
»Štiri mesece. Prej sem bil v vojski. Tam sem se izučil za šoferja. V Kraljevu sem bil 4 mesece na tečaju, kjer so me usposobili za šoferja vseh kategorij, razen za avtobuse.«
»In kje zdaj delaš?«
»Kakor je pač. Zdaj tu, zdaj tam. Nekoliko pomagam pri mešalcu, pri silosu ali pri konzolnem dvigalu. »In spet je dodal, da bi ga zelo veselilo delati na stolpnem žerjavu.
-Bomo videli, morda te bomo vzeli v kak leča j«, se je v pogovor vmešal prijatelj Lojze. »Ampak, da veš: če ne boš priden, če se ne boš učtl in če ga boš kaj polomil, boš kap hitro pospravil svoje stvari.«
»Saj vem, da moram biti priden. Tudi v vojski ga nisem smel prav, nič lomiti...«
»Vojska je vojska! Gradis ni voj« slaa«, je odvrnil Lojze in hotel s tem povedati, da v civilnem življenju pač ni mogoče vpeljati takšne discipline, kot jo imajo v vojski.
»Mihin ima tudi očeta pri nas. Ze 15 let dela kot tesar v Gradisu. In sin bo — tako vsaj kaže — kar dovolj resen in priden«, ga je nekdo vzel v zaščito.
»No, če je tvoj oče naš delavec, potem je to kaj drugega«, se ja omehčal Lojze. »Bomo videli, bržko^ ne boš šel jeseni v tečaj. Ampak kljub temu boš moral biti zelo marljiv. Ne boš postal strojnik v enem ali dveh mesecih. Nekaj mesecev se boš učil v tečaju. Potem se boš precej časa priučeval in praktično delal na gradbiščih. Potem boš opravljal izpite in pokazal, česa si se naučil V tečaju in v praksi. In potem boš —■ če se boš izkazal — šel v nadaljnje tečaje.«
»Pa imaš opravljeno osemletko?«, sem spet vprašal mladega delavca.
»Seveda jo imam.«
»Ampak strojnik se mora precej učiti. Veliko mora znati. Ne more biti strojnik vsakdo in kdorkoli. Ali veš to?«
»Vem, seveda vem«, je odvrnil mladi Mihin.
Potem se je poslovil in spet odšel iz pisarne na gradbišče.
Se za novega upravnika navedenega doma imenu tov. Jožeta Bitenca.
H. Delavski svet podjetja daje soglasje k odplačanemu prenosu pravice uporabe na Pare. št, 100/3 gozd In 86/2 v približni izmeri 1350 kvadratnih metrov za znesek 20,00 din za kvadratni meter zemljišča lesno industrijski šoli v Škofji Loki.
15.	Vlogi za dotacijo sindikalnemu odboru Podjetja in športnemu društvu Gradis se bosta obravnavali na prihodnji seji. K Predračunu stroškov sindikalnega odbora Je Priložiti potrebno dokumentacijo.
16.	Na vlogo Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani, da se predlaga za to sodišče sodnika porotnika, ugotavlja delavski svet, da imamo na področju Ljubljane že dva sodnika zorotnika pri raznih sodiščih. Iz navedenega razloga se naše kadre ne bi moglo še dodatneje obremenjevati.
17.	v zvezi s predložitvijo urbanističnega Plana skupščine občine Poreč za postavitev hotelskega objekta na vrtu počitniškega doma v Poreču sklene delavski svet, da se istočasno z odkupom zemljišča reši vprašanje odkupa zgradbe in ostalih objektov na Predmetnem zemljišču, ali pa, da občina Pore nudi našemu podjetju v ameno za to zemljišče novo lokacijo za novo stavbo na komunalno urejenem zemljšču na področju Poreča.
18.	Na podlagi 28. in 70. člena statuta GIP »Gradis« sklene delavski svet podjetja, da se lahko ustanovi posebna enota v sestavi Podjetja za izvajanje listih del pri avtocesti Vrhnika—Postojna, katera bi morala v okviru GAST opraviti podjetje »Tehnogradnje«. Enota se formira z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih imajo tudi ostale poslovne enote v sestavu Gradisa. Kadre, stroje in drugo opremo bo preskrbelo podjetje »Tehnogradnje* s tem, da sprejme kadre Gip »Gradis« v delovno razmerje.
Strokovne službe so dolžne pripraviti vse Potrebno za formiranje enote po gornjih smernicah in po določilih 29. do 35. člena našega statuta.
Overovatelja:
Ivo Leben
Janko Košir
Predsednik DS podjetja: ing. Saša Škulj
Važnejši skleni organov upravljalna poslovnih e ol
H Gradbišče Koper — 35 seja delavskega sveta:
—	S tajnim glasovanjem so izvolili za predsednika delavskega sveta poslovne enote tov. Niko Malalan, za namestnika predsednika pa Jožeta Ferfolja.
—	V odbor za pripravo predlogov in organizacije volitev v komisije, ki so predpisane po novem statutu GIP »Gradis«, so izvolili:
Marija Mrak Anton Franderajh Nika Malalan Jože Žabkar Alojz Lovšin Marjan Golc
—	V odbor, ki bo organiziral volitve v komisije, pa:
Vlado Umek
Sonja Orlovič
Ivan Zore
g Gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem — 1. redna seja delavskega sveta:
—	Za predsednika delavskega sveta poslovne enote Ravne na Koroškem so soglasno izvolili Karla Ficka, za namestnika pa Ivana Hrvatskega.
—	Izvoljena je bila kandidacijska komisija za predlaganje kandidatov v izvršilne organe delavskega sveta poslovne enote in sicer:
Marjan Berčič Anton Sampl Karel Ficko Feliks Kvar Anton Zaletelj Ivan Grabner
— Ob izplačilu osebnih dohodkov za meseo maj 1970 so razdelili 20 o/, gibljivega dela.
g| Strojno prometni obrat Ljubljana — IV. seja sveta samostojne obračunske enote:
— DS je imenoval komisijo, ki bo pripravila predlog za bolše stimuliranje šoferjev po delu.
V komisijo se imenujejo:
Oto Trobentar Božidar Zevnik Emil Pečar Ludvik Uršič Anton Stanonik Franc Jerkič
— Potrdi se plan investicijskih popravil. Za generalna popravila je planiranih 2.499.900.00 din sredstev. Za srednje popravilo je planiranih 870.000.00 din sredstev, tako da znašajo skupni plani denarnih sredstev
za 4.439 009 00 din
Sklad skupne uporabe so razdelili:
din
1.	Dotacija sindikalni podružnici	45.500,00
2.	K — 15 za leto. 1970	55.000,00
3.	Prispevek 8 •/#	2.000,00
4.	Velesejem	1.000,00
5.	Podpora članom	20.000,00
6.	Darila 50 in 60 letnikom	10.000,00
7.	Za gradnjo samskega doma	25.000,00
8.	Prenos za stanovanjska sredstva	85.000.00
9.	Razno (venci itd.)	5.000,00
Skupaj 248.500,00
—	Plan proizvodnje za leto 1970 je določen na 22.000,00 v letu 1970 se bodo Iz poslovnega sklada za investicije in osnovna siedstva nabavila naslednja osnovna sredstva:
H. Kvartal:
—	Avto »Furgon« 1600 super B IMV za po-kretno servisno dejavnost za žerjave
—	2 kom zračne mazalice za mazanje kamionov in strojev
—	1 kom ročni električni stroj za rezanje žičnih vrvi
—	1 kom verižno dvigalo 500 kg
—	1 kom loščilec za parket
III. kvartal
—	vrtalni stroj kotni do 0 10
—	vrtalni stroj do 0 13 za žerjavno progo
—	6 kom hidravlične dvigalke 5, 10, 15 ton
—	računski strojs 4 operacijami
—	stroj za rezanje profilov na avtoplaščih
IV kvartal:
—	dinamometer do 10 ton za žerjave
—	ročni brusilni stroj
Skupna siedstva za nabavo osnovnih sredstev znašajo 155.532 din. Ostanek sredstev v višini 119.468 din se porabi postopoma za izdelavo načrta in priprave za dve avtopralnici v Ljubljani in Mariboru.
—	Z ozizom na nastale potrebe po novih delavcih v tehnični in finančni službi obrata se razpišejo nova delovna mesta:
—- za finančno službo — dve delovni mesti z dokončano srednjo ekonomsko šolo
—	v tehnični službi;
eno delovno mesto — strojnega tehnika, ki bi delal v vzdrževalni službi
enp delovno mesto — eiektroteknika za delo v žerjavni skupini in eno delovno mesto električarja za žerjavno skupino ter več delovnih mest buldozeristov, bageristov in žer-javoavarjev.
—	Glede na prometne nezgode in karam-bole, ki so se pričeli pojavljati pogosteje in to predvsem pri določenih šoferjih se sklene, da z ozirom na način zavarovanja, ki ga ima podjetje z zavaiovalnim zavodom — odbitna franšiza, da se za vsak prvi primer ta franšiza ne zaračuna šoferju ali strokovnja-
3
GRADISOV VESTNIK« SIran 5
1
Ali le uporaba čelade res odveč
Buro Hozjak je boloval za poškodbo pet dni, ker se je prislonjen ploh na zid »premaknil« (!?) padel imenovanemu na glavo in ga poškodoval.
KAJ MENITE, ALI TUDI V TEM PRIMERU NE BI BILA POTREBNA nošnja Čelade?
Stjppan Antolek je za poškodbo boloval pet dni.
Poškodovani je s tesarji razopaževal stene. Ker je bil opaž pri-mrznjen na beton, se je le-ta sunkovito odvojil od stene in takrat se je imenovani udaril z ročajem orodja v glavo
ali ne bi Čelada ublažila udarca?!
Andrija Kranjec je boloval za poškodbo 11 dni. ker se je vrv odpela in ga udarila po glavi ter mu presekala kožo.
Pri nakladanju betonskega garažnega okvira na prikolico kavelj ni bil pravilno pripet in varnostna zaponka prekrita. To je bil vzrok, da se je kavelj snel.
ALI BI LAHKO PRIŠLO DO POŠKODBE. ČE BI SE DELAVEC PREPRIČAL. ALI JE KAVELJ PRAVILNO ZAPET IN ZAPONKA PREKRIVA KAVELJ IN CE BI PRI TEM DELU UPORABLJAL
Čelado?!
Veljko Lepir je boloval za poškodbo šest dni, ker ga je pri odpiranju udarila po glavi stranica od tovornega avtomobila.
VEC PREVIDNOSTI IN ČELADA NA GLAVI NE BI BILA ODVEČ!
Viljem Recek je boloval za poškodbo pet dni
Pri opaže vanju stene je padel ploh s stolice in ga udaril po glavi.
ALI BI BIL UDAREC MANJŠI, CE BI IMENOVANI NOSIL
Tovariš, pomisli, da gre za tvoje zdravje in življenje, zato ne izpostavljaj sebe in drugih v nevarnost in vedno ter povsod nosi čelado.
—• Obljubili so nam večji osebni dohodek. .
Strela naj me ubije, če kdaj obljube nisem izpolnil!
OB DVAJSETLETNICI ŠPORTNEGA DRUŠTVA GRADIS
Četrto mesto v državi
V letošnjem telu praznujemo poleg 25-Ietnice obstoja podjetja Gradis tudi 20-tetnico športnega društva Gradis. Leta 1950 je bil ustanovni občni zbor športnega društva, na katerem je bilo sklenjeno, da bo društvo organiziralo v celotnem podjetju naslednje športne panoge: nogomet, plavanje, odbojko, namizni tenis, šah, lahko atletiko, tenis, smučanje, planinarstvo, kegljanje, rokomet in hokej na travi. Prvi predsednik društva je bil že pokojni ing. Živko Šumer, podpredsedniki društva pa so bili: Herman Slamič, inž. Hugo Ker-žan in pokojni ing. Boris Pipan.
Športna aktivnost v podjetju je od ustanovitve pa do danes ostala samo ob vsakoletnih športnih igrah, letnih in zimskih v Gradisu in športne igre gradbincev.
Edina 'športna panoga, ki je ostala aktivna v vseh dvajsetih letih, je bilo kegljanje. Tako obstaja danes v podjetju KK Gradis, ki ima moško, žensko in mladinsko ekipo.
Znano je, da smo imeli v kletnih prostorih upravne zgradbe sedanje centrale podjetja do leta 19G4 štivi-stezno kegljišče, na katerem je imel kegljaški klub vse možnosti, da je uključeval v članstvo kluba vse. ki so se zanimali za kegljaški šport. Poleg tega smo imeli na razpolago dovolj terminov za treninge, za organizacijo vseh tekmovanj v republiškem in državnem merilu.
V obdobju od leta 1956 do leta 1964, ko smo imeli lastno kegljišče, smo dosegali tudi lepe uspehe pri vseh tekmovanjih. Z ukinitvijo kegljišča pri Gradisu pa so vse prej naštete možnosti v glavnem odpadle i.n moramo celo odklanjati nove kandidate, ki bi hoteli pristopiti v društvo.
S tem, da smo gesti na tujem kegljišču, plačujemo urno najemnino v višini 13 din od steze. Ker pa primanjkuje v Ljubljani kegljišč, imamo tedensko na razpolago samo en dan za treninge. Seveda je s tem onemogočeno vrhunskim tekmovalcem in tekmovalkam v klubu, da bi imeli dovolj treninga in si pridobili kondicijo ter izboljšali kvaliteto.
V	zadnjih letih so bili naši uspehi poprečni, toda še vedno zadovoljivi v primerjavi s tistimi kegljaškimi klubi, ki so imeli svoja kegljišča. Izredne uspehe so dosegali posamezniki ali pari na republiških in državnih prvenstvih. V klubu imamo tudi člana Jožeta Farkaša, ki je stalni član državne reprezentance.
USPEH MOŠKE EKIPE NA XIX.
DRŽAVNEM PRVENSTVU
V	mesecu maju 1970 je bilo v dveh sobotah in nedeljah na kegljiščih Maksa Perca in Alpe-Adria državno prvenstvo moških ekip. Na tem prvenstvu je sodelovalo kar 24 ekip iz vseh republik. Čeprav je bil favorit za prvo mesto K K Triglav iz Kranja,
ta klub ni dosegel najboljših rezultatov niti na kegljišču Maksa Perca, niti na kegljišču Alpe-Adria. Toda kljub temu je osvojil prvo mesto. To pa zato, ker KK Medvešček iz Zagreba, ki je bil prvi na Maksu Percu z rezultatom 5448 podrtih kegljev, ni dosegel dobrega rezultata na Alpe-Adria (5017 podrtih kegljev). Nasprotno pa KK Poštar iz Splita, ki je bil prvi na Alpe-Adria z rezultatom 5149, ni dosegel dobrega rezultata na kegljišču Marksa Perca (5227 podrtih kegljev). KK Triglav je dosegel dva dobra rezultata (5144 in 5434) na obeh kegljiščih in tako postal državni prvak. Naše moštvo v sestavi: Šuštar Janez, Rupar Janez, Praprotnik Ivo, Janša Vinko, Farkaš Jože in Zdešar Dore je doseglo na Maksu Percu tretje mesto s 5314 podrtimi keglji in na kegljišču Alpe-Adria šesto mesto s 4987 podrtimi keglji. Skupno smo torej podrli 10.301 kegelj, kar nam ie prinesla četrto mesto na državnem prvenstvu,
Na kegljišču Maksa Perca je dosegel naš kegljač Janša Vinko od 144 nastopajočih kegljačev tretji najboljši rezultat z 946 podrli mi keglji, kar je vsekakor zelo lep uspeh, če pomislimo, da so nastopili najboljši kegljači iz države.
Gradisov uspeh je toliko pomembnejši, ker smo na državnem prvenstvu pustila za seboj razen Triglava vse slovenske klube, ki imajo lastna kegljišča (Je.senice, Konstruktor, Celje, Ljubliana-Center, Brnik) in celo KK Grmoščico iz Zagreba, ki ima zelo moderno šeststezno kegljišče in je bil ta klub vedno naš najnevarnejši nasprotnih iz Hrvatske.
KK Gradis si bo v bodoče še bolj prizadeval da bi dosegel lepe uspehe posebno, ker se v moško ekipo vključujejo vedno mlajši perspektivni člani kluba. Anton Martinšek
Naše kegljačice na I. mesln
V Crikvenici oz. nad njo ob magistrali je sezidan nov krasen in modern hotel z vsem komfortom, ki si ga lahko zamisli dokaj petični tujec. Od tu je krasen razgled na pla-vo morje^ in res si v tem domu lahko (seveda če imate na razpolago sredstva, posebno pa še devize), privoščite miru, ugodja in zabave.
Na žalost si nismo utegnile nagledati lepot, ker smo morale biti zbrane na kegljišču, kjer je bilo prvenstvo pod budnim očesom našega trenerja Pavleta.
V veliki moderni avli je bovvling steza in pa avtomatsko 6-stezno kegljišče, s čudovitimi ravnimi stezami, kjer je bilo odigrano državno prvenstvo. Rezultati so bili nadpov-Prečni, kar je pri tako dobrem kegljišču tudi možno. Naša ekipa se je uvrstila na 8. mesto, kar ni tako slab rezultat pri 15. ekipah iz vse Jugoslavije. Povprečje naše ekipe je bilo: prvi dan 383 kegljev, drugi dan pa 393 kegljev, kar bi bil odličen rezultat na kegljišču »Maksa Perca« v Ljubljani, kjer treniramo. Resnici na
ljubo in nam v opravičilo pa moram povedati, da so prav posameznice, ki so dosegle visoke rezultate, trenirale na tem kegljišču že prej in prav gotovo so ti predhodni nastopi vzrok za tako visoke rezultate.
Prvo mesto so dosegle »Novinarke« iz Štor, drugo mesto je zasedla ekipa »Medveščak« iz Zagreba, tretje mesto pa ekipa Ljubljana Center. Kot mi je znano, uradnih razglasitev rezultatov še ni bilo, ker so se uradno zadolženi sodniki »uradno motili« v škodo slovenskih ekip.
Takoj po končanem tekmovanju me je »vzorna šoferka« Francka odpeljala poti Ljubljani, ker so že črni oblaki grozeče drveli proti Crikvenici.	N. P.
Sklepi organov
DS podjetia
SKLEPI
I.	seje delavskega sveta podjeta, ki je bila dne 12. maja 1970 v Ljubljani.
1.	Za zapisnikarja se izvoli Nuša Piškur (centrala), za overovatelja zapisnika Leben Ivo (Biro za projektiranje) in Janko Košir (KO Ljubljana).
2.	V verifikacijsko komisijo so bili izvoljeni tovariši: Leopold Ilovar kot predsednik, Janko Stfarič in Marjan Primožič kot čla-
3.	Poročilo predsednika volilne komisije o izidu volitev se vzame na znanje.
4.	Poročilo verifikacijske komisije se vzame na znanje in potrdi se mandat novoizvoljenim članom delavskega sveta podjetja.
5.	Sprejme in potrdi se poslovnik o delu organov upravljanja s tem, da se vnese v pravilnik določilo, da prejmejo predsedniki kolektivnih izvršilnih organov letni honorar v višini 100 din.
6 Imenuje se volilna komisija za izvolitev predsednika delavskega sveta podjetja v sestavi; Vincenc Gartner, Franc Arlič, in Ljuba Tarman.
Za predsednika delavskega sveta podjetja e bil izvoljen ing. Saša Škulj (gradbeno vodstvo Ljubljana), za namestnika predsednika pa tov. Oto Roškar (gradbeno vodstvo Maribor).
8.	Izvoli se kandidacijska komisija za pred laganje kandidatov za izvršilne organe delavskega sveta podjetja v sestavu. Marjan Berčič, Janko Košir, Ljuba Tarman, Janko Šafarič, Alojz Zorec, Marjan Primožič in Leopold Ilovar.
9.	Gospodarski načrt podjetja za leto 1970 se sprejme in potrdi, kot je bil predložen.
10.	Delavski svet sprejme .poročilo, ki .je bilo sestavljeno dne 8. 5. 1970, in se strinja s popravki oz. predlogi, ki so bili dani v tem poročilu.
Nadalje sprejme sklep, da se v pravilniku o spominskih darilih določi kot darilo: za 10 let zapestna ura, za 15 let 1.000 din, za 20 let 1.500 din, za 25 let 2.000 din. Delavski svet bo pravilnik v dokončnem besedilu sprejel na naslednji seji s tem, da se v pravilniku določi tudi oblika pismenega priznanja za določeno dobo let pri podjetju.
11.	Delavski svet; podjetja potrdi končne obračune pogodbenih del s firmo »Unversa-le«, Wien, in sicer:
—	po pri j vi o zaključnem poslu št. 4.:
Skupna vrednost izvršenih del z dne 13. 2. 1970 je 1.408.964,00 Sch. Neto devizni priliv v višini 102.761,19 Sch se prenese na devizni račun matičnega podjetja v dobro poslovnega sklada;
—	po prijavi o zaključnem poslu št. 5:
Skupna vrednost izvršenih del z dne 16. 2. 1970 je 1.821.421,00 Sch. Neto devizni priliv v višini 216.326,45 Sch se prenese na devizni račun matičnega podjetja v dobro poslovnega sklada;
—	po prijavi o zaključnem poslu št. 6:
Skupna vrednost izvršenih del z dne 17. 2. 1970 je 366.768,00 Sch. Pri končnem obračunu cdtegnjnei znesek 5.000 Sch za pokritje stroškov popravila kvalitetne pomanjkljivosti se odobri in se pri N F’ vloži prijava za odpis neporavnane terjatve. Nelto devizni priliv v višini 10.758,74 zmanjšan za odpis 5000 Sch se prenese na devizni račun matičnega podjetja v dobro poslovnega sklada.
12.	Delavski svet podjetja se strinja z isto-pom iz članstva poslovnega združenja »Smelt«, Ljubljana.
13,	Razreši se dolžnosti upravnika počitniškega doma Ankaran tov. Alojza Točaja ter
ku, za vsak nadaljnji primer pa se bremeni povzročitelja nastale škode.
— Na predlog več članov obrata se sklene, da se v bodoče nabavljajo kvalitetnejši delovni čevlji, ker so sedanji slabo izdelani in se zato hitreje izrabijo.
—Ludviku Šiftarju - žerjavistu, ki obiskuje večerno srednjo tehnično šolo strojne stroke, se na njegovo prošnjo za skrajšani delovni čas ugodi. Ta sklep velja za šolsko leto 1969/70. Delovni čas se mu skrajša za dve uri dnevno, V letu 1970/71 naj se imenovanemu preko Centra zaizobraževanje posreduje za odobritev štipendije.
Ta ,^r?,disov llpo,io'enec Je Pa zelo sumljiv. Vsak dan si namreč kupi po 10 dkg govedine!
4
Stran 6 * »GRADISOV VESTNIK«

■ ■■■■■BI r





Skoraj 20 let pri malti
Na gradbišču novega objekta »Prehrane« in »Modne hiše« v Mariboru smo opazili pri mešalcu malte starejšega, vendar še kar čilega, krepkega delavca. »Malo se pogovorita«, je namignil Lojze. Seveda sem takoj vzel beležnico v roke.
»Kako vam je ime?«
»Jakob Hriberšek.«
»Ste že dolgo pri podjetju?«
»O, kar 19 let. Prihodnje leto bom imel pri Gradisu že 20 let' staža.«
»Kje pa ste začeli delati?«
»V Kidričevem, ko smo gradili novo tovarno glinice in aluminija,« je odvrnil strojnik Hriberšek.
Potem sva prešla na njegovo delo. Povedal je, da skoraj povsod ušla pri mešalcu malte.
»Naš Hriberšek se je kar specializiral za to delo«, se je nekoliko Pošalil sektorski vodja.
»Saj je to res. vedno sem pri mešalcu malte«, je pritrdil.
»Kje pa živite?« sem ga spraševal naprej.
. »Rojen sem v Podlehniku, v Halozah. Zdaj pa živim v Gruškov-)u'", je pripovedoval.
Povedal je, da se vsak petek odpelje z avtobusom domov. Potem Preživi soboto in nedeljo doma, pri ženi in znancih.
»Kako pa živite od ponedeljka do petka? Je hrana dobra? In kako ste zadovoljni v samskem domu?«
»No, hrana v menzi je včasih dobra, včasih malo slabša, ampak ^ glavnem se ne morem pritožiti«, je razlagal. »Posteljo pa imam v ^rilskem domu. Štirje smo v eni sobi, dva sva oženjena, dva pa še ‘edig.«
»Koliko pa plačate za hrano in stanovanje?«
»Tega pa res ne vem točno. Saj nam vsak mesec odtegnejo pri Plači«, je odvrnil.
»Je kakšna razlika med današnjimi časi in tistimi, ko ste prišli v Gradis?«
»O, seveda je. Takrat smo spali v lesenih barakah. V enem pro-„nas ie bilo po 10, 12 in še več. Spali smo tudi kar na slamaricah. daj že dolgo ni več slamaric v naših samskih domovih. Ampak mladi ...slavci tega sploh ne vedo, oni sploh nimajo pojma, kako smo včasih vrveli in kaj vse smo preživeli.«
»Kako pa ste zadovoljni s strojem, z mešalcem«, sem se zanimal.
»O, kar dober je.«
»Je Gradisov?«
»Gradisov«.
»Kako dolgo pa bo vzdržal? Kaj mislite?«
»Tega pa ne vem«, je odvrnil. »Kolikor bo delal, bo delal.«
»Kaj pa, če se začne kaj zatikati in nagajati?«
»Če vidim, da bo kaj narobe, potem takoj javim. Potem že šef vse r&di, kar je treba: ali pride mehanik, da popravi napako ali p j je ^ba pripeljati nov mešalec.«
Ob slovesu, ko sem skromnega delavca povprašal po željah, je "dVrnil, da si želi, da letos ne bi bilo toče. Pred kratkim je Haloze že Prvič nekoliko ogrozila prva toča, ki pa k sreči še ni povzročila kdo * kako hude škode. Seveda pa se ljudje v teh krajih — kot tudi — zelo boje toče. ki jim v nekaj minutah lahko uniči ves Pridelek in s tem vse, kar so ustvarili v dolgih urah, tednih in tudi ■nesecih vztrajnega dela, s krvavimi žulji in v potu obraza.

Stanko Melon - 60-letnik
15. maja letos je obhajal 60 let življenja ■ Stanko Meton, VK tesar, zaposlen v koprski ■ enoti.	■
Ko se je zasidral Gradis na Koprskem, je bil Stanko med prvimi, ki so se pridružili na-	■
šemu kolektivu.
Tudi danes, ko si je naložil že sedmi križ, še g vedno neumorno dela, četudi trdi, da je že izrini- -čen in da si želi pokoja.	^
Kot visoko strokoven tesar je sodeloval pri	gg
gradnji vseh koprskih objektov, ki jih je gradilo	g
podjetje in neštetokrat pomagal z nasveti mlaj-	■
Šim pa tudi starejšim izkušenim delovodjem.	H
„ ..	Spada med tiste redke delavce, ki v vsej	®
sta^i	delovni dobi pri podjetju ni imel neopravičenega izo-
^nka. Celo opravičeni pri njem niso v navadi.
m ^ri vseh teh vrlinah pa ni nikoli silil v ospredje, ostal je skro--j®1’ zavesten in skrajno pošten delavec. Lahko trdimo, da je bil en stebrov koprske enote, s katero je preživljal dobre in težke “"eve njenega obstoja.
let ^a^°. mu koprski kolektiv želi še mnogo zdravih in zadovoljnih g ” °b njegovem visokem življenjskem jubileju.
M. M.
■ I
Nekaj Gradis, nekaj zasebniki
V Dobji vasi pri Ravnah na Koroškem je naše podjetje zgradilo 86 vrstnih hiš za zasebnike do tretje faze
V Dobji vasi pri Ravnah na Koroškem — tako pravijo kraju, ki je le nekaj sto metrov oddaljen od našega upravnega poslopja na Ravnah — je »Gradis« že predlanskim začel pripravljati in urejati novo naselje vrstnih hiš za zasebnike. Zdaj je v Dobji vasi že pod streho 86 vrstnih hiš, od teh jih je 45 pripravljenih za vselitev, preostalih 41 pa še čaka, da bodo popolnoma urejene.
Sistem gradnje v Dobji vasi bi lahko imenovali: nekaj »Gradis«, nekaj privatniki. Naše podjetje je opravilo vsa osnovna gradbena dela s komunalno ureditvijo. Temu bi lahko tudi rekli gradnja do tretje faze oziroma še nekaj več. Razen objekta pod streho dobijo privatniki še vgrajena okna in vrata, ki so tudi zasteklena. Nekaterim smo tudi uredili zunanjo fasado. Tako morajo zasebniki sami še zgraditi predelne stene, napeljati instalacije, ugnaditi pode, preslikati prostore in podobno. Skratka, večji del obrniških del prevzamejo lastniki vrstnih hiš sami.
Seveda je lastnikom teh objektov, ki so kar lične stavbe s površino ved kot 100 kvadr. metrov (več sob, ku-
Obvestilo
Postaja milice Koper nas je obvestila, da je našla moško ročno uro znamke Arett št, 66519, na kateri je vgravirana letnica 1952-1967 »Gradis«.
Kdor takšno uro pogreša, naj se zglasi na postaji milice v Kopru ali pa to sporoči kadrovski službi podjetja.
hinja, kopalnica, WC, garaža itd), Izdatno pomagala železarna, saj so vsi zaposleni v tem velikem železarskem kolektivu. Večina je morala položiti 10 odst. lastnega denarja, za
preostalo pa so dobili posojila na 30 let. Do tretje faze so takšne vrstne hišice veljale od 5 do 8 milijonov S din, pač glede na to, koliko so naši delavci opravili dela. Načrte za celotno sosesko vrstnih hišic, kakor tudi za posamezne objekte, je pripravilo mariborsko projektantsko podjetje »Komuna-projekt«. Vsekakor je ta soseska nov dokaz, da bi lahko tudi gradnjo individualnih ali vrstnih hiš razvili v popolnejših oblikah, tako da bi nekaj del prevzela gradbena podjetja, nekaj pa privatniki. Seveda pa je za takšne oblike potrebno sodelovanje več dejavnikov.
ZAHVALA. — Vsem mojim bivšim sodelavkam, sodelavcem, direktorju PE ter sindikalni podružnici Ravne na Koroškem se toplo zahvaljujem za pozornost in lepo pripravljeno odhodnico. Hkrati se zahvaljujem uredništvu Gradisovega vestnika za toplo izražene želje. Se enkrat iskrena hvala vsem!	ANICA SIMON
Mariborska enota »Gradisa« je že lani začela pripravljati vse potrebno za gradnjo novega hotela in nove sodobne restavracije v tem znanem zdraviliško-letovi-škem kraju. Toda zaradi več vzrokov je bila lani dinamika del začasno nekoliko zmanjšana, letos pa je gradbišče spet zaživelo.
2e v kratkem bo v Radencih na gradbišču zelo razgibano, saj bo semkaj prišlo precej tistih, ki so letos gradili nove hotele v Portorožu. Poleti in pozimi bo treba prav pridno delati, saj investitor (Zdraviliška uprava Slatina Radenci) želi, da bi bil novi hotel z restavracijo usposobljen za sprejem prvih gostov že do aprila prihodnjega leta. To pe pomeni, da čakajo naše graditelje v Radencih kar velike naloge, saj Ima novi hotel nad zemljo šest
etaž, vrh lega pa še veliko klet s površino 2000 m2 in v pritličju prav tako veliko restavracijo za približno 300 do 350 gostov. Ce pomislimo, da je na novem hotelu z restavracijo samo gradbenih in obrtniških del za 1.200 milijonov S din, potem je jasno, da gradijo Mariborčani v Radencih res velik objekt.
Razen novega hotela in restavracije pa gradimo v Radencih še novo terapijo s pokritim plavalnim bazenom. Tako kot na hotelu in restavraciji so tudi na novi terapiji in bazenu temelji že skoraj gotovi. Glavna ovira, s katero so se morali zagrizeno boriti naši delavci, je bila podtalnica. Bližnja Mura namreč v teh krajih močno vplava na nivo podtalnice; kadar Mura narašča, se močno dvigne tudi nivo podtalnice, ka-
dar Mura upada, se tudi nivo podtalnih vod precej zniža. Zdaj delajo črpalke noč in dan in skoraj lahko rečemo, da je bitka z vodo-podtalnico že dobljena. Zaradi deževja v aprilu je bila Mura nekaj časa precej visoka, seveda pa se je na tej reki tudi" poznalo, da smo imeli letos v hribih obilo snega, ki se zdaj počasi topi in pošilja velike količine vode v Muro (zlasti v Avstriji). Zato je bila podtalnica na gradbišču nekaj časa celo 80 cm višja od jesenskega nivoja. Toda s črpalkami, ki so pele noč in dan, smo uspeii na objektu znižati podtalnico za približno 150 cm, v radi-usu 1 km pa za okrog 70 cm. Tako so naši delavci na objektu lahko betonirali temelje v suhem terenu in je zdaj betoniranje temeljev že praktično končano. S tem pa
je tudi dobljena bitka z visokimi podtalnimi vodami.
V kratkem bo na tem gradbišču zaposlenih približno 150 do 200 ljudi, ki bodo imeli dovolj dela tako na hotelu z restavracijo, kot tudi pri gradnji nove terapije z bazenom. Seveda pa ima hotel z restavracijo absolutno prednost, saj mora biti, kot smo že omenili, do aprila 1971 usposobljen. Veliko dela na tem objektu za katerega so pripravili načrte v podjetju »Komuna-projekt«, medtem ko je statiko prevzel naš inženir v projektivnem biroju Mitja Ki-ler, čakajo tudi obrtnike in inštalaterje, saj so v prostrani kleti s površino 2000 m2 ne samo klimatske naprave, hladilnice, naprave za centralno kurjavo in podobno, marveč tudi celotna priprava jedil s kuhinjo.


'
^ - •
SSgriž.
fi:#i|i
*

* ' 55
11
Z OBISKA NA GRADBIŠČU HIDROCENTRALE NA DJERDAPU. — Na prvi sliki zgoraj je pogled na objekte 1280 metrov dolge pregrade, na drugi je pogled z romunske strani na jugoslovanski del gradnje, na tretji pa vidimo, kako ogromne količine vode se vale čez jez. SPODAJ: Na prvi je videti gradbeno jamo sredi Donave. Meia teče točno sredi eradbene
jame. Na drugi sliki smo 'ekskurzisti med odmorom, na tretji pa smo na terasi v Kladovu
gradbeno jamo sredi Donave. Meja teče točno sredi gradbene
Djerdap si je ogledalo že 238 naših inženirjev, tehnikov in delovodij
Ogled našega največjega gradbišča Djerdap je za nabiranje znanja in izkušenj ob vsaki strokovni ekskurziji vse večja in pomembnejša.
Danes teče Donava že čez umetno pregrado in po poti, ki ji jo je določila človeška roka. Na naši kot na rumunski strani 1278 m dolge pregrade sta že skoraj gotova objekta elektrarne. Prvo turbino na naši strani bodo pognali že prihodnji mesec. V vsaki elektrarni bo montiranih po šest agregatov. Skupna instalirana moč pa bo 2050 MW.
Na sredi Donave je velika gradbena jama, v kateri gradijo 441 m dolgo pretočno pregrado. Temelji te
pregrade so široki 43,72 m, sam temelj pa je v skali dna Donave 11,80 metra. Točno po sredini gradbene jame teče državna meja, ki se v bistvu razlikuje le po mehanizaciji in številu zaposlenih. Sicer pa hitijo na obeh straneh, zato bi bilo težko reči, katera stran je hitrejša.
O sami gradnji v Djerdapu je bilo že veliko povedanega in napisanega, toda dejstvo ostane — Djerdap se splača pogledati.
In kako smo potovali?
Kot vse skupine s hidrogliserjem skoti Djerdap v 'Kladovo. Vse je teklo kot po »žnuri«. Marinko takrat ni imel veliko dela, le zajtrk nam je splaval po vodi.
Bil je lep sončen dan in paše za oči je bilo dovolj. Veliko krajev, skozi katere smo brzeli s hitrostjo 70 km na uro, je že pod vodo. Znamenito Trajanovo v živo skalo, vklesano pot je že pokrila voda. Tudi velik del sipske železnice je pod vodo. Iz vode gledajo ruševine znamenitega naselja Ada Kale. Skratka, gladina Donave se je dvignila za več kot 25 metrov.
Ko bo vse gotovo, se bo nivo vode dvignil za 34 metrov.
Pristali smo v malem zasilno urejenem pristanišču v Tekiji. Tu sta nas čakala že dva avtobusa, last Ge-neralturista iz Beograda, in nas odpeljala v Kladovo.
Tu nas je čakalo kosilo Popoldan smo si ogledali Djerdap, proti večeru Pa smo se s trajektom odpeljali v Romunijo. S carino ni blio problemov, le dva naša udeleženca sta se morala zaradi pomanjkljivih dokumentov vrniti. — Skoda!
Prespali smo v novem hotelu Park v Turn-Severinu. Okusna večerja In prijetna romunska glasba je
marsikoga zadržala v dvorani. Drugi dan smo si ogledali Turn-Severin in romunski del gradbišča. Kosilo srno imeli v lepi restavraciji v Hajdučkih pečinah. Med kosilom nam je igrala ciganska godba, stregli pa so nam v pristnem romunskem ambientu V narodnih nošah. Moramo priznati: V Romuniji so nas zelo prisrčno sprejeli, še posebno vodja gradnje inf?-Fedind Grodl in direktor hotela Park.
Poskušali smo zapraviti še zadnje ieje in v Oršavi smo se poslovili od prijaznih Romunov ter se veseli vrnili v našo ljubo domovino.
L C.
V skladu s programom centra za izobraževanje in nastale potrebe razpisujemo
za šolsko leto 1970/71
I. naslednja prosta mesta za vajence:
zidarjev ,	. . ,	, . 35	ključavničarjev .	. 21
tesarjev .	. ,	. . 50	kovinostrugarjev .	. 2
mizarjev . . . .	.	.	5	kleparjev . . .	.	3
železokri vcev . ,	. . 15	elektromehanikov	. 2
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Kandidati za vajence morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši kot 18 let,
—	da so dokončali osemletko,
sa so duševno in telesno zdravi in sposobni za izučitev poklica, za katerega se prijavljajo.
Kandidat mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: lastnoročno napisano prošnjo,	‘
zadnje šolsko spričevalo, rojstni list,
potrdilo o premoženjskem stanju, zdravniško spričevalo, kratek življenjepis.
II. Štipendije na fakultetah, višjih in srednjih šolah:
6 na gradbeni fakulteti 2 na ekonomski fakulteti 1 na fakulteti za strojništvo
1	na višji komercialni šoli Maribor
2	na gradbeni tehniški šoli
3	na ekonomski srednji šoli
1	na tehnični šoli za strojno stroko
2	na administrativni šoli
8 na gradbeni delovodski šoli.
Na fakulteti štipendiramo študente, ki so uspešno zaključili prvi in drugi letnik, na srednjih šolah pa dijake, ki so uspešno končali drugi razred.
Kandidat naj k prošnji priloži naslednje dokumente:
življenjepis z opisom socialnega in premoženjskega stanja družine,
overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala, oziroma potrdilo o vseh opravljenih izpitih z ocenami,
—	zdravniško spričevalo.
Prošnje sprejema Center za izobraževanje »Gradis«, Ljubljana, Korytkova 2 do 25. junija 1970.
C/3
03
Franc Mrhar: Za strojnike je paše dovolj
ra
esi
03
ra
&3
ra
es
ra
<53
>
03
Le malo je manjkalo, pa bi naš Marjan padel v mrzle valove Donave
ra
C/3
Priče smo vse pogostejšim primerom težkih delovnih nezgod, ki so posledica vinjenega stanja delavca na delovnem mestu. Ne le, da predstavljata prinašanje alkoholnih pijač na delo ter uživanje alko; hota med delom hujšo kršitev delovne dolžnosti, ki lahko povzroči izključitev iz delovne skupnosti, pomeni vinjenost na delu še posebno zlo za vsako delovno organizacijo. Če pride do nesreče pri delu, ki je v neposredni ali posredni zvezi z vinjenostjo delavca, potem zanjo seveda nekdo tudi odgovarja. Uživanje alkohola med delom je tudi s stališča določil predpisov varstva pri delu groba kršitev teh predpisov, saj je vinjen delavec na delu vse prej kot varen in sposoben za delo.
Kljub vsem zapovednim in prepovednim normam, ki jih vsebujejo zakonski predpisi in interni akti našega podjetja glede uživanja alkohola na delu in glede odstranitve opitega delavca z delovnega mesta, se tega dosledno ne držimo. Vsaki osebi, ki je odgovorna za varnost delavcev in za izvajanje predpisov varstva pri delu, jc znano, da vinjenega delavca ne sme pustiti delati ter da ga mora na vsak način odstraniti z delovnega mesta in z delovišča. V resnici pa se le malokdaj zgodi, da bi pijanega delavca odstranili z delovišča. Težave se pojavijo že pri samem ugotavljanju »prištevnega« stanja delavca. Težko je namreč pri bežnem pregledu ugotoviti, kdo izmed prisotnih delavcev je vinjen in v kakšnem vinjenem stanju je.
Vsak član delovne skupnosti je dolžan obvestiti odgovornega vodjo del o vsakomur, za katerega utemeljeno sumi, da je užival alkoholne f pijače med delom, ali pa, da je že prišel na delo vinjen. Odgovorni vodja del mora delavca, o katerem se je tudi sam prepričal in ugotovil, da je vinjen, brez zadržkov odstraniti z delovnega mesta oziroma sploh z delovišča. Seveda se tak delavec upira odstranitvi z dela, zaradi česar je potrebno poskrbeti za asistenco organov javne varnosti. Ce pa organi javne varnosti niso pripravljeni intervenirati, se mora vodja del poslužiti nasilne odstranitve vinjenega delavca, * delovišča. Razumljivo, da mu delovne sile, ki mu služi pri tem kot pomoč, ne primanjkuje.
Vsekakor je opravičljivo vinjenega delavca nasilno odstraniti z dela, ker se sicer drugače ne da, kot pa tvegati morebitno delovno nezgodo in s tem precejšnjo odgovornost. Žal, so pogostni očitki v takih nesrečnih primerih, »češ, zakaj me niso nasilno odstranili, saj nisem vedel, kaj delam?«
Dejansko so okoliščine, v katerih se znajde odgovorni vodja del, precej konfuzne, ko ugotovi, da je delavec močno vinjen in da se brani zapustiti delovišče. Dogaja se, da se zaradi tejzav marsikdo
odloči za to, da takega delavca pusti neovirano postopati po grad-bišču ali delovnem prostoru in ga izpostavlja nevarnosti. Tako popuščanje, ali bolje rečeno, spregledovanje pijanosti, kar utegne povzročiti nesrečo pri delu, ima lahko zelo težke kazenske posledice za odgovorne osebe podjetja kakor tudi materialno odgovornost podTtja-Zelo redki so primeri, da je bil zoper delavca, ki je bil odstranjen z dela zaradi vinjenosti uveden disciplinski postopek ter po-orek za ugotovitev materialne odgovornosti. Vse to kaže na to. da se nre; malo zavedamo posledic, ki lahko nastanejo zaradi tega Prav zaradi kazenske in odškodninske odgovornosti podjetja in s tem v zvezi,tudi odgovornih oseb podjetja je treba dosledno odstraniti vsako virjmno osebo (bodisi delavca ali pa drugo osebo, ki se zadržuje na delovišču) prostovoljno ali pa nasilno. S takim ravnanjem bomo zadostili tudi moralnemu občutku, da smo storili vse, kar se v takih primerih mora storiti.

Za upokojence 60 garsonjer
Že lani je naše podjetje v Prevaljah začelo kopati temelje za dva nova petnadstropna stolpiča, ki bosta vseljiva že pred letošnjo zimo. V vsakem stolpiču bo po 30 garsonjer, ki so namenjene upokojencem z Raven, iz Prevalj, Mežice in bližnjih krajev. Tako kot marsikje se je tudi na Ravnah in v Prevaljah v zadnjih letih nabralo precej upokojencev, ki žive v neustreznih stanovanjskih razmerah, bodisi da imajo samo skromno sobo, bodisi da žive v družinskem stanovanju, ki je za samo enega upokojenca (ali tudi za starejši zakonski par dveh upokojencev) vsekakor preveliko,
V Prevaljah bodo upokojenci dobili prav tisto, kar je staremu človeku, ki ne more več veliko delati (čistiti in oskrbovati večje družinsko stanovanje), najbolj primerno. Vsaka garsonjera ima manqšo kuhinjo in dnevni oziroma spalni prostor, tako da je celotna površina garsonjere 28 kvadratnih metrov. Razen tega je treba povedati, da bodo garsonjere zelo poceni, saj pride kvadratni meter neto površine komaj na 14(1000 S din, kar je za današnje razmere izredno poceni. To pa tudi pomeni, da bodo v stolpičih stanarine za upokojence kar primerne, saj večina upokojencev z današnjimi pokojninami res ne zmore plačevali razmeroma visokih stanarin. Vrh tega bodo imeli v stolpičih tudi centralno kurjavo, tako da stanovalcem, ki so že precej v letih, pozimi ne bo treba prav nič skrbeti za ogrevanje stanovanj Razen upokojencev bo nekaj stanovanj oziroma garsonjer kupila tudi Zveza borcev za svoje člane.
Tako bodo Ravne skupaj s Prevaljami in bližnjimi kraji kar lepo rešile nekaj problemov starejših oseb, ki nimajo ustreznih stanovanj. Edina pomanjkljivost, ki smo jo opazili na stolpičih, je v tem, da bo hoja v peto in tudi četrto nadstropje za marsikaterega upokojenca precej utrudljiva.
Ob jubileju inž. Lojzeta Štoka
Dne 23. maja 1970 je naš koroški steber Gradisa, inž, Lojze Stok, dopolnil 60 let svojega življenja. Leta njegovi ustvarjalni sili niso sovražna. Se vedno je trdna korenina, ki ne klone pred nikomur.
Inž. Lojze Stok je pri svojem delu izredno vztrajen in neizčrpen, kot človek pa izredno bogat: Zato so srečanja z njim vedno prijetna. Ravenčani pravijo: »To je naš ljudski inženir.« Kolektiv ga visoko ceni n Visoko ga cenimo tudi mi.
Njegovo dolgotrajno delo v gradbeništvu in velike strokovne sposobnosti so ga uvrstile med vidnejše strokovnjake Gradisa. Inž. Lojze Stok je začel svojo kariero v podjetju 28. junija 1945, ko je kot kalku-lant nastopil službo v Mariboru, Pozneje je prevzel mesto stavbovodje na Teznem. Nekaj časa je sodeloval tudi pri gradnji HE Savica. Pozneje je bil po službeni dolžnosti premeščen v daljno Rosno. Tudi tu se je zelo izkazal, kar dokazuje njegova osebna ocena, ki sem jo slučajno našel v arhivu podjetja.
Po vrnitvi iz Bosne se je zaposlil v Kidričevem. Pred več kot 11 leti pa je bil imenovan za šefa kolektiva na
$ » *. *%

Ravnah na Koroškem, katerega uspešno vodi še danes.
Ob njegovem visokem jubileju mu je ravenski kolektiv priredil skromno večerjo, katere so se udeležili številni ožji sodelavci, predstavniki drugih enot ter centrale z glavnim direktorjem inž. Hugom Keržanom na čelu.
Na svečani proslavi našega jubilanta je prvi spregovoril Marjan Berčič, ki je opisal delo svojega direktorja. Ivan Ciringer pa mu je čestital v imenu kolektiva.
Sedila sta še govora glavnega direktorja podjetja inž, Huga Kerža-na in direktorja poslovne enote Maribor inž. Boruta Maistra. Oba govornika sta se inž. Stoku zahvalila za dosedanje požrtvovalno in uspešno delo ter mu zaželela še vrsto zdravih in veselih let.
Tem čestitkam se pridružujemo tvdi mi z željo, da bi inž. Lojze Stok še mnogo let deloval med nami.
Na mnoga leta!
1

ŠESTDESETLENTICA INŽ. LOJZETA ŠTOKA. — »Srečen sem, ker delam v kolektivu, v katerem se beseda človek piše z veliko začetnico,« je dejal slavljenec v svojem nagovoru
Za upokojence v Prevaljah gradimo 60 garsonjer
Iflfli 1I1SII fl
Zdaj pa še cesta v Kotlje
Vrednost gradbenih in obrtniških del na objektu »Prehrane« in »Modne hiše« se približuje dvem milijardam starih dinarjev
Dej objekta Prehrane in Modne hiše
Lani jeseni smo sredi Maribora začeli graditi nov objek ljubljanskih Podjetij »Prehrana« in »Modna hiša«. To je arhitektonsko zanimiv objekt, ki ima novi stolpni des s sedmimi etažami. Tu bodo skladišča, garderobe, pisarne in drugi prostori, novi prodajni prostori »Modne hiš?« bodo nad »Vinagovo« kletjo, novi Prostori »Prehrane« pa pod staro ‘'Modno hišo« in pod novimi »Vina-Sovimi« kletmi.
Objekt, ki ga grade Mariborčani, je vsekakor precej zahteven že zato, ker je bilo treba kopati razmeroma globoko približno devet metrov pod nivojem terena. Že lani spomladi, ko so se stroji zagrizli v teren, je bilo treba prej opraviti marsikatero dodatno delo; med drugim ie bilo treba Prej temeljito sanirati stare »Vina-gove« kleti. Sicer pa pove o razsežnosti tega objekta v podzemlju tudi Podatek, da bo samo pod zemljo okrog 2000 m2 prodajnih površin, vrh ‘e8a pa so pod zemljo še skladišča ^Prehrane«, klimatske naprave in drugo. Zanimivost pri tem objektu Pa je, da bo imel kotlarno na strehi
stolpnega dela objekta, ki ima vseh površin približno 7000 m2.
Gradbena dela na stavbi »Prehrane« in »Modne hiše« gredo zdaj v zaključno fazo, saj bodo imeli kmalu glavno besedo obrtniki. Sicer pa je tudi predvideno, da bi bilo na tem objektu do jeseni vse na red. Seveda je marsikaj odvisno od tega, ali bo uvožena oprema, ki jo je kar precej (gibljive stopnice, dvigala, klimatske naprave itd.) pravočasno prišla iz tujine.
Čeprav je na gradbišču zaposlenih poprečno okrog 60 ljudi, so le-ti vendarle opravili znatno delo na velikem objektu. Vrednost gradbenih del bo precej presegla staro milijardo, vrh tega pa je predvidenih tudi za približno 800 milijonov S din obrtniških del, tako da bo vrednost vseh gradbenih in obrtniških del zelo blizu dvema milijardama starih dinarjev. Tudi ta znesek priča, da smo sredi Maribora usposobili res precejšen objekt. Naši graditelji so na stavbi delali tudi skoraj vso zimo, v glavnem razne adaptacije kletnih prostrov s proboji.
Ko bo jeseni nov objekt »Prehrane« in »Modne hiše« predan obema
't,
Sektorski vodja Oton Roškar in Franc Štuhec
investitorjema, bo s tem hkrati urejen celoten kompleks ob stari stavbi »Uniona«. Tu bodo namreč po projektih urejena parkirišča in zelenice, kajti na površinah med Razlagovo in Prešernovo ulico za starim »Unionom« ni predviden več noben objekt. Arhitektonski del za novi objekt je pripravilo podjetje »Kcmuna-pro-jekt«, medtem ko je statiko obdelal inž. Jože Uršič. Omeniti je treba, da so naši graditelji v novo stavbo vgradili okrog 4000 m3 betona in okrog 300 ton železa.
Investitor seveda želi, da bi bili novi prostori čim prej pripravljeni, toda zaradi zahtevnega dela pod zemljo in številnih adaptacij je bilo treba že dvakrat, seliti skladiščne in prodajne prostore, ki jih je treba zdaj uporabljati za skladišča, potem pa spet za prodajni prostor. No, do jeseni bodo, upajmo, vsi problemi rešeni Zadnji problem bo le še zunanja ureditev okolice starega »Uniona« oziroma parkirišč in zelenic. Ko bo opravljeno še to delo, bo spet precejšen del središča Maribora dobil precej lepšo podobo.
Pod Uršljo goro leži majhno naselje, pravzaprav zaselek, Kotlje pri Ravnah. Približno 3 kilometre je od našega železarskega središča na Koroškem do Koteij. Ta vasica ima obilo možnosti za turistični razmah, saj so tu širni smrekovi gozdovi ob vznožju Uršlje gore, vrh tega pa ima kraj tudi izvirek hotuijske slatine (rimski vrelec, oddaljen le 1 km ocl Kotelj). V bližini sta tudi domačija in grob znanega pisatelja, revolucionarja in borca Lovra Kuhar ja - Prežihovega Voranca. Skratka, ne samo za domače turiste s Koroške in bližnje Štajerske, marveč tudi za druge izletnike in tudi tuje turiste je v Koiljah marsikaj privlačnega. Ni odveč tudi omeniti, da so Kotlje eno izmed izhodišč za turo na 1693 m visoko Uršljo goro.
Vsekakor se zdaj Kotljam in bližnjim krajem odpirajo v prihodnosti znatne možnosti, saj naše podjetje že gradi popolnoma novo, 5 m široko asfaltno cesto, ki bo z Raven šla skoraj točno pc trasi stare makadamske ceste proti Kotljam. Za novo nekaj več kot 3 km dolgo cesto bo občina Ravne prispevala 260 milijonov S din, republiški cestni sklad pa 100 milijonov. Naši delavci so začeli novo cesto graditi 15 aprila, računajo pa, da bo do konca julija že vse urejeno, tako da bo avgusta do Kotelj po lepi asfaltirani prevleki že kar prijeten izlet. Traso so buldožerji že temeljito razrili, tudi precej drevja v gozdu je že posekanega, vrh tega ponekod urejajo že tudi objekte za odvodnjavanje.
Ker smo že pri cestah, naj še omenimo 4 km dolgo cesto Poljana-Holmec, ki so jo že lani usposobili Ravenčani in bo letos v kratkem dobila samo še vrhnjo prevleko asfaltbetona Cesta, ki so jo naši delavci lani gradili v zelo težkem, ilovnatem in močvirnatem terenu od junija do novembra, je letošnjo muhasto zimo dobro prestala, tako da smo dobili za kvalitetno delo številna priznanja od gradbenih strokovnjakov.
»Komanda« na cesti Ravne Kotlje
[Z KOVINSKIH OBRATOV V MARIBORU, n Oto Grobelnik
Na levi: Z montažne asfaltne baze v Zagrebu za podjetje »Put«. — Na desni: Montaža sušilnega bobna. Na sliki sta Stanko Smoliš
UGANKA — Kaj je na tej sliki narobe?

Naši gostitelji v Romuniji. — Inž. Ferdinand Gradi z Romunkama v narodnih nošah
Iz obrata gradbenih polizdelkov
GRADIS v slikah
' M x
jSEslšl
Pogled na gradbišče TE Soštarj
tako ne
IZ KOROŠKEGA KONCA, — Na levi: Med odmorom na gradbišču v Prevaljah. — Na desni: Bager na cesti z Raven v Kotlje