ZBORNIK POVZETKOV 8. STROKOVNI POSVET ORGANIZATORJEV PREHRANE IN ZDRAVSTVENO-HIGIENSKEGA REŽIMA SLOVENIJE ODGOVOREN PRISTOP DO ZDRAVJA OTROK ZBORNIK POVZETKOV Terme Zreče 19.-20. november 2018 8. STROKOVNI POSVET ORGANIZATORJEV PREHRANE IN ZDRAVSTVENO-HIGIENSKEGA REŽIMA SLOVENIJE ODGOVOREN PRISTOP DO ZDRAVJA OTROK Zbornik povzetkov Uredniki: Kornelija DAMIŠ, Mateja KOCJANČIČ, Aleš KRULEC, Ana REPŠE, Valentina ZGUBIČ Organizatorja: Inštitut za sanitarno inženirstvo, Skupnost vrtcev Slovenije Organizacijski odbor: Andrej OVCA, Nina RUPNIK, Sara TAJNIKAR Založnik in nosilec avtorskih pravic: Inštitut za sanitarno inženirstvo Institute of Public and Environmental Health Zaloška cesta 155, SI-1000 Ljubljana Za založbo: Aleš KRULEC, Sara TAJNIKAR Leto izdaje: 2018 Število izvodov: 150 Jezik pisanja: slovenski CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.24-053.2(082) 628(082) STROKOVNI posvet organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima Slovenije (8 ; 2018 ; Zreče) Odgovoren pristop do zdravja otrok : zbornik povzetkov / 8. strokovni posvet organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima Slovenije, Terme Zreče, 19.-20. november 2018 ; [uredniki - avtorji Aleš Krulec ... [et al.] ; organizator Inštitut za sanitarno inženirstvo]. - Ljubljana : Inštitut za sanitarno inženirstvo, 2018 ISBN 978-961-94556-1-6 1. Gl. stv. nasl. 2. Krulec, Aleš 298048000 ISBN 978-961-94556-1-6 KAZALO VSEBINE Tomaž POREDOŠ MEDICINSKO PREDPISANE DIETE PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH .......................................... 4 Tina VESEL TAJNŠEK MEDICINSKO PREDPISANE DIETE PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH – VIDIK ALERGOLOGA ......... 6 Helena KUŠAR ORGANIZACIJA DIETNE PREHRANE ZA OTROKA S KOMBINACIJO ALERGIJ NA VEČ ŽIVIL IN Z EPIPENOM ............................................................................................ 7 Ana REPŠE ORGANIZACIJA DIETNE PREHRANE ZA OTROKA S FENILKETONURIJO ................................ 8 Zoran GRUBIČ POZITIVNA VLOGA MAŠČOB ZA ČLOVEKOV ORGANIZEM – FIZIOLOŠKI VIDIK ....................... 9 Darja ŠMIGOC SCHWEIGER VLOGA VITAMINA D V OTROŠKI PREHRANI IN VITAMINOV B S POUDARKOM NA VITAMINU B12 ........................................................................................................... 10 Evgen BENEDIK PREHRANSKO PROGRAMIRANJE ..................................................................................... 11 Nina RUPNIK VPLIV DOLGOTRAJNEGA STRESA NA ORGANIZEM IN NJEGOVE POSLEDICE ...................... 12 Irena ROGELJ ČLOVEŠKI MIKROBIOM KOT ZAŠČITA ALI TVEGANJE ZA ZDRAVJE ..................................... 14 Metka FILIPIČ GENTOKSIČNE IN ANTIGENOTOKIČNE SNOVI V HRANI ..................................................... 15 Rok FINK UPORABA NARAVNIH ČISTIL ZA ČIŠČENJE POVRŠIN ........................................................ 16 Lucija KOLAR HORMONSKI MOTILCI V ČISTILIH IN ZDRAVILIH ............................................................... 17 Mojca JEVŠNIK HACCP ZA ODGOVORNE – NOVOSTI ................................................................................. 18 Jana SVETIČIČ MARINKO, Tatjana FRELIH PREPREČEVANJE IN ODPRAVLJANJE UŠI IN PODANČIC ................................................... 19 Mladen MARKOTA PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU .................................................................. 20 Petra TOPLIČANEC EVALVACIJA PROGRAMOV PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V SLOVENSKIH VRTCIH ................................................................................................... 22 Brigita VODUŠEK NOVOSTI NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA: ZELENO JAVNO NAROČANJE – ELEKTRONSKO JAVNO NAROČANJE ................................................................................. 23 Katarina JEVŠJAK SPLETNA APLIKACIJA KATALOG ŽIVIL ZA JAVNO NAROČANJE .......................................... 24 3 MEDICINSKO PREDPISANE DIETE PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH Tomaž POREDOŠ, univ. dipl. inž.  Ključne besede  Povzetek prehrana, rast, zapleti, Medicinsko predpisana prehrana v vzgojno-varstvenih ustanovah ob-priporočila sega le majhen delež prehrane, ki jo imajo otroci. Je pa zelo pomembna za otroka, ki jo ima predpisano. Če je medicinsko predpisana prehrana ustrezno sestavljena, nudi otroku dovolj energije in hranil za njegovo rast. V primeru, da sestava ni optimalna, lahko pride do zaostanka v rasti ali celo do zaustavitve rasti, če je prehrana ne podpira. Od medicinsko predpisane prehrane je odvisno tudi krat-koročno in dolgoročno zdravje otroka. Pri nekaterih boleznih lahko neustrezna prehrana neposredno ogrozi otrokovo zdravje. Med akutne življensko nevarne zaplete sodijo anafilaksija pri alergiji na hrano, hipoglikemija pri sladkorni bolezni tipa 1, glikogenozi ter drugih metabolnih motnjah ter hiperamonemija pri metabolnih motnjah cikla sečnine (OTC). Anafilaksija je življensko nevarna reakcija otroka z alergijo na hrano, ki lahko ob nepravočasnem ukrepanju (uporaba epipe-na) vodi do smrtnega izida. Podobno lahko tudi hipoglikemija, ki ni zaznana (oz. prepoznana), vodi do smrti, če se ne ukrepa pravočasno (glukozna tableta). Hiperamonemija sicer nastaja dlje časa, nastane pa pri prekomernem vnosu beljakovin (več kot je omejeno), lahko pa tudi pri stradanju teh bolnikov ali pri infekcijskih boleznih. Med srednjeročne zaplete (ne neposredno življensko nevarne) neustre-zne prehrane spadajo poslabšanje atopijskega dermatitisa, kožne, poslabšanje atopije pri alergijah, poslabšanje funkcije prebavnega sistema pri gastroenteroloških boleznih, poslabšanje epilepsije pri ne-Univerzitetni klinični vroloških boleznih, pospešena ledvična odpoved pri nefroloških bole-center Ljubljana, znih. Poleg tega se lahko zaradi trajno povišanega amonijaka v krvi in Pediatrična klinika, fenilalanina pri PKU lahko poslabša funkcija možganov. Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano, Med dolgoročne zaplete sodijo nevropatija, nefropatija, ketoacidoza pri Bohoričeva 20, SB, kongitivna prizadetost pri bolnikih z metabolnimi boleznimi, kro-1000 Ljubljana, nično slabša prebava, absorpcija, zaostanki rasti, malabsorpcije, se-Slovenija kundarna maligna obolenja pri gastroenteroloških bolnikih ter prehitra tomaz.poredos@kclj.si potreba po dializi, višja smrtnost na dializi pri nefroloških bolnikih. 4 Pri bolnikih lahko s pravilno TOMAŽ POREDOŠ: MEDICINSKO PREDPISANE DIETE PRI vodeno prehrano omilimo PREDŠOLSKIH OTROCIH dolgoročne posledice ter jih prestavimo v odraslo dobo. Z diabetesom tipa 1 je mogoče brez zapletov živeti tudi do 70 let. Vsekakor si v uradni medicini želimo čim manj akutnih ter srednjeročnih in dolgoročnih zapletov, saj le ti pomembno vplivajo na kvali-teto življenja bolnikov. Poleg tega pomenijo tudi finančno in medicinsko obremenitev zdravstvenega sistema. Pri bolnikih lahko s pravilno vodeno prehrano omilimo dolgoročne posledice ter jih prestavimo v odraslo dobo. Z diabetesom tipa 1 je mogoče brez zapletov živeti tudi do 70 let. To potrjujejo primeri ljudi, ki imajo že dlje časa to bolezen in jo uspešno kontrolirajo. Pri otrocih z alergijo na več živil si želimo preprečevati tudi prehranske primanjkljaje, ki velikokrat na žalost vodijo do zaostankov v rasti, znižano mineralno kostno gostoto (osteopenijo in osteoporozo). V klinični praksi se srečujemo tudi s kronično podhranjenimi in prestrašenimi otroci, od katerih prenekateri razvijejo tudi motnje hranjenja. Žal je to pri nas še vedno prevečkrat prezrto s strani staršev, zdravnikov ter drugih strokovnih delavcev, ki so dnevno v kontaktu z njimi. Za delujočo klinično pot je ključno dobro sodelovanje vseh ljudi, ki so vključeni v prehransko vodenje teh otrok. Idealno bi bilo sodelovanje na nacionalni ravni vse od zdravnika, ki diagnozo postavi, do dieteti-ka, ki da staršem podrobna navodila, ter nato do osebe, ki v vzgojnoizobraževalnem zavodu skrbi za prehrano teh otrok. Idealno bi bilo tudi, da bi lahko strokovnjaki ustrezno izobrazili kuharsko osebje v vzgojnoizobraževalnih ustanovah. Med uspehe letošnjega leta (2018) lahko uvrstimo poenotenje pred-pisovanje medicinsko predpisane prehrane, ki je bilo glede na trenutno stanje dejansko nujno. Zaradi pritiskov staršev so namreč izbrani zdravniki prepogosto podlegali njihovim zahtevam in predpisovali tudi medicinsko neutemeljene vrste prehrane. Zaradi tega je prišlo do prevelike obremenitve vzgojnoizobraževalnih ustanov, ki kljub vse-mu trudu niso mogle zagotoviti vseh možnih načinov prehrane. Pogosto so pri tem izostali otroci z medicinsko predpisano prehrano, katerim prehrana pomeni ključ do zdravja in kontrole nad boleznijo. 5 MEDICINSKO PREDPISANE DIETE PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH – VIDIK ALERGOLOGA asist. Tina VESEL TAJNŠEK, dr. med., spec. pediatr.  Ključne besede  Povzetek alergija, dieta, hrana, Približno 5% otrok ima alergijo za hrano. Osnova zdravljenja alergije vrtec na hrano je izključitev za otroka alergenega živila oziroma živil. Dieta se predpiše na podlagi klinične slike in opravljenih preiskav, kot so kožni vbodni testi (KVT), specifični IgE (sIgE) in provokacijski testi s hrano. Klinična slika alergij na hrano je raznolika in zajema koprivni-co, anafilaksijo, poslabšanje atopijskega dermatitisa, bolečine v tre-buhu, bruhanje, drisko. Otroci z znano nevarnostjo za anafilaksijo imajo pri sebi samoinjektorje adrenalina za namen prve pomoči. V želji poenotenja klinične poti predpisa medicinsko indiciranih diet za vrtce smo pediatri in dietetiki v sodelovanju z Nacionalnim inštitu-tom za javno zdravje, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport uskladili dokument Predpis medicinsko indicirane diete. Dostopen je tudi na https://www.zdravniskazborni- ca.si/informacije-publikacije-in analize/obvestila/2018/08/30/priporo% C4%8Dila-za-medicinsko-indicirane-diete). Vrtci namreč trenutno po-ročajo o številnih željah po dietah, ob čemer pa se je nato težje osre-dotočiti na pripravo diet, ki jih otroci resnično potrebujejo. Vzorec alergij na hrano pri otroku se lahko s časom spreminja. Ne priporočamo vzpostavitve diete pri otroku in mladostniku znotraj po-nujenih širših, obstoječih diet. »Hipohistaminska dieta« je v praksi prevečkrat uporabljena in je v večini primerov nepotrebna. Tudi de-janske alergije na barvila, konzervanse in aditive so v praksi težko Univerzitetna pediatrična dokazljive in so zelo redke. Ob skrbi nad otrokom z alergijo na hrano klinika v Ljubljani, Služba za alergologijo, klinično je priporočeno je izvajanje preventivnih ukrepov na več nivojih, imunologijo, vključno da otroci naj si ne izmenjujejo oz. delijo hrane. V vrtcu se revmatologijo, spodbuja pogovor o mestu oz. pomembnosti diete tako med zapos-Bohoričeva 20, lenimi, med vrstniki otroka in na roditeljskih sestankih zaradi večje 1000 Ljubljana, uspešnosti zagotavljanja diete in preprečitve zapostavljanja otrok z Slovenija dieto. tina.vesel kclj.si 6 ORGANIZACIJA DIETNE PREHRANE ZA OTROKA S KOMBINACIJO ALERGIJ NA VEČ ŽIVIL IN Z EPIPENOM Helena KUŠAR, dipl. san. inž.  Povzetek  Ključne besede Vključitev otroka v sistem predšolske vzgoje s kombinacijo alergij na alergen, prilagoditev, več živil in Epipenom (samoinjektor adrenalina), zahteva mnogo or-varno okolje ganizacijskih, prostorskih in časovnih prilagoditev. V primerih, ko je možna najhujša oblika alergijske reakcije, ki lahko ob nepravilnemu ravnanju privede celo do smrti, je smiselna oziroma zaradi izvajanja rednega programa nujna dodatna pomoč. Izvajanje prilagoditev ter dodatne pomoči poteka v oddelku vzpore-dno z rednim programom s ciljem, da se prepreči vnos in kontakt z alergeni. Preprečevanje vnosa in stikov z alergeni ter s tem zagotovi-tev ustrezno varnega okolja, je ključni sestavni del zdravljenja alergij. Celotna izvedba dietnih obrokov v kuhinji ter vzdrževanje izredno po-ostrenega higienskega režima v oddelku, zahteva natančna navodila, dosledno izvajanje, zaradi kompleksnosti pa tudi daljši čas za izved-bo od siceršnje rutine. Zelo pomembno je timsko in strokovno sodelovanje vseh, ki so vpeti v proces organizacije in izvedbe vzgojno izobraževalnega programa, prehrane, čiščenja in vzdrževanja. Vloga svetovalne delavke je poudarjena v smislu psihološke podpore in vo-denja dokumentacije, na strani organizatorja prehrane in zdravstveno higienskega režima pa je strokovna podpora, nadzor ter priprava navodil. Vloga osebe, ki je zadolžena za dodatno pomoč oziroma spremljeva-lec, se v sodelovanju s strokovnima delavkama oddelka, izrazi tudi skozi pravice otroka, da je lahko vključen v vzgojno izobraževalni proces, v varnem in zdravem okolju. Prilagojeno je njegovemu zdra-vstvenemu stanju in zaradi svoje bolezni ni stigmatiziran ter enako sodeluje v izobraževalnih in rekreativnih aktivnostih kot njegovi vrstniki. Prav tako mu je zagotovljen dostop do zdravil in ukrepov, ki Vrtec Viški Gaj, Reška zdravijo simptome bolezni, in ljudi, ki so vešči ukrepanja in zdravlje-ulica 31, 1000 Ljubljana, nja akutnih alergijskih reakcij. Slovenija helena.kusar@viskigaj.si 7 ORGANIZACIJA DIETNE PREHRANE ZA OTROKA S FENILKETONURIJO Ana REPŠE, univ. dipl. inž. živ. tehnol.  Ključne besede  Povzetek dietna prehrana, Vrtci se za otroke trudimo ustvarjati varno, zdravo in spodbudno oko-fenilketonurija, otrok s lje. Vsak otrok se uči v aktivni povezavi s svojim socialnim in fizičnim PKU, fenilalanin okoljem, v interakciji z vrstniki in odraslimi, zato ustvarjamo možnosti za različne dejavnosti in tako prispevamo k njihovemu telesnemu in duševnemu razvoju. Hrana je pomemben dejavnik za vsakega otroka, od tistega, ki lahko uživa v vsaki hrani in do tistega, ki ima to možnost omejeno z dieto. Medicina je tako napredovala, da nam omogoča zgodnjo prepoznavo in zdravljenje nekaterih prirojenih presnovnih bolezni. Med njimi jih je nekaj, ki se zdravijo z dietno prehrano, ki temelji na znižanem vnosu beljakovin. Med genetsko prirojene presnovne bolezni spada tudi fenilketonurija. Fenilketonurija ali PKU je podedovana motnja presnove beljakovin. Vsem novorojenčkom se v prvem tednu starosti odvzame kri in se jo testira, da se ugotovi ali ima otrok fenilketonurijo (PKU). Otroku s fenilketonurijo jetra ne proizvajajo dovolj encimov, ki bi presna-vljali ali razgrajevali aminokislino fenilalanin (Phe). Prehrana otroka s PKU zahteva načrtovan omejen vnos fenilalanina in s tem vrste in koli- čine beljakovinskih živil in je ne moremo voditi uravnoteženo brez po-sebnih dodatkov že industrijsko pripravljenih proizvodov, kot so nizko beljakovinski izdelki iz žit, mlečni izdelki, itd. Na podoben način kot se vodi otroke s fenilketonurijo, se vodi tudi otroke, ki imajo omejen vnos drugih aminokislin kot so omejitev tirozina pri tirozinemiji, lizina pri pi-ridoksinsko odzivni epilepsiji, in drugih presnovnih bolezni. Vsi otroci potrebujejo določeno količino aminokisline fenilalanina za normalno rast, saj se večina »neuporabljene« aminokisline fenilalanina pretvori v drugo aminokislino, ki jo nato organizem porabi za svoje delovanje. Ker otrok s PKU nima zadosti encima, ki bi razgradil presežno Phe, se ta nakopiči v telesu. Presežena Phe lahko prepreči normalen razvoj možganov, kar ima za posledico fizično in umsko zaostalost. Zelo pomembno je, da je otrok pod strogo dieto v času razvoja možganov in to je od novorojenčka in tja do 18 leta otrokove starosti. Nekatera živila in napitki ne vsebujejo beljakovin in Phe, zato jih otroci s PKU lahko Vrtec Pod Gradom, pojedo kot si le želijo. Uspešna dieta je dosežena, ko otrok dnevno Praprotnikova 2, dobi s hrano toliko fenilalanina, da zadosti osnovne potrebe organizma 1000 Ljubljana, in hkrati ne preseže količine, ki bi dvignila nivo fenilalanina nad vre-Slovenija dnost 0,35 mmol/l (350 µmol/l). Otrokom se kontrolira fenilalanin v ana.repse@guest.arnes.si krvi, na podlagi te vrednosti se načrtuje njegova dieta. 8 POZITIVNA VLOGA MAŠČOB ZA ČLOVEKOV ORGANIZEM – FIZIOLOŠKI VIDIK prof. dr. Zoran GRUBIČ, dr. med. in univ. dipl. kem.  Povzetek  Ključne besede Maščobe imajo v človeškem organizmu več pomembnih vlog. So naj-presnovni mehanizmi, pomembnejše skladišče energijskih zalog, so del zgradbe organizma presnovni hormoni, (n.pr. celične membrane imajo obliko lipidnega dvosloja) še posebej lipoproteini, esencialne maščobe, ki imajo steroidno (npr. glukokortikoidi, mineralokortikoidi maščobne kisline in spolni hormoni) ali pa eikozanoidno molekularno strukturo pa opravljajo tudi naloge signaliziranja v raznih procesih v organizmu. Za opravljanje vsega naštetega pa so potrebni fiziološki mehanizmi, ki uravnavajo vnos, presnovo in razporejanje maščobnih molekul po posameznih delih organizma. Ti mehanizmi delujejo po načelih, ki odsevajo evolucijski razvoj človeškega organizma v smislu prilagajanja na okolje. Ker so bili v času razvoja človeškega organizma priso-tna tudi daljša obdobja pomanjkanja ali nedostopnosti kaloričnih virov, delujeo presnovni mehanizmi tako, da v obdobju viškov kalorij ob obrokih le te skladiščijo, med obroki pa ta skladišča porabljajo, pri urejanju teh procesov pa ima glavno vlogo hormonsko signalizira-nje. Ker je hrana po svoji sestavi precej raznolika, imamo v člove- škem organizmu presnovne poti, ki zaužite snovi predelajo v nekaj osnovnih molekul, ki jih je nato možno procesirati po skupnih poteh kar je za organizem energetsko bolj učinkovito. Poseben problem pri procesiranju maščob predstavlja njihova slaba topnost v vodnih raz-topinah kamor sodi tudi kri, ki je sicer glavno transportno sredstvo v človeškem organizmu. Kot rešitev tega problema se je izoblikoval transport maščob v obliki lipoproteinov, torej delcev, kjer je maščob-na sredica ovita v amfifilni plašč, ki ga sestavljajo fosfolipidi in apo-Inštitut za patološko proteini. Glede na svojo sestavo se ti lipoproteinski delci razlikujejo in fiziologijo, Univerza v imajo tudi različne vloge pri usmerjanju posameznih oblik maščob v Ljubljani, Medicinska organizmu. Del potrebnih maščob je človeški organizem sposoben fakulteta, Zaloška 4, sintetizirati iz drugih, nemaščobnih komponent, za del maščob pa 1000 Ljubljana, takih poti ni (gre za esencialne maščobne kisline) in jih je zato treba Slovenija vnesti s hrano. zoran.grubic@mf.uni-lj.si 9 VLOGA VITAMINA D V OTROŠKI PREHRANI IN VITAMINOV B S POUDARKOM NA VITAMINU B12 asist. dr. Darja ŠMIGOC SCHWEIGER, dr. med.  Ključne besede  Povzetek esencialne snovi, Vitamini so esencialne snovi, ki v telesu sodelujejo pri številnih proce-vodotopni vitamini, sih, naše telo pa jih večinoma ne more sintetizirati samo, zato jih mo-vitamini skupine B, ramo zaužiti s hrano. Potreba po vitaminih se pri otrocih s starostjo vitamin D spreminja, prav tako so drugačne potrebe pri starostnikih, nosečnicah in pri različnih skupinah ljudi s kroničnimi boleznimi. Vitamini skupine B so vodotopni vitamini, kamor prištevamo tiamin (vitamin B1), ribo-flavin (vitamin B2), niacin (vitamin B3), pantotensko kislino (vitamin B5), piridoksin (vitamin B6), biotin (vitamin B7), folno kislino (vitamin B9) in kobalamin (vitamin B12). To skupino vitaminov večkrat poimenujemo s skupno besedo B-kompleks. Vsak izmed vitaminov skupine B ima svojevrstno zgradbo in specifično vlogo v človeškem telesu. Vitamin B12 omogoča procese potrebne za delitev celic. Primeren vnos vitaminov skupine B zagotovimo s pravilno in raznoliko prehrano. V kolikor to ni mogoče ali pa so potrebe po vitaminih večje, zagotovimo zadosten vnos v obliki prehranskih dodatkov. V nevarnosti za pomanjkanje vitamina B12 so vegansko hranjeni otroci in dojeni dojenčki mater, ki se že več let prehranjujejo vegansko. V primerjavi z ostalimi vitamini je vitamin D nekaj posebnega, saj nastane v koži ob izpostavljenosti sončnim žarkom. To je tudi poglavitni vir vitamina D, saj je naravnih virov vitamina D v hrani malo. Vitamin D je poglavitni hormon, ki regulira metabolizem kalcija in Univerzitetni klinični fosfata. Čedalje več je dokazov, da njegovo delovanje ni omejeno le center Ljubljana, na kosti in mišice, pač pa vpliva na številne druge procese v našem Pediatrična klinika, Klinični oddelek za telesu. Ker so za pojav rahitisa zaradi pomanjkanja vitamina D zlasti endokrinologijo, diabetes ogroženi dojenčki, začnemo vitamin D dodajati novorojenčkom že te-in bolezni presnove den dni po rojstvu. Zaradi pogostega pomanjkanja vitamina D ob vse Bohoričeva 20, manjši izpostavljenosti sončnim žarkom in omejenih virov vitamina D 1000 Ljubljana, v vsakodnevni prehrani Delovna skupina za nutricionistko in Razširjen Slovenija strokovni kolegij za pediatrijo priporočata dodajanje vitamina D vsem darja.smigoc@kclj.si otrokom in mladostnikom vsaj do 18. leta. 10 PREHRANSKO PROGRAMIRANJE doc. dr. Evgen BENEDIK, univ. dipl. inž. živ. tehnol.  Povzetek  Ključne besede Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog v času pred nosečnostjo prehransko tako za žensko kot moškega, med nosečnostjo in dojenjem ter v času programiranje, prvih prvih dveh let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za dose-1000 dni, prehranski ganje optimalnega zdravja otroka skozi celo življenje (zmanjšanje tve-vnos, priporočila ganja za razvoj prekomerne telesne mase, diabetesa, alergij, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja ter presnovnih bolezni), ne samo v rani mladosti ampak seže njen vpliv tudi v odraslo dobo, kar imenujemo presnovno oziroma prehransko programiranje (angl. metabolic programming) ali presnovni vtis (angl. metabolic im-printing). V času pred in med nosečnostjo ter dojenjem se povečajo potrebe po hranilih kot tudi energiji, zato bi ženske v teh obdobjih morale v svojo prehrano vključiti predvsem čim več živil, ki so hranilno bogata. Pestra in uravnotežena prehrana ter redni obroki noseče in doječe matere so, poleg zadostnega vnosa tekočine, izrednega pomena za zdravje matere in njenega otroka. S tega vidika so v letu 2007 izšla poenotena priporočila Evropske komisije in Mednarodnega društva za proučevanje maščobnih kislin in maščob, ki svetujejo, da se že v času nosečnosti, najbolje pa v prvem trimesečju, preverijo morebitne neustreznosti v prehrani. Oceno tveganja bi lahko izvedel osebni zdravnik ali ginekolog. Nosečnicam, pri katerih bi ugotovili odstopa-nja od priporočil, naj bi zagotovili individualno prehransko svetovanje pri dietetiku. Humano mleko (HM) zdravih in dobro prehranjenih mater je naju-Univerzitetni klinični streznejša hrana in zaščita za dojenčke, saj je kompleksna mešanica center Ljubljana, hranil, rastnih faktorjev, hormonov ter bioaktivnih in drugih zaščitnih Pediatrična klinika, snovi. Hranjenje dojenčka s HM se priporoča vsaj do dopolnjenega Bohoričeva 20, drugega leta starosti, nato pa, dokler želita doječa mati in otrok. Iz-1000 Ljubljana, ključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčk-Slovenija ove potrebe za optimalno rast, razvoj in zdravje. evgen.benedik@kclj.si 11 VPLIV DOLGOTRAJNEGA STRESA NA ORGANIZEM IN NJEGOVE POSLEDICE Nina RUPNIK, dipl. san. inž.  Ključne besede  Povzetek zdrav življenjski slog, Zdrav življenjski slog predstavlja temeljno podlago za doseganje op-misli, stres, živčevje, timalnega zdravja posameznika. Najvišjo komponento zdravega ži-simpatikus, vljenjskega sloga predstavljajo misli, ki v telesu povzročajo odzive, parasimpatikus ki jih z drugimi besedami poimenujemo stres. Stres je v današnjem času postal del vsakdanjika sodobnega človeka. Predstavlja stanje organizma, kjer se pod vplivom stresorjev, poruši človekovo notranje ravnovesje. Stres sam po sebi ni škodljiv, za učinkovito in ustvarjalno delo je nujno potreben, saj prispeva k našem razvoju, predvsem v obliki učenja in prilagajanja okolju. Vendar pa enaki mehanizmi, ki pri soočenju s hipno nevarnostjo pomenijo preživetje, pri stalni in dolgotrajni izpostavljenosti vodijo v različne fizično merljive simptome in kasneje lahko v bolezni. Za zagotavljanje ravnotežja t.i. homeostaze, skrbi živčni sistem. Lo- čimo somatsko in vegetativno živčevje, ki ureja življenjske funkcije. Nadalje ga razdelimo na simpatikus in parasimpatikus, ki imata v telesu antagonistično funkcijo delovanja. Simpatikus pripravlja telo na odziv v »beg ali boj situaciji« in povzroči takojšnjo pospešitev vitalnih funkcij telesa, ki mu omogočijo preživetje. Delovanje para-simpatikusa je povezano s procesi, ki organizmu omogočajo dolgoročno preživetje – počitek, regeneracijo, pridobivanje energije. Vsakdanje dogajanje v življenju posameznika in njegova t.i. frustracijska toleranca (sposobnost soočanja s stresom) odločata kakšen vpliv bo imelo življenje na človeka. Ko je naše telo v pripravljenosti na »beg ali boj« situacijo, se vsi procesi regeneracije, kvalitetnega prebavljanja in presnavljanja v telesu, ki bi drugače ob homeostazi potekali normalno, zmanjšajo. V tako situacijo nas lahko spravijo že Inštitut za sanitarno vsakodnevne stvari. Nizka frustracijska toleranca in pesimistična inženirstvo, Zaloška cesta 155, 1000 miselna naravnanost povzročata večji stresni odziv na situacije in Ljubljana, Slovenija večje negativne posledice, izražene najprej kot simptomi psihoso-matskega izvora, kasneje pa lahko kot bolezenska stanja. nina@institut-isi.si 12 Stres je v današnjem času postal NINA RUPNIK: VPLIV DOLGOTRAJNEGA STRESA NA del vsakdanjika sodobnega ORGANIZEM IN NJEGOVE POSLEDICE človeka. Predstavlja stanje organizma, kjer se pod vplivom stresorjev, poruši človekovo notranje ravnovesje. Stres sam po sebi ni škodljiv, za učinkovito in ustvarjalno delo je nujno potreben, saj prispeva k našem razvoju, predvsem v obliki učenja in prilagajanja okolju. Kot posledico neuspešnega obvladovanja stresnih situacij, ljudje iščejo lajšanje v drugih, za zdravje škodljivih vedenjih, kot so ne-zdravo prehranjevanje, prekomerno pitje alkohola, kajenje, posega-nje po nedovoljenih substancah, zmanjšanje ali pretirano povečanje telesne dejavnosti. Negativnim učinkom stresa se tako pridružijo še negativni vplivi posledic nezdravega življenjskega sloga, ki sinergi-stično lahko hitreje privedejo do poslabšanja zdravja in pojava kroničnih nenalezljivih bolezni. 13 ČLOVEŠKI MIKROBIOM KOT ZAŠČITA ALI TVEGANJE ZA ZDRAVJE prof. dr. Irena ROGELJ, univ. dipl. inž. živil. tehnol.  Ključne besede  Povzetek mikrobiom, mikrobiota, Proučevanje človeškega mikrobioma in njegovega vpliva na naše mehanizmi delovanja, zdravje, je eden večjih raziskovalnih izzivov 21. stoletja, saj neposre-zdravje dno ali posredno vpliva na delovanje vseh naših organov, vključno z živčevjem in možgani. Številne zagonetke, s katerimi se srečujemo na področju medicine in prehrane so v veliki meri posledica neupošteva-nja našega mikrobioma, ki ga vse pogosteje obravnavamo kot enega naših organov. Evolucija in spremembe življenjskega sloga, povezane s kmetijsko in industrijsko revolucijo, so prispevale k znatnemu napred-ku medicine in daljši življenjski dobi človeka, hkrati pa tudi k močno spremenjenim ekološkim razmeram in bolezenskim vzorcem populacije. Zanimivo je, da povečana incidenca mnogih sodobnih bolezni, od vnetnih črevesnih bolezni do sistemskih bolezni, kot je metabolni sin-drom, sovpada s spremembami prehranskih navad v preteklosti, le te pa s spremembami strukture in funkcionalnosti človeškega črevesnega mikrobioma. Ra R z a i z sk s a k v a e v e so so b i b le e v r v sto st o l et e tu s u m s e m r e jren e e n e p r p e r d e v d s v e s m e m v v p r p o r u o č u e- vanje sestave črevesne mikrobiote in njenih učinkov v prebavnem traktu. Odkrivanje povezav, oziroma osi »črevo-možgani« in »črevo-možgani-koža« pa je odprlo povsem nove razsežnosti raziskav. Prou- čevanju osnovnih mehanizmov, kot so protimikrobno delovanje, kompetitivno izključevanje, imunomodulacija ter krepitev in ohranjanje funkcionalnosti črevesne epitelne bariere, so se priključile študije delovanja mikrobiote na črevesni, vegetativni in centralni živčni sistem. Čeprav je črevesni mikrobiom največji, pa so za zdravje človeka pomembne tudi mikrobne združbe drugih področij telesa. Sodobne Univerza v Ljubljani, raziskave človeškega mikrobioma so zato usmerjene tudi v proučeva-Biotehniška fakulteta, nje mokrobioma ustne votline, dihalnega in urogenitalnega trakta, no-Oddelek za zootehniko, žnice in kože. Tako so na primer dokazali, da so neravnovesja v Groblje 3, 1230 mikrobioti kože povezana z različnimi kožnimi težavami kot sta atopič- Domžale, Slovenija ni dermatitis in akne. V predavanju bo prikazanih nekaj zanimivih po-irena.rogelj@bf.uni-lj.si vezav med mikrobiomom in zdravjem človeka. 14 GENTOKSIČNE IN ANTIGENOTOKIČNE SNOVI V HRANI prof. dr. Metka FILIPIČ  Povzetek  Ključne besede Prisotnost genotoksičnih snovi v našem okolju vzbuja zaskrbljenost, sestavine hrane, ker povzročajo poškodbe genetskega materiala, ki vodijo do mutacij. mutageni, antimutageni, Zaradi tega izpostavljenost ljudi genotoksičnim snovem povečuje tve-rak, bolezni, zaščita ganje za nastanek raka, nekaterih degenerativnih bolezni, kot tudi dednih bolezni. Epidemiološke raziskave kažejo, da ima pri pojavlja-nju raka prehrana pomembno vlogo, ki pa je zelo komplesna. V hrani so prisotne genotoksične snovi, ki povzročajo nastanek rak ter sestavine, ki pospešujejo njegov razvoj. Genotoksične snovi, ki se poja-vljao v hrani so lahko naravnega izvora (npr. mikotoksini), aditivi (npr. nekatera barvila), ostanki onesnažil iz okolja (npr. kovine, pesticidi…) ter snovi, ki nastajajo pri toplotni obdelavi in tehnoloških postop kih. Med slednjimi so najpomembnejši heterociklični amini, N-nitrozamini in poliaromatski ogljikovodiki, katerim so ljudje v vsak-danjem življenju ne moremo izogniti. Nekatera živila, predvsem sadje in zelenjava pa vsebujejo snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da delujejo antigenotoksično. To so mikrohranila (vitamini, minerali), ki so neobhodno potrebna za ohranjanje genomske stabilnosti ter številne neprehranske sestavine (flavonoidi, fenoli, indoli, fitosteroli, glukozi-nolati itd), ki prek različnih mehanizmov delovanja preprečujejo nastanek mutacij in potencialno zavirajo razvoj raka in degenerativnih bolezni. Z uživanjem kakovostne, raznovrstne in uravnotežene hrane se tveganja za nstanek raka in drugih degenerativnih bolezni zmanj- šajo, kar potrjujejo tudi epidemiološke raziskave. Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija metka.filipic@nib.si 15 UPORABA NARAVNIH ČISTIL ZA ČIŠČENJE POVRŠIN doc. dr. Rok FINK, dipl. san. inž.  Ključne besede  Povzetek naravna čistila, higiena Higiena površin igra pomembno vlogo pri nadzoru širjenja mikroorga-površin, mikroorganizmi nizmov, saj je znano, da se mikroorganizmi oprimejo površine in v idealnih razmerah tvorijo biofilme. Mikroorganizmi, ki živijo v biofil-mih imajo večje možnosti za preživetje, širjenje v nove niše in prenos genov za odpornost na protimikrobne snovi. Za obvladovanje tega problema uporabljamo kemikalije na osnovi klora, kislin in drugih spojin, ki učinkovito odstranijo biofilme s površin. Vendar pa pri ta-kšnih postopkih čiščenja ostajajo na površinah ostanki čistil, ki imajo negativne vplive na zdravje ljudi in okolje. Obvladovanje bakterijske odpornosti na protimikrobna sredstva v prvi vrsti zahteva od nas, da omejimo uporabo protimikrobnih snovi v ne-kliničnem okolju, kjer lahko vzdržujemo primerno raven mikrobne populacije brez uporabe protimikrobnih snovi ali s snovmi, ki imajo nespecifično delovanje in tako ne povzročajo odpornosti. Zato velik potencial predstavljajo naravna čistilna in protimikrobna sredstva na osnovi biopolimerov, eks-traktov rastlin, naravnih površinsko aktivnih snovi in kislin naravnega izvora, ki imajo širok spekter delovanja, veliko učinkovitost, nizko stopnjo odpornosti, obenem pa so tudi okoljsko in zdravstveno spre-jemljivi. Zagotavljanje higiene površin mora temeljiti na uporabi či-stilnih sredstev, ki imajo največji možni učinek odstranjevanja mikroorganizmov, najmanjši možni potencial bakterijske odpornosti in najmanjši možni vpliv na zdravje uporabnika. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija rok.fink@zf.uni-lj.si 16 HORMONSKI MOTILCI V ČISTILIH IN ZDRAVILIH dr. Lucija KOLAR, dr. vet. med.  Povzetek  Ključne besede V sodobnem svetu se človek dnevno srečuje z različnimi kemičnimi hormonski motilci, snovmi. V mednarodnem programu o kemijski varnosti (IPCS) so čistila, zdravila, hormonski motilci (HM) definirani kot snov ali zmes, ki moti delova-ozaveščanje nje endokrinega sistema in posledično povzroči škodljiv učinek na zdravje neokrnjenega organizma, ali njegovih potomcev oziroma njegovih nadaljnjih potomcev (WHO, 2002). Torej poenostavljeno – so snovi oziroma kemikalije, ki vplivajo na normalno delovanje hormonov. Izraz hormonski motilec je sorazmerno mlad in ga je v znanstveno literaturo uvedla dr. Theo Colborn, leta 1996, ki je zaradi svojih odkritij organizirala prvo znanstveno srečanje posvečeno odkritju različnih kemijskih snovi, katerim je skupno to, da učinkujejo na hormonski sistem različnih organizmov v zelo nizkih količinah in predstavljajo dolgotrajno nevarnost zlasti za otroke že v fazi nosečnosti. Pomembno je poudariti, da HM lahko prizadanejo številne signal-ne sisteme, ki nadzirajo telesne funkcije in razvoj. Učinki HM so tako lahko posredni ali neposredni, dolgotrajni ali z zamikom. HM oziroma domnevne HM je Nol et (2011) klasificiral v 11 skupin: pesticidi, ha-logenirani aromatski ogljikovodiki, polibromirani difenilni etri, alkilfe-noli, kovine, ftalati, naravni hormoni, fitoestrogeni, zdravila, fenili in aromatski ogljikovodiki. V prispevku bomo podrobneje predstavili skupino alkil fenolov, ftalatov (ti se nahajajo v čistilih) in zdravil. Ravno farmacevtske učinkovine so zelo problematične zlasti z vidika biološkega učinka in pogostokrat prezrte kot potencialni onesnaževalci tudi v obliki metabolitov, ki se izločajo iz telesa živali ali človeka. Kako dobro se Slovenci zavedamo problematike, pa bomo prikazali z Complementarium, anketo, ki smo jo izvedli v letu 2016. Z ozaveščanjem lahko naredi-Inštitut za raziskave mo največ, da izboljšamo poznavanje HM, zlasti kateri so in kako narave in razvoj okoljskih delujejo. tehnologij, Lopata 60, 3000 Celje, Slovenija lucija@complementarium.si 17 HACCP ZA ODGOVORNE – NOVOSTI doc. dr. Mojca JEVŠNIK, dipl. san. inž.  Ključne besede  Povzetek varnost živil, HACCP, HACCP sistem (Hazard Analysis and Critical Control Point System) je odgovorne osebe, preventivni sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, usposabljanje, novosti oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganj v živilih, ki lahko ogrožajo zdravje ljudi. V prispevku so predstavljena aktualna tveganja na vseh stopnjah živilsko-prehransko-oskrbovalne verige in novosti na področju zagotavljanja varnih živil za nosilce ži-vilske dejavnosti. Izpostavljene so ugotovljene pomanjkljivosti pri razumevanju in obvladovanju tveganj, prenesenih z živili, ki potrjujejo, da zaposleni pri delu z živili ne prepoznajo in ne obvladujejo vseh dejavnikov tveganj. Interaktivna komunikacija, dobri medsebojni odnosi, nadziran sistemski pristop, obvladovane dobre prakse in izvajanje ciljnih usposabljanj o higieni živil, so bistvenega pomena pri zagotavljanju varnih živil. Raziskave potrjujejo, da imata največji faktor vpliva na učinkovitost sistema HACCP oviri nezadostno usposabljanje zaposlenih in človeški viri. Na vseh analiziranih stopnjah verige so ugotovljene pomanjkljivosti pri razumevanju in obvladovanju mikrobioloških tveganj. Med elementi, ki vplivajo na učinkovitost sistema HACCP so ugotovljeni dejavniki, ki pomembno vplivajo na vedenje zaposlenih pri delu z živili in so povezani z organizacijsko klimo v podjetju, stopnjo zadovoljstva z delom, delovnimi pogoji ter z medosebnimi odnosi na delovnem mestu. Zaposleni pri delu z živili dela vedno ne izvajajo po zahtevah dobrih praks, kar nakazuje potre-bo po reorganizaciji sedanjega načina usposabljanja in opozarja na pomanjkanje usposobljenih in kompetentnih strokovnjakov na obrav-Univerza v Ljubljani, navanem področju. Na področju živilstva je potreben učinkovitejši Zdravstvena fakulteta, sistem primarnega in vseživljenjskega izobraževanja o higieni živil. Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija mojca.jevsnik@zf.uni-lj.si 18 PREPREČEVANJE IN ODPRAVLJANJE UŠI IN PODANČIC Jana SVETIČIČ MARINKO1, dr. med., Tatjana FRELIH2, dr. med.  Povzetek  Ključne besede Ušivost ni pokazatelj slabe higiene. Uši se ne hranijo z umazanijo, uši, podančice, ampak sesajo kri. Najpogostejše so naglavne uši, ki se hranijo zgolj priporočila, na lasišču človeka in ne prenašajo bolezni. Okužimo se predvsem s preprečevanje, tesnimi stiki: glava z glavo, na kateri so uši in redkeje prek glavnikov, odpravljanje pokrival ali posteljnine. Pri preprečevanju in odpravljanju uši imajo ključno vlogo starši. Priporoča se tedensko pregledovanje lasišča, posebno pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali šolo. Vsakodnevno pregledovanje je smiselno, ko ugotovimo uši pri družinskem članu ali dobi-mo obvestilo, da so se pojavile uši v kolektivu. Pri odkrivanju uši si pomagamo tudi s prečesavanjem z gostim glavnikom. Pri osebah, pri katerih najdemo uši, uporabimo preparate za razuševanje. Nujno je dosledno upoštevanje navodil proizvajalca, ponovitev postopka in uporaba učinkovitih sredstev za razuševanje. Upoštevamo tudi navodila higiene bivalnega okolja. Okužbe s podančico ( Enterobius vermicularis) v Sloveniji zbiramo v prijavnem sistemu v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih. V za-dnjih desetih letih opažamo porast prijav enterobioze. Okužba se širi z zaužitjem jajčec neposredno ali posredno. Okužbo dokažemo labo-1 Nacionalni inštitut za ratorijsko, z mikroskopsko preiskavo jajčec v perianalnem odtisu na javno zdravje, OE celofanskem traku. Odrasle podančice lahko vidimo v okolici zadnjika Ljubljana, Zaloška 29, s prostim očesom. Preprečevanje okužb je težavno. Širjenje okužb 1000 Ljubljana, preprečujemo z doslednim izvajanjem osebne higiene, s poostrenim Slovenija izvajanjem splošne higiene v bivalnem okolju ter z zdravljenjem zbo- jana.sveticic-marinko@ lelih. nijz.si 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, CNB, Zaloška cesta 29, 1000 Ljubljana, Slovenija tatjana.frelih@nijz.si 19 PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU mag. Mladen MARKOTA, dr. med.  Ključne besede  Povzetek psihosocialni dejavniki Delovanje inšpektorata Republike Slovenije za delo se navezuje na tveganja, promocija vse značilnosti dela: na pravni odnos med delodajalcem in delavcem zdravja na delovnem in na široko področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Na mestu, poslovna vseh področjih, tako na formalno-pravnem urejanju delovnih razmerij strategija in tudi na področju zdravja in varnosti pri delu prihaja do odpiranja vedno novih vsebin, ki terjajo od delodajalca in delavce stalno dogra-jevanje znanja in izjemno fleksibilnost pri opravljanju dela. Eden od pomembnejših premikov v ciljih in vsebini dela je bil v zadnjem času povzročen s preusmeritvijo pozornosti in aktivnosti strokovnih sode-lavcev iz klasičnih obremenitev in škodljivosti na delovnem mestu na novo področje – to je področje psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Uvaja se promocija zdravja na delovnem mestu, kot nov programski pristop k reševanju celokupne problematike. Delodajalec mora sprejeti ukrepe na področju promocije zdravja. Mora načrtovati, izvajati in spremljati ta proces. Izvajalec promocije zdravja na delovnem mestu je delodajalec. V tem procesu uporablja znanje in nasvete drugih subjektov – izvajalca medicine dela, stro-kovnega sodelavca, inšpektorja za delo, lokalnega zavoda za zdravstveno varstvo itd. Inšpektorat Republike Slovenije za delo meni, da morajo biti ukrepi na področju promocije zdravja enostavni in sledljivi. Morajo zajemati skupna prizadevanja delodajalca in delavcev za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Zaželeno je, da delodajalec ukrepe promocije zdravja opredeli v programu promocije zdravja. Aktivnosti na področju promocije zdravja bo najboljše opredelil na na osnovi analize vseh dejavnikov tveganja v vašem delovnem okolju Inšpektorat RS za delo, (analiza bolniškega staleža, analiza nezgod pri delu, anketa o zado-promocija zdravja na voljstvu zaposlenih itd.). V tem smislu analiza stanja predstavlja prvo delovnem mestu – inicialno fazo in dobro osnovo za pripravo ukrepov na področju mladen.markota@gov.si promocije zdravja na delovnem mestu. V drugi fazi – fazi realizacije 20 Promocija zdravja na delovnem MLADEN MARKOTA: PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM mestu je strategija, usmerjena MESTU ne le v preprečevanje nastanka bolezni, povezanih z delom, nezgod pri delu, poklicnih bolezni itd.; ampak tudi v izboljšanje vseh determinant zdravja. IRSD predlaga, da na osnovi rezultatov analize opredelijo enostavni in jasni ukrepi. V tretji fazi – fazi vzdrževanja promocije zdravja pa bo moral delodajalec nadzornim službam dokazati, da ukrepe na podro- čju promocije zdravja resnično izvaja. V zadnji fazi – vrednotenju bo delodajalec ovrednotil doseganje zastavljenih ciljev. Promocija zdravja na delovnem mestu presega zakonske zahteve. Temelji na prostovoljnih ukrepih, ki jih izvajata obe strani – delodajalec in delojemalec. Uspešna bo le, če je vključena v vse organizacij-ske procese kot trajen element. Lahko jo opredelimo, kot poslovno strategijo, ki stremi k preprečevanju slabega zdravja pri delu in k izboljšanju potencialov za izboljševanje zdravja in dobrega počutja. Je strategija, usmerjena ne le v preprečevanje nastanka bolezni, povezanih z delom, nezgod pri delu, poklicnih bolezni itd; ampak tudi v izboljšanje vseh determinant zdravja. 21 EVALVACIJA PROGRAMOV PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V SLOVENSKIH VRTCIH Petra TOPLIČANEC, mag. san. inž.  Ključne besede  Povzetek smernice programov Promocija zdravja na delovnem mestu je novost zadnjega obdobja. promocije zdravja za Zakon o varnosti in zdravju pri delu je prvi zakon, ki opredeli promo-zaposlene, promocija cijo zdravja in daje delodajalcem obvezo k ureditvi in spodbujanju zdravja na delovnem organiziranih aktivnosti za krepitev zdravja. Vsebinsko podlago nudijo mestu, vrtec, šola, Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu. Pristopi k izvaja-dnevna oskrba nju programa niso zakonsko določeni in predpisani, zato je uspe- šnost programov odvisna od delovne organizacije. Namen magistrskega dela je bil z raziskavo ugotoviti stanje načrtov za promocijo zdravja v slovenskih vrtcih, izvajanih aktivnostih v sklopu programa in uporabnost smernic. Sočasno smo hoteli spodbuditi zavedanje o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu, izposta-viti prednosti, smiselnost in donosnost celovitih programov ter predvsem osveščati odgovorne osebe in širšo skupnost. V okviru raziskovalnega dela smo uporabili kvantitativno standardizirano me-todo anketnega vprašalnika. Predstavili smo vzorčni primer programa promocije zdravja vrtca iz osrednjeslovenske regije. Podali smo predloge izboljšav in usmeritev programov ter na praktični način revi-dirali obstoječe smernice glede na potrebe delovnih mest v vrtcih. V raziskavi je sodelovalo 198 koordinatorjev programov za krepitev zdravja. Promocija zdravja se v vrtcih v večini (69 %) izvaja z aktiv-nostmi za zdrav življenjski slog in ne kot program promocije zdravja na delovnem mestu. Redko je prisoten celovit načrt programa (39 %). Skupino za promocijo zdravja ima oblikovano 43 % udeležencev. Primer dobre prakse je lahko iztočnica pri usmerjanju programa v spe-cifiko delovnih mest v vrtcih. Rezultati kažejo pomanjkljivosti na Vrtec Antona Medveda področju sistematičnega in ciljanega izvajanja programov. Program Presečno 23, promocije zdravja na delovnem mestu je v celoti usmerjen v krepitev 3224 Dobje pri Planini, Slovenija in ohranitev zdravja zaposlenih. Delovno okolje je tisto, ki lahko delavca spodbuja k zdravemu načinu življenja. Pr P ogram a mo m r o a bi b tii t ve v d- petra.toplicanec@gmail. com no naložba za izboljšanje kakovosti življenja posameznika in družbe. 22 NOVOSTI NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA: ZELENO JAVNO NAROČANJE – ELEKTRONSKO JAVNO NAROČANJE Brigita VODUŠEK, mag. ekon. in posl. ved  Povzetek  Ključne besede Zeleno javno naročanje poudarja vidike krožnega gospodarstva, upo-smernice programov števanje stroškov v celotni življenjski dobi vključno z zunanjimi stro-promocije zdravja za ški. S 1. januarjem 2018, je začela veljati Uredba o zelenem javnem zaposlene, promocija naročanju, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 51/2017. zdravja na delovnem Uredba gospodarske subjekte spodbuja k vzpostavitvi sistema ravna-mestu, vrtec, šola, nja z okoljem, pridobitvi znaka za okolje tipa I ter izboljšanju svojega dnevna oskrba ali izdelkovega ogljičnega odtisa. V skladu z uredbo je zeleno javno naročanje obvezno za 20 predme-tov javnega naročanja. Novost s področja zelenega javnega naročanja je, da Uredba ne določa več obveznih okoljskih zahtev, kot jih je poznala predhodna zakonska ureditev, temveč določa, katere okolj-ske vidike naj naročnik upošteva pri oddaji javnih naročil in cilje, ki jih mora doseči v vsakem postopku javnega naročanja. V letošnjem letu je področje elektronskega javnega naročanja postala realnost. Vsi smo dolgo čakali na ustrezen informacijski sistem, ki bi olajšal delo tako naročnikom, kot ponudnikom. Od 1. 4. 2018 naprej morajo naročniki pri vseh javnih naročilih, ki jih objavijo, omogočiti elektronsko oddajo ponudb za ponudnike preko informacijski sisteme eJN. Vsa komunikacija v postopku javnega naročanja poteka v elektronski obliki. Področje elektronskega javnega naročanja v vseh fazah, je novost, katero smo težko pričakovali. Uporabniki informacijskega sistema eJN morajo najprej opraviti osnovno registracijo naročnika v sistem. Še-le po uspešni registraciji se z objavo postopka preide na objavo javnega naročila. Elektronsko javno naročanje zagotavlja večjo transparentnost, prihra-ni naš čas in predvsem poenostavi sam postopek. Naročniki morajo smiselno že obstoječe razpisne dokumentacije po-Anema, Žahenberc 40a, sodobiti z aktualno zakonodajo. 3252 Rogatec, Slovenija anema@amis.net 23 SPLETNA APLIKACIJA KATALOG ŽIVIL ZA JAVNO NAROČANJE Katarina JEVŠJAK, dipl. san. inž.  Ključne besede  Povzetek naročila, zavodi, živila, Priprava javnega naročila je za javne zavode dolgotrajen in obreme-katalog, ponudba njujoč proces, saj je raziskovanje trga zahtevno in zamudno, ravno tako pa tudi oblikovanje sklopov in pravilno poimenovanje izdelkov. Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) smo izdelali elektronsko orodje »Katalog živil za javno naročanje«, ki omogoča hitro in učinkovito pripravo javnega naročila in izločenih sklopov. Vsebuje podatke ponudnikov in njihovih proizvodov, vključno z alergeni, hranilnimi vrednostmi in certifikati kakovosti, ter jih geografsko umešča na zemljevid Slovenije. Omogoča izpis izbranih živil po posameznih sklopih za objavo na Portalu javnih naročil in povpraševanje pri ponudnikih za izločene sklope (kratke verige). Katalog se stalno dopolnjuje s ponudniki, ki jih v sistem vnašajo par-tnerji projekta. Poleg ponudbe proizvodov živilskih podjetij, ki jih vnaša v aplikacijo GZS-ZKŽP, so v katalogu tudi proizvodi kmetij in zadrug. Koordinacijo in vpis teh proizvodov sta prevzeli Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. Spletno orodje »Katalog živil za javno naročanje« je bil pregledan in usklajen z vsemi pristojnimi institucijami za javno naročanje kot je Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanja, znanost in šport, Nacionalni inštitut za javno zdravje in drugimi. Sama aplikacija omogoča, da se ponudba in povpraševanje »srečata«, kar pomeni, da se ponudba prilagaja povpraševanju in obratno. Poleg tega pa se strokovne pri-pombe deležnikov obravnavajo in kontinuirno vključujejo v tekoče nadgradnje aplikacije. Načrtujemo tudi povezavo z nekaterimi obstoje- čimi aplikacijami, ki jih že uporabljajo javni zavodi kot so npr. spre-Gospodarska zbornica mljanje realizacije pogodb, knjigovodstvo, uporaba receptur in priprava Slovenije, Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana, jedilnikov in drugo. Slovenija Več o Katalogu živil za javno naročanje na: spletni strani: https:// www.katalogzivil.si; e-mail: katalogzivil@gzs.si. katarina.jevsjak@gzs.si 24