Telefon št. 74.
Po konfiskaciji druga izdaja.
Ponamna številka 10 h.
('e psitl i>re|emar ia
cele 'Blo naprej 26 K — h pal lata » 18 » — » ietrt» » S » 50 » meeeo > 2 »20»
i ■pravelitve prejemal: za
celo leto naprej 20 K — b
pel leta Četrt » meeeo
10 » - • 6,-1 1 »70«
Za pošiljanje nadon 40 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine In Inseratš sprejema upravništvo t
Katol. Tiskarni Kopitar, jeve nlice it. 9.
Rokopisi se ne vraCajo, nefraokovana pisma ne vsprejemajo.
Urednlitve je t Beme-
niSkih ulicah 8t. 2,1., 17.
Izhaja veak dan,izvzemši nedelje m praznike ob pol 6. nri popoldne.
Stev. 276
V Ljubljani, v soboto, 28. novembra 1903.
Letnik
Vabilo na naročbo.
S I. decembrom se pričenja nova na-ročba, na Katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
valja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 b
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naroč-aine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca".
Naše vojaške zahteve.
ii.
Ponižne vrstice, bi smo jih priobčili predzadnjo soboto, dne 14. t. mes., v zadevi naših vojaških zahtev, razburile so širšo jav nost s tisto močjo, ki jo ima v Bebi edinole nova in zdrava ideja. Slovenci so te vrstice čitali s tistim gorkim veseljem, s tisto tiho, prisrčne? radostjo, ki navdaja vsakega domoljuba, ako vidi, da je misel, skrbno gojena in na tihem zaželjena že dolgo vrsto let, slednjič vendarle prodrla na beli dan.
A hudo so razburile sobotne te vrstice o armadi in Slovencih tudi naše nemške »prijatelje", posebno pa one na zelenem Stajarskem. Kakor sovražna bomba v mirno garnizijo, tako je vdaril naš pohlevni članek med miro- in pravicoljubne kulturo-nosce v Gradcu in Celju in jim dal priložnost, zopet enkrat pokazati visoki svoj kulturni ni\6.
Posebno se je v tem odlikovalo glasilo celjskega kulturnega b a-rabstva, ki je priobčilo po petdnevnem mučenju svojih dekaderitriih možgan, imper-tinenten in ob enem skrajno bedast odgovor, da so iz njega takoj spozna visoka naobrezba tistega življa, ki ga zastopa ta žalostni zakotni listič Mi bi njemu ne posvetih nobene pozornosti in ga prezrli s tistim g n j u s o m.^ k ^ nas obvaruje pred t e m,'trl.ra p a a e m o na njegov n i v 6, a ta ftlafiek je smatral „Grazer Tagbiatt«, glavno, in vodilno glasilo nemških nscijonal-cev, vrednim, da ga ponatisne, in se s tem popolnoma vrednega pokazal celjske Bvoje poseBtrime — ker pa se bere »Grazer Tag-blatt« žalibože tudi v vojaških krogih, moramo na njegova priobčila odgovarjati.
Toda predno preidemo k stvari sami, hočemo še nekaj omeniti v naše zavarovanje.
Ljudstvo in armada.
Nemški listi, ne izvzemši tudi „Tages-pošte«, — kakor znano poluvladen list — hlinijo hinavsko začudenje nad tem, da ravno naš list vodi in zastopa te nove vojaške zahteve. Kdo naj jih pa zastopa ako ne mi ? Mi, ki smo ljudska stranka, neodvisna in nevezana o'd nobene strani, brez ozira na desno ali levo — mi ki poznamo najbolj potrebe in želje slovenskega ljudstva, ker živimo in trpimo z njim, in ker se še nismo povspeli nad ljudstvo in ga nismo še zapustili! In naj nas tudi sovražijo in blate, sovražijo — ker se nas boje — slovensko ljudstvo jim je in jim bode pokazalo, d a zaupa, tudi danes, kakor v času narodnega preporoda — svojim duševnim voditeljem; in naj se tudi kak zakotni list h la ^Deutsche Wacht« predrzne norčevati se nad »windische Pfaff-lein«, kmalu jih bode minilo veselje ! Kakor je svoj čas pater Haspinger v tirolskih planinah hrabro organizoval in vodil bojevnike proti ljutemu sovražniku svojega redu,
tako bočemotudi mi v naprej voditi naše ljudstvo, saj vemo, da stoii njega ogromna večina za nami in da jo prihodnost naša.
In Se nekaj! Ako odgovarjamo na nemške napade, to ne velja toliko Nemcem, ampak nam je le prijetna priložnost, jasnejše in določnejše precizirati naše zahteve napram državi in vojnemu, oziroma domobranskemu ministrstvu. Iz rok Nemcev ne bodemo prejeli in nočemo nobenih pravic, prvič, ker sta pojma nacijo-nalni Nemec in pravičnost nezdružljiva, a drugič, ker m a n j k a Nemcem vsaka legitimacija za to, da bi oni nam imeli še kaj povedati. Doba je, hvala Bogu ! prešla, ko sta bila 8nemStvo« in „državni interes" še en pojem; Nemci so dandanes postali le eden izmed mnogih činiteljev državne volje — slovensko ljudstvo pa si bode zakonitim potom izvojevalo svojih pravic brez njih, in če treba, preko njih.
Toliko v pojasnilo našega stališča !
Nepobitno dejstvo je, da zadobiva Avstrija od dne do dne zmiraj bolj značaj n a-rodnostne države, da izgublja v isti meri svojo nemško navlako. Najnovejši dogodki v Dalmaciji, kjer so se zvezali Hrvatje in Italijani skupno proti nemškemu vplivu, na Tirolskem in na Moravskem, kjer se počasi in težko, a sigurno pripravljajo kolosalne premembe v narodnostnem oziru in slednjič tudi na Kranjskem, kjerbodealejali prej zadobilo slovensko ljudstvo tisto gospodstvo, ki mu gre — vse to so daljnovidnemu politiku jasni pojavi, da ee pripravlja velika preos-nova v naši državi. Od strani glasovitega nemškega politika, posl. dr. Baernreitherja, je padla te dni v državnem zboru beseda o uredbi Avstrije potom narodnostnih skupin, — in nihče se ni našel, ki bi ji oporekal. Vidi se, kako izgublja ideja dualizma od dne do dne svojo veljavo in življensko moč, in
da se njeni, nekdaj najgorečnejši zagovorniki, Nemci na Češkem, kar nič-^cefi^Rro-tivijo jodino zdravi in rešilni ideji po narodnostih razdeljene Avstrije.
Vsled ogrskih dogodkov hitimo z orjaškimi koraki do odločitve. Sedanja doba ima v u-nogem oziru podobnost z ono dobo 1. 1867.
Ako pogledamo v tem trenotku na zgodovino slovenskega naroda v zadnjih petdesetih letih, usiljuje se nam nehotč trpka misel, da smo si zaigrali večkrat najlepših uspehov in pridobitev, ker niso velike dobe našle med nami velikih ljudi in idej, ki so jih zahtevale. In skoraj, skoraj se nam dozdeva, da hitimo takim časom naproti z orjaškimi koraki.
In sedaj preidemo na tiste točko našega zadnjega članka, ki je odzvala toliko pozornosti, razburjenja in jeze, idejo jugoslovanske armade. Izjavljamo še enkrat izrecno, da zanjo še ni prišel čas, in odveč je — posnemajoč neumno »Deutsche Wacht" govoriti in prepirati ae o medvedovi koži, preden nimamo medveda. — A izrekli smo idejo, — ponavljamo še enkrat, zato, da nas ne najdejo nepripravljenih veliki časi, ki morebiti nastopijo, časi, ki morda odločijo vprašanja našega narodnega obstanka.
Kar so pa tiče neumnega blebetanja »Deutsche Wachtarice« o številu slovenskih in jugoslovanskih vojakov, hočemo ga odpraviti kolikor mogoče hitro. Naj si ti ljudje pogledajo preje statistične podatke o Jugoslovanih v naši armadi — in presenečeni bodo na kaj neprijeten način nad številom štiridesettisoč krepkih Jugoslovanov, ki velja vsak izmed njih za dva gornještajarska nemška — no, recimo zaradi lepšega — lanta. Kar se pa tiče vprašanja o slovenskem poveljevanju, je isto že dognano po slovenskih »Sokolih«, a vrhtega obstoji jugo-

Prešernova „fajfa".
Ali je Prešeren kadil?
Vi me začudeni pogledujete. Tako vprašanje ! »Da je Prešeren peval sonete in ottave rime — to vem; a da bi kadil, ne, tega še nisem premišljal. Kdo Bi more misliti Prešerna .... Ne!«
Zakaj ne ? Ali je pil ?
„Da, pil je, vsaj pravijo tako.«
Ali je igral ?
„Hm, njegova hči to trdi."
No, in zakaj ne bi kadil ? Poslušajte 1
Naši dosedanji literarni zgodovinarji so bili ljudje brez preudarnosti. Pri vsakem človeku je vendar ena glavnih stvari: Ali kadi ali ne. Saj se vsi ljudje dele v dve vrBti: V kadivce in nekadivce. Kam bi bil n, pr. Prešeren vstopil na vlaku, ako ne bi bil vedel, ali je kadivec ali nekadivec ? Kako bi se bil mogel domačega počutiti v gostilni, ako ne bi vedel, v katero sobo spada : med kadivce ali nekadivce? Kako bi bil mogel Prešeren sploh začeti kako ljubezen, ako so no bi bil prej izpovedal svoji izvoljenki, ali kadi ali ne ? In ko bi bil On kadivec, in ona bi rekla, da ne more prenašati tobaka — vse njegovo življenje bi bilo drugačno, drugačne vsled tega njegove pesmi, drugsčna
potem tudi slovstvena zgodovina slovenska, drugačna usoda našega naroda . . .
A naši dosedanji slovstveni zgodovinarji so bili tudi ljudje brez ukusa in dvorljivosti. Ako posediš količkaj pri človeku, zahteva vendar omika, da sežeš v žep in privlečeš na dan tobačnico ter ponudiš tovarišu smodko ali smodčico, ako mu ne daš njuhati po Btari šegi. Ti ljudje pa so se leta in leta bavili s Prešernom, pa ne da bi ga bil kateri vprašal : »Gospod Prešeren, ali Vam morem postreči z eno ,ta kratko' ? Saj veste, slovenski literati moramo biti skromni I"
In nato bi se bil glasil lahko odgovor različno :
„Hvala, gospod slovstveni zgodovinar, ne kadim."
In slovstveni zgodovinar bi bil zapisal v knjigo : »Prešeren je bil nekadivec. Grdo ga torej obrekujejo sovražniki našega slovstvenega napredka, ki psujejo našega najideal-nejšega pesnika, češ, da je bil pijanec in celo — tobakar . .
Ali bi bil pa Prešeren odgovoril:
„IIvala, kadim le viržinke."
In slovstveni zgodovinar bi bil zapisal :
„Bil jo mož odločnega značaja in krepke telesne konatitucije. Gorenjski kremeniti značaj se jo pokazal v njem celo v tem, da je rad, prav kakor naši junaški gorenjski fantje, prižgal ponosno viržinko ..."
Ali bi bil pa odgovoril naš pesnik:
„Dajte mi cigareto 1"
In učiteljica življenja, resna zgodovina, bi pisala:
»Njegov sanjavi duh je plul rad po kraljestvu fantazije. Kadar si je prižgal svojo duhtečo svalčico, da se je dvignil lahni dim v višino, so se porajale v njegovi duši one krasne, blagozveneče rime . . ."
Tako in še mnogo lepše bi se bilo lahko pisalo, a naši dosedanji slovstveni zgodovinarji so bili tako nerodni, da ne rečem: tako omejeni, da ni nikomur prišlo na misel to tako enostavno vprašanje : »Gospod Prešeren, ali kadite?"
Napredujoči duh časa je tudi v to temno vprašanje posvetil z bakljo prosvete.
Naši dični »drulbi sv. Cirila in Metoda" gre zasluga, da je objavila ravnokar Koledar, v katerem se razpravlja o Prešernovi pipi, da, še več: pipa je celo naslikana in vsestransko izmerjena, tako, da če bi se izgubila, lahko naredimo novo, Btari na las podebno, kakor stavijo zdaj v Benetkah nov stolp sv. Marka.
Pipa je lesena, okovana z belim pak fongom. Glava z okovom vred je 11-5 cm. visoka, noga meri v dolžini 13 cm. Glava jo v dolenjem koncu počena ter zamazana z rdečim pečatnim voskom.
Tak je torej ta dragoceni spomenik
Prešernov. In zdaj naj še kdo reče, da Prešeren ni kadil!
Gotovo napoči odslej lepša doba za to pipo : doba češčenja in narodne samozavesti. Godilo se jej bo, kakor Paganinijevim go-slim. Prej so trpele z umetnikom, a zdaj po njegovi smrti vživajo njegovo slavo. V sladkem pokoju sprejemajo častilce in se dajo od njih ogledovati ter poslušajo z zadovoljstvom njih koprneče vzdihe. In kadar pride kak Ondfiček, kak Kubelik, katerega glas sega do vznožja Paganinijeve slave, se priredi akademija, v triumfu prineso Paganinijeve gosli in srečni umetnik sme na te gosli igrati nekaj trenutkov. Vse posluša, vse se naslaja . . .
Tako bo tudi na Blovenskem Parnasu vživala čast in slavo Prešernova pipa. Mladi pesniki bodo hrepeneli, da bi smeli, obdani od pisateljev slovenskega naroda, pri literarni siavnosti kot znak odlikovanja prijeti v roke Prešernovo pipo. jo prižgati in potegniti parkrat iz nje, da se jim še bolj vžge pesniško hrepenenje . . . Oj, zlati vek zdaj tudi „fajfi" pride!
Vendar ... V naši duši se zbujajo dvomi. Mi vemo, da je herostratsko početje, kar delamo, a povedati moramo, da bo, kakor vsaka dobra stvar, tudi Prešernova „fajf<»" našla sovražnike, proti katerim bo imela trd boj za obstanek.
Le pomislite, slovenski domorodci io
slovansko poveljevanje ie dejansko pri hrvatskih brambovskih polkih, kojih uredba nam bodi v bodoče za vzgled.
Sploh pa naj nam dovolijo gospodje okoli »Grazer »Tagblatta«, da se za njih ganljivo pozornost in skrbl|ivost, ki jo posvečujejo našim razmeram, lepo zahvalimo in jih prosimo, naj prepuste ureditev naših razmer edinole nam, kajti mi smo že toliko razviti, da ne potrebujemo nobenega jerobstva vej, in naj bo še tako dobrohotno, kot je — o tem smo prepričani, — ono, ki si ga laste naSi šta jarski nepoklicanei.
To pa jim je prosto, podcenjevati naše modi, kolikor jim je drago. To je ti6ta stran nemške narodne duše, ki nam je dosedaj koristila največ.
A še enkrat gospodom v uvaževanje: O bodočih, mogočih idejah se ne prifikajmo dosti, da smo speče vzbudili in jih ne pustimo več zaspati. Nam moder nim realistom pa pristoja utrditi in bojevati se zasedanje naše potrebe, za tiste zahteve, ki se dado že zdaj doseči. Kako r e s n o nam je pa zanje, to hočemo nevernim Tomažem okolu „Tagespcšte" ta koj ad oculoa demonstrirati.
Afera Biickhel.
Dogodki, ki smo jih doživeli te dni v Ljubljani, in ki so se vršili bolj skrito, za kulisami, a vendar ne tako, de bi jih ne iz vedela širša naša javnost, nas silijo, da danes ponovimo našo zahtevo, ki smo jo v prvem članku stavili, z vso odločnostjo in resnostjo, — da se izjavimo indirektno — namestitev kakega slovenskega polka v Ljubljani, in to kakor hitro mogoče.
Razmere med občinstvom in 27. peš-polkom so se v teku 14 dnij vsled dogodkov, ki jih spodaj omenjamo, znatno poostrile in zadobile kritičen značaj.
N v •o
ts
C-u
(O p
o
vzorniki narodnega učinkovanja ! Kdo pa je glavni porok za pristnost te pipe? — Neki mož janičarskega psevdonima „Harambaša", katerega pričevanje utegne biti tako nepristno, kakor zvok njegovega imena.
Ta negotova priča se sklicuje na gcspo Marijo Potočnikovo, ki mu je pripovedovala, da je to pipo prinesel nekoč njen mož go stilničar domov, rekoč: »Tu imam Prešer novo fajfo, moramo jo lepo spraviti, da bo v spomin!«
Kaj, ko bi se našel sovražnik, ki bi rekel : Ne verjamem, da bi bil ta mož, ki je, žal, umrl 1. 1881., bil dobil zares Prešer novo pipo, ker je toliko pip na Kranjskem ? In podero se vse lepe nade, ki Brno jih zidali na to sicer vse časti vredno pipo!
In dalje: Kakšna je bila pipa, ko je prišla omenjenemu možu v last? Glavno vprašanje je, ali jo je Prešeren res in sam zakadil? Saj samo tedaj ima za nas vrednost, ako je bila v njej pristna Prešernova žlindra, če iz nje duhti isti dub, katerega je iz nje srkal pevec naših najlepših sonetov !
Tu pa moramo z obžalovanjem konsta-tirati, da se jo zgodila profanacija, ki mora nemilo dirniti vsakega rodoljubca. Haram-baša Be namreč uprav janičarsko hvali, da — on iz te pipe kadi vonjavi knaster in duhteči krul! Kdo mu je dal pravico, da prcfanira tako ta zgodovinski spomenik? zkvarjen je pristni vonj te pipe, kajti mi
N S* •O
a
ts
(r*
<D
P
O ■
A zasedaj zahtevamo, da se nam da zadoščenje za provokacijo slovenskega naroda. Zahtevamo takojšno premestitev nadporočnik a. Biickhl a. Zahtevamo, da vojaška oblastva vendar enkrat že objavijo izid tiste stroge preiskave v zadevi zadnjih nezaslišanih žalitev in napadov na slovensko prebivalstvo. Zahtevamo pa tudi končno, da se, ako ne bode kmalu bolje, j nastanijo taki vojaški elementi v Ljubljani, s katerimi bode slovenskemu občinstvu možno v miru živeti, kakor smo živeli doslej. .
Naši poslanci bodo storili le svojo
lahko, če nas nasprotniki prisilijo, pridemo z dokazi na dan, da je Prešeren to pipo, če je sploh kadil iz nje, basal z ogrskim tobakom! Edino le tak bi se smel kaditi iz te pipe, a kaditi bi ga smel le pesnik Pre šernovega genija, ne pa prvi harambaša, ki dobi pipo v roke I
Tako je torej brezčastni vandalizem uničil Slovencem zopet eno veselje. Elina naša radost je še, da gledamo prijazne poteze te pesniške pipe, ovekovečene v koledarju. A da se stori konec profanaciji, pred lagamo, da se otme Prešernova pipa iz ne-pietetnih rok, in ko bo stal Prešeren zopet sredi Ljubljane na svojem ponosnem spomeniku, naj se mu vrne pipa, kajti on edini ima pravico kaditi iz nje !	Pipar.
Spomini na Jesenice.
Zadnjo nedeljo sem bil na Jesenicah. Moj Bog, kakšne so bile pred desetimi leti in kakšne so sedaj! Prej navadna vas, sedaj lep trg z novimi hišami. Res na svetu se vse spreminja. In kaj še-le bo! Kakšen krasen prostor nasproti kolodvoru je že sedaj, ko je široki jarek zasut, kakšen še-le bo, ko hrib odkopljejo in zravnajo, kjer bo stal novi kolodvor, uradniške hiše in kjer bodo potem gotovo hiše rasle s tal ko gobe po dežju.
Še bolj sem občudoval Savo. Krasna cesta pelje skozi vas, o kateri bi se lahko
dolžnost, kadar bodo v državnem zboru kakor tudi v prihodnjem delegacijskem zasedanju ožigosali te kričeče razmere. Naj se vendar že enkrat ločijo sovražni si elementi, ki jih nobena sila ni v stanu več zbližati, naj se polku samemu spolni njegova goreča želja: proč od Ljubljane!
Pokazalo se je, kako potrebno je, da začenjamo buditi v krogih našega ljudstva zanimanje za naše vojaške zahteve. Po vseh ljudskih shodih naj se razlega klic po u vedenju dveletne službe, po slovenskih častnikih in domačih' polkih! Vojaška oblastva pa naj strogo pazijo na to, da se ne kratijo Slovencem tudi na vojaškem polju pravice zajamčene jim po načelu ravnopravnosti, da si ne vzgoje iz vojaštvu najbolj naklonjenega naroda njega najhujšega nasprotnika!
Državni zbor.
Dunaj, 27. nov.
Fresl Stein.
Kakor sem že omenil, je poslanec Fresl zahteval na| grajalni odsek izreče grajo poslancu Steinu, ker mu je ta očital, da je v konaku v Bdgradu ukradal žepno uro za spomin na umorjenega kralja Aleksandra. Dr. Bax», C&oc in Klotač ao tudi zahtevali, naj jim Stein pove svedoke. Stein imenuj« dva časnikarja kol priči Sunana in Mindla. Včeraj te bil Mundl v zbornici. Ko ga Klo fač, F.-esl in Sehnal zunaj na hodniku zapa zijo, padejo po n>em ter ga s pestmi cble luiejo. Krik obeh strank se je razlegel po vsej zbornioi. Predsednik grof Vetter |e danes začetkom seje najodločneje grajal imenovane poslance, ki bo čsamkarju Mandlu s ki lutami izražali avoja ogorčenje.
5	to grajo pa seveda p' slanci Klc fsč, Fresl in Sehnal niso bili zadovoljni ter so ugovariali na ves glas. P s>ibno Klofač je užaljen, češ, da ne rasluži graje, ker je včeraj le gledal in ni dtMil zaušnic. Končno Kiciač zahteva, naj grajilni odsek tudi predsedniku izreče grajo. Prelsednik grcfVttter odgovarja, da je izvršil le svojo d lžnost.
Mejtem pa je grajaUi odsek soglasno sklenil, naj zbomioa poslancu b t e i n u izreče grajo. O tem sklepu je v imenu od seka poročal poslanec de P loj, rekoč: Oi-sek je pozval poslanca Steina, naj dokaže s pričami, da je Fresl uro odnpsel s konaka. Stein pa se je izgovarjal, da Fresl ni ukradel ure, marveč le neka] vzel za spomin. Dotična časnikarja pa tudi tega ne moreta potrditi. Odsek se ie prepričal, da je Stein krivico storil Freslu z očitanjem, in zato predlaga Steinu grajo.
6	t e i n se nato ugovarja, da odsek ni pozval pravih prič, ki bi dokazale, kako so v Belgradu po umoru kralja Aleksandra in Drage razni časnikarji kradli kakor srake, kar jim je priftlo pi d roke Celo krvavo riuho so baje rszrezali v kosce in jih odnesli v spomin na srbsko tragedijo. V tej družbi pa je bil tudi Fresl. ki Bicer ni vzel
zapelo: „Stoji, stoji, oj Sava, oj Sava dolga vas." Kjer je pred leti raslo troje in grmovje in je bilo, rekel bi, cel kraj ena sama, velikanska groblja, sedaj stoje tam same nove, lepe hiše. V kratkem času je zraslo s tal 80 novih hiš. In kaj je ljudstva po cesti, ko da si v kakšnem mestu! Od kod taka sprememba?
Tisti visoki tovarniški dimniki so mi vse povedali. Pred leti jih ni bilo. Kranjska industrijska družba je napravila s Save pravi industrijski kraj. Nabralo se je delavcev od vseh strani, Slovencev, pa tudi Nemcev. Do 3000 prebivalcev šteje samo Sava.
Kaj je tovarna prinesla Jesenicam in okolici? Ne bom o tem govoril, a nekaj mi ne gre iz spomina, kar sem zadnjo nedeljo slišal na Savi. Saj veste, človek je družabno bitje, ljubi družbo. Tako tudi jaz. Kje pa se najbolj gotovo dobi družba, kje človek najprej izve kaj novega ? V gostilni. V gostilno se tudi jaz napotim.
Bilo je preccj gostov, samo ena miza prazna, k tisti sedem. Niso me radovedno gledali, kdo in odkod sem, znamenje, da razumejo oliko. Kmalu spoznam iz pogovorov, da [so večinoma tovarniški delavci. Bil je prav zanimiv pogovor. Nekdo je ravno pravil, kako so se prejšnji dan vstavili tovarni, ki je zahtevala, da bi se zana-prej delalo tudi ob nedeljah. Marsikoga bo zanimalo izvedeti, kako je generaldirektor
ure, ampak »nekaj druzega«, kar more po trditi unani državnik Belimarkovič.
Fresl odgovarja, da je vse izmišljeno, kar je ravnokar Stein pravil v tako zgovornih besedah.
Soc. demokrat Pernerstorfer naglasa, da Stein zasluži Roglasno grajo, ker napada rsehe brez pravih dokazov. Kar danes očita Freslu, to more jutri očitati drugim. To je nedopustno in vse graje vredno.
Nato vsa nemška levica, izvzemši anti-semite in soc. demokrate, zaputi zbornico, ki soglasno izreče Steinu graju. Prav umistna pa je bila cpazfta nekeg* pc slanca, ko so levičarji drli iz zbornice: »To je dokaz, da se bo e Steinu in njegovih tova rišev«.
Politična razprava
Se le ob 1. uri je pričel govoriti prvi današnji govornik baron M o r s e y. Ponavljal je večinoma že znane stvari glede novih koncesij za madiarsko armado. Navajal je izreke oiadjarskih državnikov ki sami priz najo, da njihove zahteve glede armade ne soglašaio z dot čnim zakonom iz 1. 1867. Nato sta govorila še H r u b y in S c h a -c h i n g e r. Glavna govornika dr. pl Derschatta in dr. S t r a n s k y govorita še-le v torek.
S»j je časa dovolj! Tuko sedijo in govori merodajno osebe. Torej drž. zbor sedaj ni bil sklican, da bi rešil vsaj nujnejSe stvari, marveč da nekaj dni igra »ustavo« na juv nem odru Ali smo res že na Poliakem pred raidolitvijo? Danes se ftiri govorica, da vlada i» dru^i teden od/^di drž. zbor.
Položaj na Ogrskem.
V včerajšnji seji poslanske zbornice se je posrečilo ministrskemu predsedniku Tiszi in zborničnemu predsedniku Perczelu po deveturni razpravi spraviti na glasovanje predlog, da se vsak dan vršita dve seji. Seja je bila burna. Najprej je opozicija protestirala zoper overovljenje včerajšnjega zapisnika. Nastala je razburjena razprava. Slednjič se je zbornica izjavila vkljub silnemu vrišču opozicije za Podmaniczkyjev predlog, t. j. za u vedenje popoldanske seje. Dve seji se vršita še danes. Tega rezultata ni moglo preprečiti vse razbijanje in kričanje opozicije. Včerajšnje glasovanje je bilo velikega pomena, ker stem, da je upe-ljana popoldanska seja, je obstrukcija jako otežkočena. — Finančni minister je podal proračun za 1. 1903, s premenami, ki so nastale potrebne radi sedanjega izvenzako-nitega stanja. Proračun izkuzuje: Dohodki 1,084,347.474 K, t. j. za 6,589 000 K manj nego prejšnje leto. Troški: 1,084,106.422 K, za 6,386.884 K manj nego prošlo leto. Kaže se povišek 241.052 K.
Neinško-ruska trgovinska pogodba.
N> kaj časa je biio nemško časopis e jako zadovol|no o vspehih, ki bo iih kazala nemško ruska trgovska pogajanja. Rusija je baje že opustila nasprotstvo zeper minima no carino na žito in o zahtevah nemške industrije je bilo v bi»tvu že d seženo zjedi-njenje. Glavna točka razprav, ki ae v kratkem nadaljujeio, je veterinarsko vprašanie. A pred dvemi dnevi je p;ssla »Frank. Zeit* nenadoma drugače. Iz Berlina namreč po-
Dalje v prilogi I.
kranjske industrijske družbe, znani Luckmann, vnet za blagor delavcev. Res, prav zanimivo.
Ker sem bil že nekaj zamudil, vprašam gosta, ki je prisedel kmalu za menoj k moji mizi, če je njemu kaj znano, kaj so imeli prejšnji dan v tovarni.
„Dobro", je rekel.
„Ali mi ne bi hoteli vsega povedati, kako je bilo? Me prav zanima".
»Zakaj ne? — Ali veste, kaj so „vol-carji" v tovarni?"
„Malo že vem."
„Glejte, delavci pri „volcverku", „vol-carji" največ trpe. Razbeljeno, težko železo vzdigovati in premetavati uro za uro, dan za dnevom, to ni, kar si bodi. Ni čuda, da se proti koncu tedna „volcarjem" že kar kolena šibe in noge tresejo in krvavo potrebujejo počitka čez nedeljo. Toda tovarna je hotela „volcarjem" vzeti nedeljo in nedeljski počitek, delali naj bi naprej dan za dnevom, ko da bi ne bilo nedelje. Toda vsi kot en mož so se vstavili in rekli: „Ne! Nedelje si ne damo vzeti!" Veliko si je prizadeval inženir Rajski, da bi delavce pregovoril, naj delajo, pa zastonj. Generaldirektor g. Luckmann pokliče opoldne zastopnike delavcev k sebi in prijazno vpraša: „Zakaj pa nočete delati!" Odgovor dobi: „Ne moremo, ne zmagamo." „Pa pomislite vendar", je rekel na to, „koliko več boste zaslužili. Naročil imamo ravno sedaj veliko
I. Priloga 276. štev. „SSlovenca" dne 28. novembra 1W03.
roča, ds je ti k pogajanj ostal brez vspeba. Nemški in ruski državniki ne niso zjedinili fie niti v eni važnejših točk. — Vendar se' ne ve, kaj je na tem resnice.
Gibanje „Proč od Rima"
fie ni po izreku posl. Eisenkolba nič popustilo. V zadnuh petib letih ie 40.000 av-strijskih Nemcev odstopilo cd Rima. Več kot 30 cerkev in molilnic je sezidanih in ustanovljenih, več ki t sto prid garskih postaj in novih občin. Večina teb 40000 je pre stopila v nemSko-evangelsko cerkev. To je pa fie le začetek, in Avstrija bo p< stila evangelska, Če se bo zvesto delalo naprej!? — Tako je dejal »avstrijski Luther«.
Politika Merry (lel Vala.
Neki barcelonski list poroča o pogovoru, ki ga je imel njegov dopisnik v Rmu s papeževim državnim tajnikom M< riy del Val-om. Kardinal je rekel med drugim: »Združitev trth latinskih velevlasti) v tro-zvezo bi bila za stališče Italije v Sredozemskem moriu veliko koristi, toda pri seda njem stališču razmer ne more Itdija vspre jeti nobenega katoliškega vladarja. Ravno-tako, kakor sta morala portugalski kralj in avstrijski cesar opustiti svoje potovanje v R m, ne bo zemogel Alfons XIII priti v Rim. Drugačno je razmerje z Loubetom, kajti predsednik na Francoskem končno ni nič drugega kot naj višji politični uradnik.
Stara brbija.
.Društvo za ubijanje Srnov v Stari Sr-bi|i!« — Pod tem naslovom piše betgraj3ka »Samouprava", glasilo radikalno stranke, na slednje : »Zdaj vsaj )e že znano, da obstoji načrt za ubijanje Srbov in uničevanje Brb-skega naroda v Stari Srbiji, in da se \si mnogobrojni uboji vrSe po tem nečrtu. Na tisoče orbov je že plačalo z glavo, in srbske glave padajo neprestano. A grozna poli tika, ki gre za iztrebljenjem S bov, še ni zadovoljna s svojo krvavo žetvijo, in bati se je še nadal|nih črnih vesti. Te rabeljske posle opravljajo Arnavti, ki oboroženi do zob prež4 iz zased na Srbe."
Poneverjcilje vojnega ministra.
Te dni se je pečal danski državni zbor s Škandaloznim ravnanjem prejšnjega danskega vojnega ministra Babnsona z državnim denarjem. Ta politik je postal pri ljudstvu ne-prib ujljen, ker je z nedovoljenimi sredstvi sezidal aopenhaško trdnjavo. Napadi nanj pa so se še bolj pomnožili, ko so spoznali osebne razmere gospoda Bahnsona. Izvedelo se je namreč v splošno začudenje, da si je ta minister pri državnem fondu za invalide izposodil 140 000 K in jih naložil na svojem zasebnem posesUu. Ker )e zelo slsbo gospodaril, plačal je sedaj šele polovico izposojeno glavnice. Ker plača sedaj le 1000 K letno, dočim znaša renta 2800 K, zmanišati se je morala podpora invalidov za 1800 K. Neki socijal demokratski poslanec pa ie pri tej seji obelodanil, da je vojni minister B*hn-
hotel sem vam le dobro, ko sem vas silil, da delate tudi ob nedeljah." — „Kaj nam pomaga večji zaslužek, če se bomo pa prej končali, kaj bomo potem imeli od tega ? — „Ali res nočete delati?" vpraša direktor? „Res ne," odgovore mu. „No, če je pa tako, pa naj bo! Povejte ljudstvu, naj nikar ne zameri, da sem vas silil v nedeljo k delu. Hotel sem vam le dobro storiti. Z Bogom!" — „Z Bogom!" Tako je bilo.
To mi je pravil sosed pri mizi, ne vem jeli bil tudi on tovarniški delavec ali ne, vprašal ga nisem. Ali, kar mi je povedal, vzbudilo mi je mnogo misli.
Kako zvito je Luckmann retiriral. — Kot prijatelj delavcev! Kapitalistu da se delavec smili? Zato da ga sili ob nedeljah delati, da bi delavec več zaslužil? Ali ne išče le svojega dobička? Kaj to njega boli, če delavec zaradi prehudega napora konča svoje zdravje in leze prezgodaj v grob, saj bo drugi stopil na njegovo mesto, kakor kadar se stroj konča, drugega dobe. Ali res ni delavec več kot navaden stroj? Pa še stroj mora časi počivati, da se popravi! Ali res delavec ne sme imeti časa, da bi mogel izpolnjevati svoje verske dolžnosti? Kaj je kapitalistu mar, kje bo delavec v večnosti, da le njemu dela, dela, saj ga „plača" zato! Kapital nima srca, delavec plačuje, da od njih žuljev vleče divi-dende. Take misli so mi rojile po glavi in s težkim srcem sem zrl v prihodnost savskega delavskega ljudsta. Sedaj so delavci zmagali ali kako bo v prihodnje? Kapital je močnejši kot ubogi delavci. — Spomini na Jesenice mi delajo — težko srce. ##
son odvzel tudi fondu za obnovitev gradu Cbristiansborg, ki ga je ljudstvo s svojimi prostovoljnimi donesii ustanovilo, 50.000 K, ter jih do sedaj še ni vrnil. Če je vse to res, se bo kmalu pokazalo. Cela stvar vzbuja veliko zanimanje. Socijal-demokratski pi sla neo Sabroe je mnenja, da naj si sedanja vlada malo natančneje ogleda delovanje prejšnje vlade. Morebiti pridejo še kaki večji škandali na dan.
Štiristo kron — ali pa dva moža?
Iz Ribnice, 29. novembra.
Pred nedavnim časom je imel ribniški občinski odbor sejo, v kateri se je stavila peticija na deželni zbor, naj bi se ustavilo pobiranje deželnih naklad na krošnjarstvo, katere naklade se do letos niso pobirale. Gibanje za omenjeno peticijo se je začelo na strani, ki je Višnikarju nasprotna. A da bi bila ta peticija videti njegovo delo, jo je spravil v silno dolgočasno obliko in je vmes s par besedami vdaril tudi po obstrukciji, nevede, da je vdaril po liberalni obstrukciji v odsekih. Tudi eno leto staro številko „Domoljuba" je g. svetnik blagovolil prinesti v sejo — dokaz, da ga „Domo-ljub" celo greje — in je ob tej priliki bombastično lopnil po »Slovencu" in „Domo-ljubu", češ: Vidite, kmetje, kakšnov slavo sta pela „Domoljub" in „Slovenec" Susteršiču in sodrugom lani, ko je šlo za krošnjarstvo; pisala sta, da odslej ne bo več davkov na krošnjarstvo; vidite, kmetje in krošnjarji, kako so vas zvodili za nos naši poslanci i. t. d G. Višnikar je menil, da bo v občinskem odboru kakor Hedervary na Hrvaškem, in da se mu nihče ne bo upal črhniti besedice. No, pa se je zmotil!
Eden izmed odbornikov mu kar naravnost pove, da teh naklad ni kriv ne Šusteršič, ne kat.-nar. poslanci, ampak deželni odbor, v večini liberalen, ki je pritrdil pobiranju teh naklad. Tedaj pa ban Višnikar zarohni nad njim: »So vas že spet kaplani nafarbali; dež. odbor ni v nikaki zvezi s temi nakladami; in če mi kdo dokaže, da je dež. odbor v kaki zvezi z omenjenimi nakladami, damv200 kron za reveže ribniške občine." Dr. Šifrer, ribniški zdravnik, zanašajoč se na Višnikarjevo učenost hitro ponavlja: „]az pa 200!"
Tako! Sedaj bi pa radi vedeli, ali bodeta darežljiva gospoda tudi ostala pri svoji besedi ? Ali je ne bosta snedla ? Ali ne bosta v tej stvari preveč — liberalna?
Velemodri g. svetnik, ali veste, kaj je finančna direkcija v Ljubljani vprašala deželni odbor z dopisom z dne 14. septembra 1902, št. 17.025? — Ali ne veste, da se je omenjena direkcija, sklicujoč se na dopis finančnega ministrstva z dne 4. julija 1902, št. 33.100, obrnila do deželnega odbora s sledečim vprašanjem: Kako stališče zavzema deželni odbor napram nameravanemu pobiranju doklad, osobito deželne dokiade na pridobnino od krošnjarske obrti?
Ali veste, veleučeni g. svetnik, kaj je odgovoril deželni odbor na to vprašanje? Ali ne veste, daje deželni odbor z dopisom z dne 20. septembra 1902, št. 11.001, dal odgovor z izrecno zahtevo, da naj se deželna doklada pobira od krošnarjev od 1. 1903. — torej od letos dalje?
O drugih dokladah (občinskih itd.) je deželni odbor molčal, ni torej prav nič ugovarjal pobiranju vseh doklad, akoravno so poprej krošnjarji glasom ministrske naredbe z dne 7. aprila 1856, št. 8987 (naredbeni list finančnega ministrstva iz 1. 1856, št. 15.) od doklad bili popolnoma oproščeni.
Torej, g. svetnik! Ali je deželni odbor s temi dokladami v kaki zvezi ali ni? ali jih je dovolil, ali jih ni ? jih je zahteval, ali jih ni?
Sicer pa naj ribniški svetnik ve, da so kat.-nar. poslanci stavili v deželnem zboru nujni predlog, da se krošnjarji oproste omenjenih doklad. A nemško-sloven-ska liberalna večina je že naprej izjavila, da glasuje zoper vse nujne predloge kat.-nar. poslancev. Torej je tudi ta predlog že naprej odklonila. Kdo je torej kriv, da bodo morali krošnarji še naprej plačevati tako visoke dokiade ? Nihče drugi, nego naše kranjsko liberalstvo, ki noče in ne more pokazati, da bi imelo kaj srca za svoje rodno ljudstvo. In k temu liberalstvu spada tudi g. svetnik!
Ker pa upamo, da bo g. svetnik Višnikar ostal vsaj mož-beseda, zato tudi pričakujemo, da kmalu plača svojih obljubljenih 200 K. In ker mu je g. dr. Sifrer tako dragovoljno sledil v njegovih obljubah, pričakujemo, da mu bo sledil tudi v plačanju 200 krone. Ribniška občina pa bo v kratkem za 400 krone na boljšem — ali pa v očeh Ribni-čanov za — dva moža na slabšem. Kdaj, bomo že povedali!
Jeseniške novice.
Pongratz j« govoril. V sobotnem »Slov. Narodu" je gosp. Pongratz priobčil „PoBlano" na naš dopis o ponesrečeni družini Koširjevi in se pere, češ, da on ni pri tej nesreči prizadet. Radi mu verjamemo, da bi bil Koširjevi družini odkazal drugo stanovanje, ko bi bil vedel, kaj se bo sicer zgodilo, pa on ni — zdravnik! Če z d r a v-n i k ni zahteval takojšnjega deložiranja, zakaj naj bi ga bil on, ki ni zdravnik? Jeli ga je Košir za drugo stanovanje prosil ali ne, o tem se ne bomo prerekali, saj dejstva, da je Koširjeva družina sedaj mrtva, ne izpremem, in če ga ni prosil, tudi radi prekličemo tozadevno trditev. Za kaj ne ? Če drugega ne bi bil dosegel naš dopis o K o š i r ) e v i nesreči, kot da je pripravil g. Pongratza, da je izpregovoril, pa je veliko. G Pongratz je govori 1 , govoril je javno, pokazal je javno — svojo barvo. Ker je s a m govoril tako odkrito, naj nam nikar ne zameri, če sedaj javnosti povemo, da se nič ne čudimo, ko tako zariičljivo govori o katoličanstvu in besedo »katoliški" rabi, ko da bi pomenila nekaj priznano slabega, saj je — 1 u t r s k i m e ž n a r
Pongratz — lutrski mežnar. Mež-narjev posel je gotovo tu, da zveni in z zvonenjem kliče k službi božji. Luterani na S.vi nimajo svojega templa, ne zvonika, ne zvonov, njih mežnar torej ne more klicati vernikov Lutrovih k službi božji z zvonenjem, mora jih klicati ali ustmeno ali pismeno. Kličejo se pismeno. In vest;), kdo nh kliče, kdo je podpisan na takem vabilu? G. Pongratz ! Ali ne opravlja res mežnar-ske službe — lutrske ? Ali so ga prosili, naj spreime to službo, ali se je sam ponu dil za to, ali dobi kaj plačila, ali opravlja mežnarsko službo zastonj, ne vemo, to pa vemo, da jo res opravlja, ker tako vabilo z njegovim podpisom imamo v rokah in ga prav skrbno hranimo. Čez sedem let vse prav pride.
Glasilo lutrskega mežnarja na Savi je pa, odkar se je g. Pongratz oglasil v listu »slovenske inteligence", brez dvoma Malovrhov list, žalibog še vedno imenovan »Slov Narod«.
Novice iz kočevskega okraja.
? Nova iola v Ribnici se bo pa
vendar-le zidala v trgu tik cerkve, kakor hoče imeti večina ljudstva. Tako je sklenil tudi okrajni šolski svet v Kočevju. Vse prizadevanje liberalne gospode, ki jo je hotela zriniti od cerkve tja nekam h kolodvoru — pod sv. Ano, — je torej brezvspešno. Naj se enkrat ugodi tudi ljudski želji! Prav tako! Saj ljudska šola ni samo za sodnike in svetnike, ampak v prvi vrsti za kme-tiške otroke.
? Veselica v Ribnici, ki jo je zadno nedeljo priredilo slov. kat. izobraževalno društvo s sodelovanjem Marijine družbe, nas je prav zadovoljila. Prečastiti g. dekan Dolinar je najprej blagoslovil novo dvorano „hranilnice in posojilnice", katero krasi posebno ukusno in praktično izdelan glediški oder, in nato je s toplimi besedami izročil novo dvorano krščanski izobrazbi in zabavi. Neki prijatelj je porogljivo pisal v „Narod" o »katoliškem teatru". Ne vemo, kakšnega bi pa on rad videl v katoliških društvih, menda judovskega, ali kali ? Pevski zbor je zapel tri krasne pesmi; s posebnim zadovoljstvom smo poslušali »Domovini" („0 vdova tožna, zapuščena!"). Pevskemu zboru moramo čestitati, da zmore toliko težke in umetne zbore. — Zadnja točka pa je bila žaloigra v treh dejanjih „Sinovo maščevanje" ali »Spoštuj očeta!" Kakor navadno žaloigre, tako je tudi ta zelo težka. Zato smo se tem bolj čudili, da so kmetiški fantje tako izvrstno pogodiliv svoje vloge. To so vam pravi diletantje. Želimo le, da bi nas kmalu zopet osrečili z jednako prisrčno zabavo
? Is Sodražice se je poslovil prečastiti g. Jožef Brešar in odšel za župnika v Velesovo. Sodražani so mu dovolj pokazali svojo udanost pri slovesu. Božji blagoslov naj ga spremlja tudi po Gorenjskem!
? V Dolenjo vas pri Ribnici je došel č. g. Karol Gnidovec za kaplana. Doslej je služboval v Metliki. Novodošlemu gospodu želimo obilo blagoslova in vspeha.
? Posnemajmo! Kjerkoli na Kočevskem hočeš kupiti užigalice, povsod ti ponujajo le „Schulvereinske", „Siidmarkine" ali pa „Bauernbundovske". Ponekod — celo pri Slovencih — sploh drugih nimajo. Slovenci, zahtevajte in prodajajte tudi vi povsod edino-le vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda! Slovenskim trgovcem, ki podpirajo nemštvo, pa pokažite, da ste bolj napredni, nego oni!
Mengiške notice.
Predstava, katero je prire lilo pretočeno nedeljo naše »kat. izobraževalno društvo«, je vrlo dobro izpadla. Občinstva se je posebno z ozirom na blagi namen za po-
goreloe, dosti nabralo. Prolog je govoril Anton Kompare jasno in razločno. Petje je vodil g. pevovodja Peter L>par prav dobro. Mcški zbor, ki je bil to pot pomnožen s cerkvenimi pevci, je zapel tri zbore v občno zadovolj-nost in moral jednega še ponavljati. Aliažev »Triglav« je ie čisto naroden postal. Glede pevskega zbora le to želimo, da bi bila vedno jedinoBt med pevci, saj hočemo vsi slutiti Bogu in domovini slovenski. Ali bi se pa ne bilo mogoče drugič poskusiti z mešanim zborom? Šlo bi že, samo nekaj dobre volje je treba. Igra, ki so jo uprizorili, je bila precej težavna, in je zahtevala od priprostih igralcev precej duševnega truda. »Sinovo maščevanje«, to je igrokaz, ki zahteva že vajenih igralcev. No, glavne uloge so bile res v dobrih rokah, da se je potočila mar-sikaka solza iz ženskega in moškega očesa. Želimo prihodnjič zopet kaj taoega, ali pa kaj šaljivega. »Smolar« je zapel nekaj originalnih kupletov, ki so zelo ugajali. Prihodnja predstava bo, kakor čujemo, o Božiču.
Liberalni župan v Jaršah se je to dni nesmrtno blamiral. Z lano je, da je poslal neko izjavo v „Narod zoper obstrukcijo. Občinskim odbornikom je v seji po domače razložil, da kdor hoče, da ima posestnik več pravic, kakor pa hlapec, naj se podpiše. Odberniki nič huiega sluteč so se podpisiJi in pola je romala v »Narodno tiskarno«. Kako se pa naši možje čudili, ko so brali, kako *Narod« ponosno kaže na odbornike iz Jarš kot na svoje može. Kaj so torej storili ? Preklicalo jih je sedem, beri sedem, svoje podpise in izjava v nasprotnem smislu je prišla v »Slovenca«. To pa je raztogotilo liberalnega župana, da se mu očita, da je odbornike preslepil in letel je v Kamnik v Bodnijo — tožit Tam so mu povedali, kar mu je šlo in prišel je z dolgim nosom domov. Toda niegova nemirna duša, polna maščevanja, ni mirovala. Kaj je sklenil modri Tine? Ovekovečiti se je hotel, zato je poslal dolgo izjavo v »Narod« ter se podpisal s polnim imenom: Valentin Tič. To sem jim dal, si je mislil Tič. A odkrijmo skrivnost o zgodovini te tičje izjave! Ta izjava namreč ni zrasla na domačem zeljniku tega Tiča, ampak on je šel na pomoč prosit mogočnega Kralja v Domžale. In zmagonosno se vrne domov v Jarše, ter zagotavlja, da bo kmalu priromalo 15 »Narodov« v Rodice. „Narod" je res priobčil tisti dopis, kakor priobči vsako neumnost kakega liberalca, samo da jo malo popravi, a radi tega se R d ce še niso podrle. Pač pa povemo temu liberalnemu Tiču to-le: S tem da je preklicalo sedem odbornikov svoj podpis, in ne samo trije, kakor vi pišete, s tem je pa tudi obsodilo vaše delovanje. Med njimi je celo vaš svaki Vsa čast mu zato! In če znate sedaj kaj logično misliti, župan Tič, tedaj morate odložiti župansko čast. ker vam je večina izrekla nezaupnico. Če ste mož, storite to, in če se ne bojite za županski stolček, pa poskusite, če vas bodo spet volili. Povemo vam kar v naprej, da na županskem stolu ne potrebujemo nobenega liberalnega Tiča, naimanj pa tacega, ki se diči s tujim perjem! Torej župansko čast doli, liberalni Tinel Jarška občina je po veliki večini katoliško-narodna in hi bil škandal, da bi imela liberalnega župana. Župan, kateri podpira ljubljansko liberalno gospodo, ki daje potuho vladnim lakajem, ta ni naš. Kdor pa ni naš, ta je proti nam. Sicer pa, župan Tič, mi prav dobro vemo, odkod izvira vaš liberalni duh. Kolovfiki gospod ve, zakaj morate vleči z graščaki. Ali veste, po čegavi milosti Bte prišli v cestni odbor? Po milosti liberalcev gotovo ne! Zato bomo pa skrbeli, da katoliškega volilnega glasu ne boste več zastopali. In tako vam bode zopet odpadlo jedno tuje pero. Pa pred sodišče naB vabite v Kamnik. Le potrpite malo, morda boste šli v kratkem tje pa še nekdo drugi! Torej v politiko ne silite več — in župansko čast odložite!
Šuta na cesti proti Kamniku in Mengfiu ni več dobra. Tri leta je bila dobra. Čudež se je zgodil, četrto leto pa ni za nič. Zakaj ? Vprašajte liberalnega Tiča. On je v cestnem odboru, četudi po milosti drugih, in on si tako misli; šuta liberalcev je dobra, šuta klerikalcev pa za nič! Potrpimo še jedno leto, potem bo dobra tudi klerikalna šuta, ker bo liberalni Tič odletel — fr!
Jezikovne razmere pri mariborskem pehotnem polku št. 47.
Od 7 štabnih oficirjev govorijo Blovenski trije.
Od 21 stotnikov štirje.
Od 33 nadporočnikov pet.
Od SO poročnikov štirje.
Od 4 kadetov dva.
Od 3 vojaških zdravnikov o d o n.
Od 2 računskih častnikov nobeden.
Rezerva:
Od 38 porrčnikov sedem.
Od 53 kadetov osem.
Po narodnosti služijo polku častniki in kadeti: 4 Hrvati, 8 Čehov, 1 Turčin, dva, reci dva Slovenca, drugi so vsi Nemoi.
Dnevne novice.
V L i u h i t h n i, 28. novembra.
Nova vladna stranka. Slovenska liberalna stranka ima navado, da vsakih pet let menja svoj program. Imela je že različne naslove, zadnji čas pa je tako napredovala, da je njen list postal bojno glasilo naše vlade. Baron Hein, ki nobenih doklad ne plačuje, in liberalci so namreč sklenili, da porabijo proti slovenskemu ljudstvu zopet učitelje, katere zopet hočejo poslati po kostanj v ogenj. Ta gospoda ima iz-vestne učitelje tako za neumne, da jih meni za svoj interes in za v 1 a d i n sistem spraviti v boj proti našim deželnim poslancem, proti veliki večini prebivalstva v deželi in meni, da bodo učitelji res nastopili za slovenstvu neprijazne namene barona Heina, od katerega učitelji nimajo niti vinarja. Tako hoče baron Hein dobiti brez-plačne lakaje. In s temi svojimi hlapci je dobil Hein v „Narodu" odprte predale in „Narodovi" naročniki se morajo zadovoljiti, da „Narod" prinaša na- uvodnem mestu, v času, ko bijejo koroški Slovenci obupen boj za svoje pravice, članke z a v 1 a d o in da je v sredo priobčil članek, ki ostane vedno škandal za narodnona-predno stranko. „Narod kliče: „Krepko podpirajmo tudi vlado. Le po tej poti je rešitev za nas" ter se zgraža, ko so si upali naši poslanci nastopiti proti krivicam, ki jih je storila našemu narodu deželna vlada, češ, da je to puntarstvo. To bi lepo ulogo igrali v »Slovanski zvezi« ljudje, ki kaj takega puste t skati na uvodnem mestu svojega lista in prav imajo poslanci „Slovan8ke zveze«, da nočejo imeti s takimi ljudmi stika. Tieti učitelj pa, ki je pisal tisti članek, naj si zapomni, da take copate, ki se s tistim hlapčevskim člankom strinjajo, še tiste plače od dežele ne zaslužijo, kolikor je imajo. Ubogi narod, katerega vzgoja bi bila izročena izključno takim ljudem! Zapomni naj si pa liberalno učiteljstvo, da po taki poti, katero jim priporoča »Narod«, ki je učitelistvo vedno le izrabljal, ne pride na deželne stroške nikdar do regulacije plač. Svoje hlapce naj plača vlada, s katero se izveatni ljudje hočejo ve- : zati proti slovenskemu ljudstvu ! »Narod« pa s priobčevanjem takih vladnih vabljenj le dokazuje, da narodno-napredna stranka vedno bolj izgublja v zvezi z Nemci vso narodno • eneržijo in da se ponižuje do — vladne stranke.
i
Janov obraz. »Slov. Narod« je včeraj jako začuden, ker Korber dvakrat istega ne govori. Korber, ki je molčal na brzojavko odvetniškega shoda, se je napram deputaciji koroških Slovencev delal silno nevednega. »Narod« je torej zapisal, da ima Korber Janov obraz in nakrat govori nekaj o naj- . skrajnejšem boju proti vladi. Tako »Narod« v petek v uvodnem članku, dočim je v sredo tudi v uvodnem članku pozival, da se mora vlada podpirati. Nam se zdi, da ima »Na- j rod« in njegova stranka tudi Janov obraz. ■ Vsak dan ima drugo »stališče« — kakor bolj kaže. Uprav komično je, kadar »Narod« zajavka kaj o opoziciji proti vladi, ko je vendar Plantan na vsa usta povedal, kako ! žalostni zastopniki slovenskega naroda so j liberalci na Dunaju Plantan se je pobahal, da ravno iz opozicijonelnega stališča jugo- j slovanskih poslancev proti vladi skušajo libe ralni poslanci s tem, da se ne postavijo na \ to stališče, vleči po svoje dobiček zase. — »Narod« piše na papirju en dan za vladne svoje prijatelje, drugi dan za naročnike ob mejah, in vso to hinavščino mora požirati takozvana »slovenska inteligenoa«.
O deputaciji koroških Slovencev na Dunaju se nam še poroča: Ker je Korber javno v parlamentu žalil g. dr. Brej-
kem, kdor je to bral, temu )e morala zavreti kri. Ako je dosedaj nekoliko mirovalo vseučiliško gibanje, tedaj mora pa sedaj iznova h podvojeno silo butiti na dan. Ne razburja nas to, da je Lihom obljubil vseučilišče. Naj ga imajo, mi jim ga privoščimo I Toda na slovenskih tleh — v Trstu ne sme biti laškega vseučilišča! In dr. pl. Korber se bo morda v očigled dogodkom, ki se napovedujejo za prihodnje dni — ako misli na to — premislil. No razburja nas torej toliko laško vseučilišče ; razburja nas veliko bolj to dejstvo, da Korber niti z eno besedico ni omenil slovenskega vseučilišča v Ljubljani. In ne simo to ! Tudi izzival je slovenske poslance vpričo celega avstrijskega parlamenta in imenoval dr. Brejca »einen einzelnen Agitator«. Zbog teh dejstev so stvari silno napete. Slovensko akad. dijaštvo bo skupno zapečelo veliko akcijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Pri tem se bo ravnalo prav po navodilih, ki nam jih je dal »dobri« Korber, ko je »utemeljeval« potrebo laške univerze. Rekel je namreč, da je potreba laške univerze že na negativen način dokazana po neznosnih razmerah v Inomostu. Btsta! Tako je govoril avstrijski minister. V Avstriji se torej doseže vse le s surovo silo! Naj si bo ! Slovansko dijaštvo bo izvajalo konsekvenoe iz tega njegovega navodila ter bo uprizorilo stvari, ki bodo povzročile, da bodo razmere tudi na dunajski univerzi postale neznosne! Potem se bo pa videlo, ali bo ostal ekscelenca dr. pl. Korber — mož! — Zi danes v soboto seže pripravljajo hudo demonstracije na vseučilišču. Govorilo sa je ie par tednov, da mislijo nomški nacijonalci proti Slovanom uprizoriti demonstracije. Ssdaj pa je prišla Korberjeva zadeva in stvar obeta b ti tem hu;ša Vseučiliško gibanje naj se pomladi in vzdigne v domovini. Jugoslovanski poslanci pa naj ukrenejo potrebno in naj nauče ministrskega predsednika dostojnosti napram narodu, ki se je dosedaj največ žrtvoval za Avstrijo. Za prelito kri in vse žrtve dobivajo i brez vere, in vse tiste, ki so ž njim enega njegovi zastopniki brce od strani avstrijskih
ministrskih predsednikov. To je pač drugi Khuen — zato proč žnjim!
v jezikovnem oziru zahtevalo, kakor je bilo do zdaj v navadi na Koroškem; — da on in ministrstvo v zadnjem času ni izdalo nikakih jezikovnih naredb, in da bode odredil vsled prijavljenih slučajev, s katerimi Be pri sodišč b Slovencem krivica dela, strogo preiskavo. Ko je pa po odstopu deputacije dr. Ktirber izvedel, da je tudi dr. B r e j c na Dunaju, ga je povabil po svojem tajniku, dvornemu svetniku dr. Sikhartu za drugi dan na razgovor, in temu vabilu se je odzval dr. Brejc.
Krivica na krivice. Iz Celovca nam pišejo: Včeraj se je pred celovškim porotnim sodiščem vršila razprava proti Matiji Vizerju iz Borovelj radi hudodelstva posi-ljenja; obtoženec je bil opreščen. Vizer je izjavil takoj izpočetka zaslišanja, da zna slabo nemški, da bolje razume »slovenji« in du bi se rad slovenski zagovarjal. Ta izjava je osupnila celo zagovornika dr. Benkoviča, s katerim je obtoženec preje vedno nemški govoril, seveda v nekem mešanem dijalektu. Predsednik, deielnosodni svetnik Brunner, pa ni ugodil želji obtoženca in zagovornika, in je pregovoril obtoženca, da so naj raje poslužuje svoje čudne nemščine, kot da bi »windisch« govoril. Isto se je prigodilo pri zaslišanju ene priče. Predsednik je sploh vedno rabil žaleči izraz »vvindiseh« mesto »slovenisch«. To je značilno ! Našemu jeziku se v Celovcu ne priznava niti pravo ime. Poslanci, storite vsaj temu žaljenju našega jezika koneo ! To je najmanj, kar moremo zahtevati od vlade.
»Heinovi in Tavčarjevi pandurji". Tako se z veseljem bahaško imenujejo liberalni učitelji v »Narodu«. Mi puščamo vsakemu svobodo. Zato tudi nimamo nič proti temu, ako liberalno učiteljstvo gre za pandurje k Heinu in Tavčarju. Jima lahko tudi čevlje snažita, če hočete! A to pra vimo, da naj Hein in Tavčar svoje pan durje sama plačata. Dežela za pan durje nima denarja, zlasti ne za pobalinske suroveže, kateri pišejo v »Učit. Tovariša« tako-le: »Dr. SusterSiča, velikega katolika
mišljenja — in naj si bo tudi naši stanovski tovariši! — zaničuje danes vse slovensko učiteljstvo, kakor še ni zaničevalo nikogar in ga sovraži prav iz globočin ogorčene duše!« Alkoholik v »Učit Tovarišu« dalje upije: »Škandal, sramota, gnus!« vpije, da so vsi katoliškonarodni poslanci
Oaebne vesti Poveljnik 17. pešpolka, polkovnik H u g o pl. H a h n e 1, ie včeraj došel iz Celovca v Ljubljano. — C. kr. okr. tajnik g. Franc Juvancv Krškem je prideljen dež. vladi v Ljubljani, c. kr. vladni
»vredni največjega zaničevanja«, da so »kra- ; kancelist v Črnomlju, g. Anton Janša
varji
itd.
c a , rekoč, da je posamni agitator za svoje [ namene, je sklenil g. dr. Brejc da se ne pri- j druži deputaciji, ki je bila namenjena k mi- j nistrskemu predsedniku, in da si išče drugim potom zadoščenja. Zaraditega sta vodila gg. poslanca dr. Ploj in Povše koro- j ško deputacijo pred dr. Korberja, ki je deputaciji zatrjeval, da je bil poučen, kakor da bi se zdaj v novejšem času pri sodnijah več
in razgrajači*, »patološka prikazen« Mi moramo seveda predložiti slovenskemu ljudstvu vprašanje, ali zaslužijo učitelji ki so krivi nesramnih napadov na njegove zastopnike, zvišanih plač? Ne bomo se motili, ako porečemo, da bodo ljudje veliko bolj zadovoljni, ako jim kdo predloži znižanje plač za take učitelje. Vemo sicer, da se izgovarjajo proti nam učitelji, češ, mi nismo krivi, če kak pijanec kaj takega piše v našem imenu A — to je pisano v imenu vsega liberalnega učiteljstva v njegovem glasilu in zato ostane geslo: Prej niti vinarja, dokler ne da liberalno učiteljstvo javnega zadoščenja tako podlo žaljenim poslancem 1 Bomo videli, koliko časa bodo trpeli učitelji, da se v njihovem imenu par streberjev proglaša za Heinove pandurje, češ: mi bomo dosegli svoje zvezdice, naj tudi drugim plače zapravimo !
„Slovenski Narod" in učitelji na Kranjskem. Danes so „Narodu" kranjski liberalni učitelji vse, vsi drugi stanovi nič. j Pred leti je pa pisal „Narod" o učiteljih ta-ko-le: „Da, šola gre na Kranjskem rakovo pot, to je popolnoma resnično, to je factum. Kakoršon učitelj — takošna šola. DandaneB je večina kranjskega učiteljstva tako korumpirana, da se človek res boji na prihodnjost misliti." — Tako „Narod"! Res, korumpirani so tist', ki so spisali v sredo članek v „Narodu."
Iz dunajskih akademičnih krogov smo prejeli sledeči dopis : Duhovi med slovanskim in to posebno med jugoslovanskim dijaŠtvom so silno razburjeni. Kdor je bral, kako je min. predsednik, govoreč o češki univerzi na Moravi in o italijanski univerzi, popolnoma prezrl slovensko vseučilišče, kako se je naravnost izzivajoče izrazil o dr. Brejcu, ki bije pravičen
pride v Krško, nove imenovani vladni kance-list, g. Leopold Seljak, pa pride v Črnomelj. — Podpolkovnik v rezervi, E m a-n u e 1 vitez H e r g e t, je stopil v aktivno vojaško eiuibo in je prideljen 27 pešpolku.
Katoliško-narodna stranka jutri zopet zboruje na raznih kraiih dežele. Preteklo nedeljo ie priredila 18 shodov, ki so pokazali, da od boja za volilno pravico ne odnehamo in da ne odneha tudi ljudstvo.
Dr. Ferjančič in sploina volilna pravica. L. 1896., ko ja bila v državnem zboru na vrsti predloga o volivni reformi, je govoril dr Ferjančič te le besede: »Cenimo to, da je podlaga predlogi splošno volivno pravo, ali monstrozna postaja s tem, da je v zvezi s takozvanim zastopstvom interesov, s tem, da je pridevek našemu sedanjemu voltvnamu redu«. Tako dr. Ferjančič pred 7. leti!
Prodaja prostora v Gaberjih pri Celju. O te| zadevi smo se informirali in izvedeli, da č. g. celjski opat Fr. Ogradi, d& Slovencem dotični prostor za šolo ali gimnazij takoj, za semnjišče pa ga ne more dati. Protestanti tamkaj nikdar no bodo zidali cerkve. Ako jo bodo, imajo že določen prostor na drugi strani. — Tako došla nam poročila. Iskreno želimo, da se zadeva poravna hitro na korist slovenski in katoliški stvari, kajti prevelika obzirnost do ljudij, ki luteranske pastorje sprejemajo v fraku in klaku, bi po našem mnenju ne bila na mestu.
— Redki odlični gostje na lovu!
Na povabilo gospoda Franc Petriča, zastopnika puntigamske pivovarne v Ljubljani, odzvali so sa lovu na divje koze na Oblici in Stolu na Gorenjskem in na sr-. njako v Starem trgu pri Ložu gg. japonski boj za pravice slove nfcbtga jezika na KtrcS-p oslanik princ S. U y i o s h i d a in ameri-
kanski poslank Floyd W. Hariss, kakor tudi dva druga odlična gospoda z Dunaja. Poslanca sta ubila 12 divjih koz, 20 srnjakov, več lisic in zajcev, Isrekla sta sa prav pohvalno o naši kran.ski deželi, lltvno tako ao se izrekli gostje o postrežbi na G orenjskem, kjer si bili v h t-lu g. L<3-gita v Lascih in v hotelu g. Petrana — Cerne na Bledu. V starem trgu pogostil |e goste vlč. g. župnik Ilauptmann, kateremu se niso mogli dosti zahvaliti za njegovo gostoliubnost. Amerikanski poslanec je obiskal tudi postojnsko jamo. Presenečen je bil od krasnih podzemeljskih prostorov. Upamo, da bodo slavni gostje ša večkrat obiskali našo lepo kranjsko dež lo.
—	Po cerkniškem shodu. Iz Cerknice se nam poroča: „Slovenski Narod" grozno peče naš zadnji shod. O shodu je prinesel do zadnjega časa nekaj odgovorov, toda tako klavernih, da se nam zdi pre-neumno odgovarjati, le toliko povemo, da je ta shod napravil na ljudstvo tak utis, kakoršnega dosedaj še nikoli, ker je v najboljšem spominu ostal pri tistih možeh, katere smo dosedaj liberalcem prištevali. Gotovo je pa, da so mnogi sprevideli, kje imajo iskati rešitve, da jedinc le naši poslanci so isti, kateri žrtvujejo vse, da pomorejo kmetu do pravic. Isti ..Slovenski Narod" očita dnč 21. t. m. št. 270, da klerikalci hujskajo in begajo ljudstvo, da liberalci nameravajo vsled železnice, koja se misli tu zgraditi, ljudstvu snesti zaslužek. Mi le obžalujemo gospode pri „Narodu", da so tako nevedni. — Vprašamo le: Kedo pa je prosil za železnico? Kedo se pa najbolj poteguje za njo? Ali se ne poteguje najbolj vaš ljubljenec cele loške doline Žagar, vulgo ..bpetnjak"? Tedaj tisti Žagar, od katerega noben klerikalec „frohta" dobil ni! In ako še prištejemo Lenarčiča, čegav je tedaj konzorcij ? Gospoda pri „Na-rodu": le nikar se ne zvijajte, ker dobro vemo, kje tiči zajec; to vedo tudi Vaši liberalni kmetje, kateri so si največ prizadejali, da so dobili naše poslance v ta namen, da skupno protestiramo proti tej železnici. To mislimo, da ni hujskarija, ker naši poslanci so storili le svojo dolžnost, da so sem prišli, katerim je hvaležen vsak od prvega do zadnjega. Ako pa želite še kaj več zvedeti
0	Vaši skrbi za kmeta, smo Vam s pojasnili drage volje na razpolago. Toliko pa že danes rečemo; Gorje kmetu, kadar se bodete Vi brigali za njega!
—	Vpeljava druge dnevne poštne vožnje med Novim mestom in Metliko z istoCasno premembo vožuiega r^da poštnih voženj Č^nomelj-Metlika, Kočevie Črnomelj in Stari Trg pri Kočevju Nemška Lika. S
1	decembrom t. I. se vpelje med Novim mestom in Matliko druga vsikdama dvovprež na poštna vožnja, in jednovprežna poštna vožnja Črnomelj-Metlika, ki bode imela zvezo s prvo, spremeni sj vdvovprežno. Na progi Novo mesto Črnomelj bosti torej v prometu počenši s 1. decembrom 1.1. sledeči dve poštni vožnji: Odhod iz Novega mesta nb 315 zjutrai in 1120 dop.; Vinje vasi 4.55 zjutraj in 1 pop.; Suhorja 6 zjutraj in 2 05 pop.; Metlike 7 zjutrai in 3 05 pop.; Podse melja 7.45 zjutraj in 3 50 pop.; Grad»ca 8.5 zjutraj in 4.10 pop.; prihod v Črnomelj ob 9 5 dopol. in 5 10 popol. — Od hod iz Črnomlja ob 4. zjutrai in 10 45 dopol.; Gradac 5.5 zjutraj in 11.50 dop.; Podzemelja 5.20 zjutraj 12 5 pop ; Metlike 6.20 zjutraj in 1.20 pop.; Suhorja 7 25 zjutraj 2.25 pop.; prihod v Novo mesto ob 9 55 dop. in 4 55 pop. — Z istim dnem premeni se vozni red poštnih voženj Kočevje-Črnomelj in Stari Trg pri Kočevju-Nemška Loka na sledeh način: I. Poštna vožnja K o <5 e v j e-iČ r n o m e 1 i. — O d h o d iz Kočevja ob 1. pop.; Mr>zelja 2.10 popol.; Knežje Lipe 3.10 pop.; Nemška Loke 410 pop.; D.ibljičev 5 40 pop. Prihod v Črnomelj 6.50 zvečer. — Odhod iz Čr no ml j a 3.30 ziutraj; D.ibljičev 5. zjutrai; Nemške Loke 7 20 zjutraj; Knežje Lipe 8. zjutraj; Mozelja 9.5 dop.; prihod v Kočevja 1015 dopol. — II Poštnavož nja Stari trg pri Kočevju Nemška Loka. Odhod iz Starega trga pri Kočevju 5 40 zjutraj; Prtdgrada 5.55 zjutraj; Brezovica 6.45 zjutraj; prihod v Nemško Loko 955 zjutrai. — Odhod iz Nemške Loke ob 4.15 pop.; Brezovice 4 25 pop.; Predgrada 5.15 pop.; prihod v Stari Trg pri Kočevju 5.30 popoldne.
—	Obolel je č. g. župnik Aljaž na
Dovjem.
—	V konkurz je prišel posestnik gospod Luka Habat Po Ljubljani se govori, da ie g. Habat odšel v Ameriko.
—	Umrl je v Bali cerkvi na Dolenjskem umirovljeni učitelj, g. Fr. C e t e I j , v 81. letu svoj« starosti.
—	Ceoilijino društvo se snuje v Kamniku.
—	V Žičah pri Konjicah je minoli če trtek čast. «. dekan H r a s t e 1 j slovesno vmestil in župljanom predstavil novega župnika v osebi č. g. J a k o b a K o š a r , dosedanjega kaplana v Slivnici pri Mariboru. Iz poročila povzamemo izreden slučaj, da sta pri sv. maši novemu župniku stregla
II. Priloga 276. štev. „SlovenoaM dn6 28 novembra 1903.
dva sorodnika. bratranca njegova, gg. župnika KreltinBračič. — Čg. biserno mašnik Zabukovšek, ki je sedanjemu gospodu prcstor v službi naredil z izstopom v zasluženi pokoj, župnikc.val je v Ž čah čez polnih 46 let in ie> Se danes zdrav in razmeroma krepek. Tolika leta službovanja že-liio vrli župljani pač tudi novemu predstojniku v Z'čab.
—	V Vitanji pri Konjicah so onidan orožniki zabranili veliko nesrečo, ker se jim ie v< srefilo, da se je pri nekem poslopji ogeni p gasil še pravočasno. Več o tem Mpredri etu" sedaj obravnavajo, kakor se nam piše, — oblastva.
—	Vodovod v Rovih v kamniškem okraju je dograjen.
—	Poročil se je v Celju g. Ekar, urednik „Domovine", z gdč. Ano Doberšek. Iskreno čestitamo!
—	Volitve v mariborski občinski zastop Kakor se sliši, bodo volitve v III. razredu o v r ž e n e.
—	Vegov spomenik. Ekselenca Feld-cajgmajsier pl. Suooovatty, norni poveljnik v Gradcu, je blagovolil darovati za Vegov spomenik 50 kron.
—	Pri graških poštnih uradih imajo »fUtne« pismonoše. Ti prinese onidan neko Uko nemško napihneno pismom a o slovenski stranki pismo b slovenskim našlo vom, pa ie izreči dotičnemu z drzno opazko: Wollen Sie daittr sorgen, dass Ihnen ktlnftighin keine Brit te mit slove-veniseher Adresse zugescbickt werden, weil hier in Graz dieae Sprach' nicht verstanden und gtduldet wrd!« Adreaat - Slovenec spravi pismo, pa »udi to pismonoševo nem-škonacijonalno drzno opazko in gre narav nost — k poštni direkciji prašat, če imajo ondi poštni organi tega kalibra res tako direktivo. Ko izvemo resultst, ga seveda takoj priobčimo.
Ljubljanske novice.
Bazar ženskih ročnih del. Bi/,ar. ki se otvcri (<r hoduu ponedeljek »pri Slonu« na korist »Marijatiišču«, bo nudil lepo raztavo ženskih rodnih del. Posebno znamenito je to, da so dame v rdboru s » m e izdelale ročua dela, kat«ra bodo tudi same prodajale. Bazar bo < tvorjen od 9—12. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne. Damski odbor vabi k obilnemu obinku.
Poslopje mestne hranilnice ljubljanske
so te dni pokrili. Spomiadi priCno poslavljati še strešnik za kupolo, ki bo okolu 10 m visoka. Uradni prosti ri (v I. nadstropji), dote tudi centralno kurjavo.
Nove stavbe Nova hiša Frančiške Škerl na š&i fijHkih stavbiščih pri sv. Petru je do grajena.
Število vseh letos pričetih in dograjenih stavb v mestu znaša 14, ki so tudi že pod streho. Z* prihodnjo pomlad jo projektiranih 8 novih hiš. za katere imajo prosile' že stavbno dovoljt-nje.
Za bosanske Hrvate Na jutri zvečer v Puntigamski dvorani na Turjaškem trgu št. 1 vršeči se zabavni večer v korist po-gorekern v Travniku se še enkrat opozarja. Zabava bo gotovo prijetno ob petju ia tam-buranju. Zadetek ob '/»8. uri. V*top prost. Vabila se niao razpošiljala. — Edinole darovi za ponesrečor.c« se sorejemajo in upamo, da ne bodo manjkal n-: ben rod ljub in prijatelj HrvBtov med darovflci.
Zglaševanje nabornikov. Mladeniči, ki so rojeni v lenh 1881, 1882 in 1 8 8 3, opozarjajo se, da je ponedeljek zadnji dan za zglaševanje. Zglasiti so je \sjm v Ljubljani stanujočim nabornikom, ne glede na njih rojstni in domovinski kraj. Kdor zglasitev zamudi ali opusti, se kaznuje z globo 10 do 200 K, ali pa s temu primernim zaporom!
Tamburašice in tamburaši hrvatskega tamb. društva »Javor« iz K».riovca prirede jutri ob 5. uri popoldne koncert v restavraciji pri »črnem orlu«. Vstop prost. Več inserat.
0 bedi Makedoncev bode jutri točno cb 8. uri zvečer predavala v veliki dvorani »Mestnega doma" blag. gospa T e r e z i n a dr. Jenkova, ki si je bedo naših rojakov nedavno sama ogledala. Vstop k predavanju i« vsakemu prost.
Pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v'Liuoljani pnrodi v soboto, dne 5. decembra, Miklavžev večer v dvorani Puotigamske pivnice (»Katoliški Dom«), h kateremu se Hlavno občinstvo uljudno vabi. — Začetsk ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo.
Iz bolnice. Martinu Ponikvarju, graščinskemu hlapcu na Lu, eo se včeraj popoludne na ces-ti mej Drago in Igom splešili konji. Ponikvar je padel z voza in obvisel na triteljnih. D lavec in kajžar Fran Glavan ga ja hotel rešiti iz nevarnega položaja, pa je pri tem ponesrečil. Padel je pod kolo, ki je šlo čez njega in ga nevprno poškodovalo. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico. — Posestniea Marija Ilein richer, 45 let stara vdova v S e 1 c i h št. 65, je bila dne 25 t. m. zvečer v sobi od svo-
jega delavca Tomaža Santnerja napadena in z nožt;m ranjena. Sunil jo je z nožem v levo nego in t*ko hudo ranil, da so jo morali pripeljali v bolnico.
Nesreče. Jakob Kenda, 27 let star, skla diščm delavec na južnem kolodvoru, stanujoč v Jenkovih ulicah tt 16, je pri skladanju posteljnih delov ponesrečil. Posteljna etena je padla na njega in se mu je železen čavelj zabodel v desno roko. — Jož. Kralja, 33 let starega skladiščnega delavca, stanu-jočega v Bohoričevih ulicah štev. 5. je pri skladanju koles za rezilnice pritisnilo kolo na desno roko in mu jo hudo odrlo.
Tatvina. V času od 22 do 27. t. mes. je bila oelavcu Francu Koleši, stanujo-čemu na Stari pot« št. 3 iz telovnika, visečega v sebi, ukradena srebrna ura. katera je imela na krovu vrezani Črki A K.
Iz Amerike domov. Včeraj zvičar pripeljalo s« jo iz Amerike v Ljubbano 36 oseb.
Gasilno in rešilno društvo priredi, kakor druga leta, tudi letos na praznik sv. Štefana svojo božičnico. Dohodki so name njeni z* društveni bolniški in podporni sttled D brotniki-meščani, ki daruiejo društvu božična darila, se naprošajo, da jih izvolijo poslati v »Mestni dom«. Prihodnji te den jih prično pobirati pa tudi pooblaščenci dru;t?a po hiših, in se jih tudi istim lahko uroči. Preskrbljeno je, da se ne bo zgodila nobena neredne st.
Shod železničarjev. Včaraj zvečer se je vršil ustanovni shod podružnice železničar-skega pravovarstvenega in podpornega društva »Prometna zveza«. Gospod Beberič z Dunaja je otvoril zborovanje s pozdravom navzočih ter je v jedrnatem govoru povdar jal m razlagal pomen tega druStva za želez-nčarjo. Ožigosa! je postopanje socijalne demokracije, ki železničarje le izkorišča. Gospod dr. Schweitzer je priporočal vzajemnost železničarjev in mej živahnim odobravanjem povdarjal potrebo železniških strokovnih sodišč. Gospod Gostinčar je vzpodbujal železničarje, da so tesno oklenejo svoje organizacijo in neumorno agili-rajo zanjo. — Nato sa je vršila volitev odbora ter je bil predsednikom izvoljen gosp. Rudolf Mervič. Dal Bog novemu društvu svoj blagoslo® !
Temperatura v Ljubljani. Zadnje tri dni imumo tu žu pravi zimski mraz, t j. -j-l° R. j Vse kažo. da hoče »ima resno nastopiti.
Društvena godba. Kakor čujemo, dobi ! gedba tri nove godce. Ker se je otvorila za mlad naražčaj šola. se je nadjati, da bo te- • kom enega ali dveh let godba se vender po- ( vspela do 20 ali več stalnih godcev. Za to naj odbor poskrbi, ker bo to le godbi v prid. Sl. občinstvo naj pa z mesečnimi prispevki podjetie obilo podpira, ker vojaška godba je za ljubljanske razmere predraga.
Književnost in umetnost.
* Repertoir slovenskega gleda lisča. Danes, v soboto, se poje opera »Bo-heme«. V torek je premijera Lotharjeve komedije »Kralj H a r 1 e k i n«. Veliko naslovno ulogo igra g. režiser L i e r. Tekom meseca decembra bo gostovala na našem odru heroina kr. gledališča v B cmgradu, gdč. Vela N i g r i n o v a v dveh dramah. Prih. teden se vrše generalne skušnje za vehfco opero P. Cajkovskega »E v g e n i j O n e g i n«.
Vf Musica saera. V nedeljo, 29. nov,, v stolni cerkvi ob 10. uri velika maša brez orgelj Koralna maša — graduale »Univer-si«, zložil Ant. Foerster — ofertorij »Ad te levavi", zl. dr. Franc Witt — po povzdigovanju »Bone Jesu«, zl.^Efgen Frey.
" Za koncert »Češkega pevskega kvarteta" ,se dobivajo sedeži in vstopnice v trafiki g Šešarka v Selenburgovih ulicah. Ono gospodo iz zunanjih krajev, katera na merava priti v ta koncert, opozarjamo, naj se blagovolijo zglasiti pravočasno v omenjeni trafiki, da ee jim sedeži reservirajo.
Resolucije „rlruštoa zdravnikov na Kranjskem".
Dne 21. t. mes. vršil se je izvanreden občen zbor »društva zdravnikov na Kranjskem", na čigar dnevnem redu so bile, zgolj stanovske zadeve. Ud Isžba je b;la jako živahne; zbralo se je 30 čtanov, mej tomi 9 z dežele, kar je dokaz kako veliko važnost pripisujejo zdravniki'točkf m, katero so se obravnavale. Izmej teh omenimo naj le nekatero.
Glede proso k ture in b a k -terijologično-histologične-gapreskuševališča v deželni bolnici, tega za bolnico in za negovanje javnega zdravstva sploh tako važnega zavoda se jo sklenilo, sestaviti posebno spomenico, ki naj ao vroči državnemu poslancu ljubljanskemu. Ob?ncm se naj slednjega naprosi, d:.i osebno posredujo pri zdrav,-t /enem referentu v ministrstvu za ;rt-a»ijo zadevo, šekcijskemu šefu dr. vitezu Kusy-ju, in pa da eventuelno predloži spomenico kot peti-
cijo državnemu zboru. SekoijBki šef, dr. vitez Kuey, je že pred mnogimi leti o priliki ogledavanja deželne bolnice izjavil, da je pri tako velikem m izvrstno urejenem bolniškem zavodu prosektura neobhodno potrebna. Vkljub temu izreku najvišjega zdravstvenega referenta se še do danes ni ustanovila, ker dežela Kranjska pri svojih pičlih dohodkih ne more vzeti vseh stroške? nase. Vlada pa, katere interesi za ustanovitev prosekture so najmanj enaki onim dežele, trdovratno odklanja VBak prispevek. Da ta važna zadeva zopet ne zaspi, sklenilo se je, kreniti najkrajšo pot in Be obrniti naravnost na zdravstvenega referenta v ministrstvu in pa na državni zbor.
Osredotočilo pa se je zanimanje na točko: »Zdravniška zbornica kranjska". Ta je — kakor znano — odložila svoje man date, ker zdravniškim zbornicam na podlagi pomanjkljivega zborničnega zakona z dne 22. decembra 1891 ni mogoče vspešno delo vati. Se manj pa je to mogoče, če zbornica pri poklicanih vladnih faktorjih ne najde nikake zaslombe, da, če se ji naravnost mečejo polena pod noge, kakor se je to godilo pri nas. Zbrani člani »društva zdravnikov na Kranjskem" so živahno odobravali odstop zdravniške zbornice kranjske in so soglasno sklenili naslednjo resolucijo:
»Društvo zdravnikov na Kranjskem smatra zdravniško zbornico kranjsko za ne več obstoječo in ne več po-slujočo; odobrava postopanje bivših zborničnih članov ter smatra njihov odstop za popolnoma utemeljen. Pričakuje radi tega, da ne sprejme nijeden zdravnik na Kranjskem katerikoli mandat v to korporacijo, dokler obstoji zbornični zakon z dne 2 2. decembra 1891 in dokler se bistveno ne spremene sedanje razmere. Obenem poživlja kolege, da smatrajo »društvo zdravnikov na Kranjskem, za svoje središče, katero je v smislu svojih pravil poklicano, varovati stanovske interese in katero bode prevzelo vso organizacijo."
Pri točki »Obdačenje zdravnikov" cule so se mnoge pritožbe tako od zdravnikov iz mesta kakor iz dežele, da se finančna uprava premalo ozira na pri-dobninske napovedi zdravnikov in da jim z ozirom na sedanje neugodno gmotno stanje predpisuje previsoke davke. Sklenilo se je torej, v posebnem dopisu na c. kr. finančno ravnateljstvo pojasniti neugodne razmere zdravnikov in razložiti vzroke, radi katerih se dohodki od leta do leta manjšajo.
Zelo živahna razprava razvila se je pri točki „distriktni zdravniki in infekcijske bolezni." Gospoda drja. HomaninDefranceschi sta razjasnevala težavno stališče distriktnih zdravnikov, katere v zadnjem času izkorišča tudi vlada, ne da bi jih za to odškodovala s pristojbinami, katere so preje za ista opravila dobivali, a sedaj izgubili c. kr. okrajni zdravniki. Vendar se je glasovanje o tej točki preložilo, ker je pričakovati, da se pri prihodnjem zborovanju s sličnim dnevnim redom zbere še več distriktnih zdravnikov in torej dobi na razpolago še več tozadevnega materijala.
Enako živahno se je razpravljalo pri zadnji točki dnevnega reda »dogodki v nižjeavstrijskem deželnem zboru." Gospod pri-marij dr. G r e g o r i č je na podlagi stenografičnega zapisnika nižjeavstrijskega deželnega zbora razjasneval dogodke v avstrijskem deželnem zboru in postopanje vlade. Nato se je jednoglasno sklenila naslednja resolucija:
»Društvo zdravnikov na Kranjskem soglaša s sklepom dunajske zdravniške zbornice, ki je vsled nečuvenih napadov v nižjeavstrijskem deželnem zboru in vsled docela neutemeljenega postopanja zastopnika vlade odložila svoje mandate; obžaluje pa obenem, da profesorski kolegij dunajske medicinične fakultete, ta zbor neodvisnih učenjakov, ni našel krepkejšega izraza v obrambo proti
nečuvenim insinuacijam."
#
Iz te resolucije razvidimo, da je naperjena le proti vladi, katere zastopnik se je ostro izrazil proti zdravniški zbornici. Pametni zdravniki bi kršč. soc. govornikov v nižjeavstrijskem deželnem zboru ne mogli grajati, ker se iz stenografičnega zapisnika vidi, da so se obračali le proti gotovim zlorabam, o katerih na tem mestu ne bomo govorili, dokler ne bomo izzvani._
Dolžnosti slovenskega trgovca so:
1. Dopisovati v slovenskem je« z i k u bodisi že z Nemcem ali Lahom.
2	Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd.
3	Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni, storili bomo veliko za sveto, narodno stvar!
Telefonska in brzojavna poročila.
Demonstraoije slovanskih in laikih dijakov na Dunaju.
Dunaj, 28. novembra. Danes so bile velike dijaške demonstracije pred univerzo in parlamentom. Nemški dijaki so danes nameravali prirediti demonstracijo proti nenemškim univerzam, proti češki univerzi na Moravskem, slovenski univerzi in proti laški univerzi. Slovanski dijaki so zvedeli za to namero in so se v velikem številu zbrali na vseučilišču. Posebno veliko število je bilo navzočih slovenskih dijakov. Navzoči laški dijaki so se pridružili Slovanom. Ko so Nemci videli, da so Slovani in Lahi v veliki premoči, jim je upadel pogum za demonstracijo. Nato so se vršila pogajanja obeh strank z rektorjem, nakar so Nemci opustili svojo demonstracijo. Združeni slovanski in laški dijaki so korakali nato pred parlament, kjer so glasno klicali: „Ven z našimi univerzami!". „Vsi imamo enake pravice za to!" Policija je dijake potisnila proč. Dijaki so šli nato na rampo vseučilišča, kjer so peli narodne slovanske in laške pesmi. Mimo je v istem trenotku prišel oddelek bosenskib vojakov. Dijaštvo je vojake burno pozdravljalo s klici: „SIava slovanskim bratom!" Policija je zopet nastopila. Dijaštvo se je spopadlo s policijo. Šele po daljšem trudu se je policiji posrečilo napraviti mir. Nekaj dijakov je bilo aretiranih, a so bili po zaslišanju takoj izpuščeni. Razburjenje med dijaštvom še vedno narašča.
Dunaj, 28. nov. Včeraj zvečer je bil v magistratni kleti večer na čast slovenski koroški deputaciji. Navzoči so bili poslanci „Slovanske zveze" in mnogo drugih slovanskih poslancev. V navdušenih napitnicah so govorniki pozdravljali slovenske Korošce in jih vspodbujali k vstrajnosti.
Dunaj, 28. novembra. V parlamentu so govori, da bo državni zbor odgoden že 4. decembra, ker ni nade, da bi bil proračunski provizorij parla-mentarično rešen pred Božičem. Takoj po sv. Treh kraljih bo vlada zopet sklicala drž. zbor. —Ako se ji ne posreči v zbornici napraviti prosto pot za delo, bo tudi to zasedenje jako kratko. Zasedanje delegacij bo jako kratko, ker so izvoljene samo za tekoče leto.
Dunaj, 28. novembra. Vlada se danes zopet pogaja z mladočeškimi poslanci, da bi zapostavili svoje nujne predloge in bi dali prostor rešitvi proračunskega provizorija.
Budimpešta, 28. nov. V današnji seji zbornice je opozicija pričela s tehnično obstrukcijo. Vršilo se je več poimenskih glasovanj.
Trst, 28. nov. Občinski svet je protestiral radi dogodkov v Inomostu. Obč. svetnik Rybaf je izjavil, da se Lahi ne morejo mnogo pritoževati, ker so doslej podpirali Nemce. Lahi so srdito odgovarjali. Večina je sprejela predlog, naj se da laškim dijakom v Inomostu 1000 kron podpore in naj se skličejo zastopniki istrskih in primorskih občin v Trstu na protest proti vladini prepovedi in proti postopanju Nemcev. — Sprejet je bil predlog obč. svet. De-piera, naj se razsodba uprav, sodišča, tičoča se zadnjih volitev, izroči pravnemu odseku v poročanje.
Itim, 28. novembra. Demonstracije radi prepovedi prostih laških vseučiliš-kih predavanj v Inomostu so se včeraj zopet ponavljale. Bilo je več ljudskih shodov. Vlada se trudi, da bi udušila gibanje.
Berolin, 28. novem. Uradni listi skušajo dementirati, da bo treba nemškega cesarja vnovič operirati in pravijo, da se bolje počuti.

Meteorologično porodilo.
Vjina nad morjem 306.2 m, irednji zračni tlak 738-0 mm
27,	9. zvefi. |	736-2 |	u-i	1 brezvetr. |	obl.	1
28	7. zjutr. i 2. popol.|	72*6 1 722-7 j	07 3-1	j sr. svzh. | j sl. szali. |	» dež	j 00
Srednja včerajšnja temperatura 1'2\ normale 1'1*
Steclih 10 leštilo za tla f
Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-fiilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BBATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 624 8 11—3
Pred
zajutrekom
kozarec rogJšketca »templo-vega vrelca« odginja vodo, napravlja tek, pospešuje pre-tvor. »Styria vrelec« ravno tako deluje, samo močneje.
15G8 1—1
Tužnega sira naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je 1! .gu vsegamogočnemu dopadlo, našo preljubo mater, oziroma slaro mater in taščo,
Margareto Detela,
posestnlco,
danes ob t',7. uri zvečer v 77. letu njene starosti po dolgi bolezni, prevideno večkrat s sve.imi zakramenti za umirajoče, poklicati k sebi.
Pogreb predrage rajnice bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 124. uri popoludne.
Sv. maše za^ušnice se bodo brale v farni cerkvi mbravSki mesec dni.
Venci se hvaležno odklanjajo, prosi pa se molitve in daritva sv. maše.
V M o r a v č a h, dne 26. novembra 1903.
Ignacij Detela, posestnik, dr. Fran Detela, c. kr. Šolski .svetnik in gimn. rav-natel). Ivan Detela, trgovec, sinovi. — Marija. Terezija Detala. hčeri . — Adela Detela, roj. Igllč, posestnica. sinaha. — Angela, MarJJa, Anton, Nežica, Franc. Luclla, Kari, Stanko. Ivo, Vladimir, Bogdan, vnuki.
V restavraciji pri „Crneffl orlu"
Gosposke ulice 3 v nedeljo, dne 29. novembra 1903
tamburaški koncert
€
kojega priredi
damski in moški zbor
„Prvega Karlovškega tambu-raš'ega društva Javor" - v narodni noši == Začetek ob 5. uri popoldne.
Vstopnina prosta.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Štefan Miholič,
1566 1—1
restavrater.
79fi 100-48
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z vefi ko ti00 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
. ura bi.8.60 tovarna za ure Iu izvozna trgovina VljS Most št. 520, Češko
1562 3-1 gj^ O	X)
različne vrste, se prodajo pri Iv. Bugenigg, sodarju,
cesta na Rudolfov o železnico 5 in Blehveisova cesta 42.
Hotel v najem.
Za zdravilišče kopališča v Kamniku,
obstoječe iz restavracije in 16 sob, se išče
kot najemnik za več let
izvežban gostilničar
s primernim kapitalom, čegar soproga je dobra kuharica. Znanje slovenščine in nemščine pogoj. Ponudbe je vposlati na zdraviliško ravnateljstvo kopališča v Kamniku. i56l 1

Asti spumante
„kipeče vino"
velesloveče tvrdke
,,BRATJE CORA" v TURINU
priporoča najtoplejc
Anton Stacul
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v Ljubljani.
Cena izvirne veiike steklenice K2'5o; pri nabavi 12 steklenic 5% popusta.
Tudi priporočam svojim p. n. cenjenim odjemalcem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tudi različnih tuzemskih in inozemskih mesnih izdelkov in klobas, konservirane ribe, meso in sadje. — Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj slovečih vrst francoskega in tu-zemskega šampanjca, renskih, bordeauxskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih, španjskih in grških vin. — Pristni francoski in tuzemski konjak, najfinejše vrste čaj, likerji itd.

1517 1—6
se.

Zdravje je največje bogastvo!___ _
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva.
Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico.
Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter raditega ne bi Brnele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
K glNaroftuje se edino in točno le pod naslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji *grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — cena ie naslednja in sicer franko dostavljena na pošto:
1 ducat (12 atekl.) 3 ducati (36 » )
Ustanovljena leta 1360.
4 K 11 »
1224 10-10
5 ducatov ( 60 stekl) . 17 K 10 ducatov (120 „ . 32 „
Mestna lekarna
Zagreb,
Markov trg št. 36.
Zdravje je največje bogastvo!
E^Šf3 Jfiša
je na prodaj ===
na J^ims^i cesti jtev. U, preja /fc. Zajec, sedaj )ojip Jfoman, gostilničar v Ljubljani.
}jiša je enonadstropna, ima 5 kleti, vrt in salon: Štiri sobe so prirejene sa gostilno.
^-j"- •^IT' ^"S""* ^S"*
Več pove gospa
1573 3-1
Jeremija tfoman
gostilničarja v Ljubljani, /Rimska cesta 5/. 4,
Prodaja s konkurza.
V konkurzno imovino Alojzija Smole iz Spodnje Šiške spadajo:
1.	založena trgovina z mešanim blagom v Spodnji Šiški;
2.	založena trgovina z mešanim blagom v Spodnjih Poljanah v Ljubljani in
3.	večja zaloga moke in otrobov.
Vse to se prodaja po navedenih oddelkih, moka pa tudi v manjših delih tekom štirinajst dni.
Pojasnila daje in ima cenike na razpolago podpisani upravitelj konk. imovine. Ljubljana, 26. novembra 1903.
Ivan P. Vencajz
odvetnik. — Medjatova hiša. ===== Najtopleje se priporoča
Istrsko
vino
lastnega pridelka
te ran. in muškatelj
rudeče in refoško
se dobiva pii
AntonuFerlan di Giorgio
v ^cuinju (l5tra).
Na prodaj ima tudi izboren 1550 12-1 tropinjevec.
Vzorci in cene na zahtevanje.

že uobro znani
Zl
idravi in ločilni liker Klauerjev
ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke:
Viktor Cantoni, Jos. Murnik, Ivan Jebačin, Ivan Perdan,
Josip Jebačin, M. Kastner, Ant. Kor bar, Josip Kordin, Peter Lassnik, A. Lilleg,
Karol Planinšek, A. Sarabon, A. Stacul, Mi E. Supan, F. Trdina
1448 10—T
in pa edini izdelovalec J. Klauer v Ljubljani.
Gospoda	1565 1-1
inženirju Konradu Lachniku
stavbenemu podjetniku
r Ljubljani.
Vsled ogleda ,, vodovoda na Rovih" dne 21. t. m., katero napravo je komisija kot popolno in vzorno pripoznala, si štejejo podpisani v dolžnost, izreči Vam
javno priznanje in zahvalo
za izvršitev te naprave, kot tudi koulantnost pri obračunu.
Podpisanih dolžnost je tudi, to podjetje toplo priporočati. Reva, dne 23. novembra 1903.
L. S.	Za Mlekarsko zadrugo na Rovih
regist. sadrugci s omejeno zaveso.
Jerman, župan. Ant. Urbanija. načelnik, Iv. Schmeidek, tajnik. Janez Jerman, Peter Svetlin, člana vodovodnega odbora.
Prva kranjska z vodno silo in turbino
_ ■■	J	____ ■ fj	a	PnHnicnnn ima v raloifi nairaznovrstneiše trpežno, krasno h
969 10
delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, |imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, j vrtne stole, gugalnike itd.
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz frsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, i z katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten po pust.
Podpisana ima v lalotti najraznovintnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plažče, kazule, pluviale. dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar ae rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzemi tudi vezenje, prenovljeiije stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bunderu in vso drugo obleko.
Pre^astite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.	.
Zagotavljaj? hitro in najpoStenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodliinejšim spoštovanjain se priporoča 780 52-25
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja an posode
v LJubljani. Wolfove ulloe 4.

„^VNDRO
46
(Iznajditelj P. Herrmaim, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta ■/. nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate ■< v Ljubljani
pri gospodu	274 (69
Yaso Petr % e i <''-tt.
v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Ti-nk6czy, flnfon Kane in Ernsf Sark v Llublianl, Rant v Kran|l, in lekarna „Prl anSelJu" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Lavrencij Vittor,
ribar, p. Salvore, Istra, pošilja po 1534 3-3 poštnem povzetju
sveže morske ribe
najboljših vrst, kilo I. vrste K 2.40, II. K 1-40, III. K 1 —
Ledenico
vso iz hrastovega lesa, v naj-1530 boljšem stanu 3-3
mr proda
Frane Jarc, posestnik v Medvodah.
?


; _ <t se je preselil in se nahaja na RilftSki Cesti Štev. 24,
„AajG	- - - -	.....
to je vogal Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste.
**
U novi prostorni in moderno opremljeni rastavraciji
pri „2ajcu" na Rimski cesti Štev- 24
se točijo prignano najboljša stara in nova vina i3 rajnih najplemenitejših vinskih pokrajin v ceni od 32 do 80 kr> l^sr
tfdor je torej prija tel j zdrave in naravne vinske kapljice, vedno sve^e pive ter okusnih jedil, ta naj pride in vstfcjeno mu bo.
2a obilni obisk uljudno prosim	3 vsem spoštovanjem
^^^1388 6-6	Avguštin Zajec, restavrater.

Novo!	lovo!
Orientalske preproge
Haggi Giorgio iz Trsta zaloga preprog
Ljubljana, Dunajska cesta 20 (Hribarjeva hiša)
Priložnostni nakup.
P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice naznanjam, da sem došel z lepim blagom orientalskih preprog in ostanem tu do božičnih praznikov.
Nihče naj ne zamudi porabiti te ugodne prilike, da si preskrbi morebitne svoje potrebščine po skrajno nizkih cenah.
Na mnogobrojni ugled in prijazni obisk vabi najuljudneje velespošto-vanjem
Pascal H. AYdinyan (sin)
1560 3-1

..... if^m;^^-
Največje naj&tareje parobrodno društvo
Njega parobrodje obsega
—— velikanskih parni Kov. —W—
teriko z3nesljivov fidr\evih
_ direktna,najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz JaltlMSOila CKS v
NoviYork ali pa v
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik*
Hamburg-Amcrika Linic
Fr. Seunig v Ljubljani
L Dunajska-cesta štv.51 poleg -velike* milnice ali šrangc., \
f4a najvišje povelje T"ljeg.	e. in kp. apost Veličanstva.
XXIII. c, kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija	19.382 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 5I2 880 kron	1446 (10-6)
Slavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. decembra i903. — Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od e. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
Razpis.
1526 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika
za zdravstveno okrožje Fara s sedežem v Petrinji
z letno plačo 1600 K in z letno aktivitetno doklado 200 K.^ Prosilci za to službo naj pošljejo svoje kolekovane prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 8. decembra t. I.
ter v njih dokažejo z dokazili starost, upravičenje za izvrševanje zdravniških poslov, avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani rine 17. novembra 1903.
Ustanovljeno 1.1832. *********
0» ■T!
<U H
ti a
f "rt T3 o
fM h
Mt	__
****&*$$$£ Ilustrovani ceniki se dobč brezplačno. **********
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Ma&ptmaim v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
176 41
Ellelitričiii obrat
P
MAGGIJEVA ZA
je izvrstno sredstvo, s katerim slabi juhi, omaki, mesenemu primesku, zelenju itd. tako) damo izredno čvrst, prijeten okus. — Zadosti malo Kapljic. Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6.
909
m

!! potniki v Ameriko !!
===== CUflARP LINE =====
Ernest Hammerscliraidt-a nasledniki «/$
flVadile, Wutscher & C™e-
prevaža potnike naravnost
trgovina železriiii in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. (5.
Največja zaloga železnih peči vseh sistemov
Velika izbera posod za premog, pečnih okrilj, pečnili predstav z galerijo in brez galerije, kovinastili /^iSta^ /S
stojal	.....=
kovinastrua orodja
v različnih izpeija- ^^^^pffpfpp^
1537 12-1
z brzim parobrodom ..AURANIA" s 1200 mesti III. razreda in s 300 salonskimi mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, :7 TVqH M Nnvi Ynrlr hrano, s vinom in vso postrežbo lL	v nuvi iuii\
III. razred za osebo 180 K.
Odhod iz Trsta:
„C AR PAT HI A" 15. decembra 1903 „CARPATHIA" 2. februvarja 1904 , AURANIA" 29. decembra 1903 .AURANIA" 16. februvarja 1904
Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yurka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike dajcin preskrbljujc
= Avstrijski domači glavni zastop-
Schroder & O o m p- -Trst
Via Carlo Ghega št. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST.
Potniki naj se zglasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete!
Za Miklavža!
Za Božič!
sprejme v službo za okraj Brdo Anton Debeljak.
Ponudbe naj se do 15. decembra t. 1. vpošljejo podpisanemu v Radovljico.
Anton Debeljak,
1567 2-1	zakupnik.
Za novo urejeno in moderno opremljeno slaščičarnico preskrbe! Sem se J velijo zalogo ;amo najboljših finih pijač. Tako postrejam lah^o najbolj razvajenemu slavnemu p. n. občinstvu j najboljimi de-Sortnimi vini in rej ijbornimi, najrajnovrstnejjimi likerji, sosedno „tyonte Christo".
Tu je dobiti vedno svetega peciva, od finega domačega r^enega l^ruha pa do najo^usnejših tort in rajnih potic; dejertnih in čokoladnih bonbonov, izvirnih ,,fave di morte" in dobrih piškot je vedno v sveži 2alogi v
->* v^) slaščičarnici in pehanji
C. kr. pri i. zavaro /. dužfca ia življenj®
C. kr. priv. zavarovalna družba
na ^tarem trgu št-ter v podružnicah J)/[estrii trg 6 in ?etra ce;ta 26,
J^adi udobnosti slav. občinstva preskrbljeno je tudi j vsemi tukajšnjimi dnevnici in drugimi časniki.
Za Novo leto!
Za godove!
Prodam ali v najem oddam
trgovino
špecerijskega blaga
na dobrem prostoru v Ljubljani radi
boleham*. Trgovina ima lep premet iti se ponuia strokovnjaku gotov« eksistenca.
Potrebni kapi lat ie 2 rio 3 tisoč pold Natančneje e blagohotno upravništvo »Slovenon«.	1248 li
z dvema ali tremi sobami
išče neko slovensko društvo v Ljubljani.
Kdor ima primerne prostore, ki bi bili dovolj obširni za tak namen, naj se oglasi v našem uredništvu. Želeti je, da so prostori v pritličju ali vsaj v prvem nadstropju in bolj v središču mesta.	1547 4—3
mizarski mojster
V Lijubljani, JVledjatoVa hiša štev. 19
fiTrmrotei
od najcenejše /J do najfinejše g
(T*	r—« n
izvršitve
priporoča
AloisPersche i
Pred škoiijo 21.
priporoča
svojo bogato zalogo hišne oprave.
Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modrace in žimnice
na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke i. t. d,
1»	4 K« «»
Cenik s podobami zastonj in franko
čš!P«.fx!SI i'1 IvEUdI (f?fjvl51	[BJ\v
-V:v: l-; HrjMai giy»\ra Ki/tvra ra^ii
E J. 50KLIČ |
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izborno ■vojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, turisf-skih klobukov, čepic.
po razuovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler v Gradci. 273 12—23
M
_ [
Naznanilo otvoritve
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opokarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko &alogo barvanlh prstenih
in stili mm
kot: ruiuvih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izde lanih. Cene nizke. 3fi 52-48
m>~ Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
■ys'.ed moje dolgoletne izkuš-* nje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in se bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in na— ceneje izvrševala.
Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga
Naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in zunaj, da sem otvoril v Židovski ulici itev. 3 pod tvrdko
* * l^eirel JJanuj; * *
= pcpclocme	—
nouo trgouino
z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh juvelirskih predmetov.

najfinejših In najcenejših zlatih In srebrnih ur za gospode In dame.
V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, beležim
odličnim spoštovanjem	1488 7—3
I^arol JatlUŠ, juvelir in zlatar, Ljubljana, Židovska ulica št. 3.
Vse vrste
slamoreznice
lahko tekoče na roko in do najmočnejših na gepelj ali vodno moč v veliki izbiri priporočata
Karol Kavšek-a nasl.
sider &
trgovina z železnino na debela in drobno in zaloga poljedeljskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16
Tudi se dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedelski stroji kakor: ge-peljni, mlatilnice, reporeznice. mlini za šrotati in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode in sploh vsa železnina.
Bakrene kotle za žganje.
Slovenske cenike razpošiljamo na zahtevo brezplačno.	146O 6—4
Posestvo
je naprodaj
y lepem kraju ob novi državni železniel v Kožni dolini na Koroškem.
Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiši je stara krčma, prodajalnioa ter prodaja tobaka. I*ta je pripravna tudi za kako drugo kupčijo.
Cana posestvu je 10.600 kron. Piača po dogovoru
Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravnižtvo »Slovenca«.	1522 4
Sukneno blago
za vsako potrebo se prodaja v vsaki kakovosti in
največji izberi najcenejše pri
J. G^OBELi^IK-U
Pred Škofijo 1. liJUfiLtJA^A. jVIestni trg 20. Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorei se pošiljajo na vse strani brezplačno.
OGLAS!
IjJ lllllj Sili 1 se v ulici, kjer]se razvija živahen promet, oddajo v najem lepi
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 38 1
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Izvirek: Giesshubi Sauerbrunn,
iilez. postaja, zdravilno kopaliičs pri Karlovih varife
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubjanl se dobiva v vseh lekarnah, veijib opeiienjskih prodajalnieah in trgovinah i jestvinaini i. vinom.
Zaioga pri Mihael Kastner-ju in Petei' Lassnik-u v LJubljani
g. piocoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča »uslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ler je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolljevo Železnato vino se uporablja
pr rnalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polhterska steklenica 2 K.
Plccolijevi sirupi Iz malin ali tama-
Hnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem pOVZeljU. 708 (50- 40)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
z lepim prostornim vrtom. Ako bi na* jemnik želel, se mu prepusti tudi več lepih sob za tujce.	1819 3_3
Istotam se lanko postavi nova Velika pekarna.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenca".
mm
mmm
U judno si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sam dne
25. novembra 1.1. v Ribnici (v društveni hiši hranilnice in posojilnice) št. 3 in 4
isar otvoril sm
trgovino mešanega blaga.
Vsled jako ugodneg* nakupa mi je mogoče p. r. obč .utvu glede kakovosti in cene svojfga blaga po možne sti ustreči.
Za tnnog-ibrojni rb sk svoje trgovine prosač, vam zagotavljam točno in vistno postrežbo ter beležim
z vsem spoštovanjem
15C0 3-2
Vendelin I. J. Stare.
138E i^E
Kttsaoigia
mmm mm
mmmmmmmm
mmmmm^rnm mmm mmmm*
MEW-Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nO-
ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih Žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zaJemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktorja čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za ial; i kom. najfin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6"60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 5
A. MRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Bembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.	T ^fa «,'
Pristno le z zraven natisnjeno varst- $ /* veno znamko (zdrava kovina).	^Tnfe
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
1357 70
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
- izgotovljene obleke
posebno na haveloke v na|-
večji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj aulforin avstrijskega društva železniških uradnikov
. 11 .i1! i i i
Naročajte
706 104-65
iz pivovarne v SCalcn in Laškem trgu.
TO« ■-«»<»« ■ *»• »1»»» «•«» ■■ * ■ ■■ ■» ■ M»mn -v Kijubljnnl, Nodn
u.11««"
Iščem dobro izurjenega
strugarskega pomočnika oziroma strugarja.
Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 5
tovarna stolov na Bregu pri Borovnici.
iiiliiiiiimiiiiiimimiiiiM............................... iiiiin i.....i..............
Gamase, galoše.
1335 52-8 Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Co. Dunaj.
niiiiiiiiinmiiiiuiniimiiinioiuaimmiiiuuniiiiiiiiiiiinimiiuuiii 1111111111

Stavbinska kleparska dela,
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva.
Nacenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešnim lepom ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejšega dela. Zaloga strešnega lesa, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih.
Strelovodue naprave po izkušeni sestavi.
Ustanov. I M PflfPP Ustanov. 1.1861 L* i"1« L v A. L A 1.1861
Ljubljana, Dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave
vsake vrsten, apeljana v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršnc poprave. Zgradba stranišč in kopeljnih naprav v preprosti do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela.	1533 6—2
poračuni na zahtevanje brerplačno.
Najnovejše blago za I damska oblačila f
in modni bafhenti se v vseh kakovostih in največji izbitfi pirodajajo najcenejše ppi
J. Gf^OBELiHIK-U
Pfed Škofijo 1. IiJUBLiJA^A. JVIestni tt»g 20. Vzofei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani.
gr
s; ^
o
o
s-

ti r
o

<J
S-
2 O
r
iS
o
J« g-
o
"O O
a
S*>
O
£ p
c/> ž
0
-i J*
CO
1
g
<0 p
s«
£ <0
<0
ea
o
&
2 o
O
p J<
p' o
<2
co
o <0 to.
42 46
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano

K
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar načelnik.
Vajenec
dobrih starišev sprejme se takoj v modni trgovini.
1639 3 2
I. Bensdiltf,
Ljubljana.
pojasnilo!
Vsestransko prignano Anker-remoutoir ure, sluteni
ltoskopf, ž niklastimi okrovi kupuje žo leto dni velik dol mojih odjemalcev, posolmo poljedelci, uradniki, uslužbeuci orožništva, lluanco iu železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svojo pristno ameriškega sistema
Roskopf-patent anker remontoir ure štev. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z emailirom kazal iščem in lino poliranim d>bro zatirajočim nikelnastim okrovom. pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 30 ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebne odjemalce kom. za 2-RO gld., kom. za 7 gld., <> kom. za !«'50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasom komad 510 kr. Razpošilja so proti poštnemu povzetju ali Čo se pošlje denar, če ura no ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
Msi/m
•»■grb«!
Hanns Konrad
prva tovarna za ure v
Mostu štev. 613, Češko.
c. kr. sodni zapriseženi cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. a»str. drž. orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z več tego 10.000 priznainimi pismi, ki so mi došla iz celega svota. Moja tvrdka je kot eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvalo največja in najstarejša in izvaža v vse dele sveta. Ustanovljena je 1. 1887. Ilustrovanl cenik o urah, zlatnini in Nrebrnlnl se pošilja na zahtevo zaatonj in franko 1420 20_5
se išče za večjo trgovino
1555 5-6 na Kranjskem.
Plača po dogovoru. Natančneje se izve pri „Gospodarski Zvezi" v Ljubljani.
tSfSajvišji vspe/t sedanjosti!
JlncjlešKo sRladišče oBlefi. JEjuBljana, cffiestni trg 5.
Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . .	fl.	10 —	Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom
Obleke iz angleškega ševiota v modernih barvah .	ii	10 —	Črni in sivi cibolin-paletot z velikim ovratnikom
Fine jaquet=obleke........	tt	10 —	Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega
Najfinejše salonske obleke......	tt	20 —	Najfinejši paletot za dame v stola=fa£oni
Angleški modni ulstri .......	tt	10-	Črni damski ovratniki, podloženi
Fini double=ulstri, temnosivi......	tt	10 —	Najfinejši double-ovratniki v stola-fa^oni
Črne zimske suknje, mandarin.....	tt	10 —	Modne damske obleke
Haveloki iz kameline dlake, rujavi in sivi . . .	it	5 —	Zimske jope, podložene
Otroške obleke in ulstri.......	it	5 —	Elegantni otroški plašči
Otroške obleke v različnih barvah ....	tt	2-50	Jopice za deklice v vseh barvah
Fine modne hlače, tople, progaste ....	it	250	Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco. 1496 is-e
ISr.ZnU; za bivanje v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških ^S^tffi M\UZU/I1 cenah. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše m najhitrejše. TP^ft			
I
Obenem si usojamo uljudno naznaniti p. n. odjemalcem, da s 1. janu-varijem 1904 opustimo svojo filijalko na Resljevi cesti. — Prosimo, da odslej nadalje preskrbite svoje nadaljne potrebščine na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila.
Vclespoštovanjcm Kapnmaesija Ac Uoncly
Oroslav Bernatovic.
r\
Aiigeljnovo milo Marzeljsko (heio) milo
z znamko
449 104—72
sta najbolj koristni
štodilmi mili
HT za hišno rabo. '^m
dobivate jih po špecerijskih jtacunah/
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv«c
v Ljubljani.
Bp



.ir—ir—"ir.

ti GRICAR & |V1E JAČ, Ljubljana, Prešernove uliee št. 9, j
• priporočata svojo bogato zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najnovejših predmetov v konfekciji za dame.
iHj	— HolldLu-e «•«-	—	1532 12-3 i 4

i	T~mp.vm m m ■■ m m tt w W ™

v
Najprimernejše darilo za gospodinjstvo je slovito znani	H43 9—2
Pfaff-ov šivalni stroj,
ki ustreza vsem zahtevam in je zelo prikladen za umetno vezenje.
Zaloga pri F Tschinkiu, Sodnijake ulice 4.
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa «A/-»
Muss-oira pogača.
Zaloga Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prosoekt brezplačno. — PoSiliatev 7» poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 7i 52—41
Domača nmetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in ccrkvenim prcdstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih okea in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
.	. v. _ j _i.......■___x___a____-__:___—„ ..	.„i n.,;nrmr,iufoičp(.n /ln nnifipisf
strokovnjaško dobro, za jamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
« 0
ce
S? >
a a
<s> _
Pl, s
\! tJ
4) 0)
0	o« "d
I*
a
.s K
® M
M TO
g S5
"m >
" s ■g k
1	O P,
d "E?
•N t» J4 O
d ■fh
Št. 50/Z.
Spričaio,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGHOLJt V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Smartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Q
(D
P o b. 9>
pr
o
ts
M"
M
pr
(D
i
Ivan Lavrenčič,
______župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavbi nska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga«	927 52-19
ni 73
D
o
Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah.
Naznanilo.
Otvoritev velike na novo urejene trgovine Ur, zlate nine, srebrnine, Šivalnih strojev, blclkeljnov itd.
Franc Čuden
urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, flUJalka v prejšnji
trgovini na Glavnem trgu.
Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „Unionu v Bazelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba.
Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes.
Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne.
Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem.
Za obilen poset in obisk se priporoča gornji._1292 16
Ceniki brezplačni in poštnine prosti.
Nove zboijšane
gramofone
I
z £las vno-, ročno- in varstveno "merico, zelo priliublieno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** avtomate
za gostilne^zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
Rudolf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
1079 fO—29
Al
Najboljša in naisigurnejša
Stanje vlog 31. dec, 1902: j ^ pri|ika za štedei^!^ f Denarni promet v leta 1902:
čez 9 milijonov kron.
Preje: Gradišče št 1,
čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraB do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih ______4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 * 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 * 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje kaj prekinilo. - Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago,
V Ljubljani, dnč i. januarija 1903.
Dr Ivan Šusteršič	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
■ „ ..ii,	^ „ „	• * •	podpredsednik,
predsednik	O d b O P fl 1 k 1 !
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip J^ro veleposestnik v Medvodah. - Dr Andrej Karlin stolni kanonik v Ljubljani. - Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, župnik pri O. M^ Folju. -Ivan Kreear svet tre in obrt zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik Ljud. pos. - Karol Pollak, tovarnar ^n posest. v Ljubljam. - Gregor Slibar, župnik na Rudniku, - Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v L,ubijam.
Adolf Wagenpfeil,
zlatar in juvelir
Ljubljana
Priporoča svojo veliko zalogo
novosti
p. n. občinstvu.
\ <—Vj. ->	\ ©
____\V« \

O ® Xi ^ ?
^ \ v
O <?	<?> tf
C- ^ "5 f^ ^	.
v	»ti ČLf
*	O
\\W\V*
^ o. » O ^ ?
ti
O
ur*
Zadnji teden

subskripcije do 1. decembra na delnice za zgradbo
hotela „UNION" v Ljubljani.
Pristopne izjave dobe se v pisarni družbe „
v Ljubljani in se pošljejo tudi na
153 16—7
Kongresni trg št. 19 po pošti.
i
Delniška stavbinska družba
UNION"
77
v Ljubljani.
razpisuje
na podlagi dovoljenja vis. c. kr. notr. ministerstva z dnd 11. julija 1903 št. 27846
javno subskripcijo 560 delnic II. emisije.
i Delnice 1. emisije v znesku 300.000 kron so oddane in v gotovini popolnoma vplačane.
Delnica velja 500 kron, se glasi na ime, in ima pri zborovanju vsaka po en glas. Dioidenda se letno izplačuje
Namen družbe „Union" je pridobil stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in kavarne, ter jih vzdržavati. V to svrho kupila je družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad namerava ako se II. emisija tudi odda, pričeti z zgradbo moderno urejenega hotela s 100 sobami, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, lift, i. t. d. Poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 m3) z galerijo in vsemi potrebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t. d. V pritličju hotela je kavarna in gostilna z prostornim vrtom, kakor tudi drugi najemninski prostori. Ostali del zgradbe namenjen je za 9 stanovanj. Izpolnene in lastnoročno podpisane pristopne izjave na subskripcijo delnic II. emisije poslati je ali po pošti, ali se pa dotična izjava direktno v pisarni družbe .Union" Kongresni trg 19 podpiše, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12 nad 3—6.
Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati je najkasnejo do 1. decembra 1903.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1903.
1296 9—9
Dr. V. Gregorič
predsednik.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 671 57 F. IliTI,
Pred škofijo štev 20. *ar Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. GAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to vai-stveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. ' 13J3 34-8
ooooo ooooo
ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo
Bratje Novakovič
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji.
ooooo ooooo
Prodaja v steklenicah in pisarna:
Sfarl tri št 15
Ljubljana domača
dalmatinska vina
Priporočajo svoja črna, krvna, rudeča
Skladišče in prodaja na debelo:Spodnja Šiška,Vodnlkona cesta.
in bela izborna namizna, desertna
OOOOO
ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo
00000
000001
dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko
maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzorci in ceniki zastonj in franko.	1279 20—9
OOOOO
ooooo
...........................................
/--------------------- —.................................s, ....
Yii**°
HM.
jianeza 7rdine ^branih spisov
je pravkar z>|/a prva knjiga:
Bab®1''
jjtizarji in Iliri.
Prejanimiva epizoda 13 ju^no-slovanske zgodovine.
tfnjiga, vayna 3a vsakega 30-
vednega Sl°vcnca.
Cena Jf 3'—, po pošti Jf 3'20.
Založil L.Jc^ujentner u Ljubljani.
'651 36
«...
.... «...
i... t...
i««., i*.
i... t...
I...

'•.*«....«.. a*. a*e..»aa..«*....«»•. aa.aaaaaaa....-
'•*.... ...... ...<.... .............. ...... •....••..
::!:!!!!!!!!:sjt sst:j!!8t!tfs!ts!::ss}»ss!!:!!::::
I
i^T Nakup I11 prodaja ~qtm vsak ovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrcbanju najmanjšega dobitka —Promese za v-ako iiebanje. Kulantna izvršitev naročil 11 a borzi.

Menjarična delniška družba
» E it C
Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
o
64
v Pojasnila "T®® v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, ^otem o kurznih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoč« \isocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	134 26(S
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.