i a Bistriškem je remalo mejnih prehodov jstcr za notranje zadeve Republike Slovenije Andrej Šter se je v petek, 5. a' ut^eležil javne tribune na temo "Maloobmejni promet s Hrvaško", ki '' dvorani Doma na Vidmu pripravil Občinski odbor SKD. Obrobna in * jena Občina Ilirska Bistrica, ki je bila pred razpadom Jugoslavije del litega severa, sedaj pa je le nerazviti jug Slovenije, tudi od tako visokega ll^Pvnega uradnika ni dobila natančnejših odgovorov na vrsto vprašanj, ki ----“ at'asala predvsem na vzpostavitev maloobmejnega prometa s Hrvaško. ■niJ? s' veliko obeta od sklenitve meddržavnega sporazuma s Hrvati 'lil<,|-Cet!rav' zmanjševanju pora-streznega energenta, upo- rabi obnovljivih virov energije, izbiri toplotne zaščite zgradb, energetski sanaciji zgradb in vseh ostalih problemih, ki se nanašajo na rabo energije v zgradbi ali stanovanju. Obisk pri energetskem svetovalcu je za občane brezplačen, učinek ob upoštevanem nasvetu pa se bo še kako poznal v denarju in ugodju bivanja. Kljub temu, da je energetska svetovalna pisarna v Postojni šele v ustanavljanju in še ni popolnoma zaživela, njeni svetovalci že delujejo na terenu in informirajo prebivalstvo o možnih energetskih potencialih, racionalni rabi energije in vse zainteresirane seznanjajo z novimi možnostmi izkoriščanja obnovljivih virov energije. Moški pevski zbor "Dragotin Kette" praznuje visok jubilej Moški pevski zbor "Dragotin Kette" je le eden iz vrste zborov, ki neguje 130 let staro tradicijo zborovskega petja na Bistriškem, saj je na tem prostoru prva pevska skupina začela delovati v okviru čitalnice že leta 1864. Tudi italijanska okupacija fantom, ki so prepevali v ilegalnih pevskih skupinah, ni mogla zapreti ust, pravi razcvet pa je zborovsko petje doživelo takoj po koncu druge svetovne vojne. Bistričani so že jeseni leta 1945 ustanovili mešani pevski zbor, ki seje leta 1965 preimenoval v Moški pevski zbor "Dragotin Kette" in tako člani zbora v letošnjem letu praznujejo poleg 30-letnice delovanja še 50-letnico neprekinjenega petja po drugi svetovni vojni. Pod vodstvom zborovodij Franca Benigarja, Danice Ivančir, Alojza Boštjančiča, Nikolaja Žličarja (1970-71), Dimitrija Grlja (1972-1990) in Evgena Prinčiča iz Sežane, ki je zbor prevzel leta 1991, so pevci MPZ "Dragotin Kette" sodelovali prav na vseh revijah "Primorska poje" (26), kar je uspelo le manjšemu številu zborov s tega dela Slovenije. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije je februarja letos objavilo razpis za sofinanciranje projektov s področja energetike za pravne in fizične osebe. Za občane so najbolj zanimivi projekti obnovljivih virov energije (sončni kolektorji, zimski vrtovi, toplotne črpalke, male hidroelektrarne in uporaba energije vetra), ki jih omenjeno ministrstvo nepovratno sofinancira iz proračunskega denarja v višni 15% vrednosti investicije. Projekt Samogradnje sprejemnikov sončne energije (SSE) je tudi za Občino Ilirska Bistrica lahko izredno zanimiv. Za pripravo tople sanitarne vode v zasebni hiši s štirimi prebivalci zadostuje 5 do 6 sprejemnikov oziroma 7 do 9 m2 na streho montiranih sprejemnikov. Materialni stroški za m2 sprejemnika se gibljejo okrog 10.000 do 12.000 tolarjev, po uveljavljeni subvenciji ministrstva za gospodarske dejavnosti pa se dejanska cena giblje med 3000 in 5000 tolarjev za m2 vgrajenega sprejemnika. Do uradnega odprtja energetske svetovalne pisarne v Postojni vam bosta vse potrebne informacoje nudila Bojan Žnidaršič (tel.: 061/793 552) in Marko Krek (tel.: 061/378 112) vsak delovni dan med 8. in 12. uro. Vloge za subvencije lahko dvignete v sprejemni pisarni Upravne enote Ilirska Bistrica v času uradnih ur. Domači publiki se bo MPZ "Dragotin Kette" v jubilejnem letu predstavil na slavnostnem koncertu v soboto, 20. maja, v dvorani Doma na Vidmu, kjer bodo zaslužni pevci prejeli zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Do takrat bo natisnjena tudi spominska knjižica, v kateri bo zajeta zgodovina zborovskega petja na Bistriškem s posebnim poudarkom na MPZ "Dragotin Kette" kot skupino, ki najdlje neguje tradicijo domačega zborovskega petja. Zbor je začel že od sedemdesetih let dalje nastopati tudi v zamejstvu in med Slovenci po svetu. Leta 1979 so Bistričani na povabilo slovenskih društev "Jadran" in "Glasbena matica" iz Clevelanda odšli v Združene države Amerike. Na tem gostovanju so pevci prejeli ključ mesta Cleveland, s svojim obiskom na koncertih pa sojih počastili viceguverner države Ohio, župan mesta Cleveland in zvezni senator Stanton. Ta jim je daroval zastavo ZDA s spremno listino, ki dokazuje, da je visela en dan na Capitolu v Washingtonu. Turneja je bila tako uspešna, da so jih povabili na clevelandsko televizijo, poleg Orkestra slovenske filharmonije in Slovenskega okteta pa so edini, ki jih je ameriški profesor slovenskega rodu dr. Gobec, ne toliko zaradi kvalitete, ampak zaradi odmevnosti, s fotografijo in komentar- jem uvrstil v svojo knjigo "Slovenian Heritage". MPZ "Dragotin Kette" je leta 1983 na povabilo Slovenskega kulturnega društva "Planika" prepeval tudi Slovencem v Malmoju na Švedskem in nastopil še na osrednji mestni prvomajski proslavi, s koncertom gostoval pri Slovenski katoliški misiji v Parizu (1992), ki je zelo odmevala zlasti pri rojakih iz naših krajev, nastopal v Italiji (Belluno, Chioggia), na Slovaškem (Banska Bistrica, Brezno), v Hrvatski (Kastav, Opatija, Rijeka) in v Nevesinju (današnja BiH). Povsod so bili deležni lepega in prijaznega sprejema, saj so se vsem gostiteljem oddolžili s pristno bistriško družabnostjo in veselim vzdušjem, prijetno pesmijo in njihovo priložnostno skupino, ki je igrala za ples. Iz gostovanj so prinesli števila priznanja in eksponate, tako da se jih je nabralo za celo razstavo. MPZ "Dragotin Kette" šteje 43 članov in prepeva številne slovenske narodne in umetne pesmi, renesančne skladbe in pesmi drugih narodov. V zadnjih treh letih se je zboru pridružilo veliko mladih pevcev iz Ilirske Bistrice in okoliških vasi, ki so vnesli vanj precej svežine in poleta. Res je, da so zadnje čase v javnosti manj prisotni, vendar delajo in bodo morali še trdo delati, ker zbor še vedno ni glasovno konstituiran. S tako velikim številom novih pevcev prav gotovo ni enostavno obnoviti starega repertoarja in naštudirali še nove pesmi. In kaj imajo v načrtu za prihodnost? V dogovoru z izseljensko matico pripravljajo oktobrsko gostovanje s tremi celovečernimi koncerti v Berlinu in na Švedskem, obenem pa so se že začeli pogovarjati in dogovarjati z izseljensko matico in našimi rojaki za gostovanje v Avstraliji čez dve leti. V rezervi imajo tudi gostovanje v Kanadi in ZDA, ker jim je Severna Amerika zaradi manjših potovalnih in nastanitvenih stroškov -tako kot leta 1979 bi stanovali na domovih slovenskih izseljencev - lažje dosegljiva. Ml • — * INTERVJU april 1995 dr. IVICA SMAJLA, pediater in direktorica Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Kje so sile, ki bi ustrezale nalogam v zdravstvi! ih pro in ni; j'a ne dejan nam o prij »tvenc Letošnjo pomlad je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), nosilec javnega zdravstvenega zavarovanja, predstavil program varčevalnih ukrepov v obveznem zdravstvenem varstvu, ki je podvrženo najrazličnejšim vplivom in zaradi sprememb v slovenskem gospodarstvu močno niha. Zavod je lani posloval z izgubo in ob nespremenjenem stanju naj bi se letos in prihodnje leto še povečevala. Predlogi se nanašajo na količino, kvaliteto in stroške zdravstvenih storitev in so med uporabniki ter zaposlenimi v zdravstvu sprožili najrazličnejše odzive. Z dvigom prispevnih stopenj (trenutno 12,7%) ni zadovoljen nihče, na zmanjševanje zdravstvenih pravic ne pristajajo zavarovanci, omejevanje zdravstvenih zmogljivosti pa ni sprejemljivo za izvajalce. Zavod ponuja rešitev v kombiniranih ukrepih, ki ne bi ogrozili izvajanja zdravstvenih programov in se, podobno kot v neprimerno bogatejših državah, nanašajo predvsem na zmanjševanje porabe zdravil (lani 110 US$ na prebivalca). Našteto vsekakor zadeva tudi osnovno zdravstveno varstvo na llirskobistriškem, saj se že dolga leta srečuje z nerešljivimi problemi (prostorska stiska v osrednji stavbi, razseljeni oddelki, najemnine). Dr. Ivica Smajla se na straneh Snežnika pogosto dotika te tako pomembne in občutljive tematike, vendar brez sodelovanja občinske oblasti ne bo mogla vzpostaviti porušenega ravnotežja med vedno večjimi zahtevami zavarovancev in omejenimi ekonomskimi okviri. ' p-, •i-Wy "Na llirskobistriškem so ostali vsi stari problemi, pojavljajo pa se novi. Še vedno imamo preveč mladih astmatikov in pljučnih bolnikov. Bolnišničnega zdravljenja je malo. II. Bistrica je na lestvici malignih obolenj precej visoko, veliko je tudi obolenj lokomotornega aparata. Na tem področju bi se dalo veliko storiti, če bi dovolj zgodaj vplivali na gibalno kulturo otrok, najprej doma in potem v šoli. Več pozornosti bi morali posvetiti spremembi miselnosti in organiziranju pogojev za odpiranje fitness študijev, tako da bi lahko storili več sami zase. Ko je prepozno tudi najboljša prizadevanja ne pomagajo več. Alkoholizem in narkomanija sta v občini še vedno velik problem. O teh stvareh bi morali vsi skupaj razmišljati in govoriti javno. Dokler ti problemi z vso silovitostjo ne izbruhnejo na dan, si pred njimi radi zatiskamo oči in jih potiskamo v osebno ter družinsko samoto. Družba pri tem ne more veliko storiti, če starši s svojim zgledom, iskrenim pogovorom in učenjem življenja otrokom ne bodo izoblikovali odnosa do sveta. Zdi se mi, da družina počasi in vztrajno izgublja svojo nekdanjo vlogo. Pred leti ni bilo toliko primerov odvisnosti. Zdaj skoraj ni vikenda, da se v zdravstvenem domu ne pojavi kak mladoletnik v akutnem stanju. Ker se mladina v glavnem zadržuje v gostilnah, je to pač samoumevno. Splošna kultura in odnos do življenja sta v zatonu. Najbrž smo svojim otrokom pozabili odpreti oči za vrednote in lepoto življenja."______________________________ Direktorica Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica ste postali septembra 1994. Na skupščinski razpravi so nekateri poslanci izrazili prepričanje, da vas je, kot priznanega in uspešnega pediatra, pravzaprav škoda za direktorja. Obljubili ste, da se boste v primeru prezasedenosti raje odločili za opravljanje zdravniške prakse. Bi bilo bolje, če bi dolžnosti direktorja osrednjega občinskega zdravstvenega zavoda opravljal finančni ali organizacijski strokovnjak? Pred mano je bil dve mandatni obdobji direktor Marko Dujc, ki ni imel zdravstvene izobrazbe. Tudi to se ni pokazalo kot najbolj posrečena varianta. Zakaj je bilo tako, ne vem. Res je, da smo takrat imeli pogodbenega računovodjo le štiri ure v hiši, zdaj pa imamo redno zaposleno delavko, ki opravlja vse finančne, planske in analitske posle. Lažje je biti dober pediater kot dober direktor! To lahko zatrdim že po nekaj mesecih službe, čeprav še zmeraj opravljam svoje osnovno poslanstvo. Ves moj trud v delo z najmlajšimi pacienti je dobil potrditev, kot direktorica pa ne bom nikoli dobila povratnih rezultatov. Vsak dan vložim v opravljanje tako odgovorne funkcije ogromno truda, učinek pa je majhen ali nikakršen, ker nimam dovolj obljubljene podpore - zaradi nje sem mesto direktorice pravzaprav sprejela. Težko rečem, kaj bi bilo bolje. Idealnih ljudi ni. Če je direktor zdravstvene ustanove brez zdravstvene izobrazbe nima vpogleda v njeno osnovno delo, če jo ima so mu tuji predvsem organizacijski in finančni elementi. 7. april je dan zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija ga je letos posvetila boju proti otroški paralizi. V Sloveniji te bolezni že 17 let ni več. Najbrž nas svetovni dan zdravja veliko bolj zanima v povezavi z osnovnim zdravstvenim varstvom v ilirskobistriški občini če vemo, da se razlike - nanje ste opozorili že februarja v pismu občinskemu svetu - med prebivalci razvitih in manj razvitih občin povečujejo. Bodo domači zavarovanci razumeli, da kljub enakim pogojem plačila v primerjavi z bogatejšimi občinami ne bodo deležni enakih zdravstvenih uslug? Razlike med občinami vsekakor obstajajo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) obljublja ljudem določeno kvalitativno in kvantitativno raven zdravstvenih storitev, brez nujne preobrazbe materialnih osnov pa jim tega ne more zagotoviti. Mreže javnega zdravstva, opredeljevala naj bi število zdravnikov in ostalega osebja na število prebivalcev, še nimamo. Občine se v skladu s svojim materialnim položajem s temi problemi ukvarjajo napol amatersko in po svojih najboljših močeh. Ustanovitelj Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica s pripadajočima postajama v Knežaku in Podgradu je občina, ki je dolžna zagotavljati prostore in materialne pogoje za njegovo delovanje. Država je naprtila skrb za osnovno zdravstveno varstvo občinam, pred tem pa ni preverila ali so ga sposobne izvajati, zato je povsod po Sloveniji osnovno zdravstveno varstvo na psu. V nekaterih občinah to ni problem, problemi se pojavljajo tam, kjer je gospodarstvo šibko in je veliko nezaposlenih. To velja tudi za II. Bistrico. Občine glede te problematike niso v enakopravnem položaju in razlike med njimi se še povečujejo. Vsi zavarovanci prispevamo enake zneske za obvezno zdravstveno zavarovanje - s tem denarjem plačujemo zgolj zdravstvene storitve, ne pa opremljenost zdravstvenih domov in standarde, ki jih obljublja ZZZS. Februarja sem bila pri direktorju območnega zavoda, ki mi je nonšalantno odvrnil, da zagotavljanje materialnih pogojev za delo zdravstvenih domov ni njihov, temveč problem ustanoviteljev. Zavod od nas pričakuje, da bomo mi pojasnjevali ljudem stopnjo okrnjenosti njihovih pravic. Zdravstveni delavci na to vsekakor težko pristanemo. Mislim, da bi moral ZZZS več denarja nameniti dvigu kvalitete zdravstvenih storitev, ki jih zavarovanci pričakujejo od nas; mi jim lahko nudimo le tisto, kar nam omogočajo prejeta sredstva. Ministrstvo za zdravstvo je na začetku aprila predstavilo načrt varčevalnih ukrepov, ki naj bi zaustavili prehitro rast izdatkov za osnovno zdravstveno varstvo in preprečili večanje izgub. Zdravstveni dom Ilirska Bistrica ima v najemu razseljene prostore za medicino dela, fizioterapijo, zobno ambulanto, šolsko zobno ambulanto v Osnovni šoli A. Žnideršiča in zdravstveno postajo v Knežaku. Prav visoke najemnine so vzrok za izgubo ilirskobistriškega zdravstvenega varstva. Kdo bi jih moral poravnati? Za vse naštete prostore moramo plačevati visoke najemnine, ki nam jih ZZZS ne financira - po njihovem bi jih moral kriti ustanovitelj. Pogodbe so bile sklenjene neposredno med zdravstvenim domom in najemodajalci že pred leti. Direktno je bila sklenjena tudi pogodba za zobno ambulanto z ministrstvom za obrambo, čeprav je občina vložila določena sredstva za adaptacijo teh prostorov. Delno so bile te pogodbe sklenjene še v sklopu Zdravstvenega cen- tra Postojna, delno pa že s samostojnim zavodom v Ilirski Bistrici (samostojen je od leta 1993). Z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda ZD Ilirska Bistrica smo se iz ZC Postojna izločili in naš ustanovitelj je postala Občina Ilirska Bistrica. Zakon o zdravstveni dejavnosti v 27. členu govori, da je dolžnost ustanovitelja'Zagotavljanje materialnih pogojev za delo zavoda in razširitev njegovih zmogljivosti. Po mojem bi bilo nujno spremeniti najemne pogodbe tako, da bi občina kot ustanovitelj postala nosilec materialnih obveznosti. Sama pogosto prepričujem župana, ki mi prisluhne, in občinski svet, da so te razseljene dejavnosti ljudem potrebne, čeprav delujejo v neprimernih prostorih (fizioterapija deluje v II. nadstropju Tokisove stavbe, ni dvigala, najemnina znaša 16 DEM za m2). Ne bi želela, da se te dejavnosti ukinejo, čeprav nam povzročajo velik strošek, mi pa namenskega denarja za plačevanje najemnin ne dobivamo od nikogar. Zdravstveni dom je imel lani izgubo prav zaradi najemnin (3,5 milijona tolarjev), ki so ostale nepokrite in bi jih moral poravnati ustanovitelj po odloku o ustanoviteljstvu. V teku so razgovori, da bi se te stvari uredile. Mi sami na to izgubo ne moremo vplivati, saj imamo velike izdatke tudi zaradi prevoza na delo (90% delovnega osebja se vozi iz vse občine, iz sosednjih občin in Hrvaške). V občini je 5 splošnih ambulant, v katerih dela 5 zdravnikov, ostalo so specialistične službe za odrasle in otroke. Če bi zaposlili še kakšnega zdravnika bi mu morali nuditi tudi ustrezne pogoje dela in namestitev. Lastnega stanovanjskega fonda nimamo. Na koncu tedna smo doseglivi le trije zdravniki s stalnim prebivališčem v II. Bistrici, vsi ostali pa ne. Dokler so bile s sosednjo državo boljše prometne povezave to ni predstavljalo tako velikega problema, sedaj pa se vozijo z lastnimi avtomobili. Ker je problem dostopnosti do fizioterapije najbolj pereč in najemnina zanjo najvišja, sem prišla na idejo, da bi jo s pomočjo občine dokončno preselili v kletne prostore stanovanjskega bloka na Gregorčičevi 8 - lastnik teh prostorov je javni zavod in problem najemnin bi bil rešen. Fizioterapija bi postala dostopnejša in bliže matični stavbi. Tako bi verjetno dolgoročno odpadla tudi razširitev zdravstvenega doma, za katero sem pred kratkim v sklopu investicijskega plana poslala županu in občinskemu svetu tudi finančno konstrukcijo. Minister dr. Božidar Voljč se bo ta mesec sestal z vodstvi zdravstvenih domov, župani in predstavniki območnih zavodov. Skupaj naj bi določili strategijo nadaljnjega razvoja zdravstvenih domov in si porazdelili pristojnosti ter odgovornosti. Kaj se bo spremenilo? Po mojem bi se moral spremeniti odnos države do osnovnega zdravstvenega varstva, ki bi se moralo izenačiti v celotnem slovenskem prostoru, da bi imeli vsi enake možnosti in dostop do kvalitetnih uslug osnovnega zdravstvenega varstva, vendar brez pomoči države občinam, ki tega ne zmorejo, do tega prav gotovo ne bo prišlo. Verjetno bo tema pogovorov tudi zasebna zdravniška praksa. Zdravstveni domovi naj bi svoje prostore in vse ostale usluge (laboratorij, rentgen itd.) nudili tudi zasebnikom. Ne glede na kakršnekoli spremembe - nivo zdravstvenih uslug v nobenem primeru ne bi smel biti slabši. Država je v lanskem letu poskrbela le za bolnišnice, ki so v Sloveniji dokaj izenačene. Prepričana sem, da osnovno zdravstveno varstvo prihrani državi ogromno denarja z oskrbovanjem določenega števila bolnikov na domu, ta prihranek pa se vanj nikoli iTstv° Obiske na domu nam krčijo, čemite obisk predstavlja manjši strohnite zdravljenje pacienta v bolnišniim nil lirska Nekdanja Skupščina občine lli^a VSi strica bi morala eno sejo posve0 zag blemu zdravstvenega varstva.®3 vir ni bila izpolnjena. Kaj bi mor>ostal; občinski svet? neva iv in Občinski svet in župan sta bik strani že večkrat obveščena o^lveH! s katerimi se srečujemo. Prip1'0!6' sem priti na zasedanje občinsk?npPrii in svetnikom, da ne bi zašli v sWe sc co in sprejeli napačno odločiJ0111« drobneje pojasniti tekoče fin3,'°*)ilc investicijske probleme, ker jil*s'užb ne poznajo dovolj ali pa so jin1106?3 bo predstavljeni. Če bodo zavna dr; s konstituiranjem, problematiki nega zdravstvenega varstva tuf1')3 n mandatnem obdobju ne bo p'ci)ska dnevni red in lahko pride do je Zadnjih 20 let v občini ni bik3 zdr; vlaganj v osnovno zdravstveno^3 'm Občinski svet naj končno začn^^isl Ljudje so ga izvolili in svetniki li funkcije. Čas je, da začnejoZ'5^6 s nim pristopom do tako perečil1518a n Ne želim jim, da bi stopicali n^° in ker določenih stvari ne poznaj^' tak tere stvari naj preprosto verja^ ^ovi jih bodo prej ali slej občutiliernov-lastni koži. Mandat bo minil, o° 0c* z nost se bo počasi razblinila, p*aP°sl pa bodo ostali. Če osnovnem'0 Veej stvenemu varstvu ne bodo poSv£ersP| seje, potem nas ne smejo prezrf01 v ko bodo sprejemali proračun1 plitve i obljubili na osnovi prog^!1^ P1 so že na občini. ’8°ro Jnost, V občini potekata dve invdj^d osnovno zdravstveno varstv0 e)si litev in obnova laboratorija 'stveni stvenem domu in gradnja no',( pri z stvene postaje v Podgradu. pa vesticiji manjka še približno'niu štev ali 30 milijonov tolarjev. P6 st°F sredstva (3,5 milijona tolarjevl^en stveni postaji v Podgradu jih if nrejš nila bivša skupščina iz sklada zemljišč, že pritekajo, obljub n'Č : je bilo še nekaj denarja za fina11'.0 ^ri vJ'0 projekta. Kje je ta denar in zaM ne poravna obljubljenih srtveno postajo v Podgradu je bilo koli iirstvo zelo rigorozno. Mi smo se jo, če^stitor morali držati rokov, ko gre i strnitev njihovega dela dogovora ilnišniim nikamor ne mudi. Zdravstveni iirska Bistrica si želi, da bi se dela ine lli^a vsaj do tiste faze, za katero posvt0 zagotovljen denar. Če ne bo stva.®a vira sredstev bo stavba v Pod-mor) ostala prazna, v starih prostorih nevarno že samo bivanje pa-,v in zdravstvenega osebja. a bila naot*tveni dom v II. Bistrici je star Prjpi 'n je v zelo slabem stanju. Zasta-inskejieprimeren je tudi njegov vozni ;|i v sl. je so vzroki za to, da na cestah dločiJemo najmodernejše terenske ; finj'°hde policije in vojske, patro-er ji^iežba pa za nujne primere nima ojinilnoga avtomobila? Je Slovenija o za' na država? natika va tu|'ija ni socialna, ampak vojaška bo Pujska država. Denarja za policijo do ka'sko je dovolj, ni pa prav, da ga ni ii bil('a zdravstvo. Mogoče je vzrok v veno a imata vojska in policija spo-začrifninistrstvi. Na sestanke v Ljublja-likist1 ajajo zdravniki z Gorenjske in ejoZ'5 6 s službenimi avtomobili -ireČir' ga ne upam vzeti, saj jih imamo ali 0 in jih bolj potrebujejo zdrav-znai;r' tako veliki stopnji nezaposle-erjar Sloveniji je vedno več socialnih lutiii m°v- Po informacijah, ki jih do-nil;r °d zdravnikov splošne prakse, ila, raP0sleni mladi ljudje srečujejo z nem1 Večjimi duševnimi krizami in pos ersPektiv živijo iz dneva v dan. reZ liitV pr.iko(:jnosti ne bodo dobili ^e' si ne bodo mogli zagotoviti roSr,.|' P°gojev za življenje in bivan- ^goročno pa bo to vplivalo tudi .0s,t' sai je Občina Ilirska Bistricr naistarejših občin v Sloveni rstv\'s' ljudje potrebujejo največ r'ja 'j !yen'k uslug (zdravila, pogostejš n°Vlgar' 2dravn'ljs. , ' vložite v naš drugi sklad "Modra linija 2 d.d.1(1 1 n na sedežu podjetja SUMA, na vseh enotf^ Splošne banke Koper, poštnih okencih enotah Agencije za plačilni promet (SDlO. Jna||2 Bjstl rpROO^JMi eD0V [' ko napra DVE PRVOVRSTNI PARCK ln0 in 1300 in 1000 m2 |j 'n z razgledom in odličnim osončenjem ob Osnovni šoli Antona Žnideršiča Informacije: tel.: 067/01-510 Jl je i /'stih ndust aeri; ?nor HMH april 1995 LIRSKA BISTRICA iovel seol /alitel e naš^10 ^omunalna ustanova, predhodnik KSP Ilirska Bistrica, je bilo ustanovljeno •948. Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica je v vseh teh letih mamValo v različnih organizacijskih in pravnih oblikah, dokler ni 30. 6. 1991 'vajani svet Skupščine občine Ilirska Bistrica iz KSP Ilirska Bistrica izločil demo j#sti brez posebnega družbenega pomena. KSP Ilirska Bistrica od takrat izvaja mož® še komunalne dejavnosti. Trenutno ima 58 zaposlenih delavcev, najdete a. Pol« na Prešernovi ulici 7, tel. 067/42-081. filter!——------------------------------------------------------------------- aleclf e jgb5 ^a'<0nu o javnih gospodarskih službah KSP Ilirska Bistrica opravlja -a kar naslednje dejavnosti: ald,p •ez vepravlja s komunalnimi objekti, na-ajor4arn' oziroma omrežji materialne jstrukture v Občini Ilirska Bistrica atož,fVaia komunalne storitve na na- rj'h področjih: rabnike oskrbuje s pitno vodo, a)a in čisti odpadne vode iz nase-Zen •istih, ki nastajajo v procesu v°dnje in specifičnih tehnoloških «sih, a)a padavinske vode v naseljih, F'lavne površine, zbira, prevaža, pa in skrbi za druge oblike rav-b s korn*Jnalnimi odpadki, cUje iavne in prometne površine (parkirišča, pločnike, ulice) in javne objekte v naseljih ter krasi mesto Ilirska Bistrica - urejuje mestno pokopališče in opravlja pogrebne dejavnosti, vključno s prodajo pogrebne opreme, - vzdržuje mestne ulice in opravlja zimsko službo. 2. Na stanovanjskem področju pridobiva, upravlja in oddaja neprofitna najemna stanovanja, pridobiva in upravlja lastna stanovanja ter izvaja funkcije upravnika v skladu s stanovanjskim zakonom. OKRBA s Vonr^ Bistrica je vseka H5 kvalitetno pitno vc ska Bistrica so zgraje ni ^temi in 14 črpališč ^ krški Bistrici, zajet bl'žini Zagorja in vod odstenjšek. Na ilirsk 50 b'la v zadnjih dva : ena vsa naselja razer j or|tnic in vasi, ki dobi t ,a 0dstenjšek (Šemb stenje, Mereče in Poi p^asi v Brkinih in na ^ ° ster|jšek so se pre :a dni^l^0(^0V0C^n* Sistem C 042 ,^nii°V' Knežak' Bač ir rAPa°*'n iokair'ih 7 “ ^£^B;sn.ioz^ >.400 Sa in da8rese vobčin: 760 Lvl-03 Hrvaško (Opat ^Se,nihdelihbovcelc '-940 ^kalo pitna voda' dnnc>- v sušnih ob “'Vislic^0 m°rali de tudf^ije p0s '2Va,at'sistem: Posameznih odšel t/i Zve?mreŽ'a' urediti av ,a' čistil 'n posodobiti OZI !d.d; llno napravo na zaje i enol3^ S^Nalizac Sl,Zacijo skrbi 'ca. hjer£ n,k0oV,naobrobJ Ct napr( |nf, ■ al Je Za I dve^Upraviče možnir aj " "'ozn iln0^3 8 L.. nenaDrn lstrijskečis isn0 — , 'V-. ^mišlja zacije in čiščenju odpadnih vod tudi izven mesta, predvsem na vodozbirnih območjih in v naseljih ob Reki od Ilirske Bistrice do Zabič. ODVOZ ODPADKOV KSP Ilirska Bistrica v skladu z občinskim odlokom opravlja odvoz odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacijah, v poslovnih prostorih, skladiščih, tržnicah, igriščih, avtobusnih in železniških postajah, parkih, industrijskih in obrtnih delavnicah, gostinskih lokalih, trgovinah itd. Odpadke odvaža tako, da ni moteno, ogroženo ali prizadeto zdravje občanov, živalstvo in rastlinstvo, videz pokrajine in naselij, higiena ter javni red in mir. Lani in letos so način odvoza nekoliko spremenili in ga razširili. Zbrane odpadke v novih zabojnikih, ki so prilagojeni tehnologiji vozil in bodo postopoma nameščeni na področju celotne občine, odvaža na osrednje odlagališče pri vasi Jelšane. Že dolgo se trudijo, da bi vsi skupaj začeli ločevati odpadke že v gospodinjstvih, čeprav so morali zabojnike za steklo in papir iz Ilirske Bistrice umakniti, ker teh pomembnih sekundarnih surovin ni hotel nihče kupovati. Tako družba vsako leto izgublja denar in prostor na odlagališču, namesto da bi steklo in papir vračala industriji, kar pa ni samo problem Ilirske Bistrice, ampak celotne Slovenije. Politika ves čas govori o stvareh, ki se jih pozneje ne drži. Zdi se, da tudi na tem področju nismo dorasli razvitemu svetu. Država je pred leti z zakonom predpisala zbiranje nevarnih in stupenih snovi (zdravila, laki, škropiva, kemikalije, barvila itd.) KSP Ilirska Bistrica ima pripravljenih 25 zabojnikov in bi te snovi lahko začela zbirati takoj, ko bo zbiranje in uničevanje okolju in zdravju škodljivih snovi urejeno s strani države. Urejen odvoz odpadkov vsekakor izboljšuje počutje ljudi, obenem pa v veliki meri preprečuje nastajanje divjih odlagališč in omogoča lažjo sanacijo obstoječih. PODJETNIŠTVO Snežnik • stran 5 UREJANJE JAVNIH POVRŠIN KSP Ilirska Bistrica čisti in pometa vse prometne poti, ulice in pločnike s posebnim vozilom, tja kamor tehnika ne more pridejo njihovi delavci, v mestu pa je pristojno še za opravljanje zimske službe (čiščenje, pluženje, posipanje). V zadnjem času se za čiščenje javnih površin s pomočjo vozila zanimajo tudi v drugih krajih občine, vendar ta možnost zaradi finančnih problemov še ni uresničljiva. KSP Ilirska Bistrica skrbi tudi za sejmišče. Lani so s sodelovanjem pristojnih služb začeli uvajati bolj organiziran način poteka semanjih dni tako, da so poskrbeli za strožji red vsakega 1. in 16. v mesecu. Delo KSP Ilirska Bistrica je še posebej opazno v bo-žično-novoletnem času, čeprav je mesto okrašeno tudi ob drugačnih priložnostih in praznikih. Pomembna dejavnost KSP Ilirska Bistrica je še plakatiranje, saj ne moremo prezreti reklamnih oglasov ali obvestil na stalnih in prenosnih panojih. Podjetniki in organizatorji kulturnih ter športnih prireditev, ki bi si želeli oglaševati na ta način, se lahko oglasijo pri njih. POKOPALIŠKA DEJAVNOST KSP Ilirska Bistrica skrbi za mestno pokopališče, na katerem je nekaj več kot 2200 grobov, izvaja vse ostale pogrebne storitve in prodaja pogrebno opremo. Pokopališče v Ilirski Bistrici sprejema pokojnike iz mesta in 15 okoliških naselij v katerih živi več kot polovica prebivalstva v občini. Glede na prostorsko stisko je predvidna (in s strani občinskega sveta že potrjena) razširitev pokopališča s klasičnimi in žarnimi grobovi. STANOVANJSKA ENOTA Leta 1991 se je z ukinitvijo samoupravnih stanovanjskih skupnosti pri KSP Ilirska Bistrica formirala stanovanjska enota, ki skrbi za gradnjo in vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. KSP Ilirska Bistrica kot upravljalec vzdržuje 120 stanovanjskih objektov v katerih je 1200 stanovanj. Notranjost vodarne na Levstikovi ulici v II. Bistrici. Čistilno napravo z usedalniki in filtri bi morali razširiti, ker je njena kapaciteta le 72 l/sek, v sušnih obdobjih pa črpa mnogo večje količine. Črpališče v Zajelšju Odvažanje komunalnih odpadkov in čiščenje ulic KOMPOSTIRANJE Kompostiranje je proces spreminjanja organskih snovi v bogato gnojilo. Tisti, ki živimo v manjšem mestu ali na podeželju in imamo svoj vrt, bi morali o odpadkih razmišljati drugače. Zemlji bi morali vrniti vse koristne in ekološko neoporečne ostanke z naših krožnikov in vrta, saj jo s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili po nepotrebnem obremenjujemo. Najpreprostejši način za kompostiranje je kopičenje listja, ostankov trave in plevela v kotu na vrtu, lahko pa si omislimo posebej za to izdelane majhne ograde (kompostnike), ki jih v različnih dimenzijah prodaja KSP Ilirska Bistrica. Kmalu bodo milijarde organizmov na kompostnem kupu razgradile organske snovi v oblike, ki jih bodo rastline najbolje uporabile. Zrel kompost bo dal zemlji hranilne snovi in humus, izboljšal ji bo sestavo in povečal njeno sposobnost za zadrževanje zraka in vode. Kompost je torej eno izmed najboljših naravnih gnojil. Iz izkušenj v svetu bi kompostiranje tudi v Občini Ilirska Bistrica za polovico zmanjšalo količino trdih odpadkov. Od tega bi imela korist zemlja, naši žepi in narava, saj bi ji prihranili prostor na že tako prenapolnjenih odlagališčih. MMMHNMMM Snežnik * stran 6 KULTURA aPril 1995 FILM RAZSTAVA • GALERIJA NA VIDMU Televizijski film o Snežniku Obsežen projekt slovenske televizije, Planinske zveze Slovenije in agencije Svinga, ki bo predstavil 33 izbranih slovenskih vrhov in njihovo okolico, se je prevesil v drugo polovico. Z umetniško besedo scenarista in režiserja Igorja Likarja, direktorja fotografije Janeza Kališnika ter strokovnih sodelavcev iz vrst planinske organizacije, Jožeta Dobnika in drugih, teče ta čas na slovenski televiziji prvih enajst 25-minutnih oddaj pod skupnim imenom "RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV". Zadnjo si bomo lahko ogledali predvidoma v maju. V prvem delu bodo predstavljene gore in okolica Jalovca, Pece, Ojstrice, Boča, Lepega Špičja nad dolino sedmerih jezer, Smrekovca, Ratitovca, Goričkega, Košute, Slovenskih goric in Prlekije ter primorski Krn. Projekt, ki je v začetku predvideval le 5 do 10-minutni prikaz posamezne gore in razgleda z njenega vrha, so avtorji bistveno razširili z željo, da bi predstavili še lepote naših pokrajin, njihove posebnosti in raznolikosti na sicer tako majhnem prostoru, številne ljudske pripovedi in legende. Pri vseh dosedaj videnih oddajah smo se gledalci lahko prepričali, da so bili ustvarjalci serije pri tem uspešni in da imajo oddaje tudi izjemno promocijsko ter trajno vrednost. Prav zaradi naštetih razlogov se je snemanje, montaža in oprema posameznih oddaj precej zavlekla. Gradivo za naslednjih 12 oddaj, med katerimi bo predstavljen tudi naš Snežnik, je že skoraj posneto in je v stanju dokončne obdelave. Pričakovati je, da bo drugi del oddaj, ki naj bi stekel prihodnjo pomlad, začel prav Snežnik s svojo okolico. Pri snemanju oddaje o Snežniku je ekipi v imenu domačega planinskega društva veliko pomagal naš Janko Muha, dober poznavalec področja Snežnika in njegovih skritih kotičkov, finančni projekt za realizacijo filma (bistriško gospodarstvo jedel sredstev za realizacijo prispevalo že pred tremi leti) pa vodi Zorko Šajn. Prihodnjo pomlad bomo na naših televizijskih ekranih lahko sledili predstavitvi lepot in razgleda s Snežnika ter z nekaterih drugih slovenskih vrhov (Goriška Brda, Porezen, Posavsko hribovje, Mangrt, Vremščica, Bohinjski Pršivec, Grintovec, Mirna gora, Stol, Pogledi na Triglav in Slavnik). Tretja, zadnja serija, pa naj bi bila predstavljena v zimski sezoni 1997/98. Vključevala naj bi tudi dvoje primorskih naslovov- Javornik in Kraške razglede tja do Trstelja. Vojko Čeligoj Snemalna ekipa oddaj "Razgledi slovenskih vrhov". Z leve: direktor fotografije Janez Kališnik, Jože Dobnik (planinski svetovalec), Zorko Šajn in Janko Muha iz PD Snežnik ter režiser in scenarist Igor Likar. ARHEOLOGIJA Bodo prizadevanja bistriških zgodovinarjev obrodila sadove? Prof. dr. Stane Gabrovec, "starosta slovenskih arheologov", akademik in nekdanji predavatelj arheologije prazgodovinskih dob na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil v ponedeljek, 10. aprila, gost Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica. Ali bo intenzivna dejavnost društva, v katero je vključen tudi ciklus predavanj iz preteklosti naših krajev, vplivala na pristojne v Ljubljani, da bo z našega območja končno izginila siva arheološka lisa? Priznan strokovnjak in vodja številnih izkopavanj, ki seje ukvarjal predvsem z datiranjem in gradnjo obzidij želez-nodobnih naselbin na Slovenskem ter načini pokopavanja v skupnih gomilah, si je najprej ogledal gradišča in nekatera druga nahajališča iz naše prazgodovinske dediščine, zvečer pa je v Galeriji na Vidmu še predaval o prazgodovinski podobi Slovenije. Izredno znamenitega ilirskobistriške-ga področja se skoraj ni dotaknil. Predvsem gradišča so bila zanj pravo doživetje. Škoda, da jih slovenska arheološka znanost še ne pozna, čeprav je Franc Poklar, član upravnega odbora DKZKin raziskovalec prazgodovinske dediščine, poživil zanimanje zanje in zbral veliko dragocenih podatkov s katerimi je ilirskobistriška prazgodovinska podoba postala bolj živa in zaznavna. Prof. dr. Stane Gabrovec je menil, da bi bilo treba naš prostor znanstveno raziskati s pomočjo izkopavanj, saj obstaja možnost, da bi izkopavanja financirale mednarodne institucije, za kaj takega pa bi morali imeti že določene rezultate. Poslušalci in domačim zgodovinarji so po predavanju izpostavili problem pristojnosti za nepremično zgodovinsko dediščino, posebej vprašljivost vloge pokrajinskega muzeja iz Kopra in notranjskega muzeja iz Postojne. Ravnatelj postojnskega muzeja je izrazil prepričanje, da bi v primeru njihove pristojnosti postavitev ilirskobistriške muzejske zbirke verjetno potekala veliko hitreje. Upati je, da se bosta problema raziskovanja naše daljnje preteklosti in postavitev muzejske zbirke vendarle premaknila z mrtve točke. Barvite abstrakcije Ester Mršnik Abstraktni ekspresionizem je široka smer sodobnega slikarstva, ki pod lastnim okriljem odpira različna dogajanja na likovni površini, saj dovoljuje precej: od zelo alternativnih variant izvajanja v likovnem polju in prostoru, do skoraj povsem klasično zastavljenih slikarskih kompozicij, vezanih na strogo ureditev slike. V zadnjih letih se v naših galerijskih prostorih tako pogosto srečujemo z različnimi izvedbami omenjene smeri, pri mlajši, kakor srednji generaciji likovnih ustvarjalcev, da bi pritrdili tezi, ki pravi, da ima ekspresija v slovenskem umetnostnem izrazu posebno mesto: ekspresionizem, vezan na likovno tradicijo, ki bi mu lahko z nekoliko svobo- dnoglednega poguma lahko iskali nekakšne nacionalne podizvore; ekspresionizem s primesmi teatralnega patosa, katerega korenine bivajo v podzavesti naroda. Abstrakcija je seveda forma, ki se v tekočem stoletju manifestira kot edina likovno vzdržljiva oblika izpovedi. Podobe slikarke Ester Mršnik so abstraktne podobe, saj jih večinoma težko vežemo na realno videno predmetnost, mimetičnost ali iluzionizem, hkrati pa so izjemno ekspresivne: pred nami je ekspresivna abstrakcija. Slikarka nas pripelje v dvom, postavi se vprašanje kje se predmet nahaja? Se predmet sploh nahaja? Predmet sploh Ester Mršnik se je rodila leta 1967. Likovno pedagogiko je študirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V letih 1988-1993 se je udeležila številnih skupinskih razstav ter likovnih kolonij (Ilirska Bistrica, Prem, Piran) in je za svoja dela prejela dve nagradi (Ex tempore Postojna, 1990 in Ex tempore Ilirska Bistrica, 1991). Ester Mršnik živi in dela v Izoli. Na njeno povabilo so se odprtja razstave v soboto, 8. aprila, udeležili tudi člani Videoprodukcije Sokolski dom in prikazali nekajminutni film z naslovom Mlin. Razstava je bila odprta od 8. do 22. aprila. NA SLIKI: Krik, akril na platnu, 1994,139 x 100 cm. POEZIJA Ko se odšminkaš Mila Kačič, priznana pesnica, gledališka in filmska igralka ter "Slovenka leta" v akciji revije Jana, je v petek, 21. aprila, na literarnem večeru v Galeriji na Vidmu odgovarjala na vprašanja Damijane Logar, ravnateljice Knjižnice Makse Samsa. Pesnica je bila v II. Bistrici po letu 1988 že drugič. Tedaj je izšla njena pesniška zbirka "Okus po grenkem". Zaradi velikega povpraševanja je knjigo pred kratkim spet izdal Gledališki klub Krka, ki je nastal pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka iz Novega mesta in združuje okoli 200 ljubiteljev gledališča. Mila Kačič se je rodila leta 1912 in je začela igrati že v osnovni šoli. Po nekajletnem nastopanju na ljubiteljskih odrih je začela štu- dirati solopetje in dramsko retoriko na Državnem konservatoriju v Ljubljani, bila je članica zbora ljubljanske Opere, od leta 1945 do 1970 pa je poklicno igrala v največjem slovenskem gledališču in to predvsem karakterne like s poudarjenimi smislom za komiko, podobno kot v številnih slovenskih filmih in radijskih igrah. Damijana Logar, Mila Kačič in Darinka Žbogar. V ozadju so člani in članice MPZ Upokojencev, ki so pod vodstvom Dimitrija Grlja zapeli nekaj slovenskih pesmi. obstaja? Slikarka prisega na gesl^ akcijsko delovanje v dvodimenl^^ c 'T^ VJ površini slikanega polja in kiju! ni razdelitvi na barvne partije črta trdnejši in odločujoči ell konstrukciji slike. Pozicija, sti nakazuje slikarstvo, ki izvira izr josti in je v nastanku instinktivL isponirano. Gibanje v sliki usf tem linij, ki jih avtorica nanij , .. brzdani ihti potovanja čopiča ni platna. Linije, ki nemirno tref/S^ tični prostor podobe, se brezobj j^ jedajo v dokaj monolitne pC;-i barvnih mas v podlagi in se e Vl kot nekakšni prevodniki, nosilSgčldj macij, nosilci posebnega zapis!šanj, vsebine slike, popotniki po«—«, prostorih slike, kjer je poseben j včeraj in danes hkrati, svet želj nic hkrati. Telo podobe je izvl v njem se odpira brezno brezčl va, ki v izpovednosti podob n| sem primernega statusa je vs£| razita. Slikarka se kolorizma < Posebno pomembno pogM kovnem ustvarjanju Ester Mršij ba oziroma črnobela grafika,] vezana na naravno ali arhitekti Ije rodne Ilirske Bistrice. Avti ravnava belo površino likovnei zelo čisto, z minimalnimi pos[ kazuje samo določene dele aij ali krajine in predvsem skozi! lobe in sence dosega efekte,! ključujejo v majhnih a energeR vedno izjemno mogočnih sFl Drobne risbice, ki se stilno inf" povsem razlikujejo od zgoraj1 ^aler vanih slik so dokaz avtoričin^ nega talenta in znanja, saj prdaiQnč avtoričino sposobnost povseT® v J< nega obvladovanja metieja, f ' K1e oddajajo moč velikih stvarite". Ester Mršnik je mlada avtor"1 s®rr nekaj letih ustvarjanja zap^11' ^ sprejemanja oziroma obračunom vzori in se v iskanju lastne sloi. °Vaf J ral zlagoma oblikuje, kar dokaz11" vsem v risbi, kjer je njen slofs ^vi zavezujoče avtorsko formira^ Dejan Meh^ Za| Pivrt a8enti Kot pesnica poudarja intimn^^ert, no liriko, saj se je z njo uvelj3' ^Sas petdesetih letih, ko je izdalale^and sniško zbirko z naslovom Ne^ sveti pisma. Okus po grenkem pr'1"' ^aip nekatere nove, prvič objavij^11 in Mila Kačič vsekakor ostaja Zv bežni, svoji edini in tolikokra1', s,9o temi, ki ji je samo na koncu ^ es*iv kaj razmišljajočih pesmi, nas'3 *err>? zni dobi življenja. Pesnica je' in še ustvarja opus, ki ne pref13 terr kega števila verzov, "jepa ver^^ih šen in predvsem tako umetd’ u do fen, da si je v slovenski knjiži dobil svoje posebno, dovolj' častno mesto." 'da •#nce, l°dri Obisk >tv 0 se Nocoj to noč si me obiskal t>0rna ves bel in čudno leden ili|j v in mi rekel: “Zdaj grem |r|en0v IFieoc na pot, ki je še nisem spoz^3 0r8an “Ne hodi, ne hodi sam! Mene bo strah brez tebe, skrb zate mi čelo razgrebe- [ bi|( Ljubljeni, s sabo me vzemi, da ne zgrešiš v tej temi, - dnjiji morda jaz pot poznam." 1, (|r In ko nisem našla več drUgi^M se je v tvojih očeh čudna 1 1 rei "Ne boj se; prišel sem pote' , Zdaj pojdi, kot si obljubila." 11 ie Tvoj dih je bil kakor led, moja dlan se je v tvoji hladili 3 april 1995 KULTURA Snežnik • stran 7 POGOVOR Pomemben obisk na ;j Dsnovni šoli Jelšane ia ge! limei i kiju« artijej )či eli ja, sti /ira i: nklivL nani' se v ^'or,c, odvijal 10. festival slovenske filmske in video )ičafMc,)e/ istočasno pa je potekalo tudi predavanje g. jožeta Valenčiča, no umskega Slovenca iz Clevelanda, ki je predstavil zgodovino slovenskega ^0pl’J°*e Valenčič si prizadeva za čimboljše stike med slovenskimi izseljenci n sJihovo matično domovino. V petek, 31. marca, nam je posvetil nekaj nosiiega dragocenega časa. Da biga pobliže spoznali, smo mu zastavili nekaj zapisftan/. :i po* ’°rai* ^a'enčič med pogovorom z učenci 8. razreda Osnovne šole Jelšane ičinei >j PreI|!* -Čič, vemo, da se je vaša mali :>vsenh ^^e^ana^' °če pa v Novokra-eja, l,n> Kie ste se rodili vi? arite'. lvtor'!!u se v ZDA, v Clevelandu, zapus ' 1 leži ob Velikem jezeru med 'aČUlo8°T 'n New Vorkom. Tam sem 16 ir-d3 0snovno šolo, gimnazijo in akaz11 zgodovino ter reklamo. Tudi i slo«. 2lv'na v tem mestu, nirarv Mel^ 0 Zaposleni? V rnednarodnem podjetju IMG, Alk nt' ZastoPamo športnike kot n. tin1,n! A 'a Tombo' Moniko Seleš< An-lveAel ®ass'ia ••• Sedež podjetja je v ba 3 a n U' zastopništva pa imamo po ^ etu' Jaz reklamiram naše pod-,7 PrlLj|ia,prei Pa sem delal kot kustos v ivljč' ln še danes sem svetovalec, aja 2‘ij okrjJ ^a sle bili povabljeni na fil- nast'1 lem?3'V GOrid- Bi nam Povedali ca ie‘a ^est'valu sem predaval o 3 h V Hol|ywoodu in o njihovem net?ej ° s'0ver>ske filmske proizvod- jvolj' ____^jenc3 Sle VotJja društva slovenskih tn V Clevelandu. Kako se ime-čustvo? k,)l oz^ a0rri L.lrnenujeSlovenska narodna ■lili ‘1 l^nota. Ko so se Slovenci .len 'aaeriko niso vedeli kako bi ' ir7le 0,iSV°ie društvo, pa so prev- om-, ,ebov, ki so takrat že imeli ; 'ganiz; be- •mi/ 'i°bi|0 ?acije. vaše društvo ustanovljeno? ’ 4, ie bil° ustanovljeno leta itva0,80d P° Ameriki pa so takšna pre Staiala ze deset ali celo dvaj- a °le- i„ li/a." Cn io Pr°gram vašega društva? •uštVu . /ac/i^iki elujejo otroški in odrasli °d, izobraževalni krogi, ki oživljajo slovensko kulturo v Ameriki, razni ansambli... Poleg tega pa tudi zavarujemo in finančno pomagamo slovenskim družinam ob smrti njihovih najbližjih. Takrat tudi zaprosimo za stare slike, stare dokumente, morda celo predmete, ki za nas predstavljajo veliko vrednost, saj so del naše slovenske tradicije in kulture. Jaz osebno sem s temi zapuščinami pomagal razširiti sloven-sko-ameriški arhiv. Ali imate morda kakšen hobi? Ravno zbiranje starih predmetov, slik, zapisnikov, zemljevidov in programov je tudi moj hobi. Stare slike so nam izredno dragocene. Pravimo, da je vsaka slika vredna tisoč besed. Zanima me tudi zgodovina slovenskega filma. Ko sem bil na filmskem festivalu v Gorici sem odkril, da je bil Božidar Jakac leta 1929 v Ameriki in da ima stare slike o Clevelandu iz tega obdobja.To je za nas izredno pomembno, saj mi filma o Clevelandu iz tistega časa sploh nimamo. Spominjamo se, da je vaša sestra pred dvema letoma gostovala s svojim pevskim zborom v Ilirski Bistrici. Ali tudi vi sodelujete v tem zboru? Da. Tudi jaz sem član tega zbora. Moja sestra Cilka je posnela pet ali šest plošč slovenskih narodnih pesmi. Sedaj pripravlja velik spomladanski koncert in festival harmonik. Povabila je 18 klubov harmonikarjev iz vse Amerike. Festival bo potekal v dveh dvoranah ves dan. Ali imate sploh kaj prostega časa? Zelo malo, v glavnem sem zaposlen. Kdaj ste bili prvič v Sloveniji? Ko sem bil star pet let, sem prvič obiskal strica pri "Merkuževih" v Jelšanah. Ostal sem vse poletje in sem celo pozabil nekaj angleščine. Ta obisk je naredil name tako velik vtis, da se pravzaprav že od takrat zanimam za vse v zvezi s Slove- nijo. Najbolj pa so mi seveda pri srcu Jelšane z okolico. Kolikokrat ste že obiskali Slovenijo? Že osemkrat sem bil tu. Tokrat sem prišel z namenom, da bi Slovence seznanil z zgodovino slovenskega filma in pomembnimi Slovenci v Hollywoodu. Zvedeli smo, da so vas v Clevelandu obiskali tudi nekateri pomembni Slovenci. Da, lani nas je obiskal predsednik Milan Kučan. Mi, ki vodimo našo slovensko organizacijo, smo zbrali vse Slovence v slovenskem narodnem domu, da smo ga sprejeli. Vsi zbori so mu prišli zapet in bili smo zelo ponosni, saj je prvi predsednik Slovenije, ki je obiskal nas Slovence v Clevelandu. V času vojne leta 1991 sem bil v odboru, ki so ga ustanovile vse slovenske organizacije v Ameriki. Kontaktirali smo z Belo hišo in predsednikom Bushem ter po svojih močeh poskušali pomagati, da se Slovenijo prizna kot samostojno državo. V Belo hišo smo pisali okoli 50. 000 kartic. V enem dnevu pa smo organizirali tudi telefonski maraton. To pomeni, da je večina Slovencev v Ameriki na ta dan telefonirala v Belo hišo in povedala, kaj misli o Sloveniji in njeni samostojnosti. Obiskali so nas tudi obrambni minister Kacin, veleposlanik Petrič, minister za zunanje zadeve Thaler, Lojze Peterle in še nekateri drugi. Kakšni so vaši načrti za delo društva v prihodnosti? Jaz in tudi vsi člani naše organizacije se trudimo in se bomo še naprej trudili za čimboljše kulturno sodelovanje s Slovenijo. Čez dve leti bomo praznovali 200-letnico Clevelanda. Sem v komisiji za to veliko proslavo in zelo bi bili veseli, če bi nas obiskal kakšen oktet iz Slovenije in nam zapel. Ali se število Slovencev v Clevelandu zmanjšuje? Cleveland je največje slovensko središče. V mestu, ki ima z okolico vred 1, 5 milijona prebivalcev, je približno 60. 000 ljudi slovenskega porekla. Imamo 10 slovenskih domov, 3 slovenske fare, 5 zborov (tudi otroški) in 50 do 60 slovenskih ansamblov. V njih sodeluje celo četrta generacija Slovencev. V nekatere države, n. pr. v Minnesoto, so Slovenci prvič prišli okrog leta 1960. Večina je jezik skoraj popolnoma pozabila, držijo pa se tradicij. Za praznike pečejo potice, igrajo harmonike na "knofe", plešejo narodne plese. Radi zapojejo slovenske pesmi, čeprav ne razumejo več, kaj te pesmi pomenijo. Ali bi nam za konec radi kaj sporočili? Pridno se učite in upam, da nas boste kdaj obiskali v Clevelandu. Prepričali se boste, da smo Slovenci povsod po svetu. Za pogovor se vam prisrčno zahvaljujemo in pozdravljamo vse člane slovenskega društva v Clevelandu. Tanja, Mateja in Danijel iz 8. razreda OŠ Jelšane z učiteljico Niko Štok GLEDALIŠČE Reški Slovenci ponovno pri nas Ljubiteljska "miselnost" je pri Slovencih zaradi različnih vzrokov vsajena globoko, močneje kot pri marsikaterem narodu, ki se ponaša z veliko bolj bogato kulturno dediščino in tradicijo. Posebno mesto pa tovrstna dejavnost brez dvoma zavzema pri naših zamejcih in izseljencih. In prav ta posben pristop smo občutili ob nedavnem gostovanju dramske skupine Kulturno prosvetnega društva "Bazovica" z Reke. V veliki dvorani Doma na Vidmu (naj mimogrede omenim, da se z opremo in urejenostjo vsak dan bolj približuje tistemu, čemur je namenjena) smo si z zanimanjem ogledali gren-ko-sladko predstavo z nalovom "Eros v offu". Avtor in režiser predstave Siniša Posarič je znano ime ljubiteljskega gledališkega življenja na Reki. S svojim zadnjim delom, za naprofesio-nalca zelo zahtevnim, je v slogu "smeh s stisnjenimi zobmi" izpovedal nekaj resnic, do katerih se prej ali slej vsakdo dokoplje sam. Slovenski prevod, žal že pokojne Pie Bakič, je nudil Bistričanom ob že znanih igralcih Alojzu Useniku, Loredani Jurkovič, Zdenki Jelovčan in "okrepitvi" Marici Birk, možnost za solidne kreacije. Pohvale pa zasluži tudi zelo bogata in natančna scenografija, plod celotnega kolektiva. Po predstavi so igralci izjavili, da si želijo še gostovati po Sloveniji, saj je število ponovitev v matičnem domu zaradi majhnega števila Slovencev v kvarnerskem območju omejeno. Upamo, da se jim bodo želje uresničile, ne zaradi tega, ker so naši zamejci, temveč zaradi zares dobre predstave. Dimitrij Bonano NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle Petan, Ž.: Do amena in naprej; Mbderndorfer, V: Čas brez angelov; Cotič, M: Šant; Kovačič, V: Leteti in živeti; Karlovšek, I: Klan; Filipčič, E.: Jesen je; Proust, M.:Jetnica; Šinigoj, D.: Neizstreljeni naboj; Lainšček, F.: Černelč in Agasi; Rob, L: Ivan Rob, življenje in delo; Crichton, M.: Razkritje; Novak, B. A.: Mojster nespečnosti; Žiž-mond-K. M.: Animus; Šetinc, F.: Zaklad v Jovsih; Peternelj, J.: Greh v dolini; Frelih, E.: Vzhod črne celine; Grossman, V.: Življenje in usoda; VVhar-ton, E.: Čas nedolžnosti; Ishiguro, K.: Ostanki dneva; Šotala, J.: lezusova družba; Dekleva, M.: Kvantaški stihi; Dostojevski, F. M.: Zapiski iz pod-talja; Jaklič, F.: Peklena svoboda; Stritar, J.: Sodnikovi; Petrarca, F.: Soneti; Tomšič, M.: Ognjeni žar; Lah, J.: Johanca ali vodiški čudeži; Štancar-M. M.: Simfonija ječe noči; Hmeljak, F.: Viharni valovi življenja; Hudeček, J.: Še zmeraj odvezane misli; Zlobec, C.: Skoraj himna, Stopnice k tebi; Kutin, B.: Dežela belih golobov; Genet, J.: Čudež vrtnice; Fulghum, R.: Mogoče (mogoče ne); Haw-thorne, N.: Hiša sedmerih zatrepov; Kovačič, J.: Tretje oko; Kocbek, E.: Osvobodilni spisi I. in II.; Miller, H.: Seksus; Arsan, E.: Emmanuelle; Bu-kovvski, C.: Ženske. Strokovna literatura za odrasle Gloster, P.: Kako deluje Word for Windows; Col-lin, L: Kako delujeta računalnik in MS-DOS; Biesty, S.: Prerezi. Bojna ladja; Holz, E.: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja; Poniž, D.: Tragedija; Kordigel, M.: Znanstvena fantastika; Glavan, M.: Dalmatinova Biblija in Slovenci; Jež, B.: YU nikoli več?; Dvoršak, A.: Radarske bukve; Zeri, Z.: Za podobo; Rošker, J.: Za zidovi varnosti in hrepenenja; Žnidaršič, A.: Ekonomika podjetja; Lan-gley, M.: Verstva sveta; Klinar, S.: Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih; Rutar, D.: Telo in oblast; Miller, M.: Zmanjšati tveganje; Družina in gluhota; Jakopič, B.: Pota do besede; Kralj, B.: Bežanja, beganja, iskanja; Kalc-H. A.: Slovenci in Italija; Grmek, M.: Pasemski golobi; Lavrenčič, P.: Primorski učitelji 1914-1941; Bre-nnan, B. A.: Moč zdravilnih rok; Schiffman, S.: 25 najpogostejših napak pri prodaji...; Frelih, J.: Mešanje pijač za poznavalce, in ljubitelje; Kladnik, B.: Brdo, Strmol, Snežnik; Beckett, K. A.: Trate; Skrivnostni kraji sveta; Smole, J.: Pripoved komunista novinarja (1945-1980); Rupnik, J.: Ustavno pravo; Marinšek, E.: Vodna postelja -zdravo spanje; Kocijan, G.: Slovenski književniki v berilih za višje razrede OŠ; Fontana, D.: Rasti z otrokom; Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS; Delacour, J. B.: Veliki leksikon o človeških značajih; Ivanuša, A.: Čar filatelije; Bogataj, M.: Obrobje brez središča; Pajntar, M.: Nosečnost in vodenje poroda; Ule, M.: Prihodnost mladine; Prosen, M.: Trideset let z astronomijo; Kos, D.: Med gradom in mestom; Švajncer, M.: Ciril Zlobec - pesnik ljubezni; Devereux, C.: Aromaterapija; Socialno partnerstvo; Castaneda, C.: Notranji ogenj, Moč tišine, Orlovo darilo, Drugi krog noči; Lamovec, T.: Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup; Mollison, B.: Uvod v permakulturo; Urbanc, D.: Vsak lahko bere hitreje. Leposlovje za mladino Patience, J.: Zlatolaska in trije medvedi, Jakec in fižolovo deblo, Sneguljčica in sedem palčkov, Janko in Metka; Kersnik,).: Kmetske slike; |určič, J.: Hči mestnega sodnika; Suhodolčan, L.: Deček na črnem konju; Pripovedke s strehe sveta; Vandot, ).: Kekec na volčji sledi, Kekec na hudi poti, Kekec nad samotnim breznom; Novak, B. A.: Bla-bla; Manček, M.: Kdo? Čigav?, Kje? Kam? Kdaj?, Koliko? Kateri?; V deveti deželi; Macourek, M.: Pravljice; Nostinger, C.: Fant za zamenjavo. Strokovna literatura za mladino Costa, R.: Šolska enciklopedija. Ekologija; Glasba in glasbila; Ogenj. Prijatelj ali sovražniki; Umek, E.: Radovedni Taček ali Ta veseli dan v gledališču. c Snežnik • sh-ein 8 ' ' s*" ' ' } i * ** ' ^ - OBRAZI V NALOMUENEM ZRCALU april 1995 Rekli boste, da z različnimi analizami že sitnarim, a verjemite, da je po obravnavanju načela "nič novega pod soncem" nujna še obrazložitev teorije, ki pravi, da je "svet ena sama velika vas". Relevantnost naslednjih trditev bo vsekakor potrjena z jasno profiliranimi primeri. Pa začnimo! Človek je tako in drugače zelo nebogljeno bitje. Neštetokrat se je že primerilo, da so njegova različna pretiravanja negativno vplivala na njegov osebni razvoj, pa tudi slabo delovala na psihosocialne spremembe okolja v katerem živi. Nazoren primer je prekomerno uživanje hrane in tekočine. V takem primeru bi moral uporabiti edino učinkovito protisredstvo - odvajalo ali purgo. Ponavadi ga ni pri roki. Zato potem začnejo bruhati ogenj in železo topovi. Tako nastane vojna, ki predstavlja pravo ekološko katastrofo. Po koncu procesa pride čas miru in praznovanja. Ni ga slavja, ki bi se dalo primerjati s paradami na 6. aveniji ali na Prospektu Aleksandra Nevskega blizu Univerze Lo-monosova. Takrat pleh bande igrajo tri koračnice ali marše. In kaj je marš? Pravilen odgovor se glasi: "Marš je kretanje trupa pešice ili korištenjem prevoznih sredstava da bi se dovele u odredeni prostor radi izvršenja postavljenog za-datka." Pika. Slovenci pravimo maršu koračnica. Za ilustracijo, ki naj ponazori pomembnost korakanja kot ene izmed največjih vrlin vsake civilizirane družbe, navajam koračnice, ki po mnenju 672 naključno izbranih anketirancev bistriškega porekla zasedajo najvišja mesta. (Anketo je izdelala Služba za odkrivanje vpliva poslušanja Mozartove glasbe na razvoj glavobola). AAi k 1. Radetzky marsch. Uglasbil ga je sloviti Johann Sebastian Strauss starejši v čast slavnega "vojaka od glave do peta", ki se mu v jeziku staro in neohisto-ričnih narodov pravi "vojno lice" ali "soldat" ali "faccia di guerra" ... Radet-zkega poznamo tudi iz naše pisne dediščine. Opisuje ga znani slovenski pesnik, ki v svojih delih vsaj kakih 50-krat omenja Ahasfera, "feldmarschala" ali "marescialla di campagna" pa predstavi posredno v verzu "še pri Custozzi bal se nisem smrti". Slovito koračnico lahko slišite vsako leto 1. januarja od 12. do 13. ure na drugem programu TV Slovenija ali vsak mesec 7 x na RTV Hrvat-ska. Na TV Srbija ga ni zaslediti. Tudi pesmi Lili Marlen ne. 2. Marš na Drini. Drina ni priimek ampak reka, ki je tekla skozi Kraljevino Jugoslavijo, Maršalat Jugoslavijo in bo po tranziciji tekla tudi skozi ZSD ali po nomenklaturi UN - USS. Ko omenjamo pojem Jugoslavija je zanjo sedaj uveljavljeno ime "takoimenovana Jugoslavija", to je država, ki je pravzaprav de iure ni. De facto pa prav verjetno je, saj se ravnokar tja odpravlja (kulturna izmenjava med nekdanjima t. i. bratskima republikama) narodnozabavni ansambel (izbira niha med skupinami Štajerskih 7, Ptujskih 5 ali Podsnežniških 18). Znano je, da je v t. zv. Beogradu v veliki modi hit "Slovenijo, milo moje, odkud lepote tvoje". 3. Marš u 3 p. m. (p. m. = post meridian = popoldne) se je pri nas najbolj udomačil. Njegova priljubljenost je dosegla kulminacijo v SR Sloveniji. V Republiki Sloveniji je popularnost precej upadla. Posebej seje bil priljubil Bistričanom, kajti tu ne govorimo ob 15. uri Borzništvo v Sloveniji Začetki borzništva v Sloveniji segajo v leto 1924, ko je v Ljubljani začela delovati prva borza v našem prostoru. Trgovanje je potekalo tako z vrednostnimi papirji, kot tudi z blagom. Razcvet je borza doživela nekaj let kasneje, natančneje leta 1927, ko je iz takratnega ministrstva Kraljevine SHS iz Beograda dobila licenco za devizno in valutno poslovanje. Med izdajatelji vrednostnih papirjev, ki so se odločili za borzno kotacijo, je prednjačila država, med delniškimi družbami pa najdemo tudi nekaj predhodnikov današnjih znanih slovenskih podjetij, kot je na primer Pivovarna Union. V slovenskem prostoru trenutno delujeta dve borzi. Leta 1989 je vrata odprla Ljubljanska borza d.d., Ljubljana, na kateri se trguje z dolgoročnimi vrednostnimi papirji, to so delnice in obveznice, ter s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (blagajniški zapisi ...). Trgovanje poteka na promptni način, kar pomeni, da poravnava v vrednostnih papirjih in plačilo zanje poteka najkasneje dva dni po sklenitvi posla. Marca letošnjega leta smo v Sloveniji dobili še drugo borzo in sicer Blagovno borzo Ljubljana. Na blagovni borzi se trguje s terminskimi pogodbami na žitu in valuti. Posebnost terminskega trgovanja je poravnava obveznosti, ki poteka v zamiku do enega leta po sklenitvi pogodbe. Terminski način trgovanja je novost v Sloveniji, njegova privlačnost pa je v možnosti obvladovanja spremembe cene, ki se pojavlja na promptnem trgu. Ta instrument je posebej zanimiv za podjetja, ki poslujejo s tujimi partnerji in si z nakupom terminske pogodbe lahko že danes določijo tečaje, po katerih bodo v prihodnosti prodali ali kupili tujo valuto ter na ta način obvladali valutno tveganje. V zadnjem času smo se vsi Slovenci srečali z vrednostnimi papirji. Z zamenjavo certifikatov smo postali delničarji oziroma solastniki slovenskih podjetij, bodisi neposredno ali posredno preko investicijskih skladov. Trenutno na Ljubljanski borzi kotira 17 delnic in 13 obveznic, v bližnji prihodnosti pa se pričakuje uvrstitev v kotacijo večjega števila delnic podjetij, ki so ali bodo zaključila postopek privatizacije. Lastniki delnic, ki bodo kotirale na Ljubljanski borzi, bodo svoje delnice lahko na borzi tudi prodali, pri tem pa jim bodo v pomoč borzno posredniške hiše in banke, ki so člani Ljubljanske borze. Vsi člani Ljubljanske borze, to so borzno posredniške hiše in nekatere banke, so povezani v enoten računalniški sistem s pomočjo katerega kupci in prodajalci vrednostnih papirjev usklajujejo svoje interese in sklepajo posle. Trgovanje preko borznega informacijskega sistema poteka vsak dan od 9.30 do 13. ure, razen ob torkih, ko poteka trgovanje v borzni dvorani od 10. do 13. ure. S postopkom privatizacije ne bo borzništvo več privilegij redkih izbrancev ampak le eden od načinov varčevanja in investiranja, kakršnega že dalj časa poznajo v razvitem svetu. V prihodnjem prispevku si bomo pogledali kako poteka nadzor nad delovanjem članov borze in na ta način zaščita investitorjev ter sam postopek nakupa oziroma prodaje vrednostnih papirjev in poravnave obveznosti na Ljubljanski borzi. Pripravlja: llirika d.d., borznoposredniška hiša Marko Burnik ampak "ob treh popoldne". Korakanje ob treh popoldne je tudi zaradi zmanjševanja vseh tujih vplivov prav v zadnjem času močno popustilo in izgubilo precej privržencev. Vendar - nobene bojazni, zamenjala ga bo kakšna podobna panoga ... Po evforiji ob koncu vojne se navdušenje nekoliko umiri in že praznujemo 50-letnico (no ja, sem že zadnjič povedal česa). Old boys se jezijo, saj jim stalno nekaj očitajo in mečejo polena pod noge, ko vztrajajo pri 50-letnici zmage nad fašizmom. Je pa res, da današnjo mularijo to nič ne briga, saj predstavlja pol stoletja pravo večnost ali passato remoto. Pa tudi zmaga ni bila dokončna, saj se je fašistov, naci-skinov itd. nateplo za prasce futrat. In kje se je fašizem najbolj razbohotil? V antifašističnih deželah, ker je tam največ ljudi. Po mnenju nekega učenjaka v vsakem človeku tiči nekaj fašista, zato se mora vsakdo znebiti te nesnage najprej pri sebi. Že pred petdesetletnico se prične proces sprave. Nekateri so nestrpni in bi hoteli rezultat takoj, a vsesplošno je znano, da so pri Francozih prišli na točko sprave, ki zajema, o, la la, obdobje francoske revolucije, to pa pomeni leto 1789 s toleranco + 2%. Sprava za leto 1945 torej pride na vrsto leta 2145. Zdi se mi, da nas bodo s to našo "pospešeno" spravo vse "ferderbali". V Bistrici se je zbrala skupina fantov in punc, ki si s spravo in podobnimi problemi ne belijo glav in ugotovila, da ji je dovolj pohajkovanja od enega igralnega avtomata do drugega. Dovolj ji je uničevanja svoje mladosti z nezdravimi navadami kot je prekomerno uživanje alkoholnih pijač, brezdelje in vdihavanja škodljivega cigaretnega dima. Mladeniči in mladenke so bili Elvis, Doris, Denis, Nataša (vsi iz boljših fami-lij) in Tone, sin iz kmečko-delavske družine. Tonetov oče je bil povrhu tega še pesnik in je po skromnem, t. j. siromašnem življenju, kot vsi slovenski literati, umrl veliko prezgodaj. Zaradi takih smo vsi Slovenci prepolni kompleksov krivde, kakor vse povojne generacije Jugovičev, ki niso mogle sodelovati v NOB, ker so bile premlade. Sedaj so se vsi odločili "da sa njegovog puta skrenu", kar pomeni pravo olajšanje. In ta mladina je menila, da bi bilo potrebno ustanoviti telovadno društvo. Lepo po vrsti naj bi si najprej izbrali primerno ime in sedež društva in kaj bodo sploh delali, torej program. Nekdo je predlagal naj bi bili Sokoli. Takoj so ga zavrnili zato, ker je sokol agresiven ptič. Ime spominja na nekdanje vseslovenske zlete, kot npr. tistega, ko je 80 000 članov nastopilo v Pragi. Sokole so strašno sovražili Germani, ki so tudi telovadili, najprej z lopatami, potem s puškami. Spomnili so se tudi dneva mladosti in prireditev na stadionu v Beogradu. Ugotovili so, da tudi uniforme niso nič kaj priljubljene. Tako so si enoglasno nadeli ime Športno rekreativno združenje Golob. Kje pa naj bi prijazni in pacifistični Golobje imeli svoj sedež? Sokolski dom bi bil primeren a ne pride v poštev, ker je že zaseden. Soglasno so utekle da bi bili zelo zadovoljni s pro#zno < karije v Provizoriju. Davkarji so^ga,: upoštevanja vredna kategorija, l*,erT>b< v rang bank, zavarovalnic in e* min Potrebna bo preselitev v prosto^3 50 litete prvega razreda s petimi Javno cami ... Ime je recimo tu, sed^oze Kaj pa program? ^rno’ Tone je menil, da so prej ort oblike kot n. pr. zleti neizvedL bi hoteli organizirati češko-slc/3( zlet v Ljubljani, bi morali zgra« stadion. Elvis je rekel, da se on^gf] za BIATLON PIVOBALIN. Dog T| val je ostalim, da gre za tekm^5^0 kjer tekmovalci najprej balinajo-pa gredo na malo pivo. To bi bili ustre Če bi tekmovanje ponovili bi b:Sarner atlon. Pa štiriatlon .... do oner/3^0 vse do cilja. Kričali so, da ° med športnim balinanjem in p1 a °' povezave. Jokajoč je vztrajal( a 0 da naj se spomnejo na tek na T. itu 19 streljanje v tarčo in nadaljeval 1 ®is do cilja. Da je tudi to biatlon '0° ^ na olimpiadah zelo cenijo. Ko^ e ov zagrenjeno zaključili, da je io0 P' dekvatno in staromodno, skrort^P0^ store bo dobil kdo drug. Pivoi> a’^ bi bil na olimpijskih igrah PrviOP°V redu šele leta 2500. In so se razC nas in brez perspektiv za boljšo pril11! , ' I' k^ll«okaz< va< Spoštovani bralci, drage bralk1^ žalostnega konca si pa res niste^ li. Zato bom poskusil dvigniti v . ° mozavest in patriotski ponos 5||| primerom uspešnega potrjeval1^61 identitete. Znano je, da Angleži-: ^ ^ jo vsak pogovor s preizkušeno K-o vremenu. Pri nas pa že kakih c let poslušamo podobne pogo'^ J’3 ga je imel Stojan Auer s pevci11 ka pine Ricchi e poveri. Italijanel\ 3 na krasni angleščini vprašal: "Štej Zlv Sloveniji?" Odgovor: "Da." "In kU sPr je všeč?" Odgovor na vprašanj3s. a zasluži najvišjo oceno pri prC rZa^ Slovenije se je glasil: "Nice c0l)|pJe f ce people, good food." Gre ki morajo biti z zlatimi črkami v našo zgodovino, saj so jih iC Zu Evropejci (tako na televiziji odg^ ' a že dvajset let), ki so do tedaj n1' je Slovenija na Luni. Q| Tisti novinar Vodušek nas je1’ stavitvi svoje nove knjige pre(0$y da naše obrambno ministrstvoŠf policijsko ministrstvo in obratlg^ bi mora! Drnovšek razgrete glJ’ira . riti. Vsem skupaj pa se fučka le nijo. Bo kar držalo. fe^0' V pričakovanju novih ^ )jen^c drugih zmag vas pozdravlja 2 “-"te -^FVo , CDBN/ESTI LA AVTOMOBILIZEM nedelja, 30. aprila FERRARI KLUB ILIRSKA BISTRICA organizira ogled DIRKE FORMULE 1 ZA VELIKO NAGRADO SAN MARINA V IMOLI Odhod z avtobusne postaje v II. Bistrici ob 00. in vrnitev ob 24. uri Cena prevoza: člani 3000, ostali 3.500 SIT Prijave: gostilna Škorpion, Rečica la ponedeljek, 1. maja 11.TR/.DIClOI IALMI SHOD jEEP 4-/419&S Program: 9!0 - 1000 zbor pred gostilno Dolenc v Pivki 1300 kosilo na vrhu Vremščice 16“ - 1700 odhod proti Matavunu z zaključkom na startnem mestu cena: 2.500 SIT po vozilu PL Al m IŠKO SREČA! IJE ponedeljek, 1. maja, ob 11. uri PLANINSKA SKUPINA PODGORA IN PD SNEŽNIK vabita na 997 m visoki Kozlek, kjer bo že 38. srečanje ljubiteljev gora. Da bo pred planinsko kočo na Kozleku dovolj veselo obljublja ansambel Snežnik. RAZSTAVE petek, 12. maja, ob 19. uri GALERIJA NA VIDMU Odprtje slikarske razstave ALME DUJMOVIČ s Krka, Hrvaška sobota, 6. maja, ob 20. uri GALERI|A HODNIKOV MLIN Odprtje slikarske razstave SONJE MUNIH iz Ilirske Bistrice KOI ICERT sobota, 20. maja, ob 20. uri stilne lanec *'š/co) 'dnirp danes DVORANA DOMA NA VIDM^skj z. SLAVl lOSTl II KOi ICEf-A prc MP2 "DRAG OTI j I KfOn pre ob 30-letnici nastopanja s tem ime1* Prosv 50-letnici povojnega neprekinjeno so n zborovskega petja in 1 ob|as 130-letnici zborovskega a sq | petja na Bistriškem. , nega t Sodeluje pevski zbor iz pobratene ^ up0r Devin-Nabrežina. n0vs| I P0 do IU i/l IZM AT I Ka':k nedelja, 28. maja, ob 9. ud /(-. 2 r HOTEL TURIST c/r" 0/ Redno srečanje numizmatikov in filAm V članov Primorskega numizmatičnega^ Ilirska Bistrica . ^ _______________________________y 2ace r[ april 1995 STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO Snežnik • stran 9 rnovo ob dveh jubilejih so ug^cklem letu je mimo nas skoraj proseno stekla pomembna obletnica arji srija, k1embe tega našega kraja. Verjetno ; in e1 mimo nas tako neopazno tudi arosto^ja 50-letnica obnovitve prosvet-;timi 'javnosti v Trnovem, ki je bila ne-, sed^ko zelo dejavna in je povezovala Trnovce, temveč tudi vse okoli- ej oiT, ivedlj, kz°gT 30 let pisane □opomba Trnovega tekmi .srno se s krajevno zgodovino v inajo* ost' Premalo ukvarjali, pomanj-bi bil' ustreznih strokovnih ustanov v j bi biSamem pa je tudi prispevalo svoje. 3ner/av''orna smo odvisni od tega, kar la je f'Ve^° 'n odkrivajo o naši davnini, i in Hudo pa bi bilo, če bo tako ajal ; na smo v Sokolskem domu Ijevai1, 1 ^strici gostili izjemno bogato tlon iIV!° ^lrska Bistrica skozi stoletja". 3 Kof* e °vanju številnih domačinov je je i(flv° Pripravil Pokrajinski arhiv v ’kron,||f"'OC^ vo<^stv0m mag. Milice Treb- [F mag. rvimce i reo- Pivot' a- ^ed razstavljenimi eksponati, prvič ‘poVedovali o naših krajih, o nji-azš, nastanku in razvoju do dana-a priK l?1' ie bila tudi zanimiva listina, 3 raz bralk1 °kazovala častitljivo starost Trno- niste^H.Vas' Dobrepolje. Z omenjeno 5niti'i J0 Oglejski patriarh, mejni grof nosS ilM •Ski' dne 13' julija 1264 jevaC(o °nriku iz Pazina in njegovim 0rn topoglav ter večje število Igležij. -f-^giav iei večje sievnu enotf|. na kranjskem, med njimi tudi 5 okif / V °bropolju v okolici Trnovega Ogovg^ Dornech". jvci^n 5 a/ara ie sodila med najsta- anei^g .na^ern področju in še danes L 'v Prafare. Zanjo so se v 16. j.. ■ ^• ^-cii ijv_/ ovj 3c v i u. "In ^,inSPr e ^žaške cerkvene oblasti mifaskr 'ašafi.as, a gospoda. Spor je lahko raz- v opui jt; idiiKU raz- Ti škof Piccolomini šele po- jco^ Je Postal rimski papež. Trnov- ucc-Cj ■ --vui tiiiiški papež, imuv-e za' 0bns*Vo je še do prve svetovne imi Vžgalo 14 vasi, medtem ko je jih izka ZuPanstvo obsegalo le naselje i 0(jf ■ a o tem več kdaj drugič. iai rTl1, lsjer Obnovljeno p f svetno društvo stvo b ,°V0 V letu 1945 te gk1',ra . ----------- * — :ka A ,e od dogodka preteklo le 50 jle^. °Vo 2e utonil v pozabo. Na deNenPa 035 banes živo spominja Ija z BA2aP'Snd<, ki ga je skrbno utr'! e„ ^Pn Milka Butinar Velan iz ega ' ,,IKa uutmar veian iz brv„ P0rTl'njamose, dajeTrnovo vu Vo' *» — * • !*em v i iy?fry« /*/, /*/’/-”<*** /urru: fmjvn. * tfA+tU. (fjfjnil* hfujt (rfri iv**u • -f- .(** jA‘ rCMd :J \ ^ tOr/fi, (2, Mj fj« /J tl 0 #*«/<« y njegovo najbolj izvirno delo, saj se v njej prvič v slovenski literaturi kaže barok. Pri svojem pisanju se je naslonil na slovstvo slovenskih protestantov, predvsem to velja za pisavo in jezik. Posebna zasluga Matije Kastelca je, da je bil prvi, ki je z načrtnim delom prekinil več kot polstoletni molk na slovenskem knjižnem trgu in tako vzpodbudil še druge. Vsekakor pa bo o njegovem obsežnem delu slovensko literarno zgodovinopisje moralo še marsikaj doreči. Na domačijo Mežnarjevih v Kilov-čah, od koder je Matija Kastelec, še komaj kaj spominja. Hiša z gospodarskim poslopjem je bila nesrečnega 4. julija 1942 požgana in ni bila več obnovljena. Zadnji iz Kastelčeve rodbine je bil Stanko Kastelec, ki je umrl pred dvema letoma in je pokopan na bližnjem Premu. Posestvo je prodal sosedom Blaje-vim, ki sedaj na mestu stare hiše gradijo novo. Od stare Mežnarjeve hiše so ostali le še robni kamni kuhinjskega ognjišča z napisom "MARIJA POMAGAJ" in dva kamna vrhnjega dela družinske Štirne izklesana "iz enega kosa" kamnitega flišnega bloka. O stari Mežnarjev! domačiji in njegovih lastnikih so mi veliko zanimivega povedali starejši domačini v Kilovčah, za kar se jim lepo zahvaljujem. Jasmina Tomažič, 8. b. OŠ Dragotin Kette, Trnovo jg BRATOVSKE BV$SJSRyniEjg I S. I KRANZA. I g V’katerih jc ukdpsloshena H vishacaPfaltcr.aii Koshenkran* Cičtntpetnaiftimi»kriunoftmi motiti.mu & i it petnaiftimi fktiunoftmi moliti...._ S kokilfc mote enimu Bolniku k'iivetiilu- % niupomagali; »ravenumcrkanilfod. puitkou tliej ccilu lejiu, ££ Š T« je prt los btnu s Ncm/hl^ga, g Lejhltgit.mn Utmhg.t na Cmn. S A* keffeJe >biu | MATTHIA CASTELZA I Chorarja. inu Bcncficiaca S. Ro- O E »Hcnkranta, u' Novim Medu g Sii»kinttu*NemfhkimGra4jusku«WiJ. g manfUtttukc Eibcr u* Um liji« i tS/S* Vttkhdi Joanne* j Hclma, u* Lubtim O g DutjvJotP.i Vik4. O Prva stran Kastelčevih "Bratovskih buk-vic sv. roženkranca", tiskanih v nemškem Gradcu leta 1678. Zadnja stran prevoda Sv. pisma Matije Kastelca, ki ga v rokopisu hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. OTROCI IN STARSI Poglej in zadeni" v živo 31. marec bo za vse nas prav gotovo ostal v nepozabnem spominu. Tega dne smo prvič spoznali, kaj pravzaprav pomeni stati pod odrskimi lučmi in uživati medijsko slavo. Že pred dobrim mesecem je Marjana Muha dobila ponudbo, da bi nastopila v televizijski oddaji "Poglej in zadeni". Predstavila naj bi se v rubriki "Pot k zvezdam" in zapela lastno skladbo. Tako se je začela dirka za besedilom, aranžmajem in ostalimi stvarmi, ki sodijo poleg. Temu je sledilo še snemanje skladbe v ljubljanskem studiu Tivoli. Presrečna sem bila, ko sem na Radiu 94 slišala napoved za oddajo v Cerknici, pesem "Srčece moje" pa se je vrtela kot podlaga. Vsi v družini smo bili pripravljeni na ta veliki dan in z nestrpnostjo smo ga pričakovali. Le nekaj dni pred določenim datumom pa da je Marjana lahko pokazala tudi tiste druge sposobnosti, ki jih nosi v sebi. Predvsem se zahvaljujem učiteljicama, ravnateljici in učencem OŠ D. Ketteja, družinama Kavčič in Kaluža, tekstopiscu Igorju Pirkoviču, producentu in avtorju aranžmaja Andreju Comi-larju ter sponzorjem (Jelka, Lizika, Drogerija in Poliuretani- Piama). Mirjana Muha so nas obvestili, da Marjana potrebuje spremstvo plesalcev. Režiserje menil, da je dekle le preveč drobno in nežno za tako velik oder. V zadnjem trenutku sem prosila za pomoč Sonjo Čebokli-Koren, ravnateljico Osnovne šole D. Ketteja. Ta je mojo prošnjo sprejela, čeprav sva se obe zavedali, kako malo časa je ostalo za izvedbo tako velikega projekta. Učiteljici Nataša Kandare in Marica Širca sta se hitro lotili dela in sestavili čudovito koreografijo na dano melodijo. S skoraj profesionalno Evo in Matjažem so učenci že po nekaj vajah usklajeno zaplesali s srčki iz mehke pene, prav gotovo pa je bila nepogrešljiva mala Matejka, ki je predstavljala deklico iz katere bo nekoč odraslo dekle. V takem sestavu smo se 31. marca ob 16. uri znašli v Cerknici, kjer so na velikem odru vsi nastopajoči predstavili svojo točko. Temu je sledila še generalka, ki je bila pravi hec v primerjavi z vsem kar je otroke še čakalo. Točno ob 20. uri se je oddaja začela. Kako čudovit je bil prizor, ko so na oder prihajali naši otroci sproščeni in navdušeni, kot da take stvari že popolnoma obvladajo. Pesmica "Srčece moje" seje razlegala po dvorani, gledalci so Marjano navdušeno spremljali s ploskanjem in več kot dvajset srčec je valovilo na odru. Prav zares čudovit prizor, le na koncu smo bili vsi skupaj presenečeni, celo razočarani, ker se glasba ni odvrtela do konca - plesalci bi morali sestaviti še živo srce in razdeliti bombone ter srčka. Kljub vsemu smo doživeli prijetno izkušnjo in spoznali čudovit občutek, ko te obsijejo odrske luči in si nekaj minut zvezda med zvezdami. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali in pripomogli, RIBOLOV Odprtje ribolovne sezone V soboto, 1. aprila, se je na pregradi vodne akumulacije Klivnik zbralo ol članov in 20 mladincev Ribiške družine "Bistrica" iz Ilirske Bistrice. P nalnega srečanja in tekmovanja, ki ga domači ribiči prirejajo vsako leto ob ribolovne sezone na salmonide, so se udeležili tudi gostje iz Primorsk« bljane. Največja letošnja postrv je tehtala nekaj manj kot tri kilograme/ jo je ribič iz Postojne. Ribiška družina "Bistrica" pripravlja v ponedeljek,1,, še odprtje lova na ščuke in vas vabi na bregove jezera Mola. Generalka je bila pravi hec v primerjavi z vsem tistim, kar je otroke še čakalo. SLIKOVNA KRIŽANKA Doživeli smo prijetno izkušnjo in spoznali čudovit občutek, ko te obsijejo odrske luči in si zvezda. POZABUENA OBRT Mladi in stari pletarji Z dejavnostmi, ki potekajo v VVZ "Jožefa Maslo" v obliki delavnic otrok in staršev razvijamo ustvarjalnost, kreativnost in pristne odnose med družino in VVZ. V trnovski skupini skrajšane priprave na šolo, smo pomladansko delavnico popestrili s pletenjem koškov. Da bi pri najmlajših razvila zanimanje za stare in izumrle obrti, sem staršem predlagala, da bi se skupno učili pletarstva. Vsi so idejo z veseljem sprejeli. Poiskati je bilo treba še pletarja. Ko sem otroke vprašala, kdo od starih staršev izdeluje košare, se je oglasil Nejc: "Moj nonozna."Komunikacija jebila hitro sklenjena. Nejčev nono jedoma sTopolca. Imenuje se Jule Logar in se še vedno ukvarja s to staro obrtjo. Povedal nam je, da je včasih izdeloval več košar in košev, saj so jih potrebovali na kmetiji za prenašanje sadja in poljskih pridelkov. Izdelovali so tudi gnojne koše. Pletejo jih iz vrbovega šibja. Za pletenje so primerne le enoletne vrbove šibe. Prejšnja leta so vrbe gojili načrtno in jih sadili ob potokih ali tudi v večjih nasadih na vlažnih tleh. Zdaj tega ni več. Ko je potekala priprava na pletenje koškov, sem se srečevala z mnogimi dedki in babicami, ki jim jepletarstvo še vsvežem spominu. Tjašina nona je v kotu igralnice zagledala šop vrbovih šib in beseda je stekla. Vrbove šibe se tudi belijo (ogulijo). Belijo se spomladi s preprosto napravo, zavito železno palico, skozi katero vlečejo šibe. Iz tako beljenih šib so včasih pletli košare za kruh in sadje, košare za perilo in pletenice. V njih so ženske nosile malice in kosila na polje. Pletenico so dale na glavo, pod njo pa svitek. Zanimivo je, da so krstne botre v pletenicah nosile hlebec sladkega kruha otrokom na dom. V novejšem času koše in košare kupujemo na sejmih. Otroci in odrasli jih uporabljajo za prenašanje hrane in gozdnih sadežev. V njih nosijo tudi hrano k velikonočnemu žegnu. Tudi letos so jo nesli v koških, ki so jih spletli s pomočjo staršev. Tako so jim velikonočni pirhi še bolj teknili. V naših krajih je pletarstvo izumrlo nekako v začetku 20. stoletja. Spretnost pletarstva se je prenašala iz roda v rod. To lepo obrt ohranjajo danes le še redki posamezniki. Upam, da bo naša delavnica obrodila sadove in da bodo otroci in njihovi starši nadaljevali s pletarstvom. Otroci, starši in vzgojiteljica se prisrčno zahvaljujemo gospodu Juletu za požrtvovalno in nesebično prenašanje svojega znanja in spretnosti na mlajši rod, gospe Vojki Pirih pa najlepša hvala za glasbeno spremljavo skupnega petja otrok in staršev. Vida Barak VERDIJEVA OPERA ■IROV ELAS PRVI m DRUGI VDRAL ZASLUiER ENEGA DNE NES10 SUZU RRASNO' IttCKA MESTO ¥ OREGONU OTOK V MALIH SUNDIH BAJESLOVNI USTANOV. RIMA MLADA KRAVICA OBER SIMBOL ZA RODU DELAVEC KOVINSKE STROKE IME PEVCA SMOLARJA NOETOVA BARKA PREBI- VALEC ORIENTA Španski pianist KRATICA KNJIŽNICE V LJUBLJANI PREBIV. KRAJA REKA V ROMUNIJI LADJEDEL. OBJEKT OSEBNI ZAIMEK SOSEDNJI ČRKI V ABECEDI POGLAVJE KORANA RAČUNAL. UKAZ METEORO-)SK LOŠKI POJAV AZIJSKI NAROD KRAS- TAČA ŽENSKO IME MOČNO ŽGANA OPEKA IME ARH. SAARINENA LASTNIK LADJEVJA OSEBNI ZAIMEK NAPLA- ČILO (ZASTAR.) OSEBA IZ MORDIJ. MITOLOGIJE KOMPAKTNA TALNA OBLOGA NOVOZE- LANDSKA PAPIGA SLOVENSKI IGRALEC PISATELJICA VASTE ROMAN V. BARTOLA RIMSKI URADNIK FRANCOSKI FIZIK (PIERRE) NEOBDE- LANA ZEMUA PRODAJAL. IRHOVINE GRILL INDUSTR. RASTLINA DRŽAVNA BLAGAJNA ZOLAJEVA JUNAKINJA KRAJ NA OTOKU paSmanu SIMBOL ZA RUBIDIJ KRATICA ZA JUNIOR JAPONSKI DRŽAVNIK NAGLAS ZNAK ZA AMERICIJ MUSLIM. M. IME ZADNJA IN PRVA ČRKA DRŽAVA V AZIJI kobil oiesti ba k -h- (e!k* PRITRDIL- akcij: "nl za samo REŠITEV KRIŽANKE IZ 3. ŠTEVILKE (vodoravno): otroštvo • razpored • ahat • ars • Novi svet • gg • KPI • odkop • ura* ra • prior • tableta • Arne Afričan • Guam • niala* Tkon • ki • vratar • tram • kivi • ep • Kadar • minuta • Daria • Akron • ^ re • Rl • osredek • trik • Stan • navtika • Ariel • aj • as • pisanice • velika noč. m. april 1995 OGLASI Snežnik • stran 1 1 Občina Ilirska Bistrica TjŽjT, transport terminal ilirska bistrica r \ alool ce. T' to ob orsk* avn(i Ijek1 &OUURETANI plama ProVITA ^ženiring d.o.o. ^6250 Ilirska Bistrica Riharjeva 27 te>- 067/41-820 BESS d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM PODBEŽE 39 - ŽALCI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 fRGOVINA "BOŠTO" BAZOVIŠKA 4a 66250 IL. BISTRICA (za GG) tel. 067/42-123 VABIMO VAS na ogled razstavnega prostora keramičnih ploščic in ostale kopalniške opreme BESS keramika - eleganca ■ kvaliteta \ -------------------------- K Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 \ QC! ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 ‘TUVtlS \ Vojkov drevored 14, 66250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 v; MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica ; J PIVKA [ja 1 perutninski kombinat Neverke 30 66256 KOŠANA l>SKA prodaja ^ednaT rnuuAJA Jjtril a.Ponudba zamrznjenih piščančjih Sartrn spomladanskih piknikov mo 250 SIT za kilogram. testih iih na vseh Prodainih ha ln v naš' trgovini Kalu. kut K^ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, 66250 Ilirska Bistrita, tel/fax: 067/41-630 py primorje ppj Ifffl ajdovščinalfl ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. dekorativne in obstojne zidne obloge v imitaciji različnih vrst lesa lesno kemična industrija, Po. ilirska bistrica, nikole tesle 11 tel.: 067/41-241, fax: 067/41-433 tadi BMD INŽENIRING Ilirska Bistrica V 7 i x /• v \ GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 4.500 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 STRELSTVO Veselje s priokusom žalosti V prejšnji štavilki Snežnika smo cenjene bralce in ljubitelje športa seznanili z rezultati, ki jih je dosegla mladinska ekipa Strelske družine 4. junij v marcu. Zelo smo se veselili naslova ekipnega državnega prvaka v dopisni strelski ligi in prvega mesta Simona Spetiča v tekmovanju posameznikov. Zal pa nas je presenetila odločitev Strelske zveze Slovenije, da naši odlični tekmovalci v bodoče ne bodo smeli nastopati na tekmovanjih, ker nimajo pušk, ki bi ustrezale predpisanim standardom. Za nadaljnje delo in tekmovanja z mladinci bi potrebovali vsaj štiri "standardne puške", cena vsake pa je trenutno okoli 2.000 DEM. Pičla finančna sredstva, ki jih prejemamo od Športne zveze Ilirska Bistrica nam nakupa prepotrebnih pušk ne omogočajo, zato smo s težavami, ki nas pestijo, seznanili direktorje podjetij v občini in nekatere državne institucije, odziva na naše prošnje pa ni bilo. Eno puško bomo kupili z denarnimi prispevki staršev naših tekmovalcev, vendar to ne bo omogočilo tekmovalnega udejstvovanja mladinske ekipe. Ob tej priložnosti prosimo vse občane, ki spremljajo uspehe Strelske družine 4. junij, da nam, s še tako skromnim zneskom, pomagajo ostati v družbi najboljših.Prispevke lahko nakažete na žiro račun št. 52210-678-90345. Vsem, ki nam bodo pomagali se že vnaprej zahvaljujemo! Strelska družina 4. junij se zahvaljuje g. Stanislavu Prosenu, županu Občine Ilirska Bistrica, za čestitko mladinski ekipi ob doseženem naslovu državnega prvaka v dopisni strelski ligi. Slavko Mahne Mladinska ekipa Strelske družine 4. junij II. Bistrica: trener Slavko Mahne, Simon Spetič, Andrej Jagodnik (stojijo), Uroš Mahne in Uroš Turkovič. NOGOMET Vse ekipe NK Transport tekmujejo v spomladanskem delu prvenstva Mlajši dečki uspešno nastopajo tudi spomladi. Po zmagi v soboto, 22. aprila, proti NK Tabor iz Sežane z rezultatom 7 :0 prepričljivo vodijo in se bodo pomerili vfinalni tekmi za prvaka MNZ Koper z zmagovalcem obalne skupine. Tekma bo 28. maja 1995. NK Transport je predlagal, da bi namesto ene odigrali dve finalni tekmi (doma in v gosteh). Kadeti ne nastopajo tako uspešno kot njihovi mlajši vrstniki, saj so trenutno v drugem delu lestvice med devetimi klubi na področju MNZ Koper. Po zmagi v Šmarjah (15. aprila) z rezultatom 2 : 1 in sobotnem porazu proti ekipi NK Tabor v Ilirski Bistrici z izidom 0 : 6 so še vedno na 5. mestu. Mladinci po uspešnem jesenskem tekmovanju nadaljujejo z istim tempom tudi letošnjo pomlad, čeprav so jih nepričakovano porazili tekmeci iz Tolmina. V nedeljo, 23. aprila, so na domačem igrišču izgubili z rezultatom 0:1, čeprav so nenehno oblegali nasprotnikova vrata z nešteto neizkoriščenimi priložnostmi. Gostje so se zelo veselili praktično edinega, a izjemnega strela na bistriška vrata, iz katerega so dosegli zadetek. Do konca prvenstva so še trije krogi, tekmovanje pa bo zanimivo in negotovo vse do konca. Mladinci morajo vse tekme zmagati, če hočejo postati prvaki in napredovati v II. mladinsko ligo - zahod. Člani kljub velikim denarnim težavam kluba še naprej uspešno nastopajo v spomladanskem delu prvenstva in se borijo za sam vrh razpredelnice ter nastop v kvalifikacijah za uvrstitev v III. ligo. V nedeljo, 23. aprila, so odigrali XII. krog in prepričljivo premagali ekipo NK Gažon z rezultatom 6:1. Tako so skupaj z NK Idrija še vedno na vrhu lestvice. Za Bistričane bo izredno pomembna tekma med NK Korte in NK Idrija 30. aprila in naslednji krog, ko bodo igralci NK Transport odšli v goste k moštvu iz Kort. Odločitev o vrhu pa bo najverjetneje znana šele v zadnjem krogu po derbiju prvenstva med NK Transport in NK Idrija. Zdravko Debevc STREUANJE NA GLINASTE GOLOBE Uspešni bistriški strelci Ekipa trap sekcije Strelskega društva 4. junij Ilirska Bistrica je 25. marca začela s tekmovanjem v prvi slovenski ligi. Tekmo na črnih njivah je organiziral TILS Dolomiti. Bistričani so odlično izkoristili domač teren, saj so zasedli prvo mesto v ekipnem delu tekmovanja. 187 golobov je bilo dovolj, da so se uvrstili pred drugouvrščeno Olimpijo, ki je nastreljala 180 golobov. V tekmovanju posameznikov si je prvo mesto pristreljal Andraž Li- polt. Zadel je 69 golobov brez finalne serije, ki je tokrat niso uspeli izpeljati zaradi mraka. Med mladinci je v posamični konkurenci prepričljivo zmagala Tamara Matko. Zadela je 53 golobov. Dva bistriška strelca sta zastopala slovenske barve na aprilskih tekmah svetovnega pokala. Uroš Štemberger se je udeležil tekme na Cipru, Andraž Lipolt pa tekem v Tokiu in Seulu. Poročilo s teh tekmovanj bomo objavili v naslednji številki. Zdravko Debevc RAFTING Velik uspeh Mrzle uode na tekmi za evropski pokal Letošnjo sezono je ekipa Mrzle uode v državnem in evropskem prvenstvu začela z nekoliko slabšimi rezultati. Vzrok za to je bil nekonkurenčen čoln in neizkušenost pomlajene ekipe. Zato smo k sodelovanju povabili trenerja Marka Grzina iz Ljubljane, bivšega reprezentanta v kanuju na divjih vodah in člana zmagovalne ekipe na svetovnem prvenstvu lani v Franciji. Novi trener je z dosedanjim delom ekipe zelo zadovoljen, vendar pa je opozoril na nekonkurenčnost čolna. Tako se je upravni odbor kluba odločil, da s pomočjo sponzorjev kupi nov čoln. Prvi vidni rezultati dela in treninga z boljšim čolnom so se pokazali že na tekmi za državno prvenstvo v Tacnu, kjer je ekipa na zelo zahtevni progi dosegla 8. mesto v slalomu. Rezultat ekipe ni uspaval, temveč jo je vzpodbudil še k intenzivnejšemu delu. Ekipa se je v ponedeljek, 24. aprila, vrnila s tekme za evropski pokal v raftin-gu na Češkem (Karlovy Vary, reka Tepla), kjer je v zelo močni konkurenci 28. ekip iz petih evropskih držav dosegla odlično 11. mesto. Za zmagovalno ekipo Bober iz Ljubljane (svetovni prvak leta 1994 v Franciji in vodilna ekipa v državnem prvenstvu), je Mrzla uoda zaostala le za dobri dve minuti, kar je na taki maratonski progi (40 minut) relativno majhen zaostanek. Fantje se sedaj z velikimi upi pripravljajo na nove tekme v evropski raft-ing ligi. Naslednja bo že v soboto, 6. maja, v Tacnu pri Ljubljani. Vse, ki se zanimajo za rafting, vabimo na ogled te atraktivne tekme! Zahvaljujemo se sponzorjem in vsem ostalim, ki so nam omogočili nakup novega čolna in tekmovanje v evropskem in državnem prvenstvu (Liv Postojna, Fructal Ajdovščina, Ilirija Ilirska Bistrica, Pink Floyd bar Ilirska Bistrica in Pizzeria Maestro Ilirska Bistrica). Rafting klub Mrzla uoda Ob primernem deževju postane tudi reka Reka tehnično zahtevna voda. KONJENIŠKA PRIREDITEV Konjeniški maraton -endurance Hrušica '95 V soboto, 6. maja, Kmečki turizem "Mavrič" iz Hrušice prireja konjeniški maraton, ki je tekmovalna različica terenskega turističnega jahanja. Tekmovalna proga bo potekala po zahtevnem kraškem in flišnem terenu in bo dolga dvakrat po petnajst kilometrov. Krožna pot izpred kmetije se bo začela ob 10. uri in tam bo tudi cilj. Zmagovalec bo tisti, ki bo progo prejahal v najkrajšem času. Organizator pričakuje tekmovalce iz izbolj oddaljenih krajev že dan prej, saj bodo konji lahko prenočili v hlevu na kmetiji, zanje pa bo skrbela posebna veterinarska komisija. Najkasnejši rok za prijavo je 2 uri pred startom. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 067/85 483. BALINANJE Začetek balinarske sez! i. 1 | rKn-J p“ KOŠARKA Trije balinarski klubi, ki nasl okviru tekmovanj Balinarske zi venije, so s tekmami pričeli v dveh vikendih. Balinarski klub Lesonit iz Krf (prej Transport) je v super ligi gem krogu še neporažen. V 1 doma premagal moštvo Agri Šiške z izidom 12 : 10. Z istii je slavil tudi v Novi Gorici p1 BK Salumis-SGP. V prvi ligi nastopa BK Planiiibčins po drugem krogu eno zmago dfOB || ti BK Prestranek in poraz iz drnjoveni ga proti BK Jesenice na Jeseni) nacj. obeh tekem je bil 10 : 6 v koris'a Hrit valca. jžavm V drugi ligi je BK Topole odi|nenja krog v gosteh in izgubil z ekip°tje nai Tolmin z izidom 14 : 2. Sknač •ančn ez so o, da godk ijti le 1 Pdpi Na pobudo Športne unije Si<®rko ‘ kot glavnega organizatorja'^ pokroviteljstvom izdelovale^ ^e(rl ne obutve Nike, bomo pred'^B N< 27. maja na igrišču v Športne edsec ku Nade Žagar organizirali ^ 0sla^ tivni turnir trojk. Nike bo kot nage i vitelj zagotovil praktične fluora za najboljše tri ekipe. Prija'Tr°sti 2.400 tolarjev. Prijave inr^at prijavnine sprejemamo naj • sv zvezi Ilirska Bistrica, Bazorf'05^ tel/fax 067/81 177 do 20- Nj Vplačila prijavnine lahko n3°SreČ6 tudi na žiro račun št. 522l^8aial 80459. ne'nir e in c ____________________________ Turnir trd LOKOSTRELSTV orko bor. izved Državno j-ndar prvenstvo K i°ra| p osnovnošo .. Član >skuša Lokostrelski klub Ilirska Bh1 ^dbi v nedeljo, 7. maja 1995, org1 Prav j polfinale osnovnošolskegH.^^ilr stva v lokostelstvu za regii0^6 8o’ Tekmovanje bo potekalo °sto skem stadionu in se bo Zl1f?rorT1 10. uri. Tekmovalci bodO j elov v treh disciplinah na razda r^jšl« 25 in 20 metrov. Razdeljuj v tri kategorije: do 4. razr^ 6. razred ter 7. in 8. razr^ MALI NOGOJV' Občinska ligi v malem nogof Športna zveza Ilirska Bis| Nogometni klub Transpol zirata športno rekreativn°| vanje v občinski ligi malfi meta. Prvi krog tekmoval začel v soboto, 29. aprila ’| 16. uri oziroma uro preji prijavilo več kot šest ekip-i me naslednjih krogov bodi ^ dah in četrtkih na igrišči'^ Hrij nem parku Nade Žagar <1^nca | 18. ure dalje.