C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi - / settembre /926. Posamezna številkm 25 stottnk* \zha\a: vsako sredo ztutral Sttme za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » la inozemstvo celo leto lir 40. Ne naročlla brez do- poslane narotnine se ne more mo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kern perle. m tfZMßs st. 56 V uoria, v sredo 1. septembra 1926 tetojx. Nefrankirana ptsma se ne sprejemaio. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačalo v naprei. List tzdala konsorcii »OORIŠKE STRA2E< Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Riva Piazzuia štev. 18. Uprava in uredništvo • ulica Mameli štev. 5, — (pre) Scuole). — Teles, int. štev. 308. Eodimo ponosni! Po številu smo majhen narod. Tudi /?äse gospodarske razmcre so precej skromne in pičle. Zemlja, na katero nas je posadila bozja pre; vidnost, je sicer lepa in prepolna občudovanja vrednih krasot, iodu precej skopa v svojih miruvnih dobrinah. Milijonarjev je le malo med slovenskim ljudstvom in ko čujemo o neizmernih bogastvih po; sameznikov pri drugih narodih, se nam zdi kakor da prisluskujemo pravljicam. Vendar nekaj imamo, s čimer se lahko ponašamo pred mogočnejšimi narodi: nase ljudstvo je dusevno in telesno zdravo. V tern zdravju, v tej svežosti je vir njegove zitavosti, pridnosti, brihU nosti in neukhnljivosti. To zdrav; je nas je ohranilo skozi težka, rnno; gokrat krvava stoletja pri življe; nju. In to je, na kar moramo biti ponosni: majhni, nebogljeni, raz-- tepeni na vse vetrove in nepriznani od nikogar, smo se ohranili in smo v vsej svoji bridkosii še ustvarjali. Povejmo kar odkrito! Naša po; vestnica ima mogoče manj bleste; čih strani kot jih imajo zgodovine velikih narodov, nase zakladnice niso tako zvrhane kakor pri onih, hi so si znali zavojevati svet, toda kljub temu smo si ohranili svoje samobitno narodno življenje, ka; terega si hočemo očuvaii tudi za vso bodočnost. S svojo žilavostjo, pridnostjo, brihtnostjo in neuklon; Ijivostjo smo se prebili skozi tern* ne case in si zgradili svoj lastni na; rodni dom, katercga si ne bomo pustili nikdar zrušiti. Ne bomo se merili z drugimi na; rodi, katerim so morda sijale ugod; nejše zvezde kakor nam, ce so ustvariti in dali človeštvu vet kot mi. Z vscm ponosom pa movamo podčrtati, da se je naš narod s svo; jo last no silo, večkrat v boju s pro; tivniki, prikopal do take višine in kulturne zrelosti, da se lahko pot stavi na svetovni pozornici. O ne; pismenosti med nasim ljudstvom v zadnjih desetletjih skoro že ni bilo govora. In kaj to pomeni ve vsakdo, ki je le oddaleč pogledal v narodovo žitje in bitje. Naše prU prosto kmečko ljudstvo, ki se je moralo po večini boriti še s siro; maštvom, v svojem domu ni hotelo biti brez slovenske knjige, sloven; skega časopisa. Odtrgalo si je na; favnost od ust, da je prišlo do po; šfenega domačega čtiva. In stotisoči knjig, ki so romali leto za letom po naši lcpi domačiji od hiše do hiše, so v polni meri izvršili svoje delo: dali so širokim plustern ljud; ntvn primerno izobrazbo in vcepili so mu hvepenenje po nadaljnem prosvetnem delu. Če prištejemo še ogromno kulturno delo, ki so ga vr; šili in LjcJ še nesebično vrše naši po; deželski prosvetni delavci po naših organizacijah, potem lahko razu; memo, kako da je narodna zavest, misel nezrušljive enotnosti, preža; rein vse kroge in sloje. Imamo svoje svojstveno narodno življenje, imamo svojo pristno, sarnoniklo kulturo, imamo zdravo zavest, da smo življenja sposobni 'ft vredni, zato bodimo ponosni! Ponos pa ne sme človeku nikdar zaslepiti ter ^čj zasužnjiti naduiosti, ošabnosti in napuhu: sovraštvo in 'lusilje sta njuni posledici. Kam pet O'e njuna pot? Svetovna vojna ima le postavila grozeri, krvav spome* nik . . . Kaj se gocli po svelu? V Ženevi v palači Društva na« rodov se že pripravljajo na scdmo zborovanje. Po mestu že vise zasta? ve raznih držav, avtomobili ino? zemskih držav prevažajo elegantno oblečene gospode diplomate, vmes so tudi gospodične ... Mesto kon? serene dobiva svoje obieajno lice. Pekli, kuhali, cvrli in drli bodo po? litiko, da bo zopet joj. Letošnjc jesensko zborovanje bo šc osobito zanimivo, ker so se vsi člani Društva tako lepo na skrivaj pripravili, da prodrg s svojimi za? htevami. Politične kupčije. To poletje diplomatic pa res niso spali. Cel kup po^ajanj in pogodb so podpisavali ministri, da bi se v Ženevi pokazali bolj mogočnc. Ne« kaj časa so časopisi pisali o nekih pogodbah, ki da se tičejo Abesini? jc, države na vzhodnem asriškem višav.iu. Ras Tafari. prcstolonasled* nik abesinski, je obhodil vse večje evropskc diplornate in jim dokazo« val, da vendar ni Abesinija meter platna, ki ga lahko angleški zunanji minister razreže, kadar sc mu zlju* hi. O tern vprašanju bodo tudi v Ženevi govorili. Sredi počitnic so se zbrali ministri maleßa sporazuma na Bledu. Takrat so se sukali okoli njih tudi odposlanci velikih mini* strov in snubili male ministre. Tako je nastala italijansko * ro= munska pogodba. Francozje so zmc raj z Jugoslavijo, čeprav se jc Nin* čič do Francozov nekam ohladil. Pač pa se je naslonil na Grke prav takrat, ko sta se dajala generala Kondylis in Pangalos. Jugoslovan? sko * arška po^odba, posebno neka tajna točka, dela sive skrbi velikim državnikom. Sicer so .Tugoslovani in Grki slovesno zatrdili, da jc po? Codba taka kot se here in ni nič nrikritciia. A zapadne države ne da- jo dosti na taka zatrdila, marvee kar ra je pošljejo svojc diplomatske vo- hunc, da zvohajo. kaj so se zmenili med sabo »ta majhni«. Stalno se dozdeva velikim držnvam, da je prav, ee na Balkanu brcz prestan* ka treska, ker sicer sc bi lahko tarn doli združili Grki, Albanci, Bolaa* ri in šc Jugoslovani v mogočno dr< žavo, ki bi bila kos zapacmim splet- kam. Kdor \c močen pa nc vidi rad poleg sebe močnega soseda. Zato, čc lc more jo. zabijejo klin med balkanske dr/avc in jirn da jo vohat kako pasjo kost, da zabijo na svoje zivljeniske interese. Mali sporazum šc nekaj drži skupaj. a se prav dobro tnidijo na zapaHu. da sklcpajo posebne pogodbc s posa? meznimi člani malcga sporazum a. Na tak način skušajo ecloto razbiti. Danes ima sicer dr. Bcncš, nckak predstavnik Maicga sporazuma, ve- lik uglod in bo predscdoval svctti Društva narodov. NajvažncJSa pogodba pa je span? sko * italijanski doqovor tjlcde Tan- qcrja. To jc vse v 7ATczi z borbo za društvene sedeže. Zi'.dnjic so se državniki razšli sprti zastran stalnih sedežcv v Dru* stvu narodov. Nemčiia, Rusija in Amerika so še vedno brez zastop? stva v tej zvezi držav. Ko jc vzkli? lo vprašanje o vstopu Nemčijc v Drustvo narodov najbolj na pobu? do Anuiijc, so sc vzdignile Brazi* Hja, Spanija in Poliska ter so tudi zahtevale, naj jim da jo zastopstvo v Društvu narodov. Nemčija in Švcdska sta se pa temu z vso silo vprli. In pri tern je ostalo. Državni* ki so se razšli obetajoč si, da bodo do jeseni žc kako razmotali to zvito rcč. Po dolgem oklevanju jc Brazilija izjavila, da sc žrtvuje za Društvo in človeštvo ter odneha za enkrat od svoje upravičene zahteve. Po* ljake in Špance pa skuša pomiriti z novim prcdlogom angleški dr? žavnik lord Robert Cecil, ki jc sve? toval, naj dobc majhne države »na? pol stalna mesta« v odboru za Dru? štvo narodov. Pa tudi s tern pred? lo.uom vecina ni zadovoljna. Po? sebno ne Francozi in Angleži. Tc= daj je padla Spancem v glavo sreč? na misel. Tanger. Tako sc kliče močna trdnjava na afriški strani Ljibraltarskega mor? skega prcliva. Po srcčno dokončani vojni v Rifu so Španci brž obrnili svojo pozornost na Tanger. Pove? dati moramo, da je Tanger naj? važncjša straža ob vhodu v Sredo? zemno morje. Še bolj važno ja pa to, da kanoni iz Tanger ja nesejo do — angleškega Gibraltarja na span? sk^ strani. >»panci so tore) rckli: »Ali nam dajtc stalno mesto v Društvu naro? dov ali pa mandat nad Tangerom in zalcdjem. Drugače se ne meni? mo!« Ko so to zvedele vlade v Pa? rizu, Londonu in Rimu, so začeli brncti brzojavi, skliccvala so sc po? svetovanja, vse je govorilo o span? ski pasti. V Parizu smatrajo span? ske zahteve za skok v hrbet fran? coskim zaveznikom, ki so s stoti? nami svojih bataljonov odkupili scvernoafri.ško obrežje. .^e bolj mr? ko pa gleda Anglež. Tistega o Tan? gerskih kanonih sc boji. Doslej je on odpira! in pripiral vrata v Sre? dozemno morjc in v Sucški prekop ter odtod dalje v Orient. Zdaj se pa hoče kar nenadoma še nekdo rostaviti s puško na strazo. Rim je pa napravil še zadnjo potezo. Moč^ na Mussolinijeva roka je delala dolgo časa na špansko ? italijan? skem prijateljstvu. Pogodba med Rimom in Madridom je Angležu povcdala, da kljub močnemu sredo* zemnemu brodovju ni še neomejen gospodar onkraj Gibraltarja. Obe latinski državi, ki upata pritegniti v svojo zvezo tudi Grcijo, si hočeta zasigurati nckaj besedc na poti od Gibraltarja do Suesa in Bospora. Šahirajo torei državniki še pred? no pridejo v Ženevo. Kdo bo šah mat napovedal je težko ugcniti. Ti? sti, ki so baje poučcni pravijo, da bo Nemčija sprcjeta v Drustvo na* rodov brez pridržkov, Španija pa da bo dobila Tanger. Še ena beseda o Društvu. Za nas pač ni tako važno, kako se bodo zastran teh vprašanj v 2e* ncvi zmenili. Bolj važno je, kakšen duh veje v prostorih Društva na? rodov. Zadnje case so posebno v Italiji vodilna katoliška glasila pisala o Društvu narodov. Naglašala so, da se v Društvu šc ne poznajo kr? ščanska načcla, ki naj bi vodila ev? ropsko visoko politiko. Mogotci so hoteli iz Društva narodov narediti pripravno orodjc, ki naj bi služilo njihovim koristim. Najvišja nravna oblast na svetu sv. stolica šc dancs nima besedc v Društvu, ki si pri? svaja nalogo, da odločuje o ko? ristih tolikih držav. Če bi hoteli re? či svojo bescdo, bi rckli, da morajo tudi majhne drzave dobiti v Dru? štvu svoje enakopravne zastopnikc, sicer nas bo povojna politika nau? čila, da bomo merili moe lc po štc? vilkah, bajonetih in spretnih diplo? matih, nc bomo pa vprašali ali je to pravilno, pošteno in krščansko. Dandanes gleda diplomacija na majhne narode kot na »quantite negligeablc« (količina, ki jo sploh ni treba jemati v poštev) in je mnenja, da se o njih sploh ne spla? ča razpravljati. Odtod ncštete kri? vice, ki jih močni prizadevajo dan za dnem šibkim. Tu bi moralo Dru* štvo narodov zastaviti svojc silc in tako mnenjc spremeniti v glavah modrih državnikov, sicer bo pol sveta še zrneraj videlo v Društvu narodov delniško družbo močnih držav, ki izrabljajo kolikor moč svoje sosede. Upajmo, da od današ? njega Društva narodov pa do brat ske zvezc vsch evropskih ljudstcv ni več tako dalcč. DNEVNE WESTI. Našim naročnikom in čitateljem. Ko smo bili prisiljeni iz gospo* darskih ozirov izdajati list samo en? krat na teden, smo rekli, da bo en* kratno izdajanje lista samo začasno in da pricnemo list po starem izs dajati s septembrom. Ker pa tra« jajo inienovani razlogi še vedno, zajto prosimo cenjene naročnike in čitatelje, da vzamejo na znanje, da ostanemo pri enkratnem izdajanju še za nekaj številk. Uverjeni smo, da bodo naši naročniki naš položaj razumeli in ostali zvesti svojemu glasilu vedno in v vsakih razmerah. nii si k storil svojo dolžnost? Kndar grozi tvojemu bližnjemu nevarnost ali če ga je zadela ne; sreča, je tvoja neoporečna, sveta dolžnost, da mu priskočiš na po; moč. Ako je pa tvoj bližnji obe; nem tudi tvoj prijatelj ali dobrof; nik ali svetovalec, mora biti tvoja dolžnost do možnosti požrtvovab na. Deliti moras z njim svojo stre* ho, postreči mu moraš magari z zadnjim koščekom svojega kruha, storiti moraš vse, da ga otmeš in post avis na noge. Kdor tega ne stori je nehvaležen In grd sebi& nez, ki ne pozna svoje dolžnosti. »Goriška Straža« je iskrena prh jateljicii slovenskega ljudstva. Vse njeno delo to jusno podpričuje in ljubezen, s katero se jo oklepajo desettisoči našega naroda, to od; ločno potrjuje. »Goriška Strata« je nnša velika dobrotnica. Spodbuja in tolaži nas, kadar nas tarejo tezke in moreče skrbi. Vziga in kliče nas, kadar je treba na plan za narodove pravice. izobrazuje in poplemenituje nas s svojimi vzvišenimi in odločnimi načeli. Plamenico značajnosti in borbenosti nosi pred nami, ko sto; pamo, boreč se s stoterimi neprilU kami, svojemu dlju nasproti. »Goriška Straža« je naša najzve; stejša svetovitlka. V vseh mogočih Stran 2. »OORISKA STRA2A« vprašanjih vsakodnevnega življenja nam stoji ob strani in nam kaže pravo pot. Nešteto zlatih, navav? nosf rešilnih naukov nam je dala v gospodarskih, vojnoodskodninskih, davčnih in raznih drugih zudevah. In ta »Goriška Straža«, naša prU jateljica, dobrotnica in svetovalka, je v neprilikah. Obtnila se je do ponosnih in zvestih tisočev, ki ji slede in jih je zaprosila za pomoč Njen klic ni ostal neslišan. Zašin melo je preko nase domajije, za* trepetalo je po naši domovih, ki so videli svo.jo ljubljenko ogroženo in od vseh strani dežele so se za; čeli stekati prispevki. Kljub te/.ki gospodarski krizi, ki leži nad do- mačijo, so se v kratkem času zbrali tisočaki. Res, zanosen, vspodbuden zgled požrtvovulnosti! Toda mnogi, mno
  • li je to le njegova prva politična šolska naloga. Možak, ki je izza mlada vžival v malern semenišču dobrote iz duhovniskih rok, ki se je rad še do sedaj ustavljal po farovžih, ka? ten so mu zlasti po Tolminskem dobro slu/Jli in ki še danes biva v duhovski hiši, je tako oblatil, de: nunciral in nastuval duhove na slovensko duhovščino, da se mora vsakemu nepoučenemu človeku zdeti naša duhovščina najhujsi ru? silec prestola, altarja, domovine, Italije in menda občega mini sploh. Giovanni Lorenzoni, ki so ga sma? trali pošteni Italijani in Slovenci za drugačnega človeUa, podtika slovenskim duhovnikom nič manj kot veleizdajniske namene. Ta pro* fesor, ki je menda postavljen za šolskega strokovnjaka (!) za slo? venščino (!), meče na slovensko du? I}ovšCino kot najhujši očiiek, da je I. 1919. vložila na sveto stolico prošnjo za glagolico, »ki je star slo? venski cerkvenl jezik.« Tak literar? ni strokovnjak je ta človek, ki hodi iskat stikov med slovenske knjizev? nike celo v Ljubljano! Nekatere duhovnike, kar imenoma našteva, češ: »Oblastvo ie sem poljubil, primi jih!« Napada med drugimi tudi vseučiliškega profesorja drja. Ujčiča iz Ljubljane, ki prihaja vet? krat v svojo domovino na oddih, in mu podtika vohunsko in propagan? distično delo. Tu že lahko povemo mo/.u, ki odgovarja na ime Gio? vanni Lorenzoni, da tu ni zaman mignil z brado. Po vrsti sledijo na? padi na Mohorjevo druzbo, Stra? zo, Katoliško tiskovno drušlvo, na Alojzijevišče, na Zbor svečenikov sv. Pavla, na msgr. Trinka, na kne? zonadskofa, na malo semenišče, kjer Lorenzonijeva družina še da* nes vziva gosfoljubje, na slovenske pridigarje itd., itd. V vseh napadih pa tako mrgoli bedasloč, neresnice in nepoznava? nja naših razmer, da se ravnatelju lista »Resto del Carlino« ne mo? remo načuditi, da sprejme tako ne? informirano osebo za dopisnika. Poudarjamo pa tudi dejstvo, da Giovanni Lorenzoni poliva z gnoj^ nico le katoliške ustanove. Ali Gio- vanni Lorenzoni, gojenec katoliš- kih zavodov, poznejši mazzinija? nee in republikanec, morda sedanji f ašist, škili med framasone? In še: ali je čisto preprlčanje nagnalo Giovanni ja Lorenzonija, ki se je pustil kandidirati na slovenski listi v mestni goriški zastop, ki je pre? daval na tečajih slovanske »Učitelj? ske zveze«, ki je prevajal našega Cankarja in njegovemu »Hlapcu Jerneju« posvetil največ svoje bri? ge, vprašamo V&s, Giovanni Loren* zoni, ali Vas je čista vest vodila pri Vašem blatenju stotisočev italijan? skih državljanov slovenske narod? nosti? Vas ni naš Cankar prav nič naučil s »Hlapcem Jernejem«? Kaj je zakrivil Vam in Vašim otrokom slovenski rod, da ga v tako slabi luči kažete, da se celo vsi posteni Italijani zgražajo nad takim počet? jem? Giovanni Lorenzoni, pomagamo mi Vaši vesti: bali ste se svojega premeščenja iz Gorice, ker ste bill na glasu kot slavofil, nefašist in mazzinijanec. Pa ste zgrabili za got lido gnojnice in jo polili po nas; pa ste jo zlili nase in si v gnojnidi perete roke, misled, da bodo čiste... Verjemite, da tudi blatenje Sloven? cev v Italiji Vam ne more prinesti ne slave ne denarja! Smili se nam prejšnji gospod Giovanni Loren? zoni! Hlapci Jerneji so govorili... / GOSPODARSTVO. Delo „Zodružne zueze" u Gorici. Danes hočemo zaključiti poroči? lo o zanimivem obenem zboru »Za? dru/Jie zveze«, posneio po »Gospo? darskem lislu«. Priobčujemo reso? lucije, ki so bile sprejete, da bodo naši Citatelji videli nekaj glavnih smernic, po kalerih se bo vrsilo delo te naše najpomembnejše gospo? darske organizacije v bodoče. Za mlekarstvo. Na vrsto pride najprcj resolucija inženerja Rustja, ki se glasi: »Občni zbor Zadružne zveze v Gorici jemlje z veseljem na zna* nje, da se je započela Zvcza pečati tudi z mlekarsko organizacijo. Ob? čni zbor nalaga Zvezinemu naeel* stvu, da vztraja pri započetcm delu in da se nc straši trcnotnih žrtev, ki so potrebne pri vs^kem začetku, posebno pa pri začctku tako važne organizacije, kot je mle* karska, ki je poklicana, da daje glavni dohodek našcmu kmetskeisri ljudstvu. Občni zbor jemlje ustanovitev poslovalnice v Trstu, ki naj se tako uredi, da bo sposob* na odgovarjati nalogam, ki jih stavi na njo mlckarska organizacija.« Odseki za posamezne panoge. Resolucijo poda preč. gosp. žup* nik Abram, ki se glasi: »Načelstvu se nalaga, naj razmišs lja vprašanje ustanovitve odsekov pri Zvezi včlanjenih zadrug po po* samcznih panogah t. j. odsek za mlekarne, odsek za konsumne za? drugc itd. in po svoji previdnosti temu primerno sklcpa.« Za konsumno zadružništvo. Resolucijo poda gosp. Hreščak, ravnatelj Občnega konsumnega društva v Idriji, ki se glasi: »Načelstvo naj posveti konsum* nemu zadružništvu posebno skrb, naj ustanovlja nove konsumne za* druge, naj se bolj zanima za že ob* stoječe konsumne zadruge in naj poskrbi za vzgojo in za naraščaj voditeljev in službenega osobja konsumnih zadrug.« Strokovna mod za konsumno zadružnistvo. Resolucijo poda g. dr. Josip Bi* težnik, ki se strinja z resolucijami preč. g. župnika Abrama in ravna* telja Hreščaka in predlafia, naj občni zbor naloži načelstvu, da na* stavi strokovno moč za konsumno zadružništvo. Sodelovanje mladine. Resolucijo poda g. Jenko Ivan iz Trnovega na Notranjskem, ki stre* mi za tern, naj se tudi mladina pri* tcgne k sodelovanju na zadružnem polju. Skrb za vinorejee. Resolucijo poda g. Premrou Ra* facl iz Vipave, ki se glasi: »Zadruž* na zvcza« naj dcla na to, da se bo zakon o prodaji ponarejenih vin tudi v praksi izvajal in želi naj bi bilo več stika med gorami in vino* rodnimi kraji. Gore naj bi dobav* ljale vinorodnim krajem maslo, sir in druge pridelke, vinorodni kraji pa naj bi dobavljali goram vino, sadje in druge svoje pridelke. Nakup koruze. Resolucijo predlaga gosp. Baloh, predsednik Gosp. zadruge v Idriji pri Bači, in sicer: Zadružna zveza naj ob ugodnem času pošlje izvež* bano osebo v Banat, in nakupi po* trebno množino koruze iz prvega vira, da jo potem odda svojim kon* sumnim zadrugam. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Kaj je novega na cleželi? Števerjan. Kakor iz drugih krajev Julijske Krajine tako je tudi od nas šlo že precej mož in fantov v tujino s tre* buhom za kruhom, ker jim doma* čija ne nudi dovolj dela in zasluž* ka. Med temi je bil tudi Jakin Fran* ce, fant v najlepši dobi, vedno ve* sel, korajžen in poln humorja. Šel je lansko leto novembra v Francijo na znanje , s trdnim namenom, da si kaj pri* služi ter s tern olajša bedno življe* nja staremu očetu in svojeem v do* movini. Kakor vsi drugi je tudi on bil v začetku v severni Franciji v rudniku, v spomladi pa se je pre* selil v Južno Francijo v Savojo, kraj Anncry na Rivieri. Delal je pridno in z veseljem, da si kaj pri* hrani, vsi tovariši so ga radi imeli radi njegove dobrosrčne družab* nosti. Toda kakor nihče zemlja* nov ne ve kako dolgo mu je dolo* čeno življenje, tako tudi on niti slutil ni, da ga v tujini čaka bela žena smrt, ki ne prizanaša ne sta* i rim ne mladim, ne revnim ne bo* gatim. Na dan sv. Roka 16. t. m. je še eeli dan pridno delal, zvečer mu je postalo naenkrat slabo in za* čel je bruhati kri. Drugi dan 17. 8. so ga dali v bolnišnico; še isti dan je pisal sestri, da pride domov za botra nečaku, v petek 20. 8. je po* slal sestri brzojav, da mu je močno slabo, kmalu potem je pa zatisnil oči za vedno. V nedeljo 22. 8. po* poldne je bil njegov pogreb, ki je bil prav veličasten; vdeležilo se ga je vse polno njegovih tovarišev od blizu in daleč. Zapustil je sestri z družinami in starega bednega očc* ta, ki je stavil v njega vse upanje. Kruto prizadeti družini, posebno pa očetu, naše iskreno sožalje. Dragi France, ko si šcl, si rekel v slovo: »Gremo in se tudi še vrne* mo,« in nisi slutil, da bode tujina tvoja zadnja domovina. Počivaj v mini, naj ti bode lahka tuja zemlja! Jožefinska doba v Idriji. (Dalje.) Dne 26. febr. 1786. prosi rudniš* ka direkcija goriški konzistorij naj za Idrijo olajša postno postavo, po* sebno s tern, da se dovoli v delav* nik meso jesti. Vtemeljuje prošnjo, da je v rudniku sploh težko delo, Idrija je bolj nezdrav kraj, masla in jajc je tcžko dobiti, ker ni na okrog dovolj kmetij, rudar bolj slabo pla* can in postna jed je dražja kot mesna. Dovoljenje je sicer došlo, a ker je župnik raz lece ni oznanil ker je preglasno kritikoval postopanje direkcije, da se v verske zadeve vtika, je napetost rasla. Dne 16. 6. 1786 je šel župnik Butkovič y Gra^ dec ne da bi se zglasil v gradu in prosil dovoljenja. Ko se je vrniL 1. 7. 1786, pošljcjo takoj ordonanca k njemu naj pride precej na odgo* vor k ravnatcl-jstvu. Pri zbnmi komisiji vseh uradni* kov se zagovarja, da tudi drugi žup* niki ne iščcjo v takih slueajih ka* kega dovoljenja. Zadostuje, da župnik preskrbi, da v njegovi od* sotnosti ljudje ne trpe v vcrskem oziru. Rila sta doma oba kaplana, tudi beneficijat in šolski vodja, ki je tudi duhoven, toraj duhovnikov dovolj. »Vi ste rudniški župnik, stipen* darius cameralis, ste navezani na našc postave kakor vsak drugi uradnik« mu zebrusi načelnik. Prosi naj se mu dovoli iti na Do* lenjsko v Krko ali Zatično. Se mu dovoli. On se poda izven Kranjske naj* brž v Gradcc. Pošlje sc za njim ti* ralnica, da kjcr koli se ga dobi naj se ga takoj pošljc »ad stationem«! Za 23 dni se je vrnil. Takoj po prihodu je bil pozvan v grad ad au* diendum verbum. Odgovori, da nima časa, so ženi* ni za izpraševanje. Na drugo pova* bilo pravi, da je službeno zadržan, ko ga v trctje kličejo jim pove, da lahko pismeno naznanijo kaj od njega žele. Grozna zamcra! Oberamt pred* laga naj se mu plaea takoj ustavi. Župnik smatra samo goriški konzis* torij za svojo oblast. Za kresijo — politieno oblast — se ne zmeni, rud* niške direkcije nc uboga. To dajc slab zgled, pokoršlčina trpi. j^tiri mesece potem ga reši konzi* storij idrijskih sitnosti, ko mu 30. nov. 1786 podeli novo župnijo sv. Lavrencija na Dravskem polju. Ko pa takoj ne more odriniti ga opetovano sili rud. direkcija naj se odstrani, na zadnje mu kar dan do* ločijo: v pondcljek 22. januarja 1787, k veejemu v torek sme še tu ostati. Cc ne dobi voznika naj se obrne do paznika Settingerja na »grabljah« ki mu proti odškodnini preskrbi voz do Vrhnike. Pride pa še hujše. Goriški konzistorij imenuje za administratorja in spiritualibus svetnega duhovna Franeiška Hlad* nika, a rudniška direkcija pa Urba* na Ozinka, beneficijata in kot upra* vitclja in temporalibus. Dne 4. jan. 1787 kličejo Hladnika v grad je li on res imenovan admi* nistratorjem? Ko on to potrdi, pi* šejo takoj dne 5. januarja 1787 kon* zistoriju: »Na mesto imenovati od nas do* ločencga upravitclja in temporali* bus Urbr^ia Ozinka, se je po mestu raznesla novica, da je neki Hladnik postal administrator v Idriji. Kli* calo se ga je včeraj v grad in zve* delo z začudenjem, da kar se nam je nemogoče zdelo, se je res zgo* dilo. Ne da bi se prej pri nas infor* miralo, se je kar samovoljno ukre* nilo in mesto miru bo prepir in ne* zadovoljnost med farani še ostala po odhodu zmcšanega in hudobnc* ga župnika. Zopet bodo nove tožbe in prepiri. Reklo se bode, saj ni bil samo župnik kriv, temvee tudi me* ščani. V tern nas potrjuje dejstvo, da je pred par dnevi sem poslan neki Alveani, kot mestni kapelan. On je razuzdan človek, ki je bil žc od konzistorija kaznovan radi nespodobnega obnašanja. Vidimo hvaležen namcn, a poznamo tudi hudoben vir, ki je privedel kon* zistorij dc tako čudnih korakov. Zatrjujemo pa, da nam ne bo zmanjkalo ne potov ne priložnosti, da bomo do najvišjega prestola do* vedli vest, kako slabo se skrbi za mir in složnost v župniji. Za sedaj le slovesno protestiramo proti za* kotnemu i menovanju Hladniko* vem, ker a) on je sokrivee prejšnjega žup* nika, ki je bil v prepiru z dirckcijo in živel v razporu z občino, tukaj* šnje sodišee ga imenuje nemirnega in hudobnega. Hladnik in Butkovic sta edno maslo; b) Hladnik je lenuh, niti edne urc ni prebil v pastirstvu, je puhla glava, in se ne more primerjati z delavnimi in dostojnimi duhovniki. Siran 4. >GORIŠKA STRAZ\< Podsabotin. V nedeljo je priredilo naše dru- štvo svojo prvo prireditev. Vkljub raznim oviram smo vztrajali in pri* reditcv je izpadla dobro. Trcba je bilo obrniti zastor, poslati »Vojakc po potu«, pa smo nastopili z sveto- piscmsko igro »Izgubljeni sin«. Igra je verskega značaja in zelo poučna tudi za čvekača v »Edinosti«, ki nujbrze ni »mipihnjen po milosti božji«. Igrali so jo igralci dobro. lsto vclja o burki »V ječi«. Pevski zbori so se zadovoljivo obnesli, vkljub temu da se je »usiral« nekdo v »Edinosti«. Krasni, kulturni izrazi, kažcjo zelo kulturnega dopisnika, vrcdnega libcralnih nazorov, h ka* tcrim se pristevajo voditelji dm* štva iz Njivic. Prireditev je bila lepa, disciplinirana in ravno dovolj dolga tako, da nismo niecsar po? grešali, hajmanj pa prismojenih pripomb dopisnika v »Edinosti« in iijcgovih svobodomiselnih društev. Poznumo pač mi bolje discipline), kot pa od liberalnih idej »napih* njen« mlac-i dopisnik »Edinosti«. # * * Prosvetrm društvo »Na dan« se iskreno zahvaljuje v prvi vrsti re« žiserju. Zahvala tudi bratskim dru* štvom, g. AlojziJLi Valentineieu za prostor in vsem domaeinom, ki ste na katcrikoli način pripomogli, da je prireditev lepo uspela. Ravno tako tudi obeinstvu, ki nas bo ka* kor upamo tudi v prihodnje ob-- iskalo. Voice. Dolgo časa smo trpeli in moleali, koncčno se moramo vendar prito* xiti racli razmer, ki vladajo na na* sem županstvu. Nekatere družine v vojni padlih eakajo že leta in mc< sece na pokojnino, po jo ne mo* rejo dobiti, ker županstvo zavlaču* je njih rcšitev. — Tudi gledc po* biranja vojnega matcrijala ni žu* Pimstvo izvršilo svoje dolžnosti in veliko obeinarjev trpi radi tega ob- čutno škodo. Opozarjamo župan* stvo, da postopa manj svojcvoljno, in da vestneje vrsi svojo dolžnost. Sv. Višarje. Naša najbolj priljubljena božja pot so Sv. Višarje. Zadnje ease prihaja vedno večje število romar- jev v prijazno gorsko cerkev. Krasna lega, lepa vrcmena in sveta tihota zelo blagodejno vplivajo na vse. Vkljub temu, da je ta božja pot odaljena in so prevozni stroški prccej izdatni. je vendar privlačna in prikupljiva. Vsak, kdor jc poro* mal na Višarje, je bil lahko zado* voljen. V nedeljo se je mudilo na Sv. Vi* šarjah okrog 500 romarjev katoli* ških društcv iz kbbariškega in idrijskega okrožja. Po skupnem sv. obhajilu so imeli slovesno mašo, pri kateri je pridigal č. g. prof. Ter* eelj in prepeval pevski zbor iz Sp. Idrije. Romarji so se zelo zadovolj* ni vrnili. Dokler jc lepo vreme, naj tudi drugi romarji pohitc na Sv. Vi* šarje. Ne bo jim žal! Fojana. V 55. številki »Goriške Straže« je bil dopis iz Fojane, ki nekam vse prečrno gleda. Vinogradi niso tako vničeni, da bi več let trpeli. Dopis* nik mogoče zamenja Fojano za Hruševlje ali Šlovrenc, tam se vidi nekaj podobnega. Pri nas je sicer pridelek deloma vničen, a za pri* hodnje lcto upamo, da bo boljše. Pa tudi letos bo kaj več ko za dorn. Kal nad Kanalom. Od vseh strani dežele čitamo do* pise o slabi letini; tako je tudi pri nas. Ali zraven tcga nas še druge nadloge tarejo. Letos se je začel iz* vajati zakon o javnih spuščevalni* cah bikov, kateri nam obeta zbolj* šanje naše govedoreje, ker vsi na* predka željni govedorejci želimo. Škoda le, da se zakon natančno lie izvršujc po vseh členih tako kakor po onem, ki določujn, da naj znaša skočnina 25 L. Zakon določuje, da ne sme biti na cnega bika več kakor 150 krav. Kako je pri nas? V naši občini bi moglo biti 8 bikov, potr* jenih je samo 5, med temi je eden še bolan, torej jih primanjkuje po* lovica, posledica tega je, da krave niso breje, ter jih morajo kmetje po veekrat goniti kljub temu, da plačajo tako visoko skočnino. Zato prosimo poklicane osebe da nam preskrbijo zadostno število bikov. Kanalska davena iztirjevalnica tirja zastale davke po veekrat kljub temu, da so kmetje iste že plačali. Znan nam je slučaj, ko je neka stranka plačala zastali davek že 3 krat in šc četrtič jo terjajo, zato priporočamo omenjeni iztirjevnl* nici več natančnosti. Kmetom pa, naj dobro shranijo pobotnice, d,a jim ne bo treba placevati davka veekrat. Dne 16. 8. je odposlanec iztirjevalnice pobiral davke v Kalu; tem potorn se je pobirala tudi ob* činska taksa na živino, pri kateri pa je najmanj eno tretjino pogreš* kov. Nckateri so plaeali po 30 in še več lir kakor jim pritiee. Kje je vzrok temu? Ali na občinskem ura* du ali pri iztirjevalnici? Na dan pobiranja davkov se je zgodilo tole: Neki kmet se je na dan pobira* nja davkov nahajal v Kanalu tcr je z isto potjo hotel plačati davek kar pri iztirjevalnici. Tam pa so ga za* vrnili češ, da isti dan pobirajo dav* ke v Kalu, da naj tam plača. Kmet prišedši domov je moral še v pol ure oddaljeni Kai; tam mu pa zo* pet niso hoteli prevzeti denarja češ, da je določena ura pretekla. Tako so zavrnili v Kalu še nekaj drugih kmetov. Ali ni to postopanje ne* umestno? Saj vzdržujemo mi dav* koplačevalci državni ustroj in še iz* tirjevalnice in njene uradnike zra* ven. To naj si zapomnijo dotični gospodje in naj drugikrat bolj ob* zirno ravnajo. Saksid. Prosvetno društvo v Saksidu pri Dornbergu bo imelo v nedeijo 5. septembra svojo prireditev na pro* stem. Poleg petja in tamburanja je na sporcdu tudi ljudska zaloi^ra »Pozno polet je«. Vse sosede in uri* iatelje lepe zabave vabimo, da nas v nedeljo obiščejo. Novaki. Tu je umrla Marija Tušek sopro* ga posestnika J. Tuška. Žalostni mož sc zahvaljuje vsem, ki so ka* korkoli izkazali sočutje v bolezni in pri pogrebu rajnice. N. p. v m.! Breginj. Bivšemu podpredscdniku društva »Čolnič« Jožctu Šimac, ki se je pred kratkim poročil z g. Marijo Lenkič iskreno častitamo in jima želimo obilo blagoslova na novo pričeti poti. * * ¦ Pri nas se mudi že dalj časa (od 5. t. m.) 6. polk poljskega topni* čarstva. Omenjeni polk se je Ian* sko lcto mudil na voj. vajah po Če? povanski dolini. Posestniki upajo, da bo vojaško oblastvo vse more* bitne škode povrnilo. — Ali še ne* kaj drugega je. So nekateri možje, ali bolje rečeno mešetarji, ki bi morali svoi vpliv, veljavo in zna* nje postaviti, če že ne ravno v sužbo, vsaj v korist in dobrobit Ijudstva. Je pa ravno nasprotno. Ni jim mari današnja gospodarska kriza in vsesplošno ječanje itd. Njihovo znanje jim služi, da le sebi polnijo mošnjičke, četudi na ra* eun kmctskega v trudu in znoju spravljenega sena. Od* kmetov ku* pujejo seno po 22—25 lir kvintal, vojaštvo ga pa plačuje po 45 lir. Lep dobiček imajo! Cerkno. Na pobudo Kmetijskega urada v Idriji se je vršil dne 22. m. m. ogled pašnikov in planin na Poreznu. Po vrnitvi v Cerkno se je vršil sesta* nek kmetovalcev, na katcrem je poudarjal doktor Verbig od Kmet. urada v Idriji važnost zboljšanja pašnikov in korist, ki jo imajo ži* vinorejei od njih. Geom. Somma, zastopnik urada za planinsko go* spodarstvo, je zagotovil, da bo po* rabil ves svoj upliv, da se bodo planine zboljšale. Domači živino> zdravnik dr. Stemberger je nagla* šal, kako velikega pomena so za živino dobre staje in jih je pripo* roeal posebni pažnji. Črni vrh nad Idrijo. Pri nas je letošnje leto jako /i* vahno stavbno gibanjc, kakor ga ni bilo že od požara 1. 1908. Poleg no* vega župnišea, ki obeta biti lepa stavba, gradi novo hišo tudi «ostil* ničarka g. M. Lampe. Obnavlja in popravlja se v občini mnoqo his, med njimi tudi hiša Kmetijskega društva, ki je bila popravila zelo potrebna. — Radi ncugodnega le* tošnjega vremena nimamo letos to* liko lctoviščarjev, kakor smo jih imeli zadnja leta. Letoviščarjem posebno ugaja naša z gozdom ob* ražčena okolica, kamor radi delajo sprehode. — Medved se je od nekje priklatil in straši sedaj po naši oko* iici. Vr nedeljo dnc 22. avgusta se je bilo spravilo nanj okrog 30 ju* naških in pogumnih lovcev, ki so pili na njegovo kosmato kožo, ki jo pa medved še sedaj nosi zdravo okrog. Škrbina. V nedeljo zjutraj okoli 7. ure se je zgodila med Komnom in Gor* ianskim grozna nesreča. Domačin, Alojizj Bunc, trgovski pomočnik, star sele 23 let, vračajoč se domov na obisk družine (staršev) je prišel pod komensko korijero, katera vozi zjutraj vTrst. Bil je na mestu mrtev. O nesreči se marsikaj govo* ri, najbrž da ni radi burje slišal nesrečni mladenič prihajajočo ko* rijero. Seveda bo ugotovila nesrečo sodna oblast, katera jc prišla na li* ce mesta. Truplo so prenesli v ko* mensko mrtvašnico, kamor se je napotila pravcata procesija ljud* stva, da pomoli ob nesreenem mla- deniču. Ubogi družini, kateri je ko* maj pred tremi mescci umrl pokoj* nikov brat, domači gospodar, za* pustivši že stare starše in vdovo z otrcci, izrekamo najsrenejše soža* lje. Vsem pa naj bo to opomin, da se varjejo, ko avtomobili tako hlazno drvijo po cestah. * * * Nekaj novega pripravlja »Cer* kveni pevski odsek« za svojo pri* rcditev. Želimo, da bi se res javno pokazal, saj v Škrbini, v tako lcpi vasi že lep čas ni bilo kake prire* ditve razcn šolskc veselice. On je nesposoben ohraniti mir v fari; c) je telesno slaboten, glas šibek, ni za pridigovanje, tclo ni zmožno za težavne(?) poti k bolnikom. (Fa* ra je samo mesto, vsa okolica spa* da pod župnijo Spodnja Idrija; o* pomba pisateljeva.) Zato naj se raje potrdi Ozink, ki je že opravljal službo administra* torja po smrti Matije Gnjezda prav dobro. Rudniška direkcija je dolžna skrbcti za blagor fare. Hladnik pa ni za ta posel in radi tega mu ne moremo nakazati pla* če, ktero on kot upravitelj od nas debi. Prieakujcmo torej naglega in toenega odloka. v katcrem se Hlad* niku odvzame administratura in O* zinku izroči, drugače moramo po* roeati pred najvišji prestol, kako malo se skrbi, da bi se najvišja že* Ija »mir in soglas je med duhovšei* no in farani ohraniti« vresničila. Po nemarnem /upniku naj se ime- nuje nevedni in nezmožni admi* i-istrrttor! Ker tudi konzistoriju ne more biti vseedno, kako je po žup- nijah, zato prieakujcmo odloka v našem smislu. 10. jan. 1787 je prišel odlok. Glasi se: »Izrazi, ki se nahajajo v pismu z dne 5. jan. 1787 so zelo žaljivi ter se ne sme jo prezreti. Cirn bolj jih premišljujemo, tembolj sc čudimo, da javni urad, to je idrij* ski Oberamt, se tako dalee spoza* bi, da v tako sramotilnih in grajal* nih stavkih žuga konzistoriju. Res je, da se je in spiritualibus nastavil Frančišek Hladnik admi* nistratorjem. To se je zgodilo, ker se še ni dokazalo, da bi se bil Hlad* nik kedaj ncspodobno obnašal. Konzistorij ga bolje pozna, kakor si kedo domišluje. Tudi kapelana Alevani smo tja poslali, ker je za ondotno kapelanijo še najbolj pri* praven. Ko bi bili nad njim opazili kaj razuzdanega, bi ga ne bili tja poslali. Če je prej kaj zagrešil, je to popravil, in vera nas uči, da mo* ramo takemu odpustiti. To tirja že zdravi razum celo pri človeku, ki k nobeni od države priznani veri ne pripada. — Tisti vir, ki je kon* zistorija k temu tako neprimerne* mu koraku dovedel, bi tudi kon* zistorij rad poznal. V stcsti si je, da je vse dclal po najboljši vesti in prepričanju. Zato ostane miren, naj se mu še tako žuga, njega nobeno strahovanje ne gane. Dosledng bi morali ostati pri svo* jem sklcpu. A ker imamo opraviti z občino, kateri se zamore nuditi le mleko, ker močnejše hrane ne pre* ncse, in mora oblast veekrat po* trpeti s podložnimi, preklicujemo imenovanje Hladnikovo in pošilja* mo ob enem dekret Urbanu Ozink.« 12. jan. 1787. je sem dosel odgo* vor. Še isti dan se napravi dekret Butkoviču in Ozinku, intimira se justicjer — sodnik — pi. Garobol* di da bode drugi dan v soboto 13. jan. 1787. oddaja cerkvenega pre* moženja, blagajni se nakaže izpla* cevati Ozinku 415 fl. On nastopi dne 14. jan. a 13. jan. ob 2 popoldne se predstavi v gradu vsem uradni* kom. Tudi se isti dan publicira da se v župnijskih zadevah farani ob* račajo le na Urbana Ozink. Štirinajst dni pozneje se Hladni* ku piše, da se je pri Consultu — seje uradnikov — sklenilo, naj se kmalo odpravi iz Idrije, ker druga* če ne bo miru. Med tem easom s ka* pclanoma ne sine obeevati. Pri najmanjšem kalenju javnega mini se ga bo z vso ostrostjo izgnalo iz mesta. Isti dan se tudi upravitelju Ozinku sporoei naj pokliče Hlad* nika v župnišče in naj mu prepove vsako obeevanje s kapelanoma. Naj se le kaj malega o tem izve sc ne bode vstrašilo pred nobenim sredstvom ga od tod odstraniti. — Kaj ne Jožefinska doba v polni luei! Konkurs za Idrijo. Dne 24. maja 1787. so v Gorici delali konkurs za Idrijo. Najbolje sta napravila Jakob Tiringcr in To* maž Golob. Oba so stavili na prvo mesto in Oberamt se je odloeil za Tiringerja. Rodil se je 8. 7. 1745. v Stražišeu pri Kranju, služboval v Smledniku, Vodicah, St. Jerneju, Polhovem gradcu, v Dobu in v Trunjcah, od koder je prišel v Idrijo za 7 let. Oberamt ga je zaeet* koma hvalil: je delavcn, krotak pri vseh župljanih zelo priliubljen. — 2 leti pozneje se je vse drugače glasilo. Dne 19. 6. 1788. prosita kapelana Filip Valeneie in Luka Bratuš za zboljšanje place. Trikratno blago* slovljenje po hišah se je prepove* dalo, po novi štoli so se dohodki znižali. Zupnik od svojega ne more dati, saj ima malo plačo, polcg hra* nc in postrežbe ne more odstopiti ki\j v denarju Oberamt zahteva od župnika fasijo. Ko so vse dohodke in stroške dognali se je izkazalo, da zmanjka na lcto 76 gl. 23 kr. kar se mora pokriti z intend j ami. »ÖORISKA STRA2A« Stran 5. Črniče. Naše kat. slov. izobr. društvo vprizori dne 5. sept., to je prihod* njo nedeljo, igro »Domen«. Vpri* zorili bi bili že prej, a nismo mogli dobiti dovoljenja, zato bomo pa sedaj, bolj zadnji v našem okrožju, pokazali sad našega poletnega de* la. — Igra »Domen« je jako zani« miva, ker je vzeta iz kmcčkega živ* ljenja v preteklem stoletju. Zato upamo, da nas obiščejo pri? jatelji našega društva v obilnem številu, zlasti, ker se igralci močno trudijo, da bodo kar moč najboljše igrali. Zraven sodelujc tudi dru* štveni pevski zbor. — Veselica se bo vršila na dvorišču posojilnične hiše št. 28, ob 4. uri popoldne. Jageršče. Nihče ne čuje od nas nobenega glasu; zdi se, kakor da bi spala na* ša vas spanje kralja Matjaža. Sprejmi torej, draga nam »G. Stra> ža«, par vrstic, ki jih piše okorna roka kmečkega hlapca. Nič dobre* ga sicer nimamo poročati iz naših planin. Vsakomur so znane žalosts ne razmere kmcčkega življenja in groza navdaja človeka, kaj bo, ko bodo težki davki in neznosna dra* ginja privedli kmeta do popolne katastroie. Vse mora kmet drago plačati, prodati pa še za ceno ne more. — Živina je pri nas glavni pripomoček, s katerim si je včasih kmet kaj opomogel. Sedaj nima nobene cene. Pred nedavnim smo ustanovili zadružno mlekarno in upamo, da bo v naš gospodarski prospeh. Poljski pridclki so dosti slabi. Vedno deževje povzroča sla- bo letino; celo poletje se že vrstijo ntvihte, viharji in druge vremenske nezgode, da res ne vemo, kdaj bo boljše. Idrija pri Bači. Nne 8. t. m., na praznik Marije Device, priredi tuk. »Prosvetno društvo« lep izlet v Čepovan. Od doma pojdemo precej zgodaj, da bodemo v Cepovanu lehko se pri sv. maši. Popoldne zapoje naš pev* ski zbor par komadov narodnih pesmi, da nam prijetneje mine čas. Vabljeni so vsi člani in prijatelji našega društva, da se tega izleta go* tovo vdeležijo. * « # (Roman je na Sv. Višarje.) Kras* no jutro je bilo dne 21. avgusta, ko smo posedli vsak svoj prostor na avtomobilu in se odpeljali od do* ma. Ozračfe se je razčistilo, megla se je začela vzdigovati iznad dolin, nebo je bilo bistro ko ribje oko. Dež, ki je padal prejšnji dan, je bla= godejno shladil zemljo, da ni bilo previoče. Bil j»e ta dam v resnici krasen in prav pripraven za tako pot kakor je bila naša. Dospevši v Kobarid smo se malo vstavili in se nekoliko oddahnili, toda le za kratek čas, ker tu še ni bil naš cilj. kamor smo bili names njeni. Kmalu nas je naš voz brez konj odpelial naprei skozi več vasi mimo Bovca m od tarn do Žabnice. Tu smo poskakali z avtomobila in jo mahnili peš po hribu navzgor. Po poldrugi uri hoje smö zaglcdali lepo cerkvico, ki se je belila med drevjem in nas že oddaleč pozdrav? ljala, kakor bi nam hotcia reči: Do* brodošli na Sv. Višarje, ljubi ro* marji! Pri cerkvi je bilo zbranih že pre- cej romarjev, katerim smo se tudi mi pridružili in se po malem okrep* čilu iz nahrbtnika podali v cerkev, kjer smo že pozno zvečer opravili spoved. Utrujcni od naporne hoje, smo začeli misliti na počitek. V ne* ki hiši smo dobili toliko prostora, da smo se malo odpočili. Ko pa je zjutraj zapel zvon iz cerkvenih lin, smo zopet pohiteli v cerkev. Ko smo poskrbeli za dušne potrebe, smo si poiskali tudi malo zabave in razvedrila s tern, da smo začcli opa? zovati svojo okolico. Divili smo se visokim goram, ki so nas obdajale kro in krog od vseh strani. Vendar pa — kljub temu, da smo imeli s seboj dovolj daljnogledov — ni bilo mogoče dobro opazovati, ker je v dolini ležala neprodirna megla. i Po kratkem odpočitku smo se podali zopet v dolino, kjer nas je čakal avtomobil. Predno pa smo se odpeljali proti domti, smo videli še prestolonaslednika, ki se je na svo? jem potovanju po Karniji mudil tudi v Trbižu in okolici; spremljal ga je finančni minister Volpi. Me* sto je bilo vse v zastavah in cvetju. Številni slavoloki so pozdravljali visokega gosta. Sprva smo menili, da so oni slavoloki postavljeni nam na cast . . . Domov smo srečno prispeli v ne* deljo, dne 22. avg. proti večeru. Bili smo vsi, od prvega do zadnjega zelo zadovoljni s tern izletom, ki se nam je tako lepo posrečil. Upam, da nam bo prihodnje lcto zopet mogoče obiskati našo preljubo bo* žjo pot na Sv. Višarjah in se po* kloniti Nebeški Materi, ki kraljuje na tej strmi in slikoviti gori. Romar. Kadar grozdje zori... Kako kaže letina v Vipavski dolini? Prijatelj nam piše: Po vinogradih dozoreva prvo grozdje; pospravili smo težke škro* pilnice in zveplavnike. Mnogi so škropili šcst do sedemkrat, nekateri samo po štirikrat. Boj proti pero* nospori je bil različen, vsak posest* nik je delal po svoje in celo za po* samezne bregove je vporabljal po* sebne obzire in načine. V nič manj* ši meri kot lani je bila tudi v letoš* njem letu trta podvržena peronos* pori vslcd vremenskih neprilik, — le boj proti tej nezgodi je prišel za* časno in vztrajnejšc od lani. Po trtah se čisti plevel, kajti grozdje, ki polagoma dozoreva, potrebuje solnčne blagodejnosti. V zadnjem času imamo res lepo, stanovitno vreme, na kar v letošnjem letu ni* smo bili vajeni. Ozračje je visoko* poletno, prevevano od lahkega ve* trčka, kar obeta skorajšnjo potrebo dežja. Toča nas je obiskala par* krat, nekatere zelo občutno. Vin* ska letina obeta biti kot lanska; v kakovosti celo boljša. Pridelek krompir ja ni bil zadovoljiv; predol* gotraina moča mil jc škodovala. Posebno je odpovedalo domaee se* me — dočim je od »Zadružne zve* ze« naročeni jugoslovanski krompir uspeval v peščeni zemlji, — v težki zemlji pa je tudi temu, a ne v to* liiki meri kot domačcmu škodovalo dcževje. To nam kaže, da se vseka* kor izplača izmenjhva z dobrim »Kamnikom«. Na splošno je zaosta* lo dozorevanje koruze, skoro bi se se je oprijemala rja radi vednega deževja. Lepo vreme je tudi temu odpomoglo. Letina bo srednja. Fi* žol je dobro privrgel. Skoro dobra letina jc za sadje, ki je razmeroma še najboljše obrodilo in se še ved* no lahko proda. Slabša so večinoma jabolka, dočim so hruske prvovrst* ne; mnogo je tudi breskev in češ* pclj. Splošno je opažati, da so se začeli kmetje vedno bolj zanimati za sadjerejo — in prav je, da ne visijo samo na vinskem pridelku, ki je ncstanoviten in v novih razme* rah v ceni dovolj nestalen. Skrbimo za več kultur, da pridemo do več vrst pridelkov, tako se bomo mo* gli gospodarsko vzdržati, kajti pre* pričani smo že dancs, da samo s tr* to nc gre. Velik obseg je zavzela živinoreja. Pri tern se je pokazalo vcliko pomanjkanje sena. Posledi* ca temu je, da bo pričel kmet skrb* no gojiti svoje travnike tudi z umet* nimi gnojili v veliko večji meri kot prejšnja leta. — Stalno zavzema vclik obseg tudi gojitev sviloprejk. Letno se opažajo novi, skrbno tire* jeni nasadi murv, najsibo ob ce* stah ali na polju. Je bilo sicer letos svilodnega pridelka manje od lani, a to zato, ker se je gojitev omejila vsled lani primanjkuioega murvine* ga listja. Zopet se pripravlja par družin na izselitev. Ako pogledamo njih gospodarsko stanje se moramo po izkušnjah, ki so jih imeli prvi iz* seljenci naravnost začuditi njihove* mu ravnanju. V splošnem pa je napram izseljevanju povsem drugo razpoloženje kakor lani; tupatam se spravi šc kdo čez veliko lužo — v Ameriko. Iz širokega sveta. »Za en dolar!« Ameriške izletniške družbe so zelo iznajdljive v svoji reklami. Posebno v Francijo napcljujejo tok svojih izletnikov. Reklamo va dc* lajo takolc: Dcbclo je napisano: »Za en dolar!« in se nadaljuje, »do* biš v Franciji štiri galone piva ali dve galoni vina, botiljko šampanj* ca, prvi sedež v gledišču »Comedic Francaise«, izboren obed za dve osebi, najclcgantnejši slamnik. se lahko pelješ 80 milj daleč itd« Amc- rikancev je na Francoskem zmeraj več. Francozje se pa tudi zmeraj bolj jeze, ker jih hočcjo Amerikan* ci kar za 1 dolar pokupiti. Čudež severne Amerike. Pravi gcološki čudcž sevcrne A* merikc je tako zvani Grand Ca* nyon.. To je globoka tesen reke Co* lorado na zapadni strani scv. Ame* rike. Ta jarek ali struga s 1500 me* trov in še več visokimi navpičnimi stenami je dolga 850 kilomctrov in ponckod široka 12 do 30 kilome* trov. Na dnu sc da prav udobno potovati dneve in dneve. Tedaj se pokaže človeškemu očesu veličastje Štvarnikovo in prirode. Pri nogah se vali Colorado, ob straneh in nad glavo se pa dvigujc sklad nad skla* dom, ki priča o prvih dobah naše zemlje. Ta mogočna stena kipi kvišku do ncba in le navpično nad glavo se svetlika proga nebne si* njine. Zdi se, kakor da plava v tej grozni lepoti nckaj nepojmljivega. Največji raziskovalci imenuje Ca* nyon »dežcla Boga«. Koliko se bere! Dosedanji izkazi pravijo, da v Združenih državah izhaja 22.000 raznih časopisov in revij. Zato je tudi Amerika dcžela, kjer se naj* več bere. Takoj za njo pa pride Nemčija. Vseh časopisov izhaja okroq 10.000. Samo dnevnikov ima= jo Nemci 3.125. Samo Berlincani imajo 109 dnevnikov. V drugih večijh mestih jih je prav gotovo vsaj 20, če ne več. Je pa tudi v Nemčiji zanimanje za branje zelo veliko. Ne dobiš vaščana, ki bi ne bil naročen vsaj na troje vrst čas* nikov: na poh'ticnega, gospodarske* ga, cnega leposlovnega in morda še za deco. Kako je pa pri nas, ko do* biš po polovico vasi, kjer pravijo, da je denar za časnik preč vržen. Srečna dežela. Zakladni minister v Ameriki je oni dan šel k prcdscdniku CJoolid* geju in mu povedal, da je vlada /e v stanu, da zniža dohodninski da* vek. Amerika dobiva namreč od dolžnikov iz Evrope ogromnc svote. Goreča ladja. 100 milj južno od Bombaya sredi Indijskega oceana se je potopiL tr* žaški parnik »Persian«. Sami ne vcdo, kako je na krovu izbruhnil silen ogenj, ki se je naglo širil. übupno je tulila sirena, radio je dajal signale, posadka in potniki so žc bili v smrtnem obupu, ko vlovi brezžični brzojav veselo sporočilo, da plovejo od Bombaya sem ladje s polno paro na pomoč. Kapitän gorečega »Persiana« je dal ztikuriti pod vsemi kotli, da je ladja plula z viharno brzino. Po morju se je videlo 1 e kako se z neznansko naglico vali proti severu neka go* reča masa. Baš v kritičnem trenut* ku, ko se je že blžala explozija so pomočne ladje dohitele »Persiana« in vzele vse obupane ljudi na krov. Čez malo časa so valovi Indijskega oceana pogoltnili goreče ostanke »Persiana«. Reven minister. Neki dan je šel Anglež obiskat francoski parlament. Na naslanja* ču poleg vhoda v sejno dvorano opazi cel kup novin. Misleč, da mora biti tudi razprodajalcc čas* nikov v bližini, vzame en izvod, se* že v žep po par vinarjev in hoče plačati časnik. Pa se ozira en čas na okrog, kje bi koga videl. Pri vratih je zamišljeno slonela neka oscba. Tcj stisnc Anglcž v roko svojc plačilo. Oseba nekaj časa to* po gleda v zadregi, potem pa se mrmrajc zahvali in vtakne drobiž v žep. Zvečer je pa francoski finančni minister — kajti ta je bil namišljeni prodajalec časnikov — razlagal svo* jim tovarisem, da je vendar prislo v francosko državno kaso neka) denarja. — Znano je namrec, das je do nedavna grozil francoskim financam velik polom. Morda so tisti vinarji oznanili obrat na boljše. Najbolj zaželjeni časopisi. To so gotovo tisti, ki izhajajo na krovih velikih ladij. Ti časopisi, ki sc kar na ladji tiskajo in prinašajo najnovejše vesti, so edina zveza potnikov na morju s kopno zemljo. Z veliko napetostjo čakajo potniki ureT da list izide. Te vrste listov je začel 1. 1905. izdajati najprej veliki parnik »America« od nemške paro* plovne družbe »Hapag"«. Ko se je brezžično brzojavljcnje izpopolnic lo, so take »morske« liste vpeljali na vseh vecjih parnikih. Valuta. Dne 31. avgusta si dobil : z& 100 franc, frankov 88.— do 89. - Lir za 10<) belg. frankov 84 — do 85.— Lir za 100 švic. frankov 595- do 600.— Lir za 100 ceä.-slüv. krön 91. clo 91.90 Li; za 100 dinarjev 54 20 do 54 60 Lir za 1 Ätorlinj! 149 50 do i49 90 LJr za 1 dolar 30 70 do 30,85 Lir Novel po 20 frankov 117— do 120— Lir za 100 avst. kron 0.0432 do 0.0438 L!t Benečijske vojnoodškodninske ob? veznice: 67.20. KOTLARSKA DELAVMCA EvtjEn Grion - Gorica Via S. Giovanni 4 V zalogi imam popolne naprave za žganje- kuho na eden ali dva kotla, precejalnice za vino in žganje ter vso kotleno posodo. - Izvršujem popra- vila točno in solidno. Cene zmerne. Proračun gratis. Stran 6. »OORILKA STRA2A« Spomin iz Dupls planine. Zažclel sem si o&Iedati domače soške planine, ki so nam rodile mnogo lepih pravljic, bajk in Zla* toroga. In v resnici tc romantične misli, katcre so se mi vtisnile žc v rani mladosti v trajen spomin, so me tc dneve vlekle v tihe kraje, po katcrih jc nekoč ponosno stopal Zlatoroj4 in pcvajoče vile, ki so kra? tile čas pastirjem ter jih razvese* Ijevale. A to je bilo v tistih blaze* nih letih ... — Večerilo se je in tihi mrak je razprostiral svoja krila nad majnimi in prijaznimi lcpenškinii kočicami. V tern polumraku sem lazil samotno proti Dupli planini. Dolga se mi je zdela pot, a zamis- Ijen sam vase sem pospešil korake in dospel do vrha, odkoder se od* pira polled po vsej planini. Do* spevšega na vrh me jc objela v svoje naročje tiha noč in skoraj nisem vedel, kaj početi, kam kre* niti. A glej prizor! Lcpa, bleda lima se je prikazala izza Bogatina in razlila svojo mesečino vsepovsod na ta lepi planinski svet. Ko tako stojim, oprt na palico, zamaknjen v ta prirodni kras, začujem v da* Ijavi neko zamolklo zvonenje ovc, katero mi je postalo tako sladko in milo v oni samoti, sredi tihe noči, da ga ne bom nikoli pozabil... Ob luninem svitu nadaljujem svojo pot v smeri, odkoder mi prihajajo ved* no bolj močni in prijaznejši po* zdrivi zvončkov. Tako stcpajoč dospcm do pastirskc kočc. Vsto* pirn v hram in prijazno pozdravim okrog tleče žerjavicc sedeec pa* stirje, ki mi veselo odzdravijo in povabijo v svojo družbo. Prisedcl semknjimin se v njih družbi vc* selo razgovarjal; nato smo šli po* čivat. — Napočilo je jutro. Poslovil sem se od prijaznih pastirjev in šel oglcdovat tamkajšnje hribe. Tudi malega jezera, ki leži med njimi, ne smem ob tcj priliki pozabiti. Ko sem zrl zatopljcn v njegove mo* dre valovc, se me jc polastila ne* hote neka tiha žalost — dušna bol. ZdeLo se mi je, da mi oni mir ti* hega šcpetanja valov pravi spomi* nc od prošlih dni. A ni mi govorilo ničesar, molčalo je ... Vendar pa se mi je zdelo, da skriva bol minu- lih let in se z mano vred solzi... Potnik. Tržne cene v Gorici dne 31. avgusta 1926. Česnik kg L 3-4; zelje L 0.80 do 1; kislo zelje L 1.50—1.70; eebula L 0.80—1; pesa L 0.40—0.50; fižol (zrnje) L 2.80—3; salata L 1.80 do 2; endivija L 1.30—1.40; mclanzane L 0.80—1; krompir L 0.40-0.50; paprikaši L 0.80—1; paradižniki L 0.30—0.40; grah L 2; peteršilj L 1.40 do 1.60; kisla repa L 1.60; radie L 0.60—2; špinača L 1.20—1.60; ze* iena L 1—1.40; fižol stročji L 0.50 do 0.70; vrzote L 0.40—0.50; cuketi L 0.30—0.80; fige L 2.40—2.30; limo* ni kos L 0.10—0.15; jabolka kg L 1 do 1.60; orehi L 4—5; lešniki L 3.60 do 4; hruške L 1—3; breskve L 2 do 4; slivc L 1.40—1.80; grozdje L 2—2.60 maslo L 16—18; mleko H* ter L 1.304.40; jajca kos L 0.80*0.85. Darovi za ski ad »Goriške Straže«, Gg.: Neimcnovani, Kanal 10 L; Kristančič Cirila, Medana 2 L; Gr* mek Josip, Kobljeglava 5 L; Nei* incnovani, Kobljeglava 5 L: N. N., Podsabotin 1 L; Okroglič Mari ja, Podgora 1 L; Ukmar Matija, Col 5 L; N. N., Medana 10 L; Bizjak Marija 2 L; Bajt Franc. Zatohnin 7 L; Poprijan Josip, Podkraj 3 L; Poljšak Srečko, Šmarje 2 L; N. N., Plave 5 L; Mermolja Ivan, Selo 15 L; N. N-, Gorenja vas 2 L; Pro* svetno društvo, Kanal 10 L: skupaj 85 L. Zadnji izkaz: 5205 L 10 stot. in 2.50 hoi. gold., današnji 85 L, skupaj: 5290 L 10 stot. in 2 50 h. gld. Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. n. Hra* nilnica in posojilnica v St. Pctru na Krasu ustanovnino 200 L. — Srena hvala! Listnica uredništva. C. B., Tolmin: Po našcm mnenju smo o zadevi, ki v list niti ne spada, že dovolj pisali. Pozdrave. Kmečko delavska gospod. zadruga V. Z. Z O. j. na Idriji ob Bači vabi svoje Clane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 12. septembra 1926 ob poldrugi uri popoldnc v zadružncm poslopju na Idriji pri Baei s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika V. rednega obenega zbora. 2. Sklepanje o primanjkljajih v zadr. podr. v Ictu 1925. 3. Slučajnosti v smislu § 14. NB. — V slučaju nesklepčnosti se ima sklicati pol ure kasneje drug občni zbor, ki sme brezpogojno skiepati. Odbor. Naznanilo. — Vsakoletni živin* ski in kramarski semenj se bo vrŠil v Renčah v pondcljek dne 6. sep* tcmbra 1926. Župan: Anton Arčon. Učenca poštenih staršev za urar* sko obrt sprejmc takoj Albert Marc, urar — zlatar, Ajdovščina št. 17. Dne 24. avg. t, 1. je zgubila neka oseba denarnico s 150 lirami od sadnega trga do pokritega trga Corso Verdi. Pošten najditelj naj odda upravi »Straže«, kjer dobi primerno nagrado. Malo stanovanje v goriški oko* lici se odda v najem pod zelo ugod* nimi pogoji. Ponudbc pod »Ugod* nost« na upravo lista. Dva mizarska pomočnika sprej* mem v trajno delo. Hrana in stano^ vanje pri mojstru Antonu Černeti* ču v Knežaku. Na prodaj jc posestvo: hiša v dobrem stanju. njive, senožeti, gozd in gostilna na prometni cesti proti Idriji. Natanena pojasnila daje Ju* lij Petrič, gostilničar v Sp. Idriji 73. Tvrdka A. Komel, Gorica, Trg sv. Antona 5, kupuje gnjati (pršu* te), slanino in plačuje najvišje cene. Iščem izučenega kovaškega po* močnika na deželi. Naslov pove uprava lista. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 24. 9. 1926. »Conte Rosso« 12. 10. 1926. Iz Qenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 17. 9. 1926. »Principe d' Udine« 24. 9. 1926. »Conte Verde« 2. 10. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13Mj oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Regina d' Italia« 30. 9. 1926. lnformacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Roskh. Gorlca, Via Contavalle št. 4 GOSTILNIČARJI! Kmetijsko društvo v Vipavi razprodaja iz svoje zaloge pristno vipavsko vino po L 2.20. Specialitete: Renski rizling, zelen od L 3.10—3.30. — — Podružnica v Idriji. — — ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. t I Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več I let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- • ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do ! 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah ! in praznikih od 9. do 12. — — Dr. G. SmerchiniclKV RADIOLOGICNI KABINET v Gorici — Via Seminario 24 bo odprt vse dni od 8V2 do 10 ure, razen četrkov popoldne. Diagnostika in zdravljenje z röntgenovimi žarki. Aparat se na željo prenese na dorn. Zdrounik m zobe in usta Dr. LC1Z KHJUEHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku št. 20 ob sobotah in nedeljah p« tudi v Ajdovščini štev, 146 nasproti Ljudskemu vrtu, :: STAROZNANA TVRDKA :: EMiLIO WOKULAT & C. Gorica, Corso V. E. št. 7. in vogal via Barzellini, priporoča svoje najboljše FOTOGRAFSKE APARATE vsake velikosti in vsake cene ter vso pripa- dajočo pripravo na debelo in drobno. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko pFimarija Bü. a. OE FlOil IF GORICI, CORSO I/ITT. EM. III. st. !1 SFRE3ElflA GO 9 - IZ IN Z -K KRToye KOŽE kupujem Pasti in poduk na vprašanja GORICA, VIA CARDUCCI 6 KIRURG * PRIMARIJ Dr. LUIEISUSSIG se je vrnil in je začel spet ordinirati. Odbor Ijubljanskega vzorčnega Velesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926 Prvo DEŽELNO LJUBLJAIVSKO RAZSTAVO pod imenom f ffl Tljf | A VT \ \J ICCCMI Razstava obsega sledeče p;:iiüpc: Foljedelstvo, mle L, I \J |j L 11\ x\ l\ V IILoI^rNl karstvo, vrlnarstvo, tebelorejo, vinogracništvo, žlvlno- *f J %f rejo, avtoniobilizem, radij, umetno&t, splošuo razstavo ¦HBKSMHHBflHBI^mEHSHBH^BRl induslrijskili izdelkov, zdrovstvo itd. Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: 50 % popust na jugoslovanskih železnicah. ^.0% popust na iialijanskih železnicah. Lir 12'— konzularni vizum. Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižani se prodajajo po L l(i pri komisarju razstave O0lL*snl zavod G. CeHOVIN - TRST Vlale XX Seltembre ©tf)-I. - Telefon SI. 33-17 NB. Preskrbi se konzularni vizum in dostavijo legitimacije. K gornjeuiu znesku naj se dodene še Lir 7. za poštne in režijske stroške. Pozorkrojači, šiuilje! Krojna sola, Ljubljana, Stari trg št. 19. Ravnatelj Fr. Potočnik, iz* vedencc mcdnarodne Rimske raz= stave, diplomiran z zlato kolajno in imcnovan za profcsorja kroja v Italiji. Špccialen slovenski tcčaj moškc? ga in damskcga krojenja za Sloven* ce v zasedenem ozemlju. Vsak kro- jač, šivilja in nešivilja ima priliko se točno po vsaki podobi v mod« nem listu na vsako mero naučiti krojenja po lahko razumljivem si* stemu, ki jc prcizkušcn v Anßliji, Franciji, Nemčiji in na mednarod* ni Rimski razstavi. Otvoritev teča* ja bo 15. septembra. Krojna sola preskrbi učencem hrano in stanovanje po uj^odni ce* ni. Izdaja slovenskih modnih listov, cena pollctno Din 120.—. Ob za* ključku tečaja ima vsak učenec pri* liko delati risbe za mednarodno ! razstavo in dobi po možnosti, tudi rimsko diplomo. Informacije in vprašanja direktno na ^orenji na* slov. Spričevala. ki jih izdaja omenje* no ueilišče ima jo polno vcliavo tudi v Italiji. Tend« HHbar (nasi.) « Gorica CORSO WERDI 32 « - (hiša Cenir. Posoj.) Velika zolsga Ccskega piotne iz znane tovernE Hcgenchort S Eayaienn, yssiiG- VFstnc biago ze porocencc hokcr tudi selika Izbira mosfeega in žsnsho^a wI\hl BBaao soledno! Cene arimefnel POORUŽNiCA POORUŽNiCA Ljubljsnslie kpeditne banke v Bond Corso Verdi „Trgovski I>ofra" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka rHmöOWO.OOO üBütrSllB LJUdLJHHH Din. 10,000.000 Podružnice : Brežicc, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut. čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borxni in ostali bančni posli.