informator številka 31 Leto XIX. Titovo Velenje, 14. avgusta 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Cilj: do konca leta se približati republiškemu povprečju osebnih dohodkov Zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju smo na zadnjih zborih delavcev pregledali rezultate našega dela in poslovanja v letošnjem prvem polletju. Z dosežki v celoti nismo in ne moremo biti povsem zadovoljni, saj nismo povsod dosegli načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje, tako za domači trg kot za prodajo na tuje, kakovost proizvodov ni bila vselej na željeni Gorenjevi ravni, odpravili pa tudi še nismo zamud pri dobavnih rokih. Res je, da so na delo in poslovanje pomembno vplivali spremenjeni pogoji gospodar- jenja, posebej tudi cenovna nesorazmerja in visoke stroškovne obremenitve. Vendar pa, kot je mogoče ugotavljati, vseh notranjih rezerv še nismo izkoristili. Od meseca maja naprej pa smo se srečevali tudi z delnim zastojem prodaje na domačem tržišču. Nobenega dvoma ni, da bomo morali v prihodnje še odločneje in dosledneje kot doslej uresničevati sanacijske programe oziroma programe za izboljšanje gospodarskega položaja. To je potrebno zlasti še zato, da zadržimo in utrdimo položaj na že tradicionalnih tržiščih, hkrati pa osvojimo nova, tudi z novimi oblikami sodelovanja in pove- Poslovni uspeh V posebni tabeli na drugi strani prikazujemo finančno uspešnost temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Prikazani so podatki o celotnem prihodku v prvem polletju 1985 ter razdelitvi doseženega dohodka. Porabljena sredstva, to so vsi izdatki, ki smo jih namenili za material in druge stroške, predstavljajo visok delež v strukturi celotnega prihodka, saj v večini presegajo kar 90 % celotnega prihodka. Pretežni del predstavljajo stroški izdelavnega materiala (80 %). Iz doseženega dohodka je del namenjen za obveznosti, ki so se v zadnjem času še povečale. (Za Gorenje Gospodinjski aparati so obveznosti večje za 115 %, medtem ko je celotni prihodek večji za 57 %). Sredstva čistega dohodka so namenjena za osebne dohodke, ostanek pa za sklade in druge namene. Tako je, na primer, za Gorenje Gospodinjski aparati delež osebnih dohodkov v čistem dohodku kar 71 %, ostanek so namenili za skupno porabo in stanovanjsko izgradnjo, za poslovni in rezervni sklad (akumulacija). Iz tabele je tudi razvidno, da so vse delovne organizacije poslovale uspešno, razen Gorenja Elektronika Široka potrošnja, ki ima izgubo še zaradi obveznosti iz preteklih let. zovanja. Trenutne tržne razmere v svetu pa terjajo prav posebej pospešitev temeljite tehnološke in razvojne preobrazbe proizvodnje gospodinjskih aparatov. Razumljivo je, da je ta naloga pogojena z dosledno uresničitvijo prav vseh nalog iz sanacijskega programa. JULIJA REKORDNA PRODAJA Zapisali smo že, da je prišlo ob koncu prvega polletja do delnega zastoja prodaje na domačem tržišču. V Gorenju Commerce so že pred tem pripravili program aktivnosti za spodbujanje prodaje, se pravi za kar najbolj aktiven odnos do potrošnikov. Sestali so se odbori za trženje, opravljena je bila sistematična obdelava kupcev, v Gorenju Servis pa namenjajo posebno pozornost aktivnostim serviserjev. S sodelovanjem delovnih organizacij je bil dopolnjen asortiman proizvodov. Gorenjeva ponudba gospodinjskih aparatov je znova najobsežnejša na jugoslovanskem tržišču. Določeni so bili tudi aktivni pogoji za prodajo proizvodov; za določene proizvode so bili odobreni daljši roki plačila itd. Rezultati teh in še drugih prizadevanj so že vidni in so resnično spodbudni. Julija je bilo prodano za 4.167 milijonov dinarjev gospodinjskih aparatov. Tako je bila julijska Nadaljevanje na 3. strani gorenje rotemp©pmma V TOVARNI KERAMIKE BREZ KOLEKTIVNEGA DOPUSTA V tozdu Gradbeni elementi (Gorenje Notranja oprema) je tudi to leto minilo brez kolektivnega dopusta. Narava dela je namreč takšna, da proizvodnje enostavno ne morejo ustaviti. Peči žarijo nepretrgoma nekaj let in takšni tehnologiji se morajo prilagajati tudi v celotnem obratu za proizvodnjo talnih keramičnih ploščic. Poslovni uspeh RAZDELITEV DOHODKA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA GORENJE V TITOVEM VELENJU - V 1. POLLETJU 1985 v 000 din TOZD - DSSS - DO Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Akumulacija rezervni in poslovni sklad Štedilniki 6,115.692 5,610.593 505.099 342.849 227.176 90.213 Pralnopomivalna tehnika 10,378.230 9,810.210 568.513 356.704 253.619 75.684 Zamrzovalna in hladilna teh. 12,536.573 11.679.001 857.572 596.215 452.995 94.034 Mali gospodinjski aparati 1,053.434 814.999 238.435 165.104 89.707 67.715 Galvana 1,701.067 1,498.622 202.445 136.448 81.977 45.736 Kondenzatorji 805.872 707.965 97.907 62.625 44.900 14.287 Kompresorji 2,917.382 2,801.305 116.076 88.340 35.420 50.291 Gostinska enota 216.905 168.566 48.338 37.509 29.500 4.852 Delovna skupnost skup. služb 419.611 110.262 309.348 253.688 236.519 - GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 36,145.261 33,201.525 2,943.736 2,039.486 1,451.817 442.816 Tehnološka oprema 913.787 615.244 298.543 218.804 180.153 22.934 Poslovna oprema Ptuj Proizvodnja računalniških in 989.470 864.467 125.003 86.192 83.514 2.662 procesnih naprav 1,440.673 957.894 482.779 365.284 38.733 321.976 Delovna skupnost skup. služb 124.411 50.395 74.016 60.935 49.981 — GORENJE PROCESNA OPREMA 3,468.342 2,488.001 980.341 731.215 352.381 347.752 Pohištvo 1,084.527 864.623 219.904 155.915 75.820 71.794 Gradbeni elementi 555.159 399.602 155.557 123.640 77.879 37.433 Delovna skupnost skup. služb 39.924 6.543 33.381 27.915 24.779 - GORENJE NOTRANJA OPREMA 1,679.610 1,270.768 408.842 307.470 178.478 109.227 GORENJE ELEKTRONIKA Široka potrošnja x1 1,452.616 2,402.565 - - 60.340 - GORENJE COMMERCE 8,156.610 7,391.532 765.078 569.032 385.294 150.737 GORENJE SERVIS 2,531.743 1,501.275 1,029.969 879.818 518.854 295.260 Gorenje Raziskave in razvoj Gorenje SOZD 56.716 22.747 33.969 24.028 18.375 2.845 Delovna skupnost skup. služb 111.071 71.810 39.261 26.989 21.829 — Delovna skupnost Sploš. posli 139.612 45.998 93.614 79.918 67.204 — Delovna skupnost Informatika 160.825 in organizacija 124.252 36.573 28.910 25.267 Delovna skupnost Interna banka x2 — — 24.681 21.247 16.213 — x1 = Izguba v Gorenju Elektronika Široka potrošnja je 1.036.471 tisoč din. x2 = Delovna skupnost Interna banka ima dohodek na osnovi svobodne menjave dela in je enak celotnemu prihodku. NOVA PROIZVODNA LINIJA V TOZDU ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA V obratu Hladilniki so organizirali novo proizvodno linijo za hladilnike, oddelek, kjer so sestavljali toplotne črpalke pa so preselili v Gorenje Servis. Tako se je proizvodnja hladilnikov lahko povečala, na ta dela so bili razporejeni delavci iz tozda Pralno pomivalna tehnika. Na fotografiji: Na novi liniji za proizvodnjo hladilnikov Nadaljevanje s 1. strani prodaja kar za 20 % večja od aprilske, ki je bila sicer največja v prvem polletju. Pričakovati je mogoče, da bodo že ob koncu meseca avgusta dosegle zaloge obseg, ki je potreben za normalno poslovanje. Nekoliko večje od načrtovanih bodo, kot pričakujejo v Gorenju Commerce, le zaloge pralnih strojev in štedilnikov za domače tržišče. Pozabiti pa ne gre dejstva, da tudi proizvodnja drugih proizvajalcev na višji ravni, kot je bila še do nedavnega, zaradi česar sta tudi ponudba in izbira proizvodov na jugoslovanskem tržišču večji. bITKA za še večji izvoz Že vrsto let je izvoz v drugem Polletju večji od doseženega v Prvih šestih mesecih. Kljub temu pa moramo prizadevanja za izpolnitev letnih proizvodnih načrtov takoj združiti z napori za uresničitev in tudi Za preseganje letošnjih izvoznih načrtov, ob tempavso pozornost nameniti še kakovosti Proizvodov in doslednemu spoštovanju dogovorjenih rokov. Z uresničevanjem navedenih nalog bomo omogočili nemoteno proizvodnjo, zadržali tržišča, na katerih smo se že uveljavili in povečali prodajo na novo pridobljenih Naloga zaposlenih v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju je — v letu 1985 prodati na tuje za 97 milijonov dolarjev proizvodov in rezervnih delov. PRILOŽNOST ZA DOKAZ NAŠIH SPOSOBNOSTI Uspešno poslovanje in gospodarjenje v letošnjem letu si bomo torej zagotovili: • z nenehnim povečevanjem kakovosti proizvodov, • s proizvodnjo v dogovorjenem asortimanu in predvidenih rokih, • z uvedbo nove blagovne znamke v celotnem asortimanu gospodinjskih aparatov, • s kvalitetnimi in hitrimi servisnimi storitvami in . z doslednim uresničevanjem programa propagandnih aktivnosti (med drugim tudi zus-tanavljanjem kotičkov Gorenja za promocijo novih izdelkov in za izobraževanje prodajalcev ter z demonstracijskimi centri za animiranje potrošnikov). Nasploh pa bo potreben kar najbolj „agresiven" pristop k prodaji. Minilo je petletno obdobje distribuiranja proizvodnje, zdaj je v ospredju aktivno trženje. Torej je priložnost, da v novih pogojih dokažemo naše sposobnosti in kvalitete. V teh prizadevanjih pa smo v Gorenju lahko in moramo biti uspešni. CILJ: DO KONCA LETA SE PRIBLIŽATI REPUBLIŠKEMU POVPREČJU OSEBNIH DOHODKOV Z novim sistemom delitve sredstev za osebne dohodke smo v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju uveljavili načelo, da se bo dobro delo odrazilo tudi na osebnih dohodkih. Od meseca junija naprej se, upoštevaje rezultate dela in gospodarjenja, zvišujejo naši osebni dohodki. Prejšnji mesec smo prvič prejeli tudi kvartalno stimulacijo, in to za obdobje april — junij 1985. O oblikovanju osebnih dohodkov za mesec julij smo podrobno poročali v prejšnjem ,,Informatorju". Ob prejemu obračuna osebnega dohodka pa smo lahko ugo- tovili, da se je za mesec julij 1985, v primerjavi z mesecem junijem, povečala vrednost enote enostavnega dela za 6 %. Torej so bili julijski osebni dohodki višji od napovedanih (vendar nižji od junijskih, saj je zaradi dopusta bil nižji količnik osebnega prispevka pa tudi do kvartal-ne stimulacije seveda tokrat nismo prejeli). Dosledno uresničevanje proizvodnih in izvoznih načrtov, nadaljnje zvišanje kakovosti, kar najboljša izkoriščenost razpoložljivega časovnega fonda in obvladovanje stroškov vseh vrst pa bo omogočilo nadaljnje zviševanje naših osebnih dohodkov in izplačilo kvartalnih stimulacij tudi za tretje in četrto trimesečje. Naš cilj mora biti: do konca leta 1985 se približati republiškemu povprečju osebnih dohodkov. In če bomo prav vsi delali in gospodarili najmanj tako, kot smo zapisali v planske dokumente, je to tudi uresničljivo. Torej je resnično od nas samih odvisno, kakšne osebne dohodke bomo v prihodnje ustvarjali oziroma prejemali! Naše srečanje Mira Sevšek, inovatorka ^ Gorenju se je Mira Sevšek zaposlila leta 1963, v tedan-jem Chrommetalu. Kmalu pa Je zaradi težkih pogojev dela za nekaj časa pustila posel, 2- februarja 1964 pa je pri -$la na delo v prostore Goren-la na starem rudniškem jašku. Od tedaj naprej je delala v Gorenju na najrazličnejših delih, pri raznih nalogah. Spoznala je peči na trda go-^lva, delo pri stiskalnicah, Škarjah, bila pri dodelavi ohi-®'i za pralne stroje, pri toč-kanju kadi. Pred enajstimi leti Pa je delo začela v obratu lastika, kjer je bil nekoč Ghrommetal. Zaradi težje °Peracije je namreč bila premeščena na lažja dela, vendar je med tistim časom opra-V|la nekaj tečajev in izpitov za kontrolorja. Sedaj uspešno kontrolira proces izdelave raznih polizdelkov v obratu Plastika. "Vseh artiklov je nad 2000. To so najrazličnejši gumbi, razne posode, čelne plošče. razni profili iz plastike in tako naprej. Delamo tudi pri signiranju s sitotiskom na narazličnejše polizdelke. Tako so se pojavile težave pri brušenju gumbov za štedilnike. Nastalo je veliko reklamacij zaradi brušenja, ki je pustilo sledi. Z vodjem kontrole Robertom Knezom sva opravila preizkus z naoljenjem za-brušenih gumbov. Poskus je uspel, vendar je bilo treba še dolgo čakati na testiranje v laboratorijih. Po daljšem času so to inovacijo končno le priznali...." Tako je pripovedovala Mira Sevšek o koristnem predlogu, izboljšavi ali inovaciji pri brušenju gumbov, ki je prinesla kar precejšnjo gospodarsko korist. Stvar je sicer enostavna, preprosta, vendar je prihranek izredno velik. Vča- sih je bilo na dan kar 3000 gumbov izmeta, to pa je letno tudi do 4 milijone dinarjev. Z naoljenjem za-brušenih gumbov pa je nenadoma odpadel izmet. Inovacija, ki sta jo prijavila Mira in njen predpostavljeni vodja Robert Knez, je lahko dokaz, kaj vse zmorejo v obratih tudi sodelavke. Gotovo je včasih marsikdo našel rešitev, ki je na videz izredno enostavna, pa je ni niti prijavil, niti je ni predlagal ali komurkoli zaupal. Zato je prav škoda, da akcija, kot je bila Predlagaj nekaj koristnega, ni stalna oblika prijavljanja koristnih predlogov, inovacij, tehničnih izboljšav. Od tega bi imel korist prav vsi. jNFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Pro-Dsss oprema- Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje interna banka Dr rt GPrenie SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet— edsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, an,: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvoi v' Pisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974. Med kolektivnim dopustom Novi prostori obrata Plastika gorenjegSspodfcjsUco sipaiMo Uspeh gasilske enote ŽIVAHNO V TOVARNI V času kolektivnega dopusta so v tovarni delali številni vzdrževalci in tudi drugi izvajalci obnovitvenih del. V tozdih so se lotili večjih obnovitvenih del in seveda tudi rednega vzdrževanja strojev in naprav. Večino teh del so zaupali vzdrževalcem tozda Tehnološka oprema in pa tudi vzdrževalcem v svojih tozdih. Ponekod pa so zaradi obsežnejših del poklicali tudi zunanje izvajalce. V tozdu Pralno pomivalna tehnika so po 13 letih začeli z generalnim popravilom konti lužilnice. Obnoviti je bilo treba kadi za luženje, toplotne izmenjevalce, lotili so se popravila tunelov in cevi za brizganje. Pri dokaj obsežnem delu so sodelovali delavci obrata vzdrževanja tozda Tehnološka oprema, vzdrževalci tozda Pralno-pomivalna tehnika, zunanji izvajalci pa so bili Tekol iz Maribora, Inštalater Prevalje in Izolaterstvo Kavtičnik iz Dravograda. Za potrebe tozda Pralno pomivalna tehnika so se v obratu vzdrževanja odločili tudi za prenovo italijanskega stroja za prečni razrez pločevine, takoimenovane saronni linije. Stroj je pravzaprav že dokaj zastarel in dotrajan, vendar bi za nabavo novega morali odšteti dokaj visoki znesek deviznih dinarjev. Tako pa so se strokovnjaki sami odločili za prenovo, popravili bodo transportni trak, dodali novo dvižno mizo zzlagalno napravo, z gnano valjčno progo za odrezano pločevino. Pri dosedanjem stroju je pločevina padala na tla, zlagati so jo morali ročno. Z namestitvijo zla-galne naprave pa je stroj bistveno izboljšan, kakovost bo večja in tudi prihranek znaten, saj praktično ne bo izmeta. Za to delo bo sedaj potreben le strojnik, ki bo delo nadziral. Dvanajst metrov dolga linija je dokaj zahtevna naprava in deluje avtomatsk. Od dosedanjih 24 kosov v minuti bo odslej zrezovala tudi 30. Če upoštevamo še nizek izmet, potem bo to lep prihranek pri materialu. Pri delu se je izkazal Anton Mandelc, ki je projektiral strojni del te naprave. Anton je 15 let v Gorenju kot konstruktor v vzdrževanju, zato je bil vselej ob kolektivnih dopustih v tovarni. Na to obliko dela se je že privadil, letos pa je dopust preživel v Maslenici v začetku meseca julija. Anton Mandelc Vzdrževalci pa imajo veliko dela tudi v strojni delavnici, saj je naročil za najrazličnejše rezervne dele vedno več. Pri izdelavi strojnih delov se že 17 let prizadeva vodja strojne delavnice Jakob Veler. Največ dela je pri koordiniranju naročil in v zadnjem času skušajo kar največ del opraviti v svoji delavnici. Kot je povedal Jakob, so sodelavci v času kolektivnega dopusta kar po 16 ur delali ob stružnicah in drugih strojih. Seveda pa tudi problemov ne manjka, saj si želijo nov brusilni stroj za okroglo brušenje. Tako kot so si prizadevali v vzdrževalnem oddelku tozda Tehnološka oprema, so bili delavci pridni tudi v drugih tozdih in oddelkih. V tozdu Štedilniki so se obnavljali konti peči, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so preselili obrat Plastika v nove prostore. Večina teh delavcev je ostala med kolektivnim dopustom na delu, saj so pomagali pri selitvi, čiščenju in obnavljanju strojev. V tozdu Kompresorji smo v letošnjem letu poleg proizvodnih rekordov dosegli lep uspeh tudi na področju obrambnih priprav. Na občinskem tekmovanju gasilskih ekip civilne zaščite, ki je bilo v Črnomlju organizirano v počastitev dneva civilne zaščite, je ekipa črnomaljskega Gorenja dosegla prvo mesto. Na tekmovanju je nastopilo 17 ekip, med katerimi so nekatere v prejšnjih letih do- USPEŠNI NA MARATONU FRANJA Člani kolesarske sekcije Gorenja nadaljujejo z uspešnimi nastopi na tradicionalnih kolesarskih prireditvah po Sloveniji. Potem, ko so letos premagali naporno 1000 km dolgo slovensko kolesarsko transverzalo, so se številni ljubitelji kolesarstva udeležili še drugih maratonov. Po uspešnem segale vidna mesta tudi v republiškem merilu, tako da je uspeh naše mlade in neizkušene enote še boljši in pre-senetljivejši. V zmagovalni ekipi so nastopili: Mike Miketič — vodja ekipe, Marija Kralj, Milena Starešinič, Alojz Bahor, Anton Kobetič, Ivan Skube, Drago Paunovič, Martin Po-reber, Metod Prelog. Pohorskem so v soboto, 2. julija, tekmovali še na maratonu Franja, kjer so dosegli drugo mesto v ekipni konkurenci. Med 35 kolesarji Gorenja, ki so dosegli lep skupni dosežek, je tokrat spet sodelovala kolesarka Mihaela Rogelšek, sodelavka tozda Pralno pomivalna tehnika. Na maratonu Franja je dosegla svoj največji uspeh, saj je bila v kategoriji žensk nad 30 let tretja. Belizar Dujec Zmagovalna ekipa tozda Kompresorji