^tnina plačana v gotovini
CENA 48 din
S
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE

Uio XII
V LJUBLJANI, dne 26 maja 1955
ŠieviJJkaljSI ^
V S E B F N A l
8^' Ureöba o razdeljevanju In odpovedi stanovanj.
y.teci^a o Pristojnosti, organizaciji m delu Sveta za urba-zeib LR Slovenije.
° ustanovitvi Urbanističnega Inštituta LR Slove-89 nl3e v Ljubljani.
k?'rtfba ° lmen°vanju upravnega odbora republiškega >0 bitnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
Odredba o tehničnih pogojih, napravah In opremi po-vnltl Prostorov trgovskih podjetij In trgovin za pro-uajo alkoholnih pijač.
Navodilo o tehničnih predpisih za kalkulacijo in za Izde-° Predračuna za gradbena dela.
368.
369.
Odloki ljudskih odborov:
za*\0** ° stoPniab dopolnilne dohodnine od kmetijstva ato lass v mestu Ljubljani.
ok o proračunu mesta Maribora za leto 1955.
370.	Odlok o določitvi stanovanjskih hiš, ki se ne prevzamejo v stanovanjsko skupnost v mestu Mariboru.
371.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o družbenem planu mesta Maribora za leto 1954.
372.	Odlok o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi proračuna mesta Maribora za leto 1953.
373.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka proračuna mesta Maribora za leto 1954.
374.	Odlok o proračunu OLO Gorica za leto 1955.
375.	Odlok o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi proračuna OLO Gorica za leto 1953.
376.	Odlok o proračunu OLO Kranj za leto 1955.
377.	Odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin In skladih v okraju Krško.
378.	Odlok o občinskih taksah okraja Ljubljana okolica.
379.	Odlok o občinskem prometnem davku okraja Ljubljana okolica.
86.
Jlei a P'b'dlagj drugega odstavka 10. člena in 94. ni	n2 * * * 6 ° upravljanju stanovanjskih hiš (Urad-
ske «i,	, .J’ št- 29-344/54) izdaja Izvršni svet Ljud-
apšeine Ljudske republike Slovenije
'	. t
UREDBO
0	razdeljevanju in odpovedi stanovanj
4< /4 /‘ ;
l V3-
koločb
^ločijo
I.	Splošne določbe/ '''' "	'
niF~s,/n
1.	člen
te uredbe se uporabljajo v mestih in ter v tistih krajih, za katere to
?eStnih občinah
okrajni ljudski odbori.
ločij0 ]&k*, ocll>ori mest in mestnih občin lahko do-niočju * a Se v Posameznih manjših naseljih na ob-uredbe 11165111 oziroma mestne občine določbe te in ly ° razdeljevanju in zamenjavi stanovanj (III.
• Poglavje) ne uporabljajo.
tudi vVe.V. poglavja te uredbe se uporabljajo odstavk	v ^dterih se po prvem in drugem
Uredbe U te^a člen& ne uporabljajo določbe te stanovan^i ^azclelievanju stanovanj. Za sklepanje 1 -be ur^ik P^odb v takšnih krajih veljajo do-e be o upravljanju stanovanjskih hiš.
hiše, ki se bodo na novo zgradile po uveljavitvi te uredbe.
Za razpolaganje z izpraznjenimi stanovanji v hišah iz 26., 87. in 88. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš veljajo določbe uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Zasebni lastniki stanovanjskih hiš iz prvega odstavka tega člena sklepajo stanovanjske pogodbe prosto, stanovanjske zadruge pa po določbah zadružnih pravil. Če stanovanjska zadruga ne sklene stanovanjske pogodbe v dveh mesecih po izpraznitvi, dodeli stanovanje stanovanjska uprava po 17. členu te uredbe.
Določbe V. poglavja te uredbe se uporabljajo tudi za odpovedi stanovanj v hišah in prvega odstavka tega člena.
3.	člen
Določbe te uredbe o razdeljevanju in zamenjavi stanovanj (III. in IV. poglavje) se ne uporabljajo za stanovanja, ki jih stanovanjska prava na predlog samitarne inšpekcije spozna za nehigienična. O tem ir la stanovanjska komisij hišnemu svetu oziroma hišnemu lastniku odločbo. Za taka stanovanja sklepa stanovanjske pogodbe samostojno hišni svet oziroma lastnik hiše.
Določbe V. poglavja se uporabljajo tudi za stanovanja iz prvega odstavka tega člena.
določbe
2.	člen
?ta0ovani mr6 .ure^be o razdeljevanju in zamenjavi ^še i2 ^ in IV. poglavje) se ne uporabljajo za
87. in 88. člena uredbe o upravljanju sta-Vanjal 1 za stanovanjske hiše oziroma stano-
sez>dana po uredbi o zidanju sta-bfi.], ;u “'š delavcev in uslužbencev (Uradni list Vse -	,233/51)_ za hiše stanovanjskih zadrug in
n°družinske in dvodružinske stanovanjske
4.	člen
V krajih, v katerih se uporabljajo določbe III. in IV. poglavja te uredbe, se smejo obstoječi stanovanjski prostori preurediti v poslovne prostore samo s poprejšnjim dovoljenjem stanovanjske uprave. Stanovanjska uprava lahko da takšno dovoljenje samo, če prosilec poprej zgradi v istem kraju primerna nova stanovanja z najmanj enako stanovanjsko površino.
II.	Stanovanjski organi
5.	člen
Stanovanjska organa za otpravljanje zadev po tej uredbi sta stanovanjska komisija in stanovanjska uprava.
6.	člen
Stanovanjske komisije se postavljajo v mestih, mestnih občinah in občinah, v katerih so kraji, za katere se uporabljajo določbe Ili. in IV. poglavja te uredbe. Stanovanjske komisije so pri svetu ljudskega odbora, pristojnem za stanovanjske zadeve, kjer tega sveta ni, pa pri občinskem ljudskem odboru.
Stanovanjsko komisijo imenuje svet ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, kjer. tega sveta ni, pa Občinski ljudski odbor izmed od-bornil' >v ljudskega odbora in izmed drugih držav-1 j anov.
Stanovanjsko komisijo sestavljajo predsednik in Štirje člani. Predsednik mora biti odbornik ljudskega odbora. Uslužbenec ljudskega odbora ne more biti član stanovanjske komisije.
Svet oziroma občinski ljudski odbor lahko imenuje tudi več stanovanjskih komisij.
7.	člen
Stanovanjska komisija sestavlja občasne sezname upravičenih pričakovalcev za dodelitev stanovanja.
Ö člen
Stanovanjska uprava odloča o dodelitvi stanovanj in o tem, da se uživalcu odpove stanovanjska pogodba, dovoljuje preureditev stanovanjskih prostorov v poslovne prostore, daje pritrditev za zamenjavo stanovanj in odreja izselitve oseb, ki so se samovoljno vselile.
Stanovanjska uprava opravlja za stanovanjsko komisijo pisarniško delo ter vodi seznam praznih stanovanj in seznam prosilcev za dodelitev stanovanja.
Odločbe iz pristojnosti stanovanjske uprave po tej uredbi izdaja šef stanovanjske uprave.
Zoper odločbe stanovanjske uprave je v osmih dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na tajništvo okrajnega ljudskega odbora, v katerega delovno področje spadajo stanovanjske zadeve, zoper odločbo stanovanjske uprave v mestih pa na odbor-nižko komisijo mestnega ljudskega odbora.
Pravico do pritožbe imajo državni organi, zavodi, organizacije in državljani, ki so z odločbo stanovanjske uprave prikrajšani v svojih pravicah, ki jim gredo po tej uredbi.
III.	Postopek pri dodeljevanju
9.	člen
Prazno stanovanje se lahko dodeli samo prosilcu, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev stanovanja po 12. in 16, členu te uredbe in je vpisan v seznam upravičenih pričakovalcev, kolikor ta uredba drugače ne določa.
Nikomur se ne more dodeliti stanovanje, če bi si s tem pridobil dve stanovanji v istem ali drugem kraju.
10.	člen
Za prazna stanovanja se štejejo stanovanja, ki se zgradijo ali priredijo na novo, ter stanovanja in deli stanovanja, ki se izpraznijo z izselitvijo ali smrtjo uživalca stanovanja, razen v primerih iz 11. člena te uredbe.
11.	člen
Ce umre uživalec stanovanja oziroma sostaBO" valeč, se ne šteje stanovanje za izpraznjeno, če os*a! nejo v stanovanju njegovi družinski člani ali °ziI sorodniki, ki so živeli z njim v skupnem gospodki' stvu, vendar samo, če imajo po 12. členu te urerfv pravico do družinskega stanovanja in sklenejo s nim svetom oziroma s hišnim lastnikom stanovanj sko pogodbo v enem mesecu po uživalčevi snirtj Taka stanovanjska pogodba velja šele, ko jo P°tr pristojna stanovanjska uprava,	^
Stanovanje se tudi ne šteje za izpraznjeno. ^ umre uživalec stanovanja in se njegov preživeli z konec, ki je živel z njim v skupnem gospodinj51 ^ obveže, da bo oddal ustrezni del stanovanja v P° najem. Ce preživeli zakonec ustreznega dela sta vanja ne odda v podnajem, v dveh mesecih P0 u z„ valčevi smrti, sklene stanovanjsko pogodbo za us^rI)a ni del stanovanja hišni svet oziroma hišni lastni" podlagi odločbe stanovanjske uprave o dodelitvi dela stanovanja po določbah 17. člena te uredbe-

/ <
dodeü
?
K
i
li
12.	člen
Družinsko stanovanje se praviloma lahko samo prosilcu z družino.	, gij
Za družino se štejejo tudi zakonca brez otro sorodniki, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. ,
Za družinsko stanovanje se šteje gradbeno P zana celota, ki ima vsaj eno sobo in kuhinjo. niera se šteje za družinsko stanovanje,	t j
poseben prostor za kuhanje.	no- t ^
Samski osebi se praviloma lahko dodeli saD10uja.[j samezna soba, ki nj v sklopu družinskega stanov ^ vendar brez souporabe kuhinje, pa samo, če J® sobo prej užival sostanovalec.
Izjemoma se lahko dodeli enosobno druzj^^
stanovanje samski osebi, ki ji je potrebno
___i____ je t° r „
ali drugeg.,
gospodinjstvo iz zdravstvenih razlogov, če j®
trjeno z zdravniškim potrdilom bolnice au '". gm« zdravstvenega zavoda, nad 50 % vojaškemu v0^ invalidu ali delovnemu invalidu ali pa nioškeiIlU^j]ijl silcu, ki je star nad 53 let, Oziroma ženski Pr® sßle ki je stara nad 50 let. Zdravniško spričevalo B biti staro nad 6 mesecev.
13. člen
a»
V seznam praznih stanovanj so vpišejo Vj.ateri novo zgrajena in izpraznjena stanovanja, za ,, e V se uporabljajo določbe HI. poglavja te ure sezuam se vpišejo tile podatki: kraj, ulica jjDa; številka, število sob in pritiklin ter sobna ^ je če se izprazni del stanovanja, se vpiše *u'aI’ pr»' bila z izpraznjenim delom stanovanja zvezo vica do souporabe kuhinje.	vliufel)il
Hišni svet oziroma lastnik hiše, ki ni vr,lznjeB° v stanovanjsko skupnost, mora vsako stanovanje ali del stanovanja priglasiti stan^^ ^ upravi v osmih dneh po izpraznitvi z nav c datkov iz prvega odstavka tega člena.
14. člen
V seznam prosilcev se vpiše ime,	s:“
vališče prosilca ter zakaj prosi za dod® ' TOstieC' >vanja. Ce prosi za dodelitev stanovanja P sj]ce' že ima stanovanje, se vpišejo v seznam [ ir0^egt> di podatki iz 13. člena te uredbe glede nJ iri »tedanjega stanovanja. Uživalca stanovanj^ stanovanje uravnomočuo odnovedano, vp,i’
ii>
sta-
vaujska uprava v seznam prosilcev na zahtevo uži-alca stamovanja ali na zahtevo tistega, ki je odpovedal stanovanjsko pogodbo.
15. člen
Stanovanjska komisija izdela vsakega pol leta, a sicer v januarju in juliju, na podlagi seznama Prosilcev seznam upravičenih pričakovalcev. 'V ta seznain vipiše toliko prosilcev, kolikor bo v prihod-Jem polletju predvidoma na razpolago praznih
stanovanj.
. £a manjše kraje lahko izdela stanovanjska ko-lslJa s pritrditvijo sveta, pristojnega za stanovauj-6 zadeve, Jsjer tega sveta ni, pa s pritrditvijo ob-•’nskega ljudskega odbora seznam upravičenih pri-'ttovalcev samo enkrat na leto, in sicer v januarju, komisija vpiše v seznam upravičenih pričakoval-zaV vr®^ tiste prosilce', ki imajo največ pogojev a dodelitev stanovanja. Pri tem mora zlasti upo-vati družbeno vlogo prosilca, število prosilčevih azinskih članov, zdravstveno stanje prosilca dn 2	družinskih članov, potrebo po stanovanju
. ru<li pravnomočne odpovedi ali prostovoljne izse-ve, neprimernost sedanjega prosilčevega stanova-Ja ter dobo čakanja na stanovanje. V seznamu mora n navedeno, do kakšnega stanovanja ima upravi-1 pričakovalec pravico (do sobe ali do družin-eSa stanovanja in do koliko sob).
Ud ita,uovanjska komisija mora predložiti seznam P avrcenih pričakovalcev v potrditev svetu, pristoj-0r..u Za stanovanjske zadeve, kjer tega sveta ni, pa nskemu ljudskemu odboru. Ce potrdi svet ozi-^ a občinski ljudski odbor seznam s pripombami, sta ° P^P^mbe za stanovanjsko komisijo obvezne; pr; ovainiska komisija mora izdelati v skladu s temi valcev aiai	seznam upravičenih pričako-
javlSeZnam uPrav‘čenih pričakovalcev mora biti ob-na razglasni deski ljudskega odbora, v . Per to, da je prosilec vpisan ali da ni vpisan zuam upravičenih pričakovalcev, ni pritožbe. v
vPisanlJ10Van'*e Se sme	samo prosilcu, ki je
nj _ , v seznam upravičenih pričakovalcev, kolikor KgiUre^k'° drugače določeno. vani-u-,81. j® treba po uredbi o upravljanju stano-Uje _tliš uživalcu, ki mu je odpovedano stanova-t°dka ffi <>V^t drugo primerno stanovanje (5. in 7. hiti P> t tretji odstavek 83. člena uredbe), mora Za Pm-8 ixn<>Vante 'P0 vetikosti in kakovosti primerno kosti za CeV°- ^ruztno- Stanovanje je po svoji veli-Primerno, če odpade na posamezne-i® <>(ijinsJce?a člana najmanj 8 m’ sobne površine tdana • P8®6 t soba na zakonca ali na dva družinska 8a tri 1StC^u sP<>ta> ir-i sta stara nad 14 let, ali pa v°sti	tti so stari pod 14 let. Po svoji kako-
Udobnou stan,(>vanje primerno, če po kakovosti in vanju p1 • ustreza dotedanjemu uživalčevemu stano-Čeve zan11 /em te treba upoštevati tudi kraj prosil-°troke 't.ye oziroma kraj šole, če ima prosilec doteda'«; °t)iskujejo šolo, po možnosti pa tudi okoliš Kada Sa sianovania-
V8ajskih ^ t treba po uredbi o upravljanju stano-Vanje, ?an.".s aživalcu, ki mu je odpovedano stano-uredhe f ov'ti drugo stanovanje (8. točka 60. člena Prenehala6 |S*a tenkcija oziroma delovno razmerje P'ti stanci >reZ krivde uživalca stanovanja), mora 'a,1je, ki se d<Mleli prosilcu, po velikosti
16. člen
primerno za njegovo družino. To velja tudi, kadar prosi kdo za dodelitev stanovanja iz drugih razlogov.
Samo v izjemnih primerih se lahko dodeli prosilcu stanovanje z več sohami, kot je določeno v drugem odstavku tega člena, če mu je to potrebno zaradi njegovega poklica (zdravniku za ordinacijo, odvetniku za pisarno, kulturnemu delavcu in podobno) ali zaradi bolezni, če je vpisan v seznani kot upravičeni pričakovalec za takšno stanovanje.
^tanjše stanovanje ali stanovanje z manjšim Številom sob ali manj udobno stanovanje, kot je določeno v drugem oziroma tretjem odstavku tega člena, se prosilcu lahko dodeli samo z njegovim soglasjem.
Kadar je treba uživalcu, ki mu je odpovedano stanovanje, po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš zagotoviti samo najpotrebnejše prostore (1. do
4.	točka in 8. točka 60. člena uredbe, če sta funkcija ali delovno razmerje prenehala po krivdi uživalca stanovanja), mu morajo biti zagotovljeni taki prostori, da varujejo stanovalce in njihovo premoženje pred vremenskimi neugodnostmi in da niso zdravju škodljivi (suhi kletni prostori, barake in podobno), v primeru iz 61 točko 60. člena uredbe pa takšni prostori, da varujejo uživalčevo premoženje pred vremenskimi neugodnostmi.
17.	člen
Stanovanjska uprava dodeli stanovanje po vrstnem redu vpisa prvemu izmed tistih upravičenih pričakovalcev, kj ima pogoje -za dodelitev tega stanovanja po določbah 12., 15. in 16. člena te uredbe.
Lastnik stanovanjske hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, ima pravico izbrati enega izmed, prvih desetih upravičenih pričakovalcev, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev izpraznjenega stanovanja. V tem primeru mora stanovanjska uprava dodeliti izpraznjeno stanovanje prosilcu, ki ga je izbral lastnik. Lastnikova pravica do izbire ugasne, če ne sporoči stanovanjski upravi najpozneje v 15 dneh po izpraznitvi stanovanja, komu naj dodeli stanovanje.
Pravico po prejšnjem odstavku ima tudi stanovanjska zadruga v primeru iz drugega odstavka
2.	člena te uredbe. Pravica zadruge do izbire ugasne, če ne sporoči stanovanjski upravi najpozneje v dveh mesecih in pol po izpraznitvi stanovanja, komu naj dodeli stanovanje.
18.	člen
Ce stanuje v stanovanju, ki se izprazni, podnajemnik z družino, mu lahko dodeli stanovanjska uprava to stanovanje, četudi ni vpisan v seznam upravičenih pričakovalcev, vendar samo, če je izpraznjeno stanovanje po velikosti in številu sob primarno za podnajemnika in njegovo družino in če prosi za dodelitev najpozneje v osmih dneh po izselitvi ali smrti uživalca stanovanja. Če gre za stanovanje v hiši, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, je za dodelitev stanovanja podnajemniku potrebna pritrditev hišnega lastnika.
19.	člen
Če se zgradijo nova stanovanja zato, da se lahko obstoječi stanovanjski prostori spremenijo v poslovne prostore (4. člen te uredbe), jih dodeli stanovanjska uprava po uradni dolžnosti dotedanjim uživalcem tistih stanovanj, ki se preuredijo v poslovne prostore, četudi niso vpisani v seznam upravičenih pričakovalcev.
20.	člen
'V hiši, ki se zgradi namesto hiše, ki je bila porušena, dodeli stanovanjska uprava stanovanja predvsem uživalcem stanovanj porušene hiše, četudi niso vpisani v seznam upravičenih pričakovalcev, če sporočijo stanovanjski upravi zahtevo za dodelitev stanovanja najpozneje v 15 dneh po kolavdaciji nove stanovanjske hiše.
21.	člen
Ce se izprazni del stanovanja, ki sta ga uživala uživalec in sostanovalec, ima tisti od njih, ki ostane v stanovanju, ne glede na to, ali je vpisan v seznamu upravičenih pričakovalcev, pravico do dodelitve izpraznjenega dela stanovanja, če mu je ta del stanovanja potreben za povečanje stanovanjske površine na tisti obseg, do katerega ima pravico po tretjem odstavku 16. člena, in zahteva dodelitev izpraznjenega dJa stanovanja najpozneje v 8 dneh po izpraznitvi.
22.	člen
Ce sta imela uživalec stanovanja in sostanovalec souporabo kuhinje na podlagi odločbe stanovanjskega organa, obdrži ob izpraznitvi enega dela stanovanja kuhinjo v izključni uporabi tisti, ki ostane v drugem delu stanovanja.
Če se izprazni del stanovanja, katero sta uživala uživalec in sostanovalec, pa tisti, ki ostane v drugem delu stanovanja dotlej ni imel pravice do souporabe kuhinje, se mu na njegovo zahtevo, ki jo mora sporočiti stanovanjski upravi v osmih dneh po izpraznitvi dela stanovanja, dodeli kuhinja v izključno uporabo, če im« pravico do družinskega stanovanja po 12. členu te uredbe in je del stanovanja, ki ga uživa, po sobni površini vsaj enak izpraznjenemu delu stanovanja.
Ob dodelitvi dela stanovanja se ne more več na novo ustanoviti pravica do souporabe kuhinje.
23.	člen
Hišni svet oziroma lastnik stanovanjske hiše, ki n; vključena v stanovanjsko skupnost, je dolžan skleniti stanovanjsko pogodbo s tistim, ki mu je bilo stanovanje pravnomočno dodeljeno.
Ce prosilec, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje, ne sklene s hišnim svetom oziroma s hišnim lastnikom stanovanjske pogodbe v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja, ugasne odločba
0	dodelitvi stanovanja. To velja tudi, če se prosilec ne vseli v dodeljeno stanovanje najpozneje v 15 dneh po sklenitvi stanovanjske pogodbe oziroma po dejanski izpraznitvi stanovanja, če stanovanje ob sklenitvi stanovanjske pogodbe še ni bilo dejansko izpraznjeno. Ce prosilec, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, v tem roku ne sklene stanovanjske pogodbe ali s . ne vseli v stanovanje, mora hišni svet oziroma
1	stnik hiše v nadaljnjih treh dneh to sporočiti stanovanjski upravi.
V primeru iz drugega odstavka tega člena se dodeli stanovanje drugemu prosilcu iz seznama upravičenih pričakovalcev po določbah 17. člena. Rok za izbiro upravičenega pričakovalca po drugem in tretjem odstavku 17. člena te uredbe znaša v tem primeru osem dni in se računa od dneva, ko je pretekel po drugem odstavku tega člena določeni rok za sklenitev stanovanjske pogodbe oziroma za vselitev.
Stanovanjska uprava lahko iz upravičenih razlogov podaljša rok za sklenitev stanovanjske pogodbe oziroma za vselitev
Ce hišni svet, lastnik hiše oziroma stanovanjska zadruga noče skleniti stanovanjske pogodbe z osebo, ki ji je bilo dodeljeno stanovanje, sklene namesto njega stanovanjsko pogodbo stanovanjska uprava-
24.	člen
Lastnik hiše, ki je odpovedal stanovanje na poo* lagi 7. točke 60. člena uredbe o upravljanju stau^" vanjskih hiš, se mora vseliti v to stanovanje najpozneje v 15 dneh po izpraznitvi, sicer dodeli stanovanjska uprava izpraznjeno stanovanje drugem11 upravičencu po določbah 17. člena te uredbe. Stanovanjska uprava iz upravičenih razlogov lahko P0“ daljša rok za vselitev.	,
Hišni svet mora v treh dneh po preteku ro* za vselitev sporočiti stanovanjski upravi, če se m nik ni vselil v izpraznjeno stanovanje.
IV.	Zamenjava stanovanj
25.	člen
Sporazumne zamenjave stanovanj na obmo^J^ istega mesta, mestne občine oziroma občine so voljene po poprejšnji pritrditvi stanovanjske 0Pra ’ sporazumne medkrajevne zamenjave stanovanj PaJ^ poprejšnji pritrditvi stanovanjskih uprav obeh 111 mestnih občin oziroma občin.	,
Ce je predmet zamenjave stanovanje v zaseme hiši, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, s ^ dati stanovanjska uprava pritrditev za zamen; ^ samo, če je prošnji za pritrditev k zamenjavi P loženo pismeno soglasje lastnika hiše.	^
Stanovanjska uprava sme odreč; Prt^r^^eVvDe. zamenjavo samo, če utemeljeno sumi, da gre za P kulativno zamenjavo stanovanj, s katero 11 stranki obiti določbe te uredbe o razdeljevanjn novanj, zlasti če bi si ena stranka z zamenjavo^P ^ dobila očividno preveliko stanovanje, ali Pa primeru iz drugega odstavka tega člena zasebni nik k zamenjavi ni dal soglasja.
O pritrditvi k zamenjavi izda stanovanjska aP ,j va odločijo in jo dostavi strankama, ki sta z.aJliej1iše, stanovanji, ter hišnemu svetu oziroma lastnika ki nj vključena v stanovanjsko skupnost.
Zoper odločbo, s katero se odkloni prU^'^j sta zamenjavi, imata pravico do pritožbe stranki, ^ ^ zamenjali stanovanji, zoper odločbo, s katero ai pritrditev k zamenjavi, pa samo lastnik biš6-vključena v stanovanjsko skupnost.	izvršil
Sporazumno zamenjavo smeta stranki 1 šele po pravnomočnosti odločbe o pritrditvi.
V.	Odpoved stanovanja in izselitev
• 26-Člei1	uiivalca
Stanovanjska pogodba se lahko odpove ^0gc^< stanovanja oziroma sostanovalcu samo iz r oVanj' naštetih v 60. členu uredbe o upravljanju sta^ jjjjgb. skih hiš. Stanovanjsko pogodbo za stanovanj0	v
ki so vključene v stanovanjsko skupnost, ‘ pa hišah iz 2. člena te uredbe, odpove hišni	.
podlagi poprejšnje odločbe stanovanjske up
27.	člen	. ( staD<>-
Po 7. točki 60. člena uredbe o upravljanji jUdi, vanjskih hiš se odpove stanovanjska pogn iaStnina če se želi vseliti solastnik v hišo, ki J0 več lastnikov, če se želi vseliti lastnik	”$£ ^e '
hiše v stanovanje, ki je njegova last ali 06
beliti služnostni upravičenec v stanovanje, do kate-re?a ima služnostno pravico.
V korist solastnika se lahko odpove stanovanje samo, če stanovanje, v katero se želi vseliti, ustreza isini njegovega solastniškega deleža, v korist služnostnega upravičenca do stanovanja pa samo, če je njegova služnostna pravica vpisana v zemljiški knjigi 1D je pogoj za uveljavljanje te pravice nastopil že uveljavitvijo uredbe o upravljanju stanovanj-skin hiš.
28.	člen
Ce mora imeti stanovanjska hiša hišnika, določi anovanjska uprava na predlog hišnega sveta, katero an.°vanje je treba odpovedati, da se pridobi stano-anje za hišnika. Ce je hiša že imela hišnika, pa je , “O hišniško stanovanje pozneje oddano v najem, J® treba praviloma odpovedati to stanovanje, da se Pridobi stanovanje za hišnika.
29.	člen
Za odpoved stanovanjske pogodbe po tretjem od-vku 26. člena ali po 7. točki 60. člena uredbe o ^Pravljenju stanovanjskih hiš ni potrebno, da bi ralo biti zagotovljeno drugo oziroma primerno an.vanje že ob odpovedi, mora pa biti tako stano-je zagotovljeno, preden se izvrši prisilna izselitev.
30.	člen
se s^anova^ske pogodbe za stanovanjske prostore Roth' ° 0dp°vcdo brez vsakega razloga. Ce v po-euo 1 D' ^ri,Sače določeno, velja za opremljene sobe esečni, za prazne pa dvomesečni odipovedni rok.
31.	člen
® sporih zaradi odpovedi odloča sodišče, risilna izselitev uživalca, sostanovalca oziroma sodb anova*Ca Je dovoljena na podlagi izvršne sodne e’ Poravnave, sklenjene pred sodiščem v odpo-. i pravdi, poravnave pred poravnalnim svetom °v^rjene listine o prostovoljni izselitvi.
p .	32. člen
ljetla r.ls'na izselitev na podlagi odpovedi je dovo-j6 sc 6 Potem, ko je zagotovljeno uživalcu, ki mu ^ Povedano stanovanje, ustrezno drugo stanovanje «najpotrebnejši prostori.
vršiln SC6 Preiz‘kusi na zavezančevo zahtevo v iz-^i je Postopku, ali stanovanje oziroma prostor, stanov	zavezancu namesto odpovednega
odstav^J®' u*treza pogojem iz drugega in tretjega skih h'”8 62’ ^^ena uredbe o upravljanju stanovanj-^ljeno8' rQZen Sre z^ stanovanje, ki je bilo do-Izv »V.,uPravneiu postopku po določbah te uredbe. 0dpoveriS ni nas^'ov za prisilno izselitev ugasne, če dnehU,,<>^a stranka ne zahteva prisilne izselitve v Po izvršljivosti izvršilnega naslova.
Zo	53’člen
vanje ^aC[Z usebo, ki se je samovoljno vselila v stano-Po določi 'i siuuovanja, ki mora biti dodeljeno Prisilno ;	uredbe, odredi stanovanjska uprava
'Zytži takZ ■	^ev'. Prisilna izselitev po tem členu se
vržitev „	s'cer po predpisih, ki veljajo za iz-
javnih odločb.
VI.	Kazenske določbe
Prekrš u	34. člen
0 'O.OOn f- s^re in se kaznujejo z denarno kaznijo narjev ali z zaporom do 30 dni-
1.	člani hišnega sveta oziroma lastnik hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, če nočejo skleniti stanovanjske pogodbe z osebo, ki ji je bilo pravnomočno dodeljeno stanovanje;
2.	predsednik hišnega sveta oziroma lastnik hiše, ki m vključena v stanovanjsko skupnost, če ne naznani stanovanjski upravi samovoljne vselitve najpozneje v treh dneh; član hišnega sveta oziroma hišni lastnik, če dovoli, da se vseli v stanovanje a.Li stanovanjski prostor kdo, ki mu stanovanjska uprava ni dodelila stanovanja;
3.	kdor v prošnji za dodelitev stanovanja navede neresnične podatke o takih okoliščinah, ki vplivajo na dodelitev stanovanja;
4.	kdor izvrši zamenjavo stanovanj, preden postane odločba o pritrditvi pravnomočna;
5.	kdor brez dovoljenja preuredi stanovanjske prostore v poslovne prostore;
6.	predsednik hišnega sveta ali lastnik hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, če ne pošljeta v določenem roku stanovanjski upravi naznanil po drugem odstavku 13. člena, po drugem odstavku 23. člena oziroma po drugem odstavku 24. člena te uredbe.
VIL Prehodne in končne določbe
35.	člen
Ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami po potrebi lahko predpišejo s svojimi odloki natančnejše določbe o postopku pri razdeljevanju stanovanj in pri zamenjavi stanovanj v skladu z določbami te uredbe.
36.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. U 71/55
Ljubljana, dne 24. maja 1955.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1. r.
87.
Na podlagi 7. člena zakona o ustanovitvi Sveta za urbanizem LR Slovenije in 5. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
UREDBO
o pristojnosti, organizaciji in delu Sveta za urbanizem LR Slovenije
L PRISTOJNOST
1.	člen
Svet za urbanizem LR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Svet) samostojno opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah zveznih in republiških zakonov, predpisov Zveznega in republiškega izvršnega sveta in predpisov Zveznih upravnih organov, izdanih v mejah zvezne pristojnosti, ter v skladu s smernicami Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
2.	člen
V mejah svoje pristojnosti opravlja Svet zadeve, ki so nanašajo na:
—	pokrajinsko in krajevno načrtovanje naselij:
—	na uporabo zemljišč za gradbene namene;
—	na vprašanja stanovanjske in komunalne graditve.
Svet opravlja nadzorstvo nad delom ljudskih odborov okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami na področju urbanizma ter nad delom zavodov, za katere je pristojen.
Svet pripravlja osnutke za predpise s področja urbanizma.
II. ORGANIZACIJA SVETA ZA URBANIZEM
A.	Svet
1.	Sestava sveta
3.	člen
Svet za urbanizem je kolegijsko telo.
Svet sestavlja 30 do 30 članov.
Predsednika sveta imenuje Izvršni svet. Clane sveta imenuje Izvršni svet izmed oseb, ki jih predlagajo okrajni in mestni ljudski odbori in ustrezne strokovne organizacije in zavodi ter izmed javnih delavcev in strokovnjakov s področij, ki so v zvezi z vprašanji urbanizma.
4.	člen
Delovna doba sveta traja dve leti. Člani, ki jim je delovna doba prenehala, so lahko ponovno imenovani.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS lahko vsak čas razreši predsednika ali člane sveta in imenuje namesto njega drugega. Takemu članu preneha dolžnost, ko preneha delovna doba sveta.
2.	Delovno področje s Teta
5.	člen
Svet na področjih, naštetih v 2, členu te uredbe:
1.	obravnava in predlaga Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS osnutke zakonov, uredb in drugih aktov iz republiške pristojnosti:
2.	daje mnenje k osnutkom zveznih predpisov;
3.	izdaja pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje uredb in drugih predpisov republiškega izvršnega sveta, na podlagi posebnega, z zakonom ^lj zvezno uredbo danega pooblastila pa tudi pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zveznega ali republiškega zakona oziroma zvezne uredbe;
4.	daje priporočila za delo ljudskih odborov;
5.	daje smernice za delo urada sveta;
6.	imenuje komisije sveta;
7.	imenuje predstojnike finančno samostojnih zavodov, za katerih zadeve in naloge je pristojen svet;
8.	obravnava vprašanja o vzgoji urbanističnih strokovnjakov in daje pristojnim organom in zavodom ustrezne predloge;
9.	skrbi za znanstveno raziskovalno delo; predlaga ustanovitev inštitutov;
10.	obravnava delo inštitutov, ki so pod njegovim nadzorstvom in jim daje smernice in navodila za njihovo delo;
11.	določa predlog predračuna in zaključnega računa sveta;
12.	opravlja druge zadeve, ki so s posebnimi predpisi dane v delovno področje sveta.
3.	Delo sveta
6.	člen
Svet dela na sejah. Seje sveta so javne.
7.	člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta po lastne® preudarku. Sejo mora sklicati, če to zahteva Izvršni svet, najmanj petina članov sveta ali sekretar sveta s predlogom dnevnega reda.
Z vabilom na sejo se sporoči predlog dnevnega reda.
Gradivo za sejo sveta pripravi sekretar po na' vodilih predsednika sveta.
Sekretar sveta se mora udeleževati svetovih sej' Na seji ima posvetovalno pravico.
Na vsaki seji sveta poroča sekretar sveta o i vršitvi sklepov zadnje seje. Z dovoljenjem sve, lahko poroča o posameznih zadevah dnevnega rc strokovni uslužbenec urada, ki ga določi sokretar.
9.	člen
Seje sveta vodi predsednik sveta. Ce je zadrža® ga nadomestuje član sveta, ki ga svet za to doto
10.	člen
Svet lahko veljavno sprejema sklepe, če je seji navzočih večina članov sveta.	. .
Sklep je sprejet, če je zanj glasovalo '>cCl navzočih članov.
11.	člen
O seji sveta se piše zapisnik. Vanj se zadeve, ki jih je svet obravnaval ter sprejeti sK ^ s kratko obrazložitvijo. Na zahtevo članov sveta vpiše v zapisnik njihovo ločeno mnenje.
Za zapisnik skrbi sekretar sveta.	ejgi
Zapisnik podpišeta predsednik in sekretar sv Predsednik sveta lahko odredi, da se napr®v o seji sveta stenografski zapiski.
12.	člen	^
Pravilnike, odredbe, navodila in priporočila P
pisuje predsednik sveta.
13.	člen
:voje£a
Za proučevanje posameznih vprašanj iz r8. delovnega področja in za pripravo rešitev takih šanj lahko svet ustanovi komisije. Z odločbo ° novitvi komisije določi njene naloge.
Komisije sveta so lahko stalne ali začasne.
14.	člen
Predsednika in člane komisije imenuje sve,aj1lcO Predsednik komisije in člani komisije so,ero je člani sveta in strokovnjaki s področja, za ka ustanovljena komisija.	.< a ih
Komisija prouči zadevo, ki ji je poverje da svetu predlog.	-nor0^
Komisija ne more izdajati predpisov, Pn'P^ in odločb.
B. Urad sveta 1. Sekretar
15.	člen	je\o,
Sekretar načeluje uradu in vodi njegov® ^tei Sekretar predstavlja svet ter ga zas.|°'!,raZijjer'
državnimi organi in v premoženjskopravnih
^ nasproti organizacijam ter pravnim in fizičnim senam, kolikor to ne spada v pristojnost javnega
Pravobranilstva,
16.	člen
Sekretar je za delo urada odgovoren Svetu za , anizem ^ Slovenije ter Izvršnemu svetu Ljudske skuPičine Lit Slovenije.
17.	člen
V uradu je lahko eden ali več pomočnikov sekre-
Sekretar lahko s pritrditvijo Izvršnega sveta pre-ase poSame2ne pravice na pomočnika.
™ je sekretar zadržan, ga nadomestuje pomoč-, ’ ®e oi poimiočmiika, pa uslužbenec, ki ga za to določi retar v sporazumu s sekretarjem Izvršnega sveta.
2. Ureditev urada
21.	člen
Urad sveta ima zlasti tele naloge:
—	pripravlja gradivo za predloge glede pokrajinskih in krajevnih načrtov, ki se obravnavajo na seji sveta; zbira in vodi arhiv dokumentacije s področja urbanizma;
—	opravlja pravne zadeve iz pristojnosti urada in pripravlja osnutke predpisov in odločb s področja sveta;
—	skrbi za vzgojo kadrov, organizira tečaje in podobno;
—	organizira razstave, izdaja publikacije in podobno;
—	opravlja zadeve računovodstva in ekonomata ter personalne zadeve urada.
16. člen
Sekretar sveta na področjih, naštetih v 2. členu te uredbe:
L samostojno odloča v upravnem postopku na j Vl st°pnji v zadevah, ki so z zakonom ali uredbo v pristojnost sveta;
Un ^	na drugi stopnji o pritožbah zoper
^Pravne odločbe ljudskih odborov okrajev, mest in s nih občin s posebnimi pravicami; p ; v izvrševanju nadzorstva razveljavi ab od-odh 1 nezakonito akte upravnih organov ljudskih n» ]<:>ro'r tor zavodov in inštitutov, ki spadajo pod Oadzorstvo sveta;
, L zadrži izvršitev nezakonitih aktov ljudskih od-pri°v okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi rv,Vl?a'm* to jto predloži Izvršnemu svetu, da jih azve!javi ah odpravi;
Prod T ZEtoevfto' ki niso urejene z zakonom ali s svet S<Mn ^ru?eSa državnega organa opozori Izvršni ipg , n.a toke akte ljudskih odborov okrajev, mest in Priz i °^to s posebnimi pravicami, s katerimi so Usi,. e^6 sptošne koristi, in predlaga Izvršnemu svetu ®zue ukrepe;
ben °dtoča o službenih in delovnih razmerjih usluž-in delavcev sveta;
na j;' °dtoSa o zakonitosti sklepa kolektivnega orga-to rial'111^11^ sam<>stojnega zavoda, za katerega zadeve Začas to Pr'stojen svet, če j? predstojnik zavoda g11? zadržal izvršitev sklepa; katar Zvrsu-ic do finančno samostojnih zavodov, za in j, , to določen svet kot organ za njihove zadeve
k<>likor’
,aatoge, po zakonu določene pravice in dolžnosti,
P r,u°, to pridržano svetu;
10	Za Popravo gradiva za sejo sveta;
11	akrto> da se izvršujejo sklepi sveta;
Pis; da°*5rav^a druge naloge, ki so s posebnimi pred-v njegovo delovno področje, tor Sv6)°etto- todane v upravnem postopku, sme sekre-Predpij'? razve^javiti, spremeniti ali zadržati samo po to oziroma načelih upravnega postopka.
S v	to- člen
računa Sv	odredbodajalec za izvrševanje pred-
SeV	^ton
“opće	ie disciplinski starešina za vse usluž-
SekrPfC aVCe ST?ta'
t cipiins.ar torenuje predsednika in enega člana tof dUru..,?®*! sodišča pri svetu in njuna namestnika Plinskega tožilca.
22.	člen
Organizacijo urada sveta predpiše Svet za urbanizem LR Slovenije s pritrditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
23.	člen
Natančnejše določbe o notranjem poslovanju urada predpiše s poslovnikom sekretar sveta.
III.	KONONA DOLOČBA
24.	člen
Ta uredba začne veljati z dnem objave v >Urad-nem listu LRS«.
St. U-62/2-55
Ljubljana, dne 24. maja 1955.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1. r.
Na podlagi 6. člena zakona o ustanovitvi Sveta za urbanizem LR Slovenije in 5. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS
ODLOK
o ustanovitvi Urbanističnega inštituta LR Slovenije v Ljubljani	c	\
1
Ustanovi se Urbanistični inštitut LR Slovenije s sedežem v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: inštitut).
2
Inštitut ima na področju urbanizma zlasti tele naloge:
1.	proučuje razvoj posameznih naselij, mest in pokrajin na območju LR Slovenije glede na gospodarske, sociološke, zdravstvene, kulturne, zemljepisne, zgodovinske in druge razmere in pogoje;
2.	opravlja po naročilu za ljudske odbore, zavode in organizacije urbanistične storitve in jim daje strokovno pomoč v zadevah s področja urbanizma;
3.	proučuje razvoj stanovanjske graditve in komunalnega gospodarstva ter metode za njuno usmerjanje;
4.	proučuje metodologijo urbanizma;
5.	izdaja redne in občasne publikacije o vprašanjih urbanizma in o rezultatih svojega dela;
6.	sodeluje z znanstvendmi in drugimi zavodi, s pristojnimi diržavniimi organi in z organizacijami pri vzgoji urbanističnh kadrov, zlasti pri pripravljanju učnega materiala, pri sestavi učnih programov in prirejanju tečajev;
7.	organizira prireditve in izdeluje tehnične pripomočke za popularizacijo din propagando urbanizma;
8.	ureja in vodi javno urbanistično knjižnico.
V okviru svojega delovnega področja sodeluje inštitut z drugimi znanstvenimi zavodi ter z gospodarskimi in družbenimi organizacijami doma in v tujini.
3
Inštitut vodi direktor.
Direktorja imenuje Izvršni svet LR Slovenije na predlog Sveta za urbanizem LR Slovenije.
Direktor je za delo Inštituta odgovoren Svetu za urbanizem LR Slovenije.
4
Inštitut ima strokovni svet kot direktorjev posvetovalni organ. Strokovni svet šteje 7 do 15 članov.
Clane strokovnega sveta imenuje svet za urbanizem LR Slovenije, in sicer eno tretjino članov izmed uslužbencev inštituta in dve tretjini članov izmed drugih strokovnjakov in znanstvenikov.
Direktor sklicuje seje strokovnega sveta in jih vodi. Direktor mora sklicati svet, če gre za pomembnejša strokovna vprašanja z delovnega področja inštituta ali če to zahteva najmanj tretjina članov strokovnega sveta.
5
Inštitut izdela za vsako leto delovni program in ga predloži Svetu za urbanizem LR Slovenije v potrditev, potem ko je strokovni svet inštituta oddal k programu svoje mnenje.
6
Inštitut ima lahko tudi zunanje sodelavce. Sodelavci inštituta so lahko strokovnjaki in znanstveniki s takih področij, ki posegajo v vprašanja urbanizma.
7
Inštitut je proračunski zavod.
Inštitut ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru predračuna Sveta za urbanizem LR Slovenije.
Direktor inštituta je odredbodajalec za izvrševanje predračuna.
8
Plače uslužbencev inštituta se določajo po predpisih o plačah in napredovanju uslužbencev pri državnih organih in uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi, plače delavcev pa po predpisih o plačah delavcev pri državnih organih in zavodih.
9
Inštitut je pod nadzorstvom Sveta za urbanizem LR Slovenije.
10
Svet za urbanizem LR Slovenije predpiše pravila o organizaciji in poslovanju inštituta.
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradne® listu LRS«.
St. U-72/55
Ljubljana, dne 24. maja 1955.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1. r.
Na podlagi 18. točke odloka o načinu vplačevanj* in uporabe sredstev za zidanje stanovanjskih (Uradni list FLRJ, št. 15-151/55) je Izvršni svet L J noske skupščine LR Slovenije
odločil:
V upravni odbor republiškega kreditnega skla^1 za zidanje stanovanjskih hiš se imenujejo:	^
za predsednika: ing. Tepina Marjan, drža? sekretar za gospodarstvo LRS;
za člane: ing. Brilly Marijan, direktor Upra'e za investicije LRS,
Bučar Franc, nameščenec, Ljubljana,
D rob e ž Franc, predsednik Sveta za stanovanj ske zadeve MLO Ljubljana,
Kopitar Jože, nameščenec, Ljubljana.
St. 623/2-53
Ljubljana, dne 24. maja 1955.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik: Boris Kraigher 1. r-
90.	o
Na podlagi tretjega odstavka 22. člena urC^D8h trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgo ge, (Uradhi list FLRJ, št. 56-483/53) izdaja državni kretar za gospodarstvo LRS
ODREDBO	slovni'1
o tehničnih pogojih, napravah in opremi P°sr()(iajo prostorov trgovskih podjetij in trgovin za P alkoholnih pijač
1.	Splošne določbe
Trgovska podjetja in trgovine (v ^^'ji/pi; besedilu: trgovine) morajo pri prodaji alkoho jač izpolnjevati minimalne tehnične pogoje 11 r je naprave in opremo poslovnih prostorov, ■ta predpisano s to odredbo.
2	na 10
Kot alkoholne pijače se štejejo narav
umetna vina ter žgane pijače vseh vrst.	jjaiS
Kot poslovni prostori za prodajo alkoholn’ ^ra<i-se štejejo zidani zaprti prostori, ki ustrezaj benim in sanitarnim predpisom.
Trgovine ne smejo prodajati alkoholnih pijač na
gostinski način.
Ce ima kraj, kjer se prodajajo alkoholne pijače, dovodno in kanalizacijsko omrežje, mora biti ^gradha poslovnega prostora priključena na obe ~™rotžjii,. Kadar te možnosti ni, mora imeti zgradba vx><3ldjaki'n greznico po higienskih tehničnih predpisih. Trgovine za promet z alkoholnimi pijačami na .1° kakor tudi proizvajalna podjetja morajo v T °J1d skladiščih za prodajo na debelo (založne kleti) "Tsalkem primeru imeti vodovod in kanalizacijo.
2.	Prodaja na debelo
5
d , prodajna skladišča alkoholnih pijač za prodajo na enelo (založne kleti) morajo ustrezati sanitarnim e<Jpisom, dalje pa še temle pogojem: j-v»1' z&radha mora biti grajena tako, da ima skla-svo primerno in ustrezno temperaturo ter gostoto a&6 poleti in pozimi;
^	2. naprave za zračenje morajo biti urejene tako,
Prečn Tea^l^acÜa samodejno vzgonska ali vsaj stalao
5.	dohod v skladišče mora biti mogoč neposredno z <%rtega prostora;
bil' 4' i^a Pre^ obodom v skladišče od zunaj morajo e i '•lakovana najmanj na površini, ki je enaka 1 ratni notranji površini skladišča. ć Svišče iz prvega odstavka mora imeti ustrezne Pa ke, filtre, podstavke za sode in police za hra-jenje vsteikleničenih pijač.
6
Pro t a<^če iz prejšnje točke mora imeti poseben s t,!p0r- za ^'ščenje posode, ki mora biti opremljen Posel ^00 VO’c'° ’n odtokom. Poleg tega mora imeti ZaD_ .en Prostor za administracijo, za zadrževanje san-/ ejl68a osebja, za hrambo oblačil ter ustrezne aoi,tarne naprave.
ka<!^'a<^'^e ločke mora imeti strokovno izučen
n!^daJa 'iz sTcTadišč iz 5. točke se sme opravljati ebelo po veljavnih predpisih.
5- Prodaja na drobno (maloprodaja)
9
Sattio Uv drobn<> se smejo alkoholne pijače prodajati odredbe Prc>3Torih, ki so opremljeni po določbah te
Posl	10
drobn<> OVni. ProsTori za prodajo alkoholnih pijač na gojenj,. v odprtem stanju morajo ustrezati temle po-
T*Uga drugj^0 Točeni od prostorov za prodajo
3	7raio izpolnjevati vse sanitarne pogoje; beiliin n 0jaT° bH' v zidani zgradbi, ki ustreza grad-
4	Predpisom;
5_ ®ot>raT,°' 'rneti vodovod in kanalizacijo;
z javno „S ?P vanje mora biti mogoč samo neposredno ü cGSte;
6.	morajo imeti betonska, kamnita ali drugače zidana tla, ki se dajo čistiti z vodo;
7.	stene morajo hiti do višine 1.5 m napravljene iz materiala, ki se da čistiti z vodo;
8.	morajo hiti izolirani proti vlagi in toploti ter biti primerno neposredno osvetljeni;
9.	ventilacija mora biti samodejno vzgonska z dovodom zraka od zunaj ter odvodom zraka nad strešno kritino;
10.	morajo imeti poseben kovinski umivalnik s tekočo mrzlo in toplo vodo za čiščenje posode kupcev in poseben umivalnik za zaposleno osebje;
11.	prodajna miza mora biti iz trdega lesa in obložena z vseh strani z materialom, ki se da čistiti z vodo;
12.	posoda, iz katere se prodaja alkoholna pijača mora biti lesena in zaprta (sodi), talko da se toči iz nje samo na pipo. Te posode morajo ležati na primernih stojalih in biti razvrščene tako, da ima kupec popoln pregled nad njimi. Posode morajo imeti vidno označeno vrsto vina z vsemi elementi, določenimi po predipisih o nadzorstvu nad živili;
13.	če se prodaja vino v zaprtih steklenicah, mora biti vstekleničeno po predpisih o stekleničenju vin;
14.	alkoholne pijače v steklenicah morajo biti razporejene na posebnih policah po vrstah. Alkoholne pijače se ne smejo prodajati, če steklenice niso predpisano označene.
Skladišče prodajalne iz prvega odstavka mora izpolnjevati pogoje za skladišče za prodajo na debelo.
11
Prodajalna mora imeti poseben prostor s tekočo vodo in odtokom za čiščenje posode, prostor za garderobo zaposlenega osebja ter ustrezne sanitarne naprave.
12
Trgovine z živili smejo prodajati alkoholne pijače le, če so stekleničene po veljavnih predpisih o stekleničenju vin in o zdravstvenem nadzorstvu nad živili. Steklenice pa morajo biti zložene po vrstah in na policah, ki so ločene od polic z drugim blagom.
4.	Končne določbe
13
Trgovine morajo urediti svoje poslovne prostore v skladu s to odredbo v dveh mesecih po njeni uveljavitvi.
14
Za izvrševanje te odredbe skrbijo tajništva za gospodarstvo (tržne inšpekcije) pri okrajnih (mestnih) ljudskih odborih ter osebje republiške tržne inšpekcije.
15
Za kršitve te odredbe veljajo določbe 100. člena uvodoma navedene uredbe.
16
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. I/'l-223T-55
Ljubljana, dne 25. marca 1955.
Državni sekretar za gospodiairstvo LRS: Ing. Marjan Tepina 1. r.
91.
Na podlagi 35. člena zoLona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17-77/55) izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS
NAVODILO
o tehničnih predpisih za kalkulacijo in za izdelavo predračuna za gradbena dela
1.	SPLQSNE DOLOČBE
1
Tehnični predpisi za kalkulacijo gradbenih del veljajo za sestavo projektnih predračunov, za sestavo predračunov investitorja za dela v lastni režiji in za sestavo ponudb izvajalcev, kadar se dela ne oddajajo z licitacijo.
2
S	kalkulacijo se določijo kalkulacijske prodajne cene za mersko enoto (predračunska enotna cena) vsake posamezne postavke dela. Kalkulacije se sestavljajo tako, da se analizirajo cene za vsako posamezno postavko del na podlagi kalkulcijskih elementov, določenih s tem navodilom.
II. KALKULACIJA GRADBENIH DEL IN NJENI ELEMENTI
Cena za mersko enoto postavke del je sestavljena tehle elementov:
A)	material za izdelavo,
B)	plače za izdelavo,
C)	amortizacija,
C)	splošni gradbeni stroški (relija gradbišča),
D)	splošni upravni in prodajni stroški (režija podjetja).	__________________
I.	lastna cena (A + B + C + C + D)
E)	dobiček.
II.	Prodajna cena (I + E)
A. Material za izdelavo
Med stroške materiala za izdelavo se štejejo stroški materiala, ki se vgradi, ter stroški pomožnega in pogonskega materiala franco gradbišče. Material se kalkulira v količinah, ki so določene s povprečnimi normami ali pa na podlagi izkušnje, če za konkretne primere norme materiala niso določene. Z izrazom stroški materiala franco gradbišče se razumejo poleg tržne cene tudi stroški prevoza materiala od mesta, kjer se tržna cena oblikuje, pa do skladišča oziroma deponije na gradbišču, vštevši stroške nakladanja, prekladanja, razkladanja in skladiščenja (zunanji
ge« iz leta 1952 oziroma 1954 s spremembami 1» ^ polnitvami iz leta 1955.
Kot material za vgraditev je mišljen tisti n1® terial (surovine in polizdelki), k; se vgradi v objet • Kot pomožni material je mišljen tisti materi» • ki je potreben pri graditvi, ki pa ne ostane vgraj6^ (material za betonske opaže, za začasne lesene niče, za začasne delovne odre in podobno).
Za pogonski material se štejejo: nafta, beuci > premog, električna energija, maziva za stroje, r»^ strelilua sredstva, stroški za vzdrževanje delov», živine in podobno, kolikor se rabi na gradbišču P samem proizvajalnem procesu.
Za stroške materiala franco gradbišče je *re izdelati pomožne kalkulacije za mersko enoto tr».. portiranega materiala, ki so podlaga za kalkulaJ cen za mersko enoto posameznih postavk gr»0 nih del.
Pri sestavljanju analize stroškov zunanjega trarjft porta je treba vzeti najprimernejši način transpy tako glede uporabe sredstev kakor tudi glede od
edst'j"
Ijenosti, upoštevajoč pri tem razpoložljiva sr-- .fl tržne razmere glede razpoložljivega material» krajevne razmere.	ug
Analizi stroškov zunanjega transporta je 1 priložiti shemo organizacije gradbišča s tabelo dalj in z navedba načina zunanjega in notranj
transporta.
B.	Plače za izdelavo
„jjj
Plače za izdelavo obsegajo neposredne P RLepo-posredne plače tistih delavcev, ki so zaposleni sredno pri gradnji in pri notranjem transpor prispevek za socialno zavarovanje na te pl»^6-Za notranji transport se šteje po projektu nizacije gradbišča potrebni prevoz alj prenos m ala od skladišča ali deponijo na gradbišču P^0o mesta, kjer se material uporabi, vštevši vso manipulacijo.
8	. jo
Za neposredne plače po tem navodilu se s ^ plače delavcev po ustreznih tarifnih postavi določena delovna mesta.	.	- d»
Izvajalec računa neposredne plače za 'z<*e ;[aeg* podlagi svojega pravilnika o normah i» lnr pravilnika.	radl>e'
Projektant uporablja povprečne norme v ^,redBe ništvu in računa v svojem predračunu nepo-plače Po povprečnih zneskih.
če zn»5“^
transport). Pripomba: »Povprečne norme v gradbeništvu« so bile objavljene v posebni izdaji »Gradjevinske knji-		Pripomba: sedaj:	Povprečne	neposredne
	Kategorizacija delav.			ostale i
Kategorizacija	cev ustreza skupinam	gradnje predorov		
delavcev	delavcev iz povprečnih norm	mesečno	na uro	mesečno
visokokvalificirani	vin, vil	14.400	69.5	13.200
kvalificirani	VI, V, IV	10.560	51,5	9.680
polkvalificirani	m, n	8.400	41,0	7.700
nekvalificirani	i	7.200	35.0	6.600
na ur«
64,8
47.0
37,5
32.0
9
Za posredne plače po tem navodilu se štejejo vsi drugi prejemki po tarifnem pravilniku oziroma posebnih predpisih, kolikor se po veljavnih predpisih ne plačujejo iz dobička, zlasti:
a)	nadomestila plače med letnim dopustom in ob državnih in narodnih^ praznikih,
b)	nadomestila plače med odstranitvijo z dela,
c)	nadomestila plače za čas, ko je bilo delo prekinjeno,
č) dodatki za dela v kesonih in predorih ter dodatki za delo v vodi,
d)	nadomestila plače za čas, ko je delavec na ^ji delavskega sveta in upravnega odbora,
e)	dodatek na plače delavcev za nadurno oziroma “očno delo.
C.	Amortizacija 13
Element amortizacije zajema skupni znesek amortizacije za zamenjavo m za investicijsko vzdrževanje, ki se izračuna po amortizacijskih stopnjah, določenih z veljavnimi predpisi.
Pripomba: Glej začasni odlok o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij in odlok o spremembah in dopolnitvah tega odloka (Uradni list FLRJ, št. 32/55 in 57/54.).
14
V elementu amortizacije se vkalkulira amortizacija tistih osnovnih sredstev, ki se bodo neposredno uporaibila na gradbišču.
10
Povprečne plače se kalkulira jo v določenem odstotku od neposrednih plač, in sicer glede na predvideni sestav delovne sile, vrsto gradbenih del in ®r«nske razmere, upoštevajoč podatke iz prejš-nJih let.
Pripomba: Povprečni odstotek posrednih plač bk^ša^i neP°srec*n’m pkčam znaša po sedanjih
z& visoke gradnje	20 %
za industrijske gradnje	20%
za nizke gradnje	24%
za h id rog radnje	20%
za urejanje hudournikov	24%
V vseh odstotkih niso zajeti terenski dodatki; ti e računajo med splošnimi stroški gradbišča (22. toč-«ga navodila).
11
n» ^r'sPeve,k za socialno zavarovanje se računa na j^O^^edne in posredne plače z odstotkom, k; je za-
Po zveznem družbenem planu za leto Van- 2na®a odstotek prispevka za socialno zavaro-Je za delavce in uslužbence 43 %.
da a^e za i^olavo se v analizi cen izračunajo tako, sc normirani čas pomnoži z neposrednim; plačami. Post Ufnemi1 znesku neposrednih plač za posamezno se dodajo posredne plače in prispevek ?aesekla n° zavarbvanje na ta način, da se skupni jeffl s nePosrednih plač pomnoži z določenim faktor-P° obrazcu;
faktor — (1 + p) . (1 + s)
^Z'Pomba: p “odstotek posrednih plač
s “ odstotek socialnega zavarovanja
se upoštevajo zneski iz 10. točke eSa zavarovanja iz 11. točke, znaša Za visoke gradnje Za industrijske gradnje
z» ^ke gradllie
nid rog radnje in mostove a Urejanje hudournikov
in znesek
ta faktor:
1,72
1,72
1,77
1,72
1,77
15
Amortizacija se vračuna v ceno za mersko enoto tiste postavke del, za katero se osnovno sredstvo uporablja.
Za izračun amortizacije za mersko enoto postavke del je treba izdelati pomožno kalkulacijo za obratovalno uro osnovnega sredstva.
16
Pomožna kalkulacija amortizacije za obratovalno uro osnovnega sredstva se izračuna takole:
Na podlagi vrednosti osnovnega sredstva (amortizacijske osnove) in predpisanih amortizacijskih stopenj se izračuna * znesek letne amortizacije osnovnega sredstva. Dobljen) znesek se deli s predvidenim številom obratovalnih ur osnovnega sredstva v enem letu, kar predstavlja znesek amortizacija osnovnega sredstva za eno obratovalno uro.
Pripomba: Po izkušnjah znaša povprečna obratovalna doba osnovnega sredstva v gradbeništvu 1200 ur letno. Ta doba se pri takih osnovnih sredstvih, pri katerih so običajno neogibni izpadi zaradi popravila, generalnega čiščenja in podobno, lahko zniža na največ 800 ur.
17
Po določbah 16. točke lega navodila izračunani znesek amortizacije osnovnega sredstva za eno obratovalno uro se deli z učinkom osnovnega sredstva; tako dobljeni znesek predstavlja znesek amortizacije za mersko enoto posamezne postavke dela (glej obrazec št. 1). * 18 19
Pripomba: Učinek osnovnega sredstva se kalkulira po normah oziroma izkušnjah.
18
Amortizacija montažnih delov barak, kj jih izvajalci sestavljajo na gradbišču, se ne računa v elementu amortizacije, temveč je obsežena v stroških za pripravljalna in zaključna dela (24. točka tega navodila).
C. — D. Splošni gradbeni stroški ter splošni upravni in prodajni stroški
19
Splošni gradben; stroški (režija gradbišča) obsegajo tiste stroške gradbišča, splošni upravm in prodajni stroški (rež’ja podjetja) pa tiste stroške grad-
benega podjetja, kj niso zajeti v elementih lastne cene A — C.
20
Med splošne gradbene stroške oziroma med splošne upravne in prodajne stroške se štejejo glede na to, kje so nastali, zlasti stroški za:
1.	plače tehničnega, administrativnega in pomožnega osebja po tarifnem pravilniku skupno s prispevkom za socialno zavarovanje;
2.	nagrade za delo vajencev in učencev industrijskih šol in drugih oseb, ki se strokovno usposabljajo ali izpopolnjujejo za podjetje;
3.	službena potovanja, premestitve in selitve, vštevši vključevanje delovne sile;
4.	prevoz delovne sile;
5.	zunanji transport materiala, kj se dobavlja v majhnih količinah im obsežnem sortimentu (žica, žičnih i in podobno);
6.	odpis drobnega orodja in inventarja;
7.	storitve tehnične in organizacijske pomoči;
8.	drobna pripravljalna dela;
9.	odškodnino za pravice in škode v zvezi z ureditvijo gradbišča;
10.	tekoče vzdrževanje zgadb, strojev, priprav, naprav in inventarja;
11.	tehnično varnost in zdravstveno varstvo pri delu;
12.	gasilsko in čuvajsko službo;
13.	pisarniški, risalni material ter strokovno literaturo;
14.	poštnino, telegrafske in telefonske pristojbine;
15.	čiščenje, razsvetljavo, kurivo, vodo;
16.	amortizacijo tistih osnovnih sredstev, za ka^ tere ni vračunana amortizacija po točkah 13—18 tega navodila;
17.	obresti za osnovna sredstva;
18.	takse in stroške plačilnega prometa;
19.	obresti od kreditov za obratna sredstva;
20.	zemljarino;
21.	zavarovalne premije;
22.	prispevek za kadre;
23.	prispevek v sklad za napredek industrijske proizvodnje in gradbeništva;
24.	penale, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da obremenjujejo materialne stroške;
25.	reklamne in reprezentančne stroške;
26.	protiletalsko zaščito;
27.	druge drobne in občasne stroške;
28.	stroške v zvezi s tujimi storitvami, kolikor niso že zajeti v prejšnjih točkah tega odstavka.
Za drobna pripravljalna dela po 8. točk; prvega odstavka se štejejo zlasti:
dovoz orodja, instrumentov, laboratorijske otpreme, proizvodnega in poslovnega inventarja, razen neposlovnega inventarja za opremo delavskega naselja,
pomožni in začasni priključki na energetsko, vodovodno ali kanalsko omrežje, če ne presegajo 20 m dolžine,
zakoličenje in vrvični ris objekta,
podi za ročno mešanje betona,
maltarke za mešanje malte,
obijanje vratnih podbojev, leseno zavarovanje stopnic in podobno,
kratkotrajna zasilna zavarovanja na gradbišču (n. pr. zavarovanje izkopa za čas prekinitve dela in podobno).
21
Faktor splošnih gradbenih stroškov se dobi tako, da se skupni znesek splošnih gradbenih stroškov deli s skupnim zneskom neposrednih plač.
Faktor splošnih upravnih in prodajnih stroškov se dobi tako: skupni znesek splošnih upravnih in prodajnih stroškov se porazdeli po vnaprej ^olo" čenem ključu na posamezna gradbišča. Del skupnih upravnih in prodajnih stroškov, ki odpade na dolo-ceno gradbišče, se deli z zneskom neposrednih pla^
Projektant kalkulira v projektnem predračunu skupno splošne gradbene ter splošne upravne in P1'0' dajne stroške z določenim pribitkom na neposredne plače.
Pripomba: Po izkušnjah znaša odstotek tega Pr'' bitka za:
visoke gradnje	96%
industrijske gradnje	98 %
nizke gradnje	140%
hidrogradnje in mostove	126 %
urejanje hudournikov	134%
Terensk; dodatki, kolikor se po veljavnih Pr® ” piših lahko računajo med materialne stroške, se i kažejo kot splošni gradbeni stroški v posebni k®'* kulaciji in izračunajo posebej na enak način, K je določeno v prvem odstavku 21. točke tega ua vodila.
Večja pripravljalna dela in zaključna dela izkažejo kot splošni gradbeni stroški v posebni PT
ak točke
možni kalkulaciji in izračunajo posebej na način kot je določeno v prvem odstavku 21. tega navodila.
24
Za večja pripravljalna dela po 23. točki tega n® vodila se štejejo večja in trajnejša pripravlja ^ dela, ki so potrebna izvajalcu za čas graditve nato nega gradbenega objekta, zlasti:
dopolnilna raziskovalna dela za kontrole P datkov, ki jih obsega glavni projekt;
očiščenje terena;	^
postavitev začasnih objektov, ki so potreb11*, gradbišču; stroški za ta pripravljalna dela stroške za postavitev, vzdrževanje, obrabnino ^ roma amortizacijo; obrabnina obsega stroške z® . terial po odračunanju vrednosti tistega mater ki bo ostal po demon taži;	^oe
začasne instalacije, kolikor presegajo n^rng]cjb; priključke, ki se obračunajo v splošnih stto-^^ stroški za te instalacije se kalkulirajo tako, ko ški	za začasne objekte;	^ j.
prevoz, montaža in premeščanje strojev na d bišču.
^	Štej®!0
Za zaključna dela po tem navodilu se s
zlasti:
očiščenje gradbišča,	h\ok^
rušenje oziroma demontiranje začasnih o J in odvoz preostalega materiala od teh objektov, odvoz preostalega lesa od opažev in
demontaža strojev in odvoz strojev z gra
E. Dobiček 26
Kalkulatrvni dobiček se izračuna tako, da se zagotovijo sredstva za tiste namene, za katere se po T6*javnih predpisih uporabi dobiček.
27
1 ,Izvaialec kalkulira dobiček v svojem predračunu g ede na obveznosti, ki jih mora kriti iz svojega oobičika.
Faktor dobička se določi tako, da se skupni kal-abrant znesek dobička deli s skupnim zneskom neposrednih plač.
ne glede na to, v katero panogo spadajo dela in ne glede na to, ali jih izvaja gradbeno podjetje samo ali pa jih izvaja kdo drug.
51
Opis del mora biti kratek in jasen, mora pa obsegati popolne podatke o vsem, kar je potrebno za oblikovanje stroškov določene postavke. Tehnični podatki za izvedbo del se v opisu posameznih postavk navedejo le, kolikor niso ti podatki že zajeti v tehničnih predpisih in normah.
Predizmere za predračun se izračunajo iz načrtov glavnega projekta.
28
, projektant kalkulira dobiček s povprečnim od-otkom nasproti skupnemu znesku plač za izdelavo, s^k t1 ^kička dobi projektant tako, da skupni zne-kalkuliranega dobička deli s skupnim zneskom “»posrednih plač.
Friipomba: Povprečni odstotek dobička znaša po »^niih izkušnjah glede na obveznosti, ki se po e anjih predpisih krijejo iz dobička, vključno delež, m Popada federaciji, 30 %. Ta odstotek se soraz-erno poviša za morebitni presežek prispevka za z CI'a*no zavarovanje preko stopnje, k; je določena zveznim družbenim planom (3. točka prvega od-BoV V j ^e“a uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, (Uradni list FLRJ št.
HF VRACUNANJE POSAMEZNIH KALKULACIJ-bklH ELEMENTOV V LASTNO OZIROMA PRODAJNO CENO
Posredne plače, prispevek za socialno
zavarova-
}jen.na “eposredne in posredne plače, splošni grad-ški s t ros ki, splošni upravni in prodajni stroški, stro-dob * v*čja pripravljalna in za zaključna dela ter ek se vračunajo v prodajno ceno tako:
2avaa Posredne plače ter za prispevek za socialno jZr .r<>Vanie od neposrednih in posrednih plač se 2Una skupen faktor po 12. točki tega navodila, ae jna gprošue gradbene stroške ter za splošne uprav-2i 'Prodajne stroške se izračuna skupen faktor po • ^CKi tega navodila.
teej, a'kt<>r Za terenski dodatek se določi po 22. točki
ga navodila,
dokov °r Za Pripravljalna in za zaključna dela se p', P° 25- točki tega navodila,
Havo(Jiia>r	se določi po 26. do 28. točke tega
^aktorji se seštejejo (glej obrazec 5).
znesek	zneskom faktorjev se pomnoži skupni
Pustavlf116*30316^11^1 idač za mersko enoto posamezne srioški Ü ^ra<^)en‘h del. K temu znesku se prištejejo sk» eiK^a ma^eriaF Ta znesek je prodajna cena mer-v ohrav^6 ^K>samezne postavke del (glej analizo cen
IV.	PREDRAČUN DEL
-tir*
Post,
'ačun del za določena gradbena dela 11 a Podlagj
se se-
čen za mersko enoto posameznih predizmer in opisa del. Predračun grad-obsega vse stroške, ki jih plača investitor
32
V predračunu je treba razporediti dela bodisi v zaporedju kakor potekajo dela ali pa zbrano po vrstah posameznih del (zemeljska dela, betonska, zidarska itd). Predračun se izdela po obrazcu št. 2.
33
Projektni predračun podpiše tisti, ki ga je sestavil.
V.	KALKULACIJSKI ELABORAT
34
Kalkulacijski elaborat obsega tele sestavne dele:
1.	uvodni del, v katerem se navedejo viri in pravni predpisi, ki so tvorili podlago za sestavo kalkulacije,
2.	rekapitulacijo stroškov za celotni objekt, razdeljeno na gradbena in gradbeno-obrtniška dela ter ostale storitve,
3.	predizmere,
4.	opis del,
5.	potrebne pomožne kalkulacije, zlasti za cene materiala, plače, amortizacijo, splošne stroške, pripravljalna in zaključna deda, terenske dodatke, dobiček in za ponavljajoče se mešanice,
6.	shemo organizacije gradbišča s tabelo razdalj in načinom zunanjega in notranjega transporta,
7.	seznam nabavnih oen materiala in cen materiala franco gradbišče,
8.	analizo cen za mersko enoto postavk gradbenih del,
9.	predračun,
10.	prikaz strukture cene gradbenega objekta.
VI.	KONČNA DOLOČBA
35
To navodilo začne veljati z dnem objave v »Uradnem Listu LRS c.
St. 1-361/1-55
Ljubljana, dne 25. maja 1955,
Državni sekretar ca gospodarstvo LRS: Ing. Marjan Tepina 1. r.
ANALIZA CENE ZA MERSKO ENOTO DELA	Obrazec 1
Štev. postavke 12		Analiza cene po enoti				
Označba norme alj pre-dkal-kuiacije	Nadroben opis	Merska enota	Količina	Za enoto din material plače		Za celoto din material	plače	
BI	Ročno vgrajevanje betona MB 110 v betonske temelje, prerez 0,12—0,30 m3/m2, m1 (za 1 m8) beton	m*	1		4661,90	184,00
4001602-1	vgraditev	Z IV	1,17	47,00		54,99
		D II	1,17	37,50		43,88
	notranji transport	D I	1,69	32,00		54.08
	amortizacija betonskega mešalca 2501 učinka 3,75 m*/h 70 : 3,75				18,70	
			3.600 X 336,95 -	za m8	4680,60 1215,02	336,95
			Prodajna cena za 1	m8	5893,62	
Opomba: Prodajna cena za Im* (5893,60din) in znesek neposrednih plač				(33695) se	prenese v	obrazec 2.
		OBRAZEC ZA PREDRAČUN	Obrazec 2.
St. post.	Opis dela	Merska Količina	Prodajna cena enota	za enoto	skupa j	od tega plače za enoto	skupaj
I.	GRADBENA DELA
Ročni nasip temeljev po za-betoniranju z nabijanjem v plasteh po 20 cm	m8	1.500	192,67	289.005	72,—	108.000,—
(Iz obrazca 1): ročno vgrajevanje betona v MB 110 v betonske temelje, prerez 0.12-0,30	m8	2.100	5.893,62	12,376,602	336,95	707.595,—
Opečni zidovi debeline 25 cm in več v apneni malti 1:3	m8	2.900	5.208,—	15,103.200	455,—	1,261.500,-'
Zidanje predelnih sten deb. 12 cm v apneni malti 1:3	m*	400	858,—	343.200	101,—	40.400,—
Dvakratno zidarsko beljenje	m*	1.400	17,—	25.800	4,-	5.600,—
Gradbena dela skupaj:				28,135.807		2,123.095,—
Opomba: Skupni znesek neposrednih plač 2,125.095 din se prenese v obrazec 3.
STRUKTURA CENE GRADBENEGA OBJEKTA	Obrazec 3.
(PRIMER ZA VISOKE GRADNJE ZA PREDRAČUN PROJEKTANTA)
Ele- ment	Vrsta stroškov in račun	Faktor na neposredne plače	Posamezni stroški din
A	I. GRADBENA DELA Material za izdelavo		20,486.863
B	Plače za izdelavo iz predračuna gradbenih del (obrazec 2) 2,123.095 X 1.72	1.720	5,651.723
C	Amortizacija (iz izvlečka amortizacije osnovnih sredstev)	—	428.300
c, D	100 Splošni stroški 1,123.095 X-— - 96	0.960	2,038.171
Ca	Pripravljalna dela (iz pomožnega predračuna pripravljalnih del)	0.205	435.234
E	Kalkulativni dobiček 0.30X 3,651.723	0.513	1,095.517
	Skupaj faktor Skupaj prodajna cena gradbenih del	3.600	28,135.807
Opomba: Faktor 3.600 ua neposredne plače se uporabi pri analizi prodajne cene gradbenih postavk.
Ce se plačujejo terenski dodatki, je treba upoštevati tudi te dodatke.
II.	OBRTNIŠKA DELA
Po predračunu obrtniških del	750.056
Ul. PRODAJNA CENA GRADBENEGA OBJEKTA I + II	28,885,863
Odloki ljudskih odborov
368.
Na podlagi 2. odstavka 23. člena, 8. točke 65. člena l6r 117. člena zakona o ljudskih odborih mest in mest-I 1 občin (Uradni list LRS, Št. 19-90/52), 6. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 36-482/53), v zvezi f er e dl jo o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 48-586/54), v skladu s
•	poglavjem družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955 (Uradni list LRS, št. 4-23/55) in ?.a Predlog sveta za gospodarstvo izdaja mestni Judslti odbor glavnega mesta Ljubljana po sklepu
•	skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajal-cev * dne 18. marca 1955
ODLOK
o stopnjah dopolnilne dohodnine od kmetijstva za leto 1955
1.	člen
območju glavnega mesta Ljubljana se za leto k 1 Poleg temeljne dohodnine od kmetijstva, ki znaša <j jtotkov od katastrskega dohodka, odmerja tudi Polnilna dohodnina po progresivnih stopnjah:
Katastrski dohodek v dinarjih
„ ,	do 10.000
“ho 10.000 do 20.000 nad 20.000 do 30.000 nad 30.000 do 40.000 nad 40.000 do 50.000 na<i 50.000 do 65.000
Stopnja dopolnilne dohodnine v %
3
5,5
4
5,5
7
9
Katastrski dohodek	Stopnja dopolnilne
v dimar jih	dohodnine v %
nad 65.000 do	80.000	11
nad 80.000 do	100.000	13
nad 100.000 do	125.000	15
nad 125.000 do	150.000	18
nad 150.000 do	175.000	21
nad 175.000 do	200.000	34
nad 200.000 do	225.000	27
nad 225.000 do	250.000	29
nad 250.000 do	300.000	32
nad 300.000 do	400.000	37
nad 400.000 do	500.000	42
nad 500.000 do	600.000	46
nad 600.000 do	700.000	48
nad 700.000	50
Osnove za odmero dohodnine se zaokrožijo pri zneskih do 100.000 din na polnih 1000 din tako, da se zneski zaokrožijo na najbližjih celih 1000 din. Osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na polnih 5000 din tako, da se zneski do 2500 din zaokrožijo na nižjih 5000 din oziroma 10.000 din, zneski nad 2500 pa na višjih 5000 oziroma 10.000 din.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<, uporablja pa se od 1. januarja 1955. Tajn št. 207/1-55 V Ljubljana, dne 18. marca 1955.
V z. predsednika MLO:
Ing. Ivo Klemenčič 1. r.
369.
Na podlaga 25. člena in v zvezd s 3. točko 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je mestni ljudski odbor Maribor na 50. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. aprila 1955 sprejel
ODLOK
o proračunu mesta Maribora za leto 1955
1.	člen
Proračun mesta Maribora za leto 1955 s posebnimi prilogami obsega:
I.	mestni proračun:
z dohodki v znesku 1.224,574.000dir in izdatki v znesku	1.224,574.000din
II.	predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki v znesku	712,095.000 din
izdatki v znesku	844,240.000 din
in presežkom izdatkov	152,145.000 din
lil. predračune posebnih skladov: z dohodki v znesku	510,734.000 din
in izdatki v znesku	310,7' ' 000 din
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 132,145.000din se krijejo z dotacijami iz mestnega proračuna.
3.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1955 z uspešno organizacijo dela presežek dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki, ki bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda zakleto 1955 tako, da odvedejo:
a)	v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati 10 % zneska osebnih izdatkov zavoda za leto 1955;
b)	v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka.
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14/54) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Uradni list LRS, št. 17/53),
4.	člen
S krediti za subvencije razpolagajo pristojni sveti, ki dodeljujejo subvencije posameznim družbenim organizacijam in društvom po ugotovljenih potrebah.
3.	člen
Komisija za proračun je pooblaščena, da izvršuje virmane med partijami istega poglavja in med posameznimi poglavji istega razdelka v času, ko mestna skupščina ne zaseda.
Tako izvršene virmane predloži komisija za proračun naknadno v potrditev mestnemu zboru in zboru proizvajalcev.
6. člen
Komisija za proračun je pooblaščena, da razpolaga s proračunsko rezervo v posebnih primerih največ do zneska 500.000 din.
St. 19 — 26. V. 1955
V vseh drugih primerih razpolagata oba zbora mestnega ljudskega odbora s proračunsko rezervo enakopravno.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955,
St. 1/2'- 1091
Maribor, dne 2. aprila 1955.
Predsednik MLO: Tone Bole 1. r.
370.
Na podlagi 23. in 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, številka 19/52) ter 14. člena 3. odstavka uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/54) je mestni ljudski odbor Maribor na 50. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. aprila 1933 sprejel
ODLOK
o določitvi stanovanjskih hiš, ki se ne prevzamejo v stanovanjsko skupnost
1.	člen
V stanovanjsko skupnost se na območju MIO Maribor ne prevzamejo zasebne stanovanjske hiŠe> katerih stanovanjska površina znaša do 240m5, in ^ ne glede na število stanovanj, ki so v teh hišah. J stanovanjsko površino se ne šteje površina kletnih stanovanj.
2.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. V-883/2-55
Maribor, dne 8. aprila 1955.
Predsednik MLO: Tone Bole 1. r.
371.
Na podlagi 24. člena in 2. točke 65. člena zakon® o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni h® LRS, štev. 19-90/52) je mestni ljudski odbor na * j skupni seji obeh zborov z dne 22. aprila 1955 spreJ
ODLOK
o spremembah 1“ dopolnitvah odloka o družbene111 planu mesta Maribora za leto 1954
1. V naslovu XIX. poglavje, v prvi ter drugi . poglavja se ime »sklad za zidanje stanovanja ^
tega poglavja se ime »sklad za zidanje stan hiš mesta Maribora« črta in zapiše ime d'rn'žbeni standard mesta Maribora«.
2.	Četrti del se spremeni in se glasi:
klad
DENARNA SREDSTVA MESTNEGA LJUDSKIMA ODBORA IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELI11'
XXIV.	poglavje
Celotna sredstva mestnega ljudskega odbor® in njihovi viri
V letu 1954 bo mestni ljudski odbor Maribor r polagal s sredstvi! ki znašajo 1.681,329.000din ^ |oV> Sredstva iz prejšnjega odstavka bodo zu°° Ijena takole (v 000 din):
Vir dohodkov	Skupaj	Delež podjetij	Delež LRS	Ostane za MLO in občino Kamnica
k Sredstva po planu, ki se upošte-				
vajo pri računanju deleža LRS	4.048,255	420,000	2.833,778	764,477
H- Sredstva, ki se ne upoštevajo pri				
računanju deleža LRS	- 886,852	—	—	886,852
Skupaj:	4.935,107	420,000	2.833,778	1.681,329
3. XXV. poglavje se spremeni in glasi:		Razvanjski	potok in pri-	diin
XXV.	poglavje
Uporaba sredstev mestnega ljudskega odbora
Sredstva mesta Maribora v višini 1.601,326.000 din se bodo razdelila takole:
s) negospodarske investicije MLO 366,262.000din
b)	administrativni del proračuna:
tajništvo	25,566.640 din
notranja uprava	110,384.648 din
svet za komunalne
In gradb. zadeve	63,542.626 din
svet za gospodarstvo 18,082.418din svet za prosveto	306,957.406 din
svet za ljudsko
zdravstvo	154,302.668	din
proračunska rezerva	24,543.024 din 733,410.000din
c)	proračunsbki izdatki občine
Kamnica	6,000.000	din
) sklad za družbeni standard	265,322.000	din
d)	investicijski sklad za kreditiranje
gospodarskih investicij	257,335.000	din
Skupaj sredstva MLO	1.681,326.000	din
4.	XXVI. poglavje se spremeni in glasi:
prave za regulacijo	2,500.000
2. Sklad za obnovo gozdov
Sredstva tega sklada se bodo uporabila:
,	264.425
1,134.505
odvod deleža LRS stroški javne gozdarske službe
stroški gozdnih del
768.150
101.930
2.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1954 dalje.
St. P 46/127-1954 Maribor, dne 22. aprila 1955.
Predsednik MLO:
Tone Bole 1. r.
372.
Na podlagi 136. člena 9. točke zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin razglašam odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna mesta Maribora za leto 1953, ki sta ga sprejela mestni zbor in zbor proizvajalcev na 51. skupni seji dne 22. aprila 1955 in se glasi:
ODLOK
XXVI.	poglavje
^gospodarske investicije mestnega ljudskega odbora
Sredstva za negospodarske investicije MLO iz Prejšnjega poglavja se uporabijo v letu 1654 takole:
tajništvo MLO
tajništvo za notranje zadeve svet za komunalne in gradbene zadeve
svet za gospodarstvo svet za prosveto in kulturo syet za ljudsko zdravstvo in . socialno politiko 'nvesticijska rezerva
din
8.865.000
12.366.000
162.996.000
11.660.000
114.766.000
50.905.000
27.638.000
Skupaj:	389,262.000
5- XXVII. poglavje se spremni in glasi:
XXVII. poglavje
Formiranje in mzdelitev posebnih skladov mestnega ljudskega odbora
1 Sr1^ Za ureianie voda	78,233.000
® stva sklada za urejanje voda se uporabila v tele namene: strjevanje dravske obale 15,000.000 Vesticije komunalnih Naprav, vezanih na dravsko porečje	60,733.000
o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna mesta Maribora za leto 1953
1.	člen
Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna mesta Maribora za leto 1953, sestavljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna.
2.	člen
Sklepni račun mesta Maribora za leto 1953 s sklepnimi računi zavodov s samostojnim financiranjem za leto 1953 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po sklepnem računu mesta Maribora v letu 1653:
I.	po mestnem proračunu dohodki	666,940.567	din
izdatki	571,867.261	din
presežek dohodkov	95,073,306din
II. po sklepnih računih zavodov s samostojnim financiranjem:
dohodki	1,741,620.699	din
izdatki	1.646,772.223	din
presežek dohodkov	106,591.107din
presežek izdatkov	17,742.631	din
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po mestnem proračunu se je uporabil:
za ikritje 50 % primanjkljaja Zavoda za
socialno zavarovanje	8,556.214	din
za prenos na proračun leta	1954	86,517.092	din
5.	člen
Presežek dohodkov mestnih zavodov s samostojnim financiranjem se razdeli tako:
din
odvod MLO	51,268.525
razdelitev na sklade	51,388.79l5
kritje potreb ustanov	za	1.	1954	6,933.787
Presežek izdatkov mestnih zavodov s samostojnim financiranjem se krije: Zavodu za socialno zavarovanje — polovica, ki odpade na MLO Maribor iz mestnega proračuna, ostali presežki izdatkov zavodov s samostojnim financiranjem pa iz njihovih lastnih sredstev in sredstev MLO.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS<.
St. M-1425'1-55
Maribor, dne 22. aprila 1955.
Predsednik MLO:
Tone Bole 1. r.
373.
Na podlagi 25. člena v zvezi s 3. točko 65, člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/l52) je mestni ljudski odbor na 51. skupni seji obeh zborov dne 22. aprila 1955 sprejel
ODLOK
374.
Na podlagi 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/52) in 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/54) je okrajni ljudski odbor Gorica na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 15. aprila 1955 sprejel
ODLOK
o proračunu okrajnega ljudskega odbora Gorica za leto 1955
1.	člen
Okrajni proračun okrajnega ljudskega odbora Gorica za leto 1955 s posebnimi prilogami obsega:
I. okrajni proračun
z dohodki v znesku	477,455.000 din
in izdatki v znesku	477,455.000din
II. predračun finančno samostojnih zavodov
z dohodki v znesku z izdatki v znesku s presežkom dohodkov in presežkom izdatkov
489,212.700 din 493,602.760 din 1,609.940 din 6,000.000 din
III.	predračun posebnih skladov z dohodki v znesku	242,681.000 din
in izdatki v znesku	242,681.000din
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 6,000.000 din jejo z dotacijami iz okrajnega proračuna, dohodkov v znesku 1,609.940din pa se odvajajo proračun.
se »•*'
Presežki
o spremembah in dopolnitvah odloka proračuna mesta Maribora za leto 1954
1.	člen
Točki II. in III. 1. člena proračuna mesta Maribora za leto 1954 se spremenita tako, da se glasita:
II. Predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodki	1.065.449.400 din
z izdatki	1.1%,695.000 din
s presežkom dohodkov	10,215.000 din
in presežkom izdatkov 101,460.600din
III.	Predračune posebnih skladov z dohodki	632,024.505 din
z izdatki	579,712.505 din
in presežkom dohodkov 52,312.000 din
2.	člen
2.	člen zgoraj navedenega odloka se spremeni in glasi:
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodih v skupnem znesku 101,460.600 din se krijejo z dotacijami iz mestnega proračuna.
3.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1954.
St. I/’l-1426,l-55
Maribor, dne 22. aprila 1955.
Predsednik MLO:
Tone Bole 1. r.
3.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v 1935 z uspešno organizacijo dela presežek dohođko^ nad izdatki, razdelijo doseženi presežek, ki bougoto^ Ijen s sklepnim računom zavoda za leto 1955, P°
8., 9. in 10. členu temeljne uredbe o finančno sani stojnih zavodih .tako, da vplačajo:
a)	v sklad za nagrade največ 50 % presežka ^
omejitvijo, da vplačilo v ta sklad ne sme Prese?=s 10 % zneska osebnih izdatkov zavoda za leto 1	’
b)	v sklad za nadomestitev in dopolnitev <>s del presežka.
Če okrajni ljudski odbor v letu 1955 ustano^ nov finančno samostojen zavod, za katerega da ima kakšen drug sklad, ali če v letu 1955	:0
za obstoječe finančno samostojne zavode, -da	^
še kakšen drug sklad, okrajni ljudski odbor ob611 ^ določi, kolikšen del presežka po odbitku pla^1 ^e. sklad za nagrade gre v letu 1955 v sklad za na!‘? je, stitev in dopolnitev in kolikšen del v druge s®8. .
Presežek dohodkov, ki ga finančno samostoJ^ zavod ne doseže tako, kakor je določeno v odstavku tega člena, bo razdeljen z odlokom o S'' ^ nem računu o izvršitvi okrajnega proračUIls leto 1955.	, jjj
Za razdelitev presežka dohodikov nad 'ji o ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata 0(11 financiranju in poslovanju zdravstvenih zaJ. jjb (Uradni list FLRJ. št. 14/55) in odredba o 0 zdravstvenih zavodov s samostojnim financira (Uradni list LRS, št. 17/53).
4.	ölen
Svet za gospodarstvo OLO Gorica je pooblaščen, da ob uikinitvi, združitvi ali spremembi okrajnih organov in zavodov predlaga okrajnemu ljudskemu odboru, da izdatke, določene v njihovih predračunih. Porazdeli na nove organe oziroma zavode.
Predračun na novo ustanovljenih okrajnih organov jn zavodov potrjuje komisija za proračun okraj-n«ga ljudskega odbora Gorica na predlog sveta za gospodarstvo OLO Gorica.
Presežek izdatkov pa se prenese kot obveznost v predračune finančno samostojnih zavodov za leto 1954.
6. člen
Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
St. 325/1-55
Nova Gorica, dne 15. aprila 1955.
Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r.
5.	člen
Ta odlok velja od cjneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955.
St. I/l-324'l-55
Nova Gorica, dne 15. aprila 1955.
Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r.
375.
Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih 'judskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 48. :n 49 člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni hst FLRJ, §t. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Go-rira na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora pro-lzvajalcev dne 15. aprila 1955 sprejel
ODLOK
0 Potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okrajnega ljudskega odbora Gorica za leto 1953
1.	člen
Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna ° rajnega ljudskega odbora Gorica za leto 1933, se-avljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona o Proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna.
2.	člen
r,. ^krajni sklepni račun za leto 1953 s sklepnimi a uni finančno samostojnih zavodov za leto 1953 je stavni del tega odloka.
3.	člen
poseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali okrajnem sklepnem računu v letu 1953:
1.	po okrajnem proračunu: dohodki	'	335,033.228 din
lzdatki	298,069.134	din
Presežek dohodkov
nad izdatki	36,964.094	din
Po sklepmh računih okrajnih finančno samostojnih zavodov:
dohodki	316,361.921	din
tatici	301,139.515	din
Presežek	dohodkov	15,366.624	din
Presežek	izdatkov	144218	din
p	4. člen
^Ußu e^ež®k dohodkov nad izdatki po sklepnem ra-Pforoj! rajneSa proračuna za leto 1953 se prenese v ra*un za leto 1954.
p	5. člen
ni h	dohodkov okrajnih finančno sam*
skladeVO°ov se Prepusti zavodom za razdelite
376.
Okrajni ljudski odbor Kranj je na podlagi 17. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z 28. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št, 13-147/54) na seji obeh zborov dne 18. aprila 1955 sprejel
ODLOK
o proračunu okrajnega ljudskega odbora Kranj za leto 1955
1.	člen
Proračun okrajnega ljudskega odbora Kranj za leto 1955 s posebnimi prilogami obsega:
1. okrajni proračun
z dohodki v znesku	289,010.000 dim
z izdatki v znesku	289,010.000 din
II. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku	32,081.000din
in izdatki v znesku	32,081.000din
III.	predračun posebnih skladov z dohodki v znesku	586,464.000din
An izdatki v znesku	386,464.000 din
2.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1955 presežek dohodkov s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so po predračunu planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev oziroma proizvodov zmamjšajo planirane izdatke, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za leto 1955 tako, da vplačajo:
a)	v sklad za nagrade največ 40 % presežka z omejitvijo, da vplačilo v ta sklad ne sme presegati 10 % zneska osebnih izdatkov zavoda za leto 1955,
b)	v sklad za nadomestitev im dopolpitev ostali del presežka.
3.	člen
Iz kreditov, določenih v proračunu za strokovma društva, dodeljuje subvencije pristojni svet okrajnega ljudskega odbora Kranj.
4.	člen
Komisija za proračun je pooblaščena:
1.	da razpolaga s proračunsko rezervo do zneska 19,030.000 dim.
2.	da izvrši virmane med partijami istega poglavja in med posameznimi poglavji istega razdelka.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955.
St. 2990/1
Kranj, dne 18. aprila 1955.
Podpredsednik OLO:
Dušan Horjak 1. r.
37?.
Na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 16., 73,, 90. in 93. členom uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/54) je okrajni ljudski odbor v Krškem na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. avgusta 1954 sprejel
ODLOK
o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih v okraju Krško
1.	člen
Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na število točk in površino, v katerem je stanovanje.
Cena za posamezno točko na 1 m* stanovanjske površine se določi na 0.20 din.
2.	člen
Pri izračunavanju najemnine po prejšnjem členu se ne upošteva površina sob preko 30m2 ter zaprtih hodnikov in predsob nad 20 m2.
zadružnih organizacij, ter v zasebnih hišah, ki vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja hišni svet za zidanje stanovanjskih hiš 50%, ostalih 50% pa se razdeli:
najmanj 60% v amortizacijski sklad, najmanj 20 % za vzdrževanje, do 20% za hišno upravo.
Hišni svet lahko določi za razdelitev v amortizacijski sklad in v sklad za vzdrževanje tudi višji odstotek na račun zmanjšanja stroškov za hišne upravo.
9.	člen
Zasebni lastnik hiše, v'kateri so poslovni prostori in ni vključena v stanovanjsko skupnost, odvaja v sklad za zidanje 50% od poslovnih najemnin.
10.	člen
Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih njih lastniki ne stanujejo, morajo odvajati 10% stanovanjske najemnine v sklad za zidanje stanovanjskih hiš do vsakega l®-v mesecu, razen tistih lastnikov, ki ne morejo kljun sodni odpovedi stanovati v lastni hiši.
3.	člen
Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo zelenjavnih vrtov pri hišah poseben letni prispevek od 0.50 do 1 din, za sadna drevesa pa po donosnosti.
Po tej tarifi določi prispevek hišni svet oziroma hišni lastnik s pogodbo.
Prispevek se obravnava enako kot najemnina in se razdeli na sklade po istih načelih.
4.	člen
Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača mesečna najemnina: do 10.000 din 10%, od 10.000 din navzgor 7%, vendar ne manj kot 1000 din.
5.	člen
Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko svet stanovanjske skupnosti po predlogu tajništva za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO določi v okviru donosa hiše višji znesek, vendar pa ne več kot 50% najemnine.
Zoper določitev dela najemnine, ki pripada zasebnemu lastniku po tem členu, je dovoljena pritožba na komisijo ljudskih odbornikov.
6.	člen
Najemnina se razdeli: najmanj 50% v amortizacijski sklad, najmanj 20% za vzdrževanje, do 30% za hišno upravo.
Hišni svet lahko določi za razdelitev v amortizacijski sklad in v sklad za vzdrževanje tudi višji odstotek na račun zmanjšanja stroškov za hišno upravo.
7.	člen
Hišni svet odvaja mesečno iz amortizacijskega sklada v sklad za zidanje stanovanjskih hiš okrajnega ljudskega odbora Krško 20% tistega dela najemnine, ki se vplačuje v amortizacijski sklad.
8.	člen
Od najemnine za poslovne prostore v hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja, družbenih,
11.	člen
Dosedanji sklad za vzdrževanje hiš se za h'®6’ ki so vključene v stanovanjsko skupnost, razdeli:
80% v amortizacijski sklad,
20% v sklad za vzdrževanje.
Iz sredstev, ki gredo v amortizacijski sklad, se ne odvaja 20% v sklad za zidanje stanovanjskih h'S-
12.	člen
Lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsk^ skupnost, črpajo še nadalje razpoložljiva sredst dosedanjega sklada za vzdrževanje hiš po določb® odloka o delitvi sklada za vzdrževanje (Uradni 0 LRS, št. 4-111/53).
13.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kazniJ do 3000 din:
1.	odgovorna oseba ali zasebni lastnik, ki P18^.
časno ne odvaja določenih delov najemnine v ^ samezne sklade,	;<»
2.	odgovorna oseba, ki samovoljno brez P°Pr, njega dovoljenja okrajnega ljudskega odbora N zniža odstotek sklada za amortizacijo ali vzdrževa
3.	zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v 8 8 ^
vanjsko	skupnost,	ki	bi	uporabili najemnino,
čeno	za	vzdrževanje hiš,	v druge namene.	^
4.	odgovorna oseba ali zasebniki, ki bi 58 voljno spremenili z odlokom določeno tarifo.
14.	člen	^
Najemnina po tem odloku se bo plačevala
1. septembra 1954 dalje.
15.	člen	eI1,
Ta odlok velja od dneva objave v »Ura n
listu LRS«.
Tajn št. 770017
Krško, dne 12. avgusta 1954.	_
V z. predsednika O
podpredsednik:
Stane Nunčič 1. r-
i r, j ud'
Stanovanjsko tarifo je potrdil Izvršni sve ske skupščine LRS z odločbo št. 1078/6-54 12. IV. 1955.
378.
Na podlagi 8. točke 64. člena zako-na o oikrajnih 'judskik odborih in 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) ter po pri-trditvi Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XXIV. skupni sej; okrajnega zbora in zbora proizvajalcev one 26. marca 1954 sprejel
' O D L O K o občinskih taksah
L Splošne določbe 1. člen
Poleg taks, ki se plačujejo po veljavnih pred-Pjsih, se pobirajo v okraju Ljubljana okolica še ob-n&ke takse, predpisane s tarifo v drugem delu tega
odloka.
2. člen
Občinske takse, ki se pobirajo po določbah tega ^mka, so dohodek proračunov mestnih občin brez Osebnih pravic in občin v okraju Ljubljana okolica.
Delež od teh dohodkov, ki pripada mestnim obči-. fani brez posebnih pravic in občinam, se določi vsako • ^ z okrajnim družbenim planom v sorazmerju s evdom prebivalstva in z narodnim dohodkom, iz-ncunanim na prebivalca vsake občine.
3.	člen
Občinske takse se plačujejo v posebnih taksnih ^Damkah z napisom »OLO Ljubljana okolica — taks-znamka« tako, da se nalepijo na listine in se takCJ'*<> na način, kot je predpisan z zakonom o
4.	člen
jj bh-dočbe zakona o taksah (Uradni List FLRJ, do i	2 vsemi poznejšimi spremembaimi im
davk- *Vam' *er ^0^°dbe uredbe o prisilni izterjavi list Tvro 'n drugih proračunskih dohodkov (Uradni gi , DRJ, št. 33-383/33) se primerno uporabljajo tudi dolo^	taks, če ni v tem odloku drugače
5.	člen
Občinske takse po tem odloku se ne pobirajo v . erih, določenih z mednarodnimi pogodbami, in °bič lmerd*’ ho izvira oproistitev iz m edina rodinih a0st ■*ev do držav, s katerimi obstoji o tem vzajem-
p	6.	člen
Izda ,lasillla in navodila	za izvrševanje tega odloka
bjablj^n Za j^osl>0dars^vo okrajnega ljudskega odbora
gostji ’ZVrševanje tega odloka skrbi tajništvo za 0^olicaarStV° 0brajnega ljudskega odbora Ljubljana
g.	7.	člen
odlok° if6 ,za^ne uporabljati ta odlok, neha veljati o Uve^K- rajneSa ljudskega odbora Ljubljana okolica list LPc1 , rajnih taks in prometnega davka (Uradni bitanto ’ i ' ^-471/53), kolikor se pe -nanaša na po-
<*r.Wl, t.k,.	v' ^
-j.a	8.	člen
«stn j^Ti^dlok velja od dneva objave v »Uradnem "jegn „ uporablja pa se od prvega dne nasled-•Usseca po objavi.
II. Tarifa občinskih taks
Tar. št. 1: Taksa na vloge, pritožbe, odločbe in potrdila, ki so naslovljene na okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica, občinski ljudski odbor v okraju, njihove organe, urade, proračunske zavode in finančno samostojne zavode, ki opravljajo upravne zadeve oziroma ki jih ti
rešujejo ali izdajajo, znaša:	din
a)	na	vloge	20
b)	na	pritožjbe, ki	jih	rešujejo ti organi	90
c)	za odločbe:
aa) o dovoljenem podaljšanem posloval-
uem času v gostiščih za ves večer 2000 bb) o dovoljenem priložnostnem točenju
alkoholnih	pijač	3000
cc) za vsako drugo odločbo, razen za odločbe po tar. št. 3, 4 in 10 te tarife 75
č) za vsako potrdilo, razen za potrdila po
tarifni številki	9 te	tarife	50
Tar. št. 2: Taksa za pot uslužbencev ljudskih odborov izven uradnih prostorov se plača, kadar pot povzroči stranka, razen za ureditev stanovanjskih zadev in drugih zadev do vrednosti 10.000din, ne glede na število uslužbencev: i. za pregled stavbišča ali prostora za na-
pravo stavbišča	200
2.	za pregled zgradbe ali posameznih prostorov zgradbe, da bi se izdalo uporabno dovoljenje:
a)	pri	pregledi:	do 5	prostorov	100
b)	pri	pregledu	6 do	20 prostorov	200
c)	pri	pregledu	nad 20 prostorov	500
3.	za vsako pot izven uradnih prostorov v
drugih	zadevah	100
Taksa se plača na vlogi, s katero povzroči stranka pot uslužbencev, poleg taks po tar. št. 1 tega odloka.
Tar. št. 3: Taksa za odločbo, s katero ljudski odbori, njihovi uradi in organi izdajo do-
voljenje za gospodarsko delavnost, znaša	30%
zvezne takse po zakonu o taksah.
Tar. št. 4: Taksa za odločbo o kazni v postopku o prekrških se plača:
1.	če je izrečena kazen ukora	50
2.	če je izrečena denarna kazen v višini:
a)	do 1000 din	100
b)	nad 1000 din do 3000 din	200
c)	nad 3000 din do 5000 din	500
č) nad 5000 din	10%
Tar. št. 5: Taksa za glasbo v javnih lokalih.
Za dovoljenje glasbe v gostinskih in drugih javnih lokalih se plača mesečno:
a)	za stalno glasbo, mesečno	5000
b)	za občasno glasbo, mesečno	1000
c)	za priložnostno glasbo, dnevno	300
č) za glasbo v barih in nočnih lokalih,
mesečno	12.000
Kot stalno glasbo je razumeti vse vrste muzikalnih nastopov, ki se izvajajo vsaj štirikrat tedensko.
Kot občasno glasbo je razumeti glasbo, ki se izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko.
Kot priložnostno glasbo je razumeti glasbo, ki se ne izvaja redno vsak teden, ampak le ob posebnih prilikah in za katero se plača taksa za vsak dan posebej.
Za reproducirano glasbo se občinska taksa din n ' plača.
Taksa se ne plača za glasbo v javnih lokalih, kamor je dovoljen vstop proti vstopnini ali proti plačilu prostovoljnih prispevkov. Prav tako se ne plača taksa, kjer se izvaja glasba kot kulturno-umetniška prireditev ali v okviru take prireditve.
Za plačilo takse odgovarja prireditelj glasbe, podpisan tfa priglasilnici, ki jo mora po
6.	členu zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16/'49 in št. 4051) predložiti tajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana, ko priglasi prireditev.
Najkasneje en dan pred prireditvijo glasbe mora prireditelj predložiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru priglasitev glasbe v dveh izvodih in plačati ustrezno takso.
Tar. št. 6: Taksa za uporabo pločnika in cestišča pred poslovnim prostorom v ožjem mestnem območju mestnih občin:
1.	a) za trajno uporabo pločnika ali cesti-
šča pred poslovnim prostorom se plača za vsak m8 zaseženega prostora letno 230
b)	za začasno uporabo pločnika ali cesti-
šča pred poslovnim prostorom se plača za vsak m8 zaseženega prostora na mesec	23
c)	za začasno uporabo pločnika ali cestišča pred poslovnim prostorom dnevno
od m8	5
Uporaba pločnika ali cestišča za dobo treh mesecev ali več se šteje za trajno uporabljanje, uporaba za dobo manj ko 3 mesece pa za začasno uporabljanje.
Za začasno uporabo pločnika ali cestišča se plača taksa od meseca za m8. Le za eno ali dvodnevno uporabo pločnika ali cestišča se plača taksa od dneva za m8.
2.	Čistilci čevljev plačajo pavšalno letno takso, če uporabljajo pločnik ali cestišče 5.000
3.	Kioski za prodajo časopisov, revij in
podobno plačajo pavšalno letno takso za uporabo pločnika ali cestišča	2.000
Dovoljenja za uporabo pločnika ali cestišča pred poslovnim prostorom izdaja LO MO. Taksa se lepi in uniči na dovoljenju.
Za uporabo javnih parkov in travnikov po cirkusih, vrtiljakih, streliščih, toboganih, avto-dromih in potujočih zabaviščih se ne plača občinska taksa po tem odloku, ker je ta uporaba zavezana najemnini, ki jo določi in pobere pristojna uprava tistega zemljišča.
Tar. št. 7: Taksa za posest psov v ožjem mestnem območju mestnih občin:
Kdor vzdržuje psa, mora plačati zanj letno
takso, kj znaša:
a)	za čuvaja	200
b)	za lovskega psa z rodovnikom	300
c)	za lovskega psa brez rodovnika	500
č) za vse druge pse	1.000
Za psa, ki izpolni 6 mesecev starosti šele v drugi polovici koledarskega leta, takse za to leto ni treba plačati.
Takse so oproščeni uradni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki vodijo slepce. Taikse pobere LO MO ob popisu
psov, ob cepljenju psov oziroma ob delitvi ko- din vinskih pasjih znamk in jo uniči na dovoljenju za posest psov.
Tar. št. 8: Takse za registracijo motornega vozila:
Za vsako redno letno registracijo motornega vozila se plača taksa:
1.	za avtomobil, avtomobilski priklopnik,
avtobus in traktorski vlačilec	2.000
2.	za vsako motorno kolo s prikolico ali brez prikolice
Taksa mora biti plačana za vsako leto enkrat v roku, ki ga določi tajništvo za notranje zadeve OLO za izvršitev prve ali redne letne registracije. Takso za registracijo motornih vozil pobira tajništvo za notranje zadeve OLO ob registraciji od lastnikov, izkazanih v prometni dovolilnici, oziroma od posestnikov motornih vozil. Od koles s pomožnimi motorji se taksa za registracijo ne pobira. Za izredno registracijo se taksa ne pobira.
Pripomba: Oproščeni so plačila občinske takse za registracijo motornih vozil Jugoslovanska ljudska armada, Ljudska milica, Ljudska tehnika. Rdeči križ, reševalne postaje, gasilska milica, prostovoljna gasilska društva in vsi državni uradi, finančno samostojni zavodi, proračunske ustanove in osebe, ki rabijo vozila zaradi svoje invalidnosti.
Tar. št. 9: Taksa za potrdilo o lastnini in zdravju živine:
Za vsako potrdilo o lastnini in zdravju živine (živinski potni list) se plača:	^
a)	za drobnico, od glave	^
b)	za živino, od glave
Za potrdilo o prenosu lastnine živine na kupca se plača taksa kot pod a) oziroma pod b) te tarifne številke.
Tar. št. 10: Taksa za dovoljenje kopanja peska, gramoza, kamenja, zemlje, za žganje apna in podobno, ki ga izdajo občinski ljudski ^ odbori, njihovi organi ali uradi, se plača
St. 1/1 09 8/2
Ljubljana, dne 22. aprila 1935.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r-
379.	.Bill
Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o °'<ra'Jiet' ljudskih odborih ter 2. in 3. člena uredbe o Pr^Dega nem davku, 2. odstavka V. dela tarife ProlI1?t:g/54) davka (Uradni list FLRJ, št, 53-47453 in št. je po pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skup LRS okrajni ljudski odbor Ljubljana 0*c0 XXIV. skupni seji okrajnega zbora ia zbora Pr jalcev dne 26. marca 1955 sprejel
ODLOK
o občinskem prometnem davku
I. del
SPLOSNE DOLOÖBE
L člen	^ iuje
Poleg zveznega prometnega davka, ki se. ^ijaö3 po veljavnih predpisih, se pobira v okraju K jS1iii 5 okolica občinski prometni davek, ki je Pr<H tarifo v drugem delu tega odloka.
2.	ölen
Občinski prometni dayek, ki se pobira Po določbah tega odloka, je dohodek proračunov tistih mest-aih občin bre,z posebnih pravic in občin v okraju Ljubljana okolica, na katerih območju se davek Pobere.
3.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53) z vsemi poznejšimi spremembami 'u dopolnitvami, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2-25/54 in št. 4-21/55), uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53) in uredbe o obračunavanju, delitvi in Pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospo-dar;kih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 26-293/54) se Primerno uporabljajo tudi glede občinskega promet-nega davka, če ni v tem odloku drugače določeno.
4.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se ne Pobira v primerih, določenih z mednarodnim] pogodbami, in ,v primerih, ko izvira oprostitev iz med-ttarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji v tem Viajemnost.
5.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka 'zda svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odboru Ljubljana okolica.
Za izvrševanje tega odloka skrbi tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica.
6.	člen
Ko se začne uporabljati ta odlok, nehajo veljati: odlok okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica uvedbi okrajnih taks in prometnega davka (Uradni st LRS, št. 39-471/53), kolikor se nanaša na pobirali okrajnega prometnega davika, odlok o spremem-, b odloka o uvedbi okrajnih taks in prometnega navLa (Uradni list LRS, št. 15-243/54) ter odlok okraj-e?a ljudskega odbora Ljubljana okolica o uvedbi cinskega prometnega davka od proizvodov in sto-: eT Osebnih obrtnih delavnic, zasebnih obrtnikov drugih zasebnikov (Uradni list LRS, št. 7-178/55).
7.	člen
jj . 'F® odlok velja od dneva objave v »Uradnem j. u LRS», uporablja pa se od prvega dne nasled-JeSa meseca po objavi.
II. del Tarifa
A. Splošna tarifa
g0sti aL št. 1: Od potrošnje alkoholnih pijač v vi^ib podjetjih od dosežene prodajne ce
cene
Proin az ‘La v višini 5% med lansko stopnjo tega Po , . aga davka (5%) in novo davčno stopnjo sebe^ *ar'Fn’ številki (10%) se odvaja na po-bolizm raCun in se uporabi za boj proti alko-$ki Uporabo teh sredstev bo določil Ijud-
čitta r‘!:mmba: Glede davčne obveznosti in na-Vsega^>^'ran,*'a	davka kakor tudi glede
B tarjf ruFega velja pripomba k tar. št. 7 dela 13 zveznega prometnega davka.
10%
'lar. št. 2: Od vstopnic za kinematografske ter druge javne prireditve od dosežene bruto vstopnine v višini	5 %
Pripombe:
1.	Davek po tej tarifni številki plačajo kinematograf; ob nabavi vstopnic uradne izdaje pri Narodni banki FLRJ hkrati z zveznim prometnim davkom.
2.	Drugi davčni zavezanci plačajo občinski prometni davek, ko priglasijo prireditev pri občinskem ljudskem odboru (LO MO), pristojnem po kraju prireditve. Prijave je treba vložiti najkasneje 3 dni pred prireditvijo. V prijavi v dvojniku morajo biti tile podatki:
a)	kraj in čas prireditve,
b)	število vstopnic po posameznih vrstah vstopnine.
Hkrati s priglasitvijo se predložijo vstopnice zaradi žigosanja. Vstopnice morajo biti povezane v bloke ter morajo biti trodelne, oštevilčene, opremljene s prirediteljevim žigom in označene z višino vstopnine ter datumom prireditve.
3.	Potujoča zabavišča, ki plačujejo dohodnino po predpisih 117. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 56-482/53), ne plačajo davka po tej tarifni številki.
4.	Občinski prometni davek se ne plača od vstopnic za fizikulturne, kulturno-umetniške prireditve in za gospodarsko-propagandne prireditve, če niso združene s plesno zabavo ali so na njih ne točijo alkoholne pijače.
5.	Vsi predpisi, ki veljajo za davek iz tar. št. 1 dela B tarife zveznega prometnega davka in urejajo vprašanje oprostitve in povračil tega davka, se primerno uporabljajo tudi pri davku po tej tarifni številki.
Tar št. 3: Od prejetih plačil za projicirano ali reproducirano reklamo v kinematografih od doseženega plačila	5%
Pripomba: Davek po tej tarifni številki se plača v 5 dneh po preteku meseca za pretekli mesec.
Glede davčne obveznosti in vodenja evidence veljajo določbe tar. št. 6 dela B tarife zveznega prometnega davka.
Tar. št. 4: Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičninah v višini 10% zveznega prometnega davka od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ, številka 4-41/54 in številka 35-45l7/54).
Pripomba: Davek po tej tarifni številki se plača kakor zvezni prometni davek od prometa nepremičnin. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki.
B. Prometni davek
od proizvodov in storitev zasebnih obrtnikov in drugih zasebnikov
Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačajo občinski prometni davek po tehle stopnjah:
I. Za proizvode
Tar.
£t.
Vrsta blaga
Davčna
stopnja
tarifi do 23
Proizvodi po gospodarskih panogah Proizvodi iz panoge 113
1	Kolom a z
Proizvodi iz panoge 116
2	Izdelki iz mavca
3	Zemeljske barve
4	Opeka, zidna in strešna
5	Cementni izdelki
6	Keramični in lončarski izdelki Proizvodi iz panoge 117
7	Kovinaste peči in štedilniki
8	Vsi izdelki iz panoge 117, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen od izdelkov, namenjenih za kmetijstvo, mlekarstvo in čebelarstvo
Pripomba: V sporu, kateri proizvodi so oproščeni plačila prometnega davka, ker so namenjeni za kmetijstvo, mlekarstvo in čebelarstvo, je odločilna razvrstitev proizvodov, navedenih v glavni skupini 117 18 00 001X) začasne nomenklature proizvodov, ki jih je izdala bivša zvezna planska komisija leta 1948.
Proizvodi iz panoge 120
9	Vsi proizvodi, razen proizvodov, od katerih se plača zvezni prometni davek po tar. št. 37 do 49 dela A tarife Proizvodi iz panoge 122
10	Vsi proizvodi, razen proizvodov, od katerih se plačuje zvezni prometni davek Proizvodi iz panoge 123
11	Izdelki iz papirja, kartona in lepenke, razen šolskih zvezkov in risank
12	Fotografski izdelki, razen slik za osebno uporabo fotografirancev
Proizvodi iz panoge 124
13	Konfekcija
14	Volneni, bombažni in svileni trikotažni in pleteni oblačilni predmeti
15	Vsi drugi proizvodi iz panoge 124 Proizvodi iz panoge 125
16	Vsi usnjeni proizvodi, razen obutve Proizvodi iz panoge 127
17	Kakaovi proizvodi
18	Bonboni
19	Slaščice, keksi, ratluk in podobni slaščičarski izdelki
20	Testenine
21	Kavni in kakaovi nadomestki
22	Mleta paprika
23	Vsi drugi proizvodi iz panoge 127, razen živilskih proizvodov, od katerih se plača prometni davek po tarifnih številkah 88 do 97 zvezne tarife prometnega davka.
Drugi proizvodi
24	Od vseh drugih proizvodov, ne glede na panogo gospodarske delavnosti, od kate-
10%
10%
20%
5%
10%
10%
10%
'Utirw Ani/
10%
rih se ne plača davek po zvezni in niso zajeti v tarifnih številkah 1 te tarife
Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah iz te tarife se ne plača od prometa tehle proizvodov: od moke in drugih mlinskih proizvodov, pekovskih izdelkov, izdelkov pridobljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila, izdelanih po meri zij individualne potrošnike i'z njihovega osnovnega materiala, od fotografij oseb za njihovo osebno uporabo po naročilu in v običajni količini, od ortopedskih pripomočkov, h katerim se štejejo tudi umetne oči in zobovje, ne glede na material, iz katerega so izdelani, ter od otroških igrač vseh vrst, ne glede na material, iz kate-
10%
yega
so izdelane.
II. Za storitve
Tar.
št.
Vrsta storitve
Davčna
stopnja
1	Od plači,1 obrtnih storitev vseh vrst, razen od gradbenih in prevoznih, se plača občinski prometni davek Pripombi:
t. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je obsežen davek po tej tarifni številki, po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
2. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za opravljene storitve krojačev, šivilj, modistk, vezilj, brivcev in frizerjev, čevljarjev, klobučarjev, dimnikarjev, predtiskanja tkanin, krpanja perila, nogavic in podobno, popravljanje preprog, spisovanja, razmnoževanja, kopiranja, sestavljanja oglasov in reklam, plakatiranja in izdelovanja vzorcev, pranja in likanja, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in pod., žaganja drv in od postreščkov.
2	Od plačil opravljanja samostojnih poklicev (odvetnikov, zdravnikov, dentistov, arhitektov, poučevalcev jezikov in pod.) se plača občinski prometni davek P ripombi:
1.	Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je obsežen tudi davek po tej tarifni številki.
2.	Davka po tej tarifni Številki ne plačajo dijaki in redni študentje od plačil, pre" jetih za pouk drugih dijakov (od inštruk-
<$%’ iV’ /?vyncij).
St. 1/1-09-9/1
Ljubljana, dne 22. aprila 1955.
Predsednik Ol ^-Milin Berčič 1. r-
20%
10%
10%
8%
5%
10%
5%
15%
20%
15%
10%
10%
15%
10%
Izda]a »Uradni Ust LRS« - Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarna »Toneta TomSlia«. vsi '
IJant — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna Številka 12 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 din v^_,57 Uredništvo In uprava: Ljubljana. Erlavčeva ulica tla. poStnl predal 338 Telefon uprave 23-579 - Cek račun: 801-»