Izhaja vsak četrtek
Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 49.
V Liubllani, dne 8. decembra 1927.
Posamezna Stev. Din *!•-
Leto X.
Redno plačevanje naročnine je častna
dolžnost vseli naročnikov in naročnic
Če »Domovina" vrši svojo dolžnost, tudi naročniki ne smejo pozabiti na svoje obveznosti napram „Domovini" — Vsem, ki imajo gluha ušesa za opomine in ne poravnajo zaostale naročnine, se bo list ustavil — Najmarljivejši nabiralci novih naročnikov bodo dobili lepe nagrade
Med visoko prosvetljenimi narodi, kakor so Francozi, Nemci, Angleži in drugi, take zavesti že ni treba več vcepljati ljudem. Mi
Na naše opomine, da je treba poravnati zaostalo naročnino, se je oglasilo lepo število zamudnikov ter poravnalo svoje dolgove. Veseli nas, da se je mnogo teh zamudnikov obenem tudi opravičilo. Nista še čast in ponos umrla med slovenskim ljudstvom:
še živi v naših ljudeh čut dolžnosti in poštenosti.
Žal, pa je pri nekaterih vsaka beseda izgubljena. Ti, hvala Bogu, ne preveč številni gluhi zamudniki sicer radi bero «Domovino^>, toda ne znajo ali pa nočejo ceniti truda, ki je potreben, da ,«Domovina» čim bolj ustreže željam cenjenih1 čitateljev in čitateljic.
Uredniško delo, papir in tisk zahtevajo velike stroške.
Kakor moraš plačati živilo, ki ga kupiš, tako tudi ne smeš ostati na dolgu z naročnino! Kakor je potrebna hrana za telo, le dandanes potrebno tudi štivo - hrana za dušo. Slovensko ljudstvo ne sme postati nevedno kakor črnci kje sredi Afrike.
Slovenci smo upravičeno ponosni na dejstvo, da imamo v vsej Jugoslaviji najmanj branja in pisanja nezmožnih ljudi. K temu ponosu pa se mora še pridružiti
zavest, da mora biti plačano tudi de'o onih
ki poskrbe za poučno in zabavno šiivo.
Slovenci, ki smo prosvetljen narod, moramo slediti tem narodom in ne smemo omalovaževati tiska s tem, da se skušamo izogniti pla-čanju duševnega dela.
Zamudniki, ne odlašajte, da se Vam ne bo ustavil časopis malo pred zaključkom naše lepe povesti, ki jo gotovo radi čitate in da ne boste brez Vam vsem priljubljene »Domovine« baš v teh dolgih zimskih večerih!
Zamudniki, ne odlašajte, da ne boste ob božično številko «Domovine», ki bo izšla z obsežno prilogo, polno zabavnih in poučnih spisov! Zamudniki,
sedite nemudoma za mizo, izpolnite položnice ter pošljite dolžne vsote!
To zahtevajo od Vas čast in ponos ter zavest, da je vsako delo vredno plačila. Naj ne ostane naš ponovni opomin neopažen!
Ponovno opozarjamo, da imamo pripravljene
za najmarljivejše nabiralce novih naročnikov lepe nagrade.
Prijatelji in prijateljice našega lista, sedaj, ko je manj dela, pomagajte nabirati nove naročnike, kar naj bo Vaše častno opravilo, saj delate za list. ki je poučen in zanimiv ter se drži načela: Poštenost in pravica nad vse!
Namesto znižanja povišanje davkov
Tolažbe, da bo novi davčni zakoa prinesel olajšanje prekomernih davčnih bremen, so padle v vodo — Večinska stranka Slovenije sed v v!a^i, a ne siori ničesar za znižanje krute davčne preobremenitve v Sloveniji — S sodelovanjem SLS bo zemljiški davek
pov šan za 100 odstotkov
Vlada je pred kratkim predložila v Na-
moramo celo računati s povečanjem nekaterih davkov.
Na seji davčnega odbora v minulem teaflU. je samostojno-demokratski poslanec Deme-trovič v svojem govoru dokazal, da bo z novim davčnim zakonom, kakor ga ie predložila vlada, zemljiški davek povišan za 100 odstotkov. To se pravi, da bo še za enkrat večji. Značilno le za klerikalce, ki so prel v opozlciii toHko grmeli za znižanje davkov, da so sedai. ko sede v vladi, mirnodušno odklonili olajševalne predloge poslanca Demetroviča ter glasovali za povišani zemljiški davek. Tudi naši gospodarski krogi si ne obetajo ničesar dobrega od novega davčnega zakona, zlasti zaradi tega. ker bo ostal v veljavi še davek na poslovni promet. Na vso dolgotrajno borbo gospodarskih krogov proti temu davku in na vse trezno dokazovanje, da je ta davek po svoji prirodi krivičen in neopravjčljiv, so vladni gospodje pihnili in storili svoje.
Od novega davčnega zakona si torej ne obetamo zboljšanja, kakršnega smo pričakovali spričo dejstva, da prečansko gospodarstvo naravnost propada pod neznosnimi davki. Upali smo. da vladni gospodje tega dejstva ne morejo prezreti, pa so ga vendarle prezrli. Prezrli so ga s klerikalci vred, ta je z onimi klerikalci, ki so svoječasno sami s suhimi številkami dokazovali v svojem časopisju, da je neobhodno potrebno temeljito davčno razbremenjenje prečanskih pokrajin.
Radovedni smo, če bodo Srbijanci brez protesta vzeli na znanje novi davčni zakon, ki pomenja za Srbijo, katera je doslej štela državi le majhne dajatve, še posebno veliko povišanje davčnih bremen. Morda pa izenačenje za Srbijo, kjer so še neurejene prilike okrog pobiranja davkov, ne bo tako kruto.
Če bo novi davčni zakon, ko bo uveljavljen, tudi v praksi prizadel vse davkoplačevalce Jugoslavije enako kruto, bo s tem dana vsaj ta možnost, da se bodo na protestnih zborovanjih znašli lahko davkoplačevalci vseh jugoslovenskih pokrajin z enakimi interesi in da se bodo ob priliki novih skupščinskih volitev volilci drugače orientirali. Slovenci naj se zahvalijo za nova bremena stranki, kateri so dali večino glasov. Mislimo, da se bodo mnogim dosedanjim pristašem SLS oči široko odprle.
Borba za izenačenje krivično porazdeljenih neposrednih davkov in za njihovo olajšanje se vrši že celo vrsto let. Vlade, v katerih so vedno odločevali srbijanski radikali, so rešitev tega vprašanja znale spretno zavlačevati, saj je to bilo v korist Srbiji, kjer plačujejo male davke. Z zavlačevanjem tega za prečanstvo nujnega vprašanja so radikali krepili svoj položaj v Srbiji.
Končno pa se je izenačenje davkov le moralo vzeti v resen pretres, saj moramo po naši ustavi imeti vsi državljani enake pravice in enake dolžnosti. Dovolj je, da smo bili pre-čani celih devet let neenakopravni s Srbijo, zlasti v pogledu davčnih bremen, ki so v Srbiji prav majhna, pri nas pa naravnost katastrofalno uničujejo vse gospodarsko življenje.
rodni skupščini načrt davčnega zakona, ki se obravnava v posebnem davčnem odboru, V načelu je odbor ta načrt že sprejel in ga sedaj pretresa še v podrobnostih. Praksa nas je v Jugoslaviji izučila, da ne smemo biti preveč zaupljivi, kljub temu pa smo se na tihem tolažili: Saj sede v vladi klerikalci, večinska stranka Slovenije, z davki naravnost kruto preobremenjene pokrajine. Tolažili smo se in upali, da bodu klerikalci pač znali doseči davčno razbremenitev, ki je za nas Slovence, če se hočemo malo dvigniti iz obupnih gospodarskih neprilik, krvava potreba, toda podrobno pretresanje posameznih davkov nam pokazuje, da na razbremenitev ni misliti, nego
Moderna občinska politika na deželi
Pod tem naslovom prinaša „Domoljub" daljši članek. V njem razpravlja o občinskih potrebah, katere imajo reševati občinski odbori na deželi. Po mnenju pisca bodi občinski odbor nekaka šola za vežbanje politične spretnosti, če treba, tudi za korporacije, ki so višje kakor občinski odbori. Med drugim našteva tudi več važnih socijalnih zadev, katere spadajo v področje občinskih odborov.
Dobro je to! Poudarjamo pa, da so to le pobožne želje pisca, kajti pri občinskih volitvah in občinskih upravah na deželi ne gre klerikalcem za sposobnost občinskih odbornikov. V občinski upravi vidijo klerikalci le prvo sredstvo za do-
Upravnlštvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
KaraMia M tutostf*: Mrtletaa TM »ta,	U »ta, «!««■>
U Din | u iMMMtrti (ctrtletu I« Ha. Mlleta* U M^dtakta« «8 Dla. — Rit«« p*ttat krullalce, p«4ražalc« T Ljakljaal, it ».TU.
sego svojih strankarskih potreb. Prve so te in šele daleč za njimi pridejo v skromni meri na vrsto res prave občinske potrebe.
Če hočemo, da bi občine res dobro delale, kar želi vsak uvideven človek na deželi, je gotovo treba sposobnih mož, ker se sicer v občini ne more pametno gospodariti. Da je takih mož na deželi še malo, se ne čudi nihče, ki pozna našo preteklost.
Prav klerikalci so bili, ki so že od nekdaj ovirali vsak duševni napredek. Oni so bili, ki so zadrževali ustanavljanje šol v številnih krajih na deželi. Oni so še danes nasprotniki široko-grudnejšega pouka v višjih razredih ljudskih šol, ki bi morale dati zadostno podlago za nadaljnji razvoj v praktičnem življenju.
če hočemo imeti res vzorne občine, zavedajoče se svojih gospodarskih in socijalnih dolžnosti, je treba, da pridejo v občinske odbore sposobni možje ne glede na strankarsko pripadnost. Dokler se bodo občinske volitve od strani kleri-
kalcev vršile v podžiganju strankarskih strasti in sovraštva napram političnim nasprotnikom, do tedaj ne upajmo na boljše čase ali na znatnejše uspehe pri občinskih upravah.
Če je danes že tu in tam v tem oziru nekoliko boljše, je to zasluga samostojnejših posameznikov, ni pa zasluga klerikalne stranke, če ta stranka dandanes ne nasprotuje več vsem naprednim napravam, n. pr. ustanavljanju šol, stori to pod pritiskom novih razmer. Seveda si pri tem hoče obdržati, kjer more, vso moč nad takimi napravami.
Proč z vsako visoko politiko iz občinskih odborov! Potem bomo šele začeli korakati k uresničenju naših želj, da bodi občinski odbor majhen parlament za gospodarske, socijalne in druge občinske potrebe. Dvomimo pa zelo, da bodo klerikalci kedaj opustili politično zlorabljanje občinskih uprav, ker bi s tem odpadlo zanje pomembno sredstvo za obdržavanje strankarske moči.
Naše železnice
V	poročilu, ki je priloženo proračunu prometnega ministrstva za računsko leto 1928./29., nahajamo podatke o sedanjem stanju naših železnic.	..,
1. Proge. -
Uprava državnih železnic ima sedaj v prometu državnih normalnotirnih prog v dolžini 3951 km, državnih ozkotirnih prog 2086 km, vicinalnih prog 2918 km, vseh skupaj 8955 km.
V	prihodnjem letu se bo to število povečalo za 159 km, ko bodo dovršene in prometu oddane naslednje nove proge: Krapina—Rogatec v decembru 1928. (16 km), Kragujevac—Kraljevo (56 km), Prokuplje—Pločnik (21 km), Bakar— obala (10 km), Beograd—Obrenovac (39 km), Uvac—Priboj (5 km), Trebinje— Lastva 12 km).
Mogoče je, da bosta do konca 1928. gotovi še drugi dve progi: Bitolj—Prilep (44 km) in Skoplje—Tetovo—Gostivar (74 km),
2. Delavnice.
Uprava državnih železniških delavnic za izdelovanje in popravljanje voznih sredstev ima osem velikih delavnic za lokomotive in vagone. Za normalnotirne proge so delavnice v Mariboru, Nišu, Zagrebu, Brodu na Savi,. Smede-
revu, Suboticj in Velikem Bečkereku, za ozkotirne pa v Sarajevu. Te delavnice bi zadostovale za redno popravljanje naših voznih sredstev, toda nimajo dovolj denarnih sredstev in ne morejo izkoristiti vse svoje delovne možnosti. Zato so v proračunskem predlogu za leto 1928./1929. krediti za delavnice znatno povečani, in če bodo v tej višini sprejeti, se bo sposobnost delavnic dvignila. Privatnim domačim delavnicam se bodo oddajala samo izredna popravila lokomotiv in vagonov. Finančni odbor Narodne skupščine je 26. avgusta t. 1. odobril, da se tem delavnicam odda tekom prihodnjih treh let v popravilo 420 lokomotiv in 3500 vagonov s plačilnim rokom šestih let.
Stanje železniških voznih sredstev ni razveseljivo. Za normalne proge imamo potniških lokomotiv 448, od njih pa samo 259 v dobrem stnaju, 83 v popravilu, 93 za popravilo in 13 tako pokvarjenih, da so neporabne.
Tovornih lokomotiv imamo 1585, in sicer samo 912 dobrih, 229 v popravilu, 353 za popravilo in 91 neporabnih.
Potniških vagonov imamo 3465; od teh 1833 dobrih, 490 v popravilu, 865 za popravilo in 286 neporabnih.
Poštnih službenih vagonov je 1262, in sicei; 808 dobrih, 219 v popravilu, 191 za popravUo, 44 neporabnih.
Tovornih vagonov štejemo 48.067; od teh je 37.620 v dobrem stanju, 2152 v popravilu, 5857 za popravilo, 2438 neporabnih.
Izmed 54.827 lokomotiv in vagonov vseh' vrst za normalne proge je torej samo 41.432 v dobrem stanju, v delavnicah se popravlja 3173, na popravilo jih čaka 7350, popolnoma nepo-rabnih pa je 2872.
Podobne razmere so pri ozkotirnih lokomotivah in vagonih. Za proge 076 m imamo vsega 10.561 lokomotiv in vagonov, izmed njih 9066 uporabnih, 514 v popravilu, 887 za popravilo in 94 neporabnih.
Za proge 0 60 m je od 880 vozil le 644 do-brih.
V celoti imamo lokomotiv in vagonov za nor-malne in ozke proge 66.268, med njimi 51.142 dobrih, 3043 popolnoma pokvarjenih in nerabnih, 3719 v popravilu v delavnicah, 8364 pa na 'popravilo čakajočih.
Ako se dvigne delovna zmožnost delavnic na višino, da zmorejo vsa redna popravila, kar jih je tekom leta potrebnih — in krediti so v to svrho v proračunu za leto 1928./I929. postav-ljeni v predlog — kljub temu še ostane preko 3000 lokomotiv in vagonov nepopravljenih. ki se torej morajo oddati zasebnim tvornicam lokomotiv in vagonov.	Dr. L. Pivko.
Politični pregled
V Beogradu se minuli teden ni zgodilo nič posebnega. V torek pa je imel Beograd politično senzacijo, in sicer je
kralj sprejel šefa Demokratske zajednice Davidoviča
v dveurni -avdijenci. O svojem razgovoru s kraljem ni hotel Davidovič dati nikakih jasnejših izjav. Sodi se pa, da se je vršil razgovor gotovo tudi o političnem položaju. Sen-zacijonelna je ta avdijenca seveda zaradi tega, ker je Davidovič odločen nasprotnik sedanje vlade. Vladni krogi so zaradi te avdi-jence zelo vznemirjeni in se boje. da pomenja korak naprej za okrepitev demokratske fronte.
Soteščan:
Tajnosti grajskega stolpa
iPovest iz davnih časov.) /
(Dalje.)
' Globoko je ranila mladenko krivična ob-dolžitev, zdaj ji je bilo jasno, da stoji pred vohunom, čigar zaveznik je kot žrtev njenega očeta poginil na vešalih. Prav na tega izdajalca jo je vitez Jelovčan opozoril ob svojem prihodu.
«Zdaj vsaj vem. zakaj me preganjaš,® je vztreoetala. «Zasedel te je duh maščevanja, ki ga hočeš izvesti vzlic temu, da sem nedolžna pri vsem tem. kar se je zgodilo
«Zaman se izvijaš in opravičuješ,* jo je trdovratno zavrnil. «Moja pravičnost ne pozna usmiljenja: ko se je zamajala nedolžna žrtev na vešalih, takrat je bila zapečatena tvoja usoda.»
«Nebo in zemljo kličem za pričo, naj potrdijo. da nisem bila kriva nesrečnega umora. Vprašaj ljudi, ki so bili z mano ob morilnem odru in povedali ti bodo, koliko sem si prizadevala, da bi ga bila otela grozoviti smrti.«
«Lažnivka! S hinavščino si ga premotila i a darilo, nič pa nisi storila za pomiloščenje.»
«Ta prstan je dar hvaležnosti, ker sem se vpričo zbrane množice vrgla pred sodnike in m kolenih dokazovala njegovo nedolžnost. Nihče mi ni hotel verjeti, toda obsojenec mi ie bil hvaležen.»
«Molči!» je zakričal. «Dejanja so močnejša ko besede.»
«Resnica je neovrgljiva. Obsojenec je vedel, zakaj mi je naklonil dariIo.»
«Za sleparstvo,« je kriknil razjarjen. &Zuto pa nisi vredna usmiljenja in ga tudi ne boš dosegla.»
Divje je planil proti mladenki, ki se mu je umaknila in zaklicala skozi odprto okno. Zgrabil jo je in vlekel na hodnik; tu se mu je izvila iti padla na tla. Obležala je nezavestna, iz rane na obrazu ji je tekla kri. Kesal se je nepremišljenega ravnanja, zakaj za morilca ji je določil njenega očeta, ki jo bo zabodel v srce, čigar kri mu bo priporočil za pretvarjanje čudodelne spojine.
Sklonil se je ter jo odnesel v sobo, kjer ji je izpral in obvezal rano. na kar jo je položil na postelj, da jo po kratkem oddihu ponese pred očeta. Prav, ko jo je hotel dvigniti, ga je iznenadilo značilno šumenje. Zazrl je belega goloba, plavajočega nad njegovo glavo. Stresel se je ob misli, da je mladenka podlegla krvaveči rani in izdihnila dušo. ki se je dvignila na pot v neskončnost. Strahoma jo je prijel za roko in prislonil glavo na njeno srce, čigar slabotno utripanje je pričalo, da je še pri življenju. Takrat se je spustil golobček izpod stropa in sedel na posteljo tik nezavestne mladenke, kar je zbudilo tujčevo pozornost.^
«Živalca je udomačena in posebno navezana na svojo dobrotnico,» je modroval, motreč goloba. «Vrnil se je s poleta ter se ji je prišel naznanit, nadejajoč se okrepčila. Pa kaj ima na vratu? Aha. pismo ji je prinesel na svilenem traku, odkril sem tajnega odposlanca ...»
Iztegnil je roko, na katero mu je golobček sedel in razprostrl peroti. Zapazil je njegovo utrujenost, iz česar je sklepal, da je moral od daleč prileteti. «Podobna sva si kakor luč in tema.» se je dobrikal krotki živalci, «povej no. kakšno je tvoje poročilo.®
Odvezal mu je trak. na katerem je viselo drobno pisemce, skrbno zaprto in zapečateno. Vzradostil se ie in raztrgal ovitek; pismo je bilo brez naslova ter se je glasilo: «Noč in dan hrepenim po tebi, moja mila golobica ter se naslajam ob tvoji podobi. katero zrem kot prikazen v duhu pred seboj. Ustvaril sem ti vrt v solnčni bližini knezovega dvora, kjer boš cvetela in duh-tela: nad njim sem ti razpel brezoblačno nebo. na katerega te bom prpel kot zvezdo. znanilko mojega jutra. Pripravljeno je odposlanstvo, ki te bo povedlo na knezov dvor, kjer boš deležna vsega, kar bo^po-želela. Takrat bo naju objela nerazrušljiva vez za vse življenje.«
Pisec ni bil podpisan, vendar ga Indijcu ni bilo težko uganiti. Baronica mu je omenila ime njegovega preganjalca, nekega viteza, in prav ta namerava priti s svojim spremstvom, da jo odtegne maščevanju.
«Njegove nade se ne bodo izpolnile,? je siknil skozi.zobe. «Naj le pride vitez Jelovčan po izvoljenko, katero pa bo prej odvedla druga odposlanka v lepšo in mirnejšo deželo — v kraljestvo smrti.»
Hitro je izgovoril te besede, zakaj v daljavi sc je bleščala prva jutranja zarja, za katero se mu je odpiral jasen dan, praznik
Zanimive so tudi izjave, ki jih je podal v torek Stepan Radič novinarjem. Dejal je, da je
sedanja vlada zelo nesigurna,
ker so celo številni radikali nezadovoljni z vlado in poljtiko ministrskega predsednika Vukičeviča. Številni radikali sami priznavajo
velik pomen in važnost kmetsko-demokratske koalicije.
Narodna skupščina po svoji sedanji sestavi ni sposobna za delo. Po razpoloženju, ki vlada v njej, je po mišljenju Stepana Radiča razvidno. da se bo najmanj tretjina radikalskili poslancev priključila kmetsko - demokratski koaliciji. Tudi Demokratska zajednica bo z izjemo treh do štirih muslimanov stopila po mišljenju Radiča v tesnejše stike s kmetsko-demokratsko koalicijo. Če se bosta pobotala dva glavna stebra Demokratske zajednice Davidovic in dr. Marinkovič, je pričakovati temeljite spremembe političnega položaja.
Radič že napoveduje za pravoslavni božič novo viado.
Novi vladi pa ne bo več načeloval Vukičevič, četudi bo morda drugače ostala nespremenjena.
Morda se ne bo vse tako zgodilo, kakor domneva Radič, vendar pa je gotovo dejstvo, da bo prej ali slej nastopila vladna kriza, ki bo razbila sedanjo vlado radikalov. Demokratske zajednice in klerikalcev, ker
šef Demokratske zajednice stalno deluje za razbitje te vlade.
Ne bo dolgo trajalo, ko se bodo Davidovičevi demokrati z drugimi naprednimi elementi vred pridružili kmetsko-demokratski koaliciji, a na drugi strani bodo ostali v manjšini okrnjeni radikali z Vukičevičem, s klerikalci in drugimi nazadnjaškimi elementi.
Zadnje dni se je zopet več govorilo
o popolni združitvi klerikalcev z radikali.
V političnih krogih zatrjujejo, da se ta pogajanja vrše dalje in da ni izključeno, da bomo kmalu imeli v Sloveniji namesto klerikalcev prave kleroradikale. Potem bodo klerikalci pomenili še manj. ker bodo morali še bolj kakor doslej trobiti z radikali in podpirati njihovo srbijansko politiko, ki je v mnogočem
odločno nasprotna in škodljiva slovenskim koristim.
Te dni je bil izdelan
načrt zakona o občinah
in v poučenih krogih se zatrjuje, da se bodo vršile po vsej državi zopet občinske volitve, čim bo zakon o občinah sprejet. Vlada računa, da se bo to zgodilo že pomladi.
V Južni Srbiji
bolgarski komitaši nadaljujejo z atentati.
Tako so v Strumici neznani komitaški zločinci z revolverji in bombami napadli naše oficirje. Ranjen je bil poročnik Mladen Jeftič, neka ženska in njen otrok pa sta bila ubita. Naša oblastva so takoj začela zasledovati zločince, vendar jih še niso izsledila. S temi tolovajskimi političnimi metodami bolgarski komitaši ne bodo dosegli ničesar in si tudi ne bodo priborili simpatij evropskih držav, ki to zločin-stvo, nedvomno na tihem podpisano od italijanskega fašističnega režima, odločno obsojajo in občudujejo miroljubnost naše države, ki ne rožlja z orožjem kljub že neštetim komi-taškim razbojništvom.
Italijani rujejo naprej kakor krt.
Vsa italijanska politika are le za oslabljenjem Jugoslavije.
Kakor poročajo, bi Mussolini rad prišel v razgovor s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Kaj zasleduje Mussolini s tem, ni jasno. Da bi se spametoval in iskal resnega zbližanja s Francijo, ni prav, verjetno.
VRHNIKA. (Smrtna kosa). V nedeljo je umrl na Vrhniki g. Gabrijel Jelovšek, svoječasni dolgoletni vrhniški župan in poslanec v bivšem Kranjskem deželnem zboru. Pokojnik je bil vzoren gospodar .in je slovel po svoji gostoljubnosti. Jako delaven mož je bil tudi med ustanovitelji šole in mlekarne. Blag mu spomin!
JEŽICA. Dramski odsek Sokola je priredil v tej sezoni že dve igri. Prvič so igrali dramo «Spavaj, moja deklica«, ki je bila od vseh prav čuvstveno podana. Prav dobro sta rešila svoji
vlogi br. Dečman in s. Pavla Ramovževa. Prav, tako so dali igri polno veljavo tudi br. Novelli, Jakop in s. A. Kušarjeva. Predzadnjo nedeljo pa so isti igralci in br. Kocjan Škerlj ter iste igralke in sestra Cilka Novellijeva predstavljali precej zamotano burko »Vozel*. Napravljeni v narodne hrvatske kostume so po raznih zapletljajih in ne-sporazumljenjih razvezali vozel rodbinske zmešnjave, katerih posledica je, da se mlad fant Periša (br. Dečman) na stanovanju omožene Ranke (s. Novellijeva) ujame v past, iz katere se sicer reši, a mora zasnubiti mlado, naivno Bojko (P. Ramovževa). Občinstvo, ki je napolnilo so-kolsko dvorano, se je prav dobro zabavalo nad zadrego Periše in Ranke.
ŽABNICA PRI ŠKOFJI LOKI. Tudi v naši vasi se je z zimo začela gledališka sezija. Kakor vsako leto je tudi letos dramski odsek gasilnega društva pridno na delu. Tako bo priredil v soboto 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo 11. t. m. ob 3. popoldne Cankarjevo dramo »Hlapci«. Okoličani se vabite, da pridete polnoštevilno. Sploh se opaža v naši vasi nekako prerojenje po raznih zadrugah in drugih ustanovah, kar ima lahko najlepše posledice.
BOHINJSKA BISTRICA. (Smrtna kosa.) V Bohinjski Bistrici je preminul po težki in mučni bolezni gosp. Franc Ravhekar, starosta ta-mošnjega Sokola, odbornik krajevne organizacije SDS, občinski odbornik in odbornik krajevnega šolskega sveta. Bil je značajen in delaven mož, katerega bo Bohinjska Bistrica težko pogrešala. Pokojniku, zvestemu našemu somišljeniku, bodi ohranjen blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
SVIBNO PRI RADEČAH. V nedeljo 27. novembra je bila v cerkvi oznanjena poleg cerkvene bere tudi bera za kaplana. Več kakor 30 let ni pri nas noben duhovnik pobiral kapla-nove bere, saj tudi kaplana ni bilo, vendar so pa nekateri opravljali tudi kaplanovo službo in so imeli ob nedeljah dve sv. maši, ker so radi ljudem ustregli. Tudi sedanji župnik g. Anton Selan gotovo ve, da bi bilo ljudem ustreženo, če bi opravljal dve sv. maši, a vendar tega ne stori. Bero kaplanovo pa pobira že tretje leto, čeprav ima veliko posestvo ter je lansko leto pridelal vsega dovolj. Razen tega ima v hlevu dosti živine in žge žganje za prodajo. Ubog kmet nima vse leto toliko dohodkov, kolikor je on lansko ! leto dobil naenkrat za jajca, ki jih je poleti vlagal
popolne zmage po njegovih načrtih. Sedel je k pisalni mizi in napisal na listek: «Kdor je okusil grenkobo iz čaše bridkosti, ta ve, kako težko in mučno je zemeljsko življenje. Samo nebesa morejo še napolniti prazno srce, kateremu razkrivaš svojo ljubezen. Preden boš prejel te vrstice, bom sklenila večno obljubo ter se skrila za samostansko zidovje. Opusti torej svoje potovanje na Orlovje, zatri občutke ljubezni, glej, da me boš čimprej pozabil.«
Zganil jc listič in ga navezal na vrat go-lobčku, ki je odletel skozi odprto okno.
Medtem je baronica odprla oči, videla je izvršitev zlobnega dejanja, ni pa imela moči, da bi bila vstala in ga preprečila. Z neizmerno bolečino je zrla za golobom, ugasnilo ji je zadnje upanje v pričakovano rešitev.
Indijec je zaprl okno ter je stopil k njeni postelji. Zgrabil jo je čez pas, vrgel čez ramo in odšel po tajnem hodniku.
r. ,
12.
Po vrnitvi viteza Jelovčana s poizvedovanja za ogleduhi so nastale na knezovem dvoru na Ostrožju važne izpremembe. Dan na dan so se vršila posvetovanja o izbruhu novih bojev; shajali so se odličnjaki, ožji zaupniki pri obloženih mizah ter so ob rujnih čašah snovali načrte, kako bi obdržali dosedanjo moč ter si priborili novo slavo. Ponosen je bil knez Julijan na svoje zaveznike, na katere je gradil sijajno zmago in novo kraljestvo na sovražnem ozemlju. Bal pa se je vzlic temu skritih sovražnikov, hinavskih
izdajalcev, vedoč, da se mu je nedavno izneverilo nekaj plemičev, ki se mu navidez klanjajo, na tihem pa' rujejo proti njegovemu oblastvu. Ves dvor je bil sicer odločno na strani svojega kneza, številno moštvo se ic zavedalo dolžnosti, ako bi nastopila vojna nevarnost.
Straža okrog obzidja je bila primerno oja-čena z vojaštvom, ki je vneto za svojega kneza, vestno vršilo odkazano službo. Strogo je pazilo na tujce in na druge sumljivce, da se niso potikali okrotr trdnjave in nabirali podatke za sovražno vojsko. Vsi griči okrog Ostrožja so bili utrjeni in zastraženi.
Kadar človek počiva z rokami, takrat si navadno poišče zabave in razvedrila. Tudi posadke na Ostrožju so odganjale dolgočasje, vojaki so se kratkočasili s pripovedkami, vesele in strašne vsebine. Iz ust se jim je vsipalo smejanje ob hudomušnih dovtipih. ježili pa so se jim tudi lasje ob zakletih graščakih, izdanih kraljičinah in zamaknjenih redovnikih, ki čakajo rešitve. Ko so nazadnje obdelali domače dogodke in razkrili v domišljiji nekatere izdajalce, so se lotili knezovih sanj ter jih razlagali po svojem umevanju.
«Vsake sanje nekaj pomenjajo, ker prihajajo od Boga,» je vedel močan možak v gruči stražnikov, ki so sedeli ob trdnjavi na važni postojanki.
«Iz sanj bi marsikaj izvedeli, ako bi jih znali razložiti,» je trdil njegov tovariš.
«Knezu se je sanjalo o lisici, ki se mu je skrila v plašč, viseč na grmovju. To pomeni skritega vohuna v njegovi bližini.*
«Knežji stol je v nevarnosti,* je omenil postaren stražnik. «Zato je Julijan tako nekam potrt in zamišljen.*
«Vsemu svetu bi rad napovedal vojno; tako bi končno morda le našel onega, ki se mu je izneveril.®
«Tudi vitez Jelovčan se je predrugačil, nekdanja veselost se mu je spremenila v mračnost in resnobo.*
«Vitez je zaljubljen,* je vedel mlad voj-ščak. Odkar se je vrnil s potovanja, trpi na notranjih bolečinah; kamor pride, nima obstanka.*
«Njegovo srce je ostalo na Orlovju, na srcu lepe Oizele ...»
«Hčere umorjenega graščaka,* je dostavil mladenič iz gruče. «Tjakaj je odpotoval naš Krištof zaradi krvavega opravila.*
«Ali se še ni povrnil?* se je začudil postaren voiak. «Da se upa tako dolgo izostati!* «Kleti na Orlovju so založene in krvnik rad pogleda v kozarec. Pravi, da se mora napiti po takem delu.*
«Pravkar prihaja,* je pokazal stražnik na gručo, pomikajočo se navzgor proti gradu.
«Krištof ima vedno spremljevalce,* se je obregnil čemeren vojščak. «Rad bi bil na njegovem mestu.*	\
«In kakšno prednost ima na Ostrožju!»ij so poudarili trije hkratu. «Zanj ni nobene kazjii. vse mu spregledajo.*	j
«Kdo pa je kos takemu hrustu?* se j#j tresel šibek mladenič. «Njegov pogled te pfti dere k tlom in beseda te ubije.*
SJalje prihi
u ie
odjElf
v apno, a pred božičem prodajal Ljubljančanom. Ker je avgusta bila tukaj toča, trpijo ljudje pomanjkanje, a on gre poleg takih dohodkov še po bero.
BRASLOVČE. (Smrtna kosa.) Tu je te dni preminula po kratki in mučni bolezni gospa Beti Stanzerjeva. Bila je velika dobrotnica siromakov. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje!
BRASLOVČE. V nedeljo U. t. m. bomo imeli tudi pri nas občinske volitve. Liste, ki sc potegujejo za volilno srečo, imamo tri, in sicer efici-jelno klerikalno, Gospodarsko ter Kmetsko-de-lavsko. Naša je Gospodarska lista, katere skrinjica je druga (2.). Na Gospodarski listi kandidirajo složno pristaši SDS, SKS in drugi, ki jim je na srcu bolj občinsko gospodarstvo kakor pa prazna politika. Resni možje bodo šli volit le to listo, ker na njej kandidirajo tudi samo resni, trezni in pošteni možje. Najmanj glasov bo pri nas dobila tako zvana Kmetsko-delavska lista, katere ne smatrajo za prav resno. Prepričani smo, da trezen razsodek ni zapustil večine naših volilcev in da bo zato 11. t. m. zmagala druga (2.) skrinjica. Načelo naše liste je: pametno občinsko gospodarstvo brez razsipavanja denarja za nepotrebne stvari na kožo naših občanov davkoplačevalcev.
KAPELA PRI BREŽICAH. (Smrtna k o -s a). Na dan sv. Andreja smo imeli v naši občini pogreb, kakršnega ne pomnijo najstarejši občani. Umrla je pridna kmetica ga. Terezija Pšenični-kova rojena Ferjančičeva v starosti 57 let za kratko, za zelo mučno boleznijo. Pokojnica je bila dobra žena, skrbna mati svojih desetih že odraslih otrok ter med vaščani splošno priljubljena. Spremstvo pokojnice na zadnji poti ie bilo izredno številno in iz raznih krajev. Gospod župnik se je prav lepo izkazal pri pogrebu in naj mu bo najlepša hvala! Starejši hčerki pokojnice sta prinesli za slovo svoji mamici lepe nagrobne vence. Štirje sinovi pa so nosili svojo mamo od cerkve do pokopališča. Res, lepa ljubezen otrok do svoje matere! G. Merhar iz Brežic je napravil slike pogreba, katere naj bi ostale žalujočemu možu in otrokom za spomin. Naj bo blagi pokoj-nici lahka žemljica, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje!
JARENINA. Radujemo sc vsi miroljubni občani, da jc tudi naša občina Jarenina dobila pri občinskih volitvah 4. t. m. naprednjake v občin-
ski odbor. Posluževali so se naši klerikalni veljaki nizkotnih sredstev, da bi preprečili izvolitev nasprotnikov, kajti njihova parola je bila: «Mi smo mi!» Odslej bomo imeli priliko opazovati, kako izvajajo naši klerikalci Kristusov nauk o ljubezni do svojih sovražnikov, čeprav smo mi tudi verni kristjani in edino Ie njihovi politični nasprotniki. Pripomnimo, da smo dobili pri zadnjih skupščinskih volitvah iz petih občin 37 naprednih glasov, dočim sedaj samo kar v eni 21. S tem jc led prebit in naše vrste se bodo vedno bolj krepile. Zato kličemo našim samozavestnim somišljenikom: «Odločno, neustrašno naprej po začrtani poti za svobodo, bratstvo in enakopravnosti
SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH.
Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo priredi'a v nedeljo 18. t. m. takoj po prvem ccrkvenem opravilu, to je ob pol 9. uri, v šoli svoj občni zbor z naslednjim sporedom: 1. poročilo tajnika o delovanju podružnice v letu 1927.; 2. predložitev računa; 3. vpisovanje članov in pobiranje članarine; 4. naročevanje drevesc za pomladno sajenje; 5. nabava sadjarskega orodja in arborina; 6. slučajnosti. Ker je za naš kraj edino sadjarstvo tista panoga kmetijstva, ki prinaša kmetu največ dobička, sc vabijo na občni zbor vsi, katerim jc na tem, da se sadjarstvo v naši okolici povzdigne.
KONJICE. Dne 28. noven bra se je vršila prva seja novoizvoljenega občinskega odbora. Edino točko dnevnega reda so tvorile volitve občinskega načelstva. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan notar g. Rado Jereb, za občinske svetovalce pa gg. Makso Sutter. Karel \Vesen-schegg, Vaclav Porazil in dr. Ivan Rudolf. Župan in slednja dva občinska svetovalca pripadata SDS. Odborniki SLS so odklonili ponudeni dve mesti svetovalcev, ker ni bil njihov pristaš izvoljen za župana. Tako v občinskem načelstvu kakor v občinskem odboru imamo garancijo za uspešno delo.
V1TAN PRI SREDIŠČU OB DRAVI. Dne 4. t. m. smo imeli pri nas občinske volitve, pri katerih smo popolnoma potolkli naš? klerika'ce. Volilo je baš 100 občanov in je napredna skrinjica dobila 86, SLS 8 in Obrtno-delavska lista celih 6 glasov. Vidi sc s tem popolnoma jasno, da je občina Vitan pokazala vse zaupanje svojemu staremu županu g. Ivanu Tomažiču, čeprav so
| klerikalni agitatorji letale cele dneve okrog in j hujskali z raznimi lažmi proti naprednjakom. Pri-(zadete vprašamo, koliko podplatov se je potrgala I za bornih 14 glasov. Hvala torej našim starim in ' mladim naprednjakom!
| SV. JURIJ OB ŠCAVNICI. Zadnji dopis v : «Domovini» glede vloma v Pergerjevo trgovino, je vzbudil pozornost. Vse nestrpno čaka na delo g. komandirja Zdolška, ki bo s svojo znano spret-I nostjo uganko skoro gotovo razvozlal. — Občinske volitve so minule in smo zadovoljni z njimi. Končni izid lahko prinese presenečenja, kar bi bila druga senzacija, a brez policijskega psa. — Tretja senzacija pa bo naravnost gromazenska. i Glavna oseba te senzacije bo neka Orlica. T'.je si, o, kje si, morala, če te zataji celo kakšna Orlica 1 Za tokrat ni več časa. V kratkem nadaljevanje, j SV. MARJETA NA DRAVSKEM POLJU. Tudi pri nas je precej zanimanja za občinske volitve, ki bodo 11. t. m. Kar štiri skrinjice bomo imeli, in to bodo Gospodarska lista. Napredna gospodarska lista, Lista malih posestnikov in lista SLS. Strah pred naprednimi listami je klerikalce prisilil postaviti Listo malih posestnikov. Žal, da so jim nasedli nekateri naprednjaki. Seveda so tisti naprednjaki podpisali to listo samo pod pogojem, da to ni strankarska lista. Ce pa pogledamo to listo, vidimo na prvih mestih same ! pristne klerikalce, in to dovolj jasno pove, da je ta lista klrrikalna vaba. Pri zadnjih občinskih volitvah sta bili vloženi samo dve listi. Ker pa je klerikalna lista zaradi potvorjenera podpisa razveljavljena, je bilo vseh 17 naprednih kandidatov proglašenih za izvoljene.
LAJTERŠPERG PRI MARIBORU. Pri nedeljskih občinskih volitvah v Lajteršpergu pri Mariboru, ki je imela doslej klerikalnega župana, so zmagali socijalisti. Vloženi sta bili samo dve listi, socijalistična in klerikalna. Prva je dobila 121. druga pa 109 glasov, tako da imajo klerikalci 8. socijalisti pa 9 občinskih odbornikov in s ; tem tudi župana. Pri zadnjih občinskih volitvah 1 so imeli socijalisti 105, vse druge stranke pa 169 glasov.
| CERŠ\K. Volilcem prve skrinjice bodi tem Dotoni izrečena topla zahvala za požrtvovalnost in neustrašenost, s katero so pripomogli do zmage. V nedeljo se volijo novi župan in svetovali. Npš bodoči župan bo naš vrli in vzgbdni g. Rudi Hatnmer. Volilci. še enkrat hvala! Bili
E. T. A. Hoffmann:
Grofica Pivardierska
(Koncc.)
Marki, razburjen od snočnjih dogodkov, ie videl, da je izgubljen. Bati se mu je bilo ostre kazni zaradi hudodelstva dvojnega zakona. Čutil se je zapuščenega, zavrženega od markize in je sklenil, da na rnestu pobegne. Njegov konj je bil hrom. Plašč, škor-nji in pištole, vse to bi samo oviralo hitrost bega. Peš je šel za Marsauom in obema možema, ki sta mu obljubila, da ga bosta branila zoper vse napade. Prišel je srečno skozi Jeu in na varno. Ko je marki najpotrebnejše spravljal skupaj, se je še v sobi enemu izmed mož sprožila puška. Marki je slišal korake, ki so se bližali, in vrata v sobo so se odprla. Marki pa jih je zopet zaloputnil in je zbežal, ko se je spet vse umirilo po gradu. Brez miru je blodil marki po deželi, ne da bi se bil mogel kje ustaviti, kjer bi upal biti na varnem. Na teh tavanjih je prišel v Flavigny, kjer je šele izvedel, kako sta markiza in Charost obtožena, da sta ga umorila. Ta novica ga je pretresla. Sklenil je. da se vrne v domovino in brez ozira na lastno nevarnost ovrže gnusno obtožbo. Tudi je lahko upal, 'da bo zdaj razmerje med njim in markizo čisto drugačno, ako reši njo sramote in smrti. Nedaleč od gradu Nerbonne je naletel na Bonneta, ki ie dal kopati za markijevim truplom. Zaklical mu je, da mu ni treba iskati pod zemljo njega, ki hodi še po zemlji. Pobaral ga je, naj sestavi zapisnik ž njim oiem
njegovem pojavu. Namesto tega se je Bonnet zavihtel na konja in bežal, kar je le mogel Sodni pisar ie naredil po njegovem vzdedu Le dva nerbonneska kmeta, ki ju je bil Bonnet vzel s seboj, da bi bila kopala, sta vzdržala in spoznala svojega gospoda. Ko je marki strah in groza, namesto gradu Nerbonne našel razvalino, se je podal v Jeu. j: preskrbe! v Romorautinu akt o svoji istovetnosti in prišel potem v Chatillon. da se javi sodišču
Človek bi bil mislil, da mora inarkijeva vrnitev napraviti konec vsej obtožbi markize in njenega spovednika. To pa se ni zgodilo in se ni moglo zgoditi. Ne le. da sta bili še veljavni izpovedbi obeh deklet, je tudi mar-kijevo pripovedovanje vsebovalo dokaj neverjetnega. zlasti pa se je zdelo markizino vedenje čudno. Ne da bi bila kaj presenečena ali osupla, je motrila dozdevnega markija: s prodirajočim pogledom. Trpek, zaničljiv nasmeh je dopuščal slutnje o posebnih pretres-Uajih, ki so se vršili v njeni duši. Lahko je bilo misliti, da je prej vedela za pojav osebe, ki naj bi igrala markija Pivardiereskega, in da je le bila radovedna, kako bo figura, ki se je zdela po videzu, govoru, hoji in postavi čiso cel marki, igrala svojo vlogo.
Drugače se je vedel Charost. Čiin je dozdevni marki vstopil, je dvignil oči proti nebu in se je zdelo, da moli.
Sodišče je dalo markizo in Charosta odvesti nazaj v ječo in je sklenilo dognati s pomočjo najnatančnejše in najstrožje preiskave glede dozdevnega markija resnico, ne glede na to. da se je zdelo, da jo je akt sodnika v Romorautinu že odločil.
V dobrem spominu je bil še slepar, ki je izkoristil nenavadno podobnost z nekim iz-vestnim Martinom Guerejem. se izdajal zanj in cela tri leta varal vse mesto, še celo Ciuerejevo ženo in otroke, dokler se ni ta sam vrnil in ni tako prišlo na dan sleparstvo, ki , ga je moral zločinec plačati s smrtjo. ! Začeli so predstavljati dozdevrega irar-! kija obema zaprtima dekletoma. Mercierjevi !in Lemoineievi. ki sta obe soelasno zarje-t vali. da predstavljena jima oseba nikakor ni j marki Pivardiereski. dasi mu je zelo podoben. Nov povod za sumnjo proti markizi in Cha-rostu!
Bilo bi utrudljivo, ako bi naštevali vse j ukrepe, ki jih jc zdaj še odrediio sodišče, da dožene. v koliko je oseba, ki je tako nenadoma nastopila kot marki Pivardiereski. res istovetna ž njim. Zadostuje naj. da omenimo odločilno izsledbo. izvršeno v Valenceu. Tu sta živeli v uršulinskem samostanu dve mar-kijevi sestri in tudi samostanska opatinja ga je poznala izza prav rane mladosti. Ko so enkrat tri tedne prebile ž njim skupaj in jih je on sam spomnil najmanjših, najbrezpomemb-nejših potez iz njihove mladosti, te tri osebe niso imele niti najmanjšega dvoma več o njegovi osebi.
Dovolj! — Po vseh pravilih prava je moralo sodišče priznati, da je dokaz o osebi markija Pivardiereskega podan v vsej popolnosti.
Markiza in Charost pa nista bila obtožena umora kake poljubne osebe, ampak umora markija Pivardiereskega. Čim je torej bilo popolnoma dokazano, da marki živi, je mo-
ste od nasprotnikov oblegani, slikali so Vam nas za grobjane, psovali za mladiče, ki jim je treba
lesenih britev itd. Pa je prišel dan plačila in so zleteli drugi iz občinskega odbora, ne pa mi, kakor je hotel župan g. Šrok. Kajne, to je veliko iznenadonje: 56 proti 27! Danes lahko vidi javnost, kako so naši nasprotniki nesramno agitirali proti nam. Pa jim vse ni nič pomagalo. Drugič več. Upamo, da bodo drugič izpregledali še drugi zaslepljenci. — Rudi Hammer, Karlo Her-zog, Jožef Krebs, Jožef Hammer; novoizvoljeni I. skrinjice.
VUZENICA. Za tukajšnjega dekana je imenovan g. Karel Huttner, doslej župnik v Puščavi.
OC1NJE (PREKMURJE). V nedeljo 4. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. Postavljeni sta bili 2 kandidatni listi: SDS in Domača gospodarska stranka. Naša lista je uspela popolnoma, kajti od 61 oddanih glasov je dobila 42 in s tem 5 odbornikov, medtem ko je dobila druga lista samo 19 glasov in 2 odbornika. Ponujali smo nasprotni skupini kompromis v razmerju 4 : 3; ako bi oni sprejeli to ponudbo, bi imeli sedaj 1 odbornika več in občini bi prihranili precej stroškov. Sicer pa smo mi na boljšem. — Pristaši SDS.
BELTINCI. Občinske volitve v Beltincih so pokazale prav lep napredek demokratskili glasov. SLS je dobila 133 glasov in 7 odbornikov, Poljedelska lista 70 glasov in 4 odbornike, Napredna gospodarska lista pa 106 glasov in 6 odbornikov. V nedeljo sta Napredna gospodarska in Poljedelska lista izvolili za župana nosilca naše liste posestnika Martina Peterko. S tem je prešla občina v napredne roke.
STANJOVCL V nedeljo 4. t m. smo imeli občinske volitve. Prva. radikalska lista bivšega gerenta g. Jožefa Kučana je dobila 19 glasov in 1 odbornika, druga, gospodarska (SDS) lista g. Adama Boharja pa 95 glasov in 6 odbornikov. Kakor razvidno, bo g. Adam Bohar soglasno proti enemu radikalu izvoljen za župana.
cerna marsikje noče uspevati ali ako nam sadno drevje v svoji rodovitosti zaostaja ali ako imamo po vlažnih mestih slabše letine, vse to je večidel posledica pomanjkanja apna v zemlji.
O apnu in veliki vrednosti njegovi se je že večkrat pisalo, toda žal, brez zaželjenega uspeha. Naši kmetovalci po prizadetih krajih si ne vza-' mejo toliko truda, da bi delali z apnom vsaj poizkuse. Nič čudnega, če zaostajamo zaradi tega z našimi pridelki.
Apno učinkuje v zemlji na razne načine. Najbolj učinkuje tam, kjer ga v zemlji sploh manjka ali kjer ga je premalo, kajti tam vpliva neposredno na večjo rodovitost. V takem slučaju daje apno nujno potrebno hrano našim rastlinam. Sicer j spravljamo nekaj apna tudi z domačimi in drugi-I mi gnojili v zemljo, toda premalo. Kako ugodno | vpliva apno v taki zemlji, ki trpi na pomanjkanju i apna, vidimo zlasti pri gnojenju s Tomasovo žlindro, ki se odlikuje razen s svojo fosforovo kislino tudi s precejšno količino apna. Po krajih, kjer nam danes naše stročnice (detelje in fižol) po-voljno ne uspevajo, moramo to v glavnem pri-. pisati pomanjkanju apna v zemlji, i Apno pa ne deluje v zemlji samo kot važna hranilna snov, ampak pomaga tuii, da se druga potrebna hrana hitreje razkraja in raztaplja. Razen tega razkisuje zemljo, kjer se nabira kaj več ! kislin, ki zadržujejo ugoden razvoj rastlin. Veliko . vredno je pa tudi na težki ilovici in na glinasti zemlji, ker jo pomaga rahljati in na ta način v rodovitosti izboljšati.
Apno ima tedaj kot gnojilo velike prednosti. Če se ne moremo odločiti za gnojenje celih parcel, dajmo ga vsaj preizkušati v malem obsegu. Potrebno apno si lahko preskrbimo doma v podobi cestnega blata ali pa apnenega prahu, ki ga dobimo iz žganega apna. Apno se dobi pa tudi pri kmetijski družbi, ki ga oddaja v celih vagonih na svoje podružnice. Za take poizkuse potrebujemo na parcelah, ki so 1000 štir. metrov (10 ' arov) velike, po 200 do 300 kg apna, za manjše i pa toliko manj. Prve poskuse kaže delati pri j slabo rastoči lucerni, dalje sploh na težki zemlji in po vlažnih legah.
ljeno na slovensko postajo)): pšenica: baška 347-50 do 352 Din, sremska 345 do 347-50 Din, slavonska 342-50 do 345 Din; t u r š č i c a: baška 252-50 do 282-50 Din; oves: 275 Din; moka «0»: 500 Din.
ŽIVINA. Cene goveji živini nespremenjene, dočim so cene svinjam malo popustile spričo večjih ponudb. Izvoz vedno enak.
HMELJ. Na zunanjih tržiščih so se po daljšem padanju cene neznatno okrepile. V Savinjski dolini se plačuje blago po 20 do 25 Din za 1 kg. a Je kupčija zelo slaba.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 dolar za 56*17 do 56-37 Din;
1 avstrijski šiling za 8-05 do 8-10 Din;
1 italijanska lira 3*06 do 3-10 Din;
dne 6. t. m. v devizah:
100 avstrijskih šilingov za 799-75 do 802-75 dinarja;
100 nemških mark za 1356*50 do 1359-50 Din;
100 madžarskih pengov za 994-20 do 997*20 dinarjev;
1 dolar za 56*64 do 56*84 Din; '
100 francoskih frankov za 222*61 do 224*61 dinarjev;
100 češkoslovaških kron za 168-03 do 168*83 dinarjev;
100 italijanskih lir za 307*69 do 309*69 Din.
j4- Kmetijski pouk
X GNOJILNI POIZKUSI Z APNOM.
Apno spada med tiste pripomočke, ki so važni za izboljšanje naše zemlje. Ako nam danos lu-
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene žitu in turščici na vseh svetovnih tržiščih čvrste. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 6. t. m. naslednje cene (za 100 kg, postav-!
Sejmi
9.	decembra: Dobova, Mokrouog.
10.	decembra: Sv. Jurij ob južni železnici (okolica).
12.	decembra: Kostanjevica pri Krškem, Litija, Višnja gora.
13.	decembra: Metlika, Mengeš, Jurklošter, Gornji Logatec, Radovljica, Trbegovci-Sv. Duh na Stari gori, Sv. Peter pod Sv. gorami.
15.	decembra: Škocijan pri Krškem, Žirovnica.
16.	decembra: Videm pri Brežicah (samo za živino), Velike Lašče, Velika Loka (okraj Novo mesto).
rala biti obtožba napačna. Na ta točni sklep je sodni dvor oprl popolno oprostitev obtožencev.
Ako pa je bila. obtožba napačna, so morale krivo pričati osebe, po katerih izjavah je bila obtožba sestavljena. To je dalo povod za postopanje proti Katarini Lemoinejevi in Marjeti Mercierjevi.
Kdo ju ne bi bil dolžil zvijače in zlob-nosti! In vendar sta obe bili nedolžni!
Mercierjevo ie tisto noč vzbudilo trkanje na grajska vrata. Vstala je in vzbudi.a Le-moinejevo. Obe sta videli skozi okno. kako so baš vstopile skozi grajska vrata tri osebe: eden je bil oborožen s puško, drugi s sabljo. To sta lahko razločno spoznali v blesku luči, ki je svetila skozi odprta vrata. Kmalu nato sta siišali v markijevi sobi ropot, otožen glas in nato §trel. Nato je vse potihnilo. Zdaj sta si zupali na hodnik. Tu sta srečali Hyberta, ki je bil videti čisto zbegan in ves iz sebe. Nagnal ju je nazaj v njuno izbo. češ, da utegneta sicer biti umorjeni. Zjutraj, ko markija ni bilo nikjer, jima je Hvbert zaupal, da je stekel, čim je počil strel, proti markijevi sobi in hotel vdreti, a so ga odrinili in zaloputnili vrata. Vendar je v sobi čisto razločno opazil mar-kizo in Charosta. marki pa je v lastni krvi toneč ležal na tleh. Gotovo se je zdelo, da je bit marki umorjen in da sta oba tuja moža odnesla njegovo truplo. Ako pa Ie črhnejo o tem. so vsi v nevarnosti, ker bi jih v tem primeru gotovo smatrali za sokrivce umora. Lemoinejeva ie pripomnila, kako je markiza govorila tisti večer z dvema oboroženima moškima. Vsi trije so zdaj presojali srd, ki.
ga ie markiza pokazala napram markiju, njene grozeče besede in potem še nepojmljivi način, kakor ie marki izginil. Zato je bilo čisto naravno, da ie bilo to, kar je Hybert menil, da je v resnici videl, odločilno, in da so bili v svoji duši vsi trije trdno prepričani, da sta markiza in Charost dala inarkija i umoriti in odnesti truplo, j Bonnet ie bil. kakor ne bi smel biti noben I sodnik, do skrajnosti zagrizen, poin predsodkov, v vsakem oziru pristranski in poleg tega še v sovraštvu z rodbino avguštinca Charosta.
Postavil se je na stališče, da sta markiza in Charost živela v prepovedanem ljubav-nem razmerju. Čisto nepričakovano in ob nepravem času se vrne marki. Njegovo vedenje še bolj razpali markizino sovraštvo in jo napoti, da se loti vsakega sredstva, da se ga iznebi. Umor sklene in izvrši. Nikakor ni mogoče, da bi se dejanje zgodilo brez vednosti in sodelovanja služinčadi. Tej morajo biti znane vse okolnosti.
Bonnet nato ni nič pomišljal groziti Mercierjevi in Lemoinejevi s smrtjo, ako vsega ne priznata, ter je izvlekel iz njiju, kar je le hoteL Metoda pri tem je zelo lahka.
«Ali nisi,* je n. pr. vprašal Bonnet, «ali nisi sama videla, kako je Charost napadel inarkija?« «Ne. gospod.* je odvrnila nagovorjena, «tega nisem videla.»
«Priznaj.» zagrmi zdajci Bonnet. «ali te pa ta hip dam obesiti!« «Da, da.» pravi zdajci sirota v neznanskem stxahu, «Charost je na-.padel markija itd.j
Druge osebe, ki so v zaporu govorile z obema, z Lemoinejevo in Mercierjevo, so pričale, da sta se zbog Bonnetovega postopanja dekleti bridko pritoževali in želeli priti pred drugega sodnika, kjer bi lahko povedali resnico, da sta namreč umor samo slutili. Še bolj pa je vplivalo, ko je moral sodni pisar Breton priznati, da je Bonnet res postopal čisto tako kakor sta zatrjevali dekleti. Nekoč. ko Mercierjeva ni hotela priznati neke okoliščine, ki io je bil sam stuhtal. je baje celo potegnil nož iz žepa in ji grozil, da ji takoj poreže prste na rokah, ako tega ne prizna. Še več! Vratar in vratarka kaznilnice, kjer sta bili dekleti zaprti, sta jima po Bonnetovi odredbi morala ves božji dan ponavljati, da bosta obešeni, ako najmanjši del tega, kar sta bili izpovedali, prekličeta. Tu ju je tudi napotilo do tega, da spočetka nista hoteli priznati vrnivšega se markija.
Dokaj značilno je tudi bilo, da je mala Pivardierska. ki ie očeta takoj spoznala, zatrjevala. da ne ve. kako je prišla do tega, da je vse tako izpovedala gospodu Previlleske-tnu, kakor je on govoril za njo. Izpraševali so jo pač tako strogo, pa se je tako prestrašila — in v resnici je bila tudi res spala tisto noč v neki drugi sobi itd.
Pariz, ki je bil ves poln markizine hudobije, je zdaj slavil zmago. In tisti, ki so jo najbolj neusmiljeno preklinjali, ne da bi bili mislili na možnost njene nedolžnosti, so se zdaj topili baš v izlivih najbolj pretirane hvale. Grof Saint Hermineski, ki je umorjenega markija Pivardiereskega obžaloval kot Dra-yičnega, hrabrega moža, je zdaj, ko je bil živ*
Kratke vesti
— Sejem za kožuhovino v Ljubljani bo 23. jantarja 1928. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Opozarjamo vse lovce, da divje kože najbolje prodajo na tem sejmu in da naj jih ne oddajajo poprej raznim prekupcem. Lovska zadruga ima direktne zveze z domačimi in tujimi odjemalci, kj plačujejo za blago svetovne cene. Cela prireditev jc zasnovana širokopotezno in bo sejem na podlagi pridobljenih izkušenj letos še bolje uspel kakor lani. Seveda pa mora biti zbranega mnogo blaga, ker samo tako je mogoče povabiti na nakup inozemce, ker se jim sicer potovanje ne izplača. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, da pošlje vse pridobljene kože na naslov: «Divja koža, velesejem, Ljubljana«, ker samo v slogi in medsebojni podpori je moč in izgled na uspeh. Pri tej priliki opozarjamo vse lovce, da dobro in pravilno posuše kože. Škoda bi bilo, če bi se zaradi nepazljivega ravnanja skvarile, ker bo blago zavoljo zgodaj nastopivše zime sicer prav dobro. Nc sušite kož na peči, ampak na zraku! Koža se mora dobro očistiti in napeti. Dobro posušena koža je vredna še enkrat toliko kakor slabo posušena iste kakovosti. Vsakdo, ki poveri kože v prodajo «Divji koži», more takoj dobiti do 60 odstotkov njihove vrednosti kot predujem, kar bo dobro došlo zlasti poklicnim lovcem, ki so navezani na svojo lovsko srečo. Podrobna pojasnila daie brezplačno urad velesejma v Ljubljani.
= Razglss velikega župana mariborske oblasti o priglasitvi zasebnih žrebcev k Hceitciranju. Na podstavi zakonitih predpisov o licsnciranju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemcnilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 31. t. m. pri onem sreskem poglavarju (mestnem magistratu), v čigar okolišu se nahajajo. Pri priglasitvi, ki sc vrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: 1. ime, priimek in bivališče lastnika; 2. pasma in rod, starost in barva kakor tudi kraj. v katerem stoji žrcbcc. Opozarja se, da se za žrebcc toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno • se bo razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebcc in dajala dopustila (licenco).
Občinske volitve v mariborski oblasti
Klerikalizmu se majejo tla
zatrjeval, da je velik ničvrednež, ki ne uide pravični kazni.
Skrbna vojvodinja d'Aiguillonska jc prevzela nalogo, da je markizi sporočila čestitko pariškega sveta in jo povabila, da bi iznova oživila tiste krožke, kjer je sicer blestela.
Našla je markizo strto v silni boli in v onem brezbrižnem miru, ki priča o popolni odpovedi. «Kaj govorite!« je vzkliknila vsa prepadena, ko ji je markiza zatrdila, da ne bi bila umrla po nedolžnem, temveč da bi se bila s smrtjo spokorila za neki zločin. «Vem,» je odvrnila markiza, in otožen plamen je vzplamtel v njenih očeh, «vem, gospa vojvodinja, da vam ni mogoče misliti na zločin, ki greši samo zoper posvetno postavo? Ah, Bubila sem ga. ljubila sem ga še tedaj, ko je kot sel nebeški stopil k meni, da me spravi z večjo Močjo. In ta ljubezen, samo ta ljubezen je bila moj zločin!«
Mnogi, prav mnogi markize ne bi biii razumeli. Tudi vojvodinja je ni razumela in je bik zelo potrta, ko ni mogla prinesti Pari-žanom nobene druge novice od markize nego to, kako ji niti na misel ne pride, da bi se vrnila v pisano vrvenje sveta, ampak da hoče v samostanu preživeti svoje dni.
Ta sklep je markiza tudi res izvršila, nc da bi se bila dala pripraviti do tega, da bi se bila še kdaj sestala z markijem. Tudi s Cha-rostom, ki se je v blesku svoje nedolžnosti in pobožnosti vrnil v opatijo v Miserayu, ni govorila nikoli več.
Marki Pivardiereski je vstopil nazaj v vojno službo in ga je kmalu v boju s tihotapci doletela smrt.
V	nedeljo 4. t. m. so se vršile občinske volitve v okrog 20 občinah okraja Murska Sobota, v nekaterih občinah okraja Dravograd, v večini občin okrajev Ljutomer in Maribor, levi breg, ter v občinah okraja Ormož.
Jasno sliko bo mogoče podati šele koncem leta, ko bodo izvršene volitve po vsej oblasti.
V	splošnem se opaža napredovanje protikleri-kalnih skupin, zlasti v okraju Maribor, levi breg, kjer pred leti še niti misliti ni bilo na nastop kake napredne skupine v mnogih občinah, kjer so se to pot naprednjaki krepko uveljavili. Tako se je smatrala občina Sv. Jurij v Scenskih goricah za najtrdnejšo Žebotovo postojanko, ki pa je pri nedeljskih volitvah padla v napredne roke. Na občino Krčevino pri Mariboru so klerikalci navalili z vso silo. Dosegli so z grdo gonjo proti županu škofu celo razpust občinskega odbora. Računali so s sigurno zmago, vendar pa so dobili od 17 samo 7 odbornikov.
V	občini Lajteršberg so imeli doslej klerikalci župana, tokrat so dobili večino socijalisti. V občini št. Ilj je bilo doslej nekaj nečuvenega, da bi nastopila poleg SLS še kaka druga lista. Tokrat je dobila SDS pri prvem naskoku 5 odbornikov napram 12 klerikalnim.
S prav enako beenostjo eo navalili klerikalci na mestne občine Ormož in Ljutomer ter na trg Središče. Povsod so bili krepko odbiti. Povrh so še v ormoškem okraju izguhVi veliko občino Obrcž, kateri je županoval doslej klerikalni poslanec g. Bedjanič.
Prinašamo nekaj znanih rezultatov:
iz ekraja Ljutomer:
Mesto Ljutomer: Ljutomerska gospodarska lista 111 glasov (7 mandatov), SLS 55 (3), Napredna (SDS) 127 (7).
Iz okraja Maribor levi breg:
Krče vina: Napredna lista SDS razveljavljena zadnji dan pred volitvami zaradi formalne napake. Pristaši SDS eo glasovali deloma za radikalno, deloma pa za socijalistično listo. SLS, ki je naskočila občino z vso silo in računala s sigurno večino, je dobila 145 glasov in samo 7 mandatov, radikalna lista 98 glasov in 5 mandaiov, socijalisti 99 glasov in 5 mandatov.
Lajteršberg: Skupna slovenska lista, po večini SLS, 109 glasov in 8 mandatov, socijalisti 121 glasov in 9 mandatov.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah: Napredna lista 60 glasov in 4 mandate, SLS 48 glasov in 3 mandate. Občina je bila doslej trdnjava SLS.
Zgornja Kungota: Lista dosedanjega župana (SDS) 67 (7), druga napredna (vezana s prvo) 53 (5), SKS 18 (2), SLS 33 (4).
V	rtiče: SLS 47 (5), SDS 18 (2). Občina je bila doslej trdno klerikalna.
Kremberg: SLS 25 (3), SDS 20 (3), Zdru-žena gospodarska lista 6 (1).
Žice: SLS 52 (5), KZ 22 (2).
Zgornji Žerjavovci: Gospodarska stranka 16 (1), Združena gospodarska lista 20 (2), SLS 47 (4).
Šetenova-Radehova: SLS 20 (2), SDS 14 (2), SKZ 20 (3).
Selce: KZ 71 (6), SLS I. 19 (1), SLS II. 21 (2).
Kamnica: SLS 82 (7), Združena gospodarska lista 30 (2).
Korena: SLS 93 (6), KZ 14 (1), Napredna lista 16 (1), Združena gospodarska lista 15 (1).
Zgornja Ročica: SLS I. 23 (2), SLS IL 46 (3), Kmečki posestniki 28 (2).
Jarenina: SLS 126 (8), Napredna 21 (1)'.
Št. Ilj: Gospodarska lista (SDS) 52 (5), SLS 144 (12).
Ceršak: Kmečko-delavska lista (napredna) 56 (4), SLS 27 (2), Gospodarska lista (napredna) 22 (1)-
Iz okraja Ormož:
Ormož: Napredna gospodarska lista (SDS) 157 (11), SLS 82 (6).
Središče: Združena gospodarska lista (SDS in SKS) 146 (11), SLS 73 (6).
Obrež: SDS 101 (4), SKS 1 mandat, SLS 101 (4) Klerikalci so občino izgubili.
Cvetkovci: Lista župana Petka (napredna) 78 (5), SDS 13 (1), Kmečko-obrtna zveza, nosilec demokrat Korpar, 20 (1), Kmečka zveza 20 (1), SLS 19 (1); 7 naprednjakov proti 2 klerikalcema.
Velika Nedelja: Vložena je bila samo napredna lista z nosilcem g. Altom.
Frankovci: Združena gospodarska stranka 36 (3), SLS 66 (5). Občina je bila do sedaj popolnoma klerikalna.
Rucmanci: SLS 117 (8), neodvisna gospodarska lista 8 (1), lista Frana Kostanjevca je j s 5 glasovi propadla.
Trgovište: SLS 21 (4), Narodna radikalna stranka 21 (3): pod Narodno radikalno stranko so združeni vsi naprednjaki. ! Vitanci: SLS 3* (3), Kmečko-delavska 'stranka 15 (1). Kmečka zveza 37 (3). Lista Tomaža Kukovca s 4 glasovi je ostala brez mandata.
Kompromisne liste so bile v občinah:
Runeč: SLS 6. SDS 3.
Mihalovci: SLS 6, SDS 3.
Brebrovnik: SLS 14, SDS 3.
Sv. Miklavž: SLS 6. SDS 3.
Pušenci: SLS 4, SDS 3.
Samo liste SLS so bile v občinah: Lahonc:, Žerovinci, Veličane in Hermanci.
»EDINOST«
VESTMK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADIKE V LJUBLJANI
J e s e n i c e. V nedeljo 6. m. m. smo zaključili letni šport nogomet. To leto se jc športni odsek «Edinosti» zelo izkazal, saj beleži lepo število golov, ki jih je zabil športnim klubom, ki obstojajo že več let in ki so že igrali prvenstvene in celo mednarodne tekme. Da so se mogle redno vsako nedeljo vršiti tekme na igrišču «Edinosti», je bilo potrebno mnogo dela in truda. Predvsem gre pohvala br. Rudolfu Reichmar.nu, kapetanu športnega odseka. Številne tekme in rezultati, ki so spodaj navedeni, pričajo o vztrajnem, neumornem delovanju na eni strani športnikov samih, na drugi strani pa odbora. Pri vseh tekmah so se pokazali, da znajo braniti športno čast za Jesenice. Pri vseh tekmah so se pokazali v najboljši formi naslednji bratje: kapetan br. Rudolf Reichmann, br. Peklar, br. Demitrijev, br. Franc
Smolej, br. Leopold Sive, br. Janko Janša, br. Jo-ško Janša, br. J Pristov in drugi. Hvala in priznanje gre tudi blagajniku br. A. Gorupu in predsedniku br Fr. Vovku. ki sta morala skrbeti za finance. Da so se redno vsako nedeljo vršile tekme, gre predvsem priznanje br. Lovru Humrii, ki se je večkrat sam peljal kam, da se je osebno zmenil s klubi. Mnogokrat je sam pomagal in rešil nas iz finančne stiske. Rezultati letošnjih nogometnih tekem: 22. maja S. K. Kranj : Edinost 3 : 4 za Kranj, 12. junija S. O. Bratstvo (Jesenice) : Edinost 1 : 9 za Edinost; 16. junija S. O. Orel (Jesenice) : Edinost 0 : 10 za Edinost; 19. junija S. K. Kac (Celovec) : Edinost 1 : 3 za Kac; 26. junija revanžna tekma S. K. Kac (Celovec) : Edinost 1 : 1; 3. julija Sportverein Vil-lacli : Edinost 2 : 4 za Sportverein; 24. julija S. K. Krakovo (Ljubljana) : Edinost 8 : 2 za Edinost; 31. julija Sportverein Klagenfurt : Edinost 8 : 2 za Edinost; 7. avgusta S. K. Krim (Škofljica) : Edinost 3 : 4 za Krim; 7. avgusta S. K. Hermes (Ljubljana) : Edinost 7 : 3 za M.r-mes; 28. avgusta S. K. Rapid (Klagenfurt) : Edinost 2 : 1 za Rapid; 4. septembra S. K. Sturrn
(Klagenfurt) : Edinost 2 : 8 za Sturm; 8. septembra S. K. Svoboda (Ljubljana) : Edinost 3 : 2 za Svobodo; 19. septembra revanžna tekma S. K. Sturm (Klagenfurt) : Edinost 0 : 3 za Edinost; 25. septembra so igralci «Edinosti» gostovali v Beljaku, 1 : 3 za Villach; 2. oktobra S. K. Svoboda (Jesenice) 2 : 8 za Edinost; 9. oktobra S. K. Sturm (St. Ruprecht b. K.) : Edinost 2 : 2; 30. oktobra S. O. Bratstvo (Jesenice) : Edinost 0 : 2 za Edinost; 6. novembra revanžna tekma S. O. Bratstvo (Jesenice) : Edinost 1 : 9 za Edinost. 78 golov so zabili naši športniki, 49 pa smo jih dobili od drugih. Bratje, sedaj pa na delo na polju dramatike in prosvete!
da je bil za ljubljanskega župana izvoljen pristaš 12 odbornika, Združeni volilci 33 glasov in 4 od-SDS g. dr. Dinko Puc, zato so proti njemu začeli bornike. Podčetrtek: Napredna gospodarska
rovariti, da bi ne bil potrjen. Očitajo mu nepoštenost izza časa, ko je bil še član ljubljanskega gerentskcga sveta. Dr. Puc jc ob izvolitvi za župana izrecno izjavil, naj se izvrši temeljit pregled njegovega poslovanja, da se bo izkazala
lista 20 glasov in 2 odbornika, Kompromisna lista (večinoma demokrati) 45 glasov in 5 odbornikov. I m e n o: Gospodarska stranka 69 glasov in 7 odbornikov, SLS 25 glasov in 2 odbornika. Križe: SLS 33 glasov in 2 odbornika, KZ gospodarska
klerikalna laž. Zanimivo je tudi, da dr. Korošec: lista 42 glasov in 3 odbornike, Neodvisna gospo-
ni vložil tožbe proti dr. Pucu, ko je ta javno imenoval dr. Korošca, ki je na klerikalnem shodu v Unionu očital dr. Pucu nepravilnosti, za lažnika. Ta ostudna gonja, ki so jo uvedli klerikalci, dasi ne morejo dr. Pucu dokazati nobenega svojih očitkov, ima za cilj le podaljšanje življenja sedanjemu strankarskemu režimu na ljubljanskem magistratu.
* Letošnje Miklavževanje je bilo menda po-
darska lista 54 glasov in 4 odbornike. S o p o t e: Gospodarska stranka 44 glasov in 4 odbornike, Napredna stranka 12 glasov in 1 odbornika. Gospodarska stranka SLS 32 glasov in 2 odbornika. Pil š tanj: Trška lista SLS ter starotrška lista SLS (vezani) skupno 70 glasov in 5 odbornikov, Lesička lista (naprednjaki) 56 glasov in 4 odbornike.
* Sprejem v jugoslovensko državljanstvo. V
+ Značilno. Odkar je SLS v vladi, se kle-rikalizmu močno majejo tla. Prav značilen za ljudsko razpoloženje v Sloveniji je n. pr. izid nedeljskih občinskih volitev v Obrežu (okraj Ormož). V Obrežu, kjer je doslej županoval klerikalni poslanec g. Bedjanič, so zmagali naprednjaki (SDS 4, SKS 1 in SLS 4 mandate) in tako iztrgali občino iz klerikalnih rok. Klerikalni poslanec torej niti v lastni občini ne uživa zaupanja.
-f- Klerikalna hinavščina in nameravana okr-nitev vseučilišča v Ljubljani. Zadnji «Domoljub» se zavzema za naš najvišji prosvetni zavod in proti odpravi zdravniškega ter tehničnega oddelka tega zavoda. To je prav lepo! Grda hinavščina pa je, da se obenem obregne ob nas, demokrate, kakor da bi mi bili proti vseučilišču. S tem hoče «Domoljub» samo hinavsko skriti svojim čitateljem dejstvo, da pripravlja ta napad na naše vseučilišče vlada, v kateri sede tudi klerikalci. Klerikalci so torej soodgovorni za grd čin, ki se hoče izvršiti nad slovensko kulturo. Žalostno je, da klerikalci sede v taki vladi, ki bije nas Slovence z bičem po hrbtu in nam ne privošči malenkostnih vsot, katere so potrebne za medicinski in tehniški oddelek našega vseučilišča, dočim se na drugi strani razmetavajo ogromne vsote za popolnoma nepotrebne stvari. Iz predloga novega finančnega zakona za leto 1928./1929. se mora črtati določba, ki predvideva ukinjenje omenjenih oddelkov našega vseučilišča. Klerikalci bi morali, čim so videli, kaj pripravljajo njihovi vladni zavezniki, zahtevati takojšnje črtanje krivične določbe in v primeru, da se njihovi zahtevi ne ugodi, stopiti iz protislovenske vlade. Dejstva soodgovornosti klerikalcev za nameravan zločin nad slovensko kulturo «Domo-ljubovo» pisanje ne more spraviti s sveta.
vsod v Sloveniji zelo živahno. V Ljubljani in našo državljansko zvezo sta sprejeta bivša ruska Mariboru je bila cela vrsta Miklavževih prire- državljana Aleksander Novoseljski v Dolnji Lcn-ditev za stare in mlade. Miklavževa darila sedaj davi in Viktorija Ignjatjeva v Hrastniku.
razveseljujejo deco, a nas stare bi veselilo, če bi I
Fašisti ne puste pri miru niti mlekarn v Ju-
se naša vlada oblekla enkrat v Miklavža in nam lijski Krajini. Nedavno so se zbrali v Tolminu
prinesla znižane davke.
Pismo iz Belgije. Iz Eysden St. Barbe (Lim-
zastopniki skoro vseh mlekarn v okraju na povabilo fašističnega sindikalnega vodstva. Govo-
bourg) nam pišejo: Daj, draga «Domovina», ki rilo se je o važnosti mlekarstva, ki se mora dvig-nam prinašaš domače vesti," tudi nam malo pro- niti, in o potrebi organizacije pod fašističnim štora, da se tudi mi spomnimo na one, katere vodstvom. V odbor so izvoljeni zastopniki raznih smo začasno zapustili. Živimo tukaj ugodno in mlekarn. Fašistična nestrpnost in omejenost hoče j varčno, a žal jc tudi tukaj gospodarska kriza, ka- imeti politiko tudi pri mleku. ' tere jarem mora prenašati predvsem delavstvo, j * Sirovo postopanje fašistov s Slovenci. V Kakoj: pri Vas na domača, tako tudi pri nas na soboto 19. novembra je v bližini Ravberkomande tuja vrata trkajo božični prazniki. Letos se nam patruljirala patrulja fašistovske milice. Mimo je ne bo mogoče veseliti s svojimi dragimi, ne bo v spremstvu svojih dveh bratov prišel popol-nas obseval žar lučic domačega drevesca, ne nema gluhonemi dclavec Lojze Frelih, Slovenec ; bomo imeli napravljenih jaslic po domačem oku- iz Ložice v Vipavski dolini. Ker se Frelih na klic 1 su ter ne bomo slišali domačih pesmi v domačih patrulje ni ustavil, sta dva miličnika iz nepo-cerkvah, a bomo se ob tem času zato globlje sredne blžinc oddala na gluhonemega šest stre-spominjali na svoje drage, katerim želimo vesele lov. Eden ga je zadel na roki, ostalih pet pa v božične praznike in srečno novo leto: Jakob injprsa. Miličniki so odvedli ranjenega Frcliha do ' Alojzija Skale, Mihael Svetelšek (Sladka gora), vojašnice na Ravbcrkomandi. kjer jc zaradi no-Alojz Strniša, Jakob Blazina (Kostrivnica), Ru- tranje izkrvavitve izdihnil. Zdravniške pomoči dolf in Stanko Orač (Pijavec), Franjo Šmit, Alojz ni bilo. Freliha sta tia mrtvaškem odru v Postojni Kranjc (Sevnica), Ivan Stopar (Zabukovje ob, ves čas čuvala dva karabinijerja. Tudi pogreb Savi), Maks Kosem. Ivan Komlanc (Loka pri Zi- j sta spremljala karabinijerja, ker so se oblastva danem mostu) in Janič (Pečica).	i bala upravičenih demonstracij prebivalstva radi
* Odlikovani orožniki. Veliki župan maribor-, tega nečuvenega umora. Sirovost fašistov ne ske oblasti je podelil častne nagrade onim orož-
nikom, ki so se v izvrševanju ribarsko-policijske službe s posebno vnemo in uspehom izkazali.
DOMAČE NOVOSTI
*	Ne pozabite na zbirke lepih knjig po znatno znižanih cenah! V predzadnji številki smo navedli zbirke knjig, ki jih dobe «Domovinarji» in «Domovinarice» po zelo znižani ceni samo do 31. t. m. Izrabite nemudoma lepo priliko!
*	Odličen gost v Ljubljani. V Ljubljano jc prispel te dni g. dr. Otokar Beneš, bivši generalni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani, znani veliki prijatelj našega naroda. Ustavil se je v Ljubljani, da poseti številne svoje prijatelje in znance pred odhodom na svoje novo mesto v indiji. Gospod dr. Beneš je namreč imenovan za generalnega konzula svoje države v Bombayu.
" Omejeno obratovanje v premogovnikih. Ker ie železniška uprava ustavila dobavo premoga, so omejili obrate vsi premogovniki, ki so dobavljali premog železnicam. S tem je prišlo mnogo delavstva ob zaslužek baš v najneprimernejšem času, to je pred zimo. Zlasti številno delavstvo je prizadeto v premogovnikih Trboveljske premo-gokopne družbe. Upajmo, da se bodo lastniki premogovnikov čimprej sporazumeli z železniško upravo. Naj se igra ne zavlačuje na koži bednega delavstva!
Grdo klerikalno obrekovanje novega ljubljanskega župana. Klerikalcem nc gre v račun,
pozna mej.
* Načrt za nove ceste v mariborski oblasti.
V svojem poročilu o delovanju oblastnega od-Prvo nagrado od 1000 Din prejme g. I v a n L u - bora mariborskega je najavil predsednik tudi žar, orožniški kaplar v Ljubnem (okraj Gornji nekaj novih načrtov za gradbo cest v oblasti, grad), dve drugi nagradi po 500 Din pa dobita V teku je proučavanie cestne zveze Zibika— g. I v a n K o c u t a r. narednik pri Sv. Petru pri Pristava in Pristava—Stranje v šmarskem okra-Mariboru, in kaplar Gvidon Zorenč v Slo- ju ter skrajšanje cestnega prehoda pri tako zva-venski Bistrici. Nagrade se bodo izplačale pred nem Belatinovem mostu v Pristavi. Trasira se božičnimi prazniki.	| že cesta iz Stoprc pri Rogatcu v Čermožišče.
* «Železnički Almanah 1928/1929.» bo izšel Občine tc doline nimajo namreč nobenega izhoda aprila 1928. obenem z novimi mednarodnimi proti glavni cesti in morajo voziti po potoku z voznimi redi. Almanah urejujejo odlični strokov-, zelo razritim in skalnatim dnom, kar pa je v njaki. Sodelavci so naši najboljši poznavalci pro- zimi sploh nemogoče. Oblastni odbor bo prispe-rnetno - gospodarsko - tarifnih vprašanj. Poleg j val za to cesto z izdelavo načrta in z denarno vseh komercijalno-tarifnih in trgovinskih navodil, podporo 20.000 Din. Za napravo načrtov za ceste za blagovni in osebni promet z železnico in; Ljutomer—Štrigova in Ljutomer—Črenšovci je ladjami doma in v inozemstvu bo Almanah imel odstopila oblast okrajnemu odboru kredit v zne-
tudi vse vozne rede poštnih in tovornih mednarodnih vlakov in ladij obenem s tarifami in
sku 20.000 Din. V najkrajšem času se bo v svrho sestave novega proračuna vršil krajevni ogled
i kilometražo za važnejše mednarodne centre.' še mnogih drugih potrebnih cestnih zvez, kakor
Almanah bo imel precejšen obseg, 25 slik in 2 zemljevida. Stane 120 Din. Naroča se: «2elez-nički Almanah«, Beograd.
* Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se bo otvorila v nedeljo
Sv. Ožbalt—Kapela na Kozjaku, Oplotnica—Slovenska Bistrica, Polzela—Sv. Andraž—Velenje in še nekaj drugih. Za nekatere ceste so načrti že izgotovljeni.
* Dva nova lista v Mariboru. V Mariboru
| 11. t. m. ob 11. uri dopoldne. Dobro došli so tudi; bosta začela v kratkem izhajati dva nova lista, ! ljubitelji umetnin z dežele. Naši umetniki so pri- j klerikalni «Mariborčan», katerega glavni urednik | pravili mnogo, zato bo vsakdo mogel izbirati po j bo g. Januš Goleč, in nemški dnevnik, katerega
svojem okusu. Cene umetninam so postavljene ! tako primerno, da jc nabava vsakemu omogo-1 čena.
* Občinske volitve v okraju Šmarje pri Jelšah. Dodatno k občinskim volitvam v šmarskem j okraju, ki so se vršile 27. m. m. jx)ročamo še o naslednjih rezultatih: Kozje: Trško-okoliška
naslov še ni znan. Slednjega glavni urednik bo g. Watzlawek. »Mariborčan« bo izhajal Ie dvakrat na teden.
* Smrtna nesreča zaradi kratkovidnosti. Ko
je stopila te dni zgodaj zjutraj kuharica ljubljanske gostilne Kmet v še mračno vežo gostilne, je zapazila na tlaku pod stopnicami na hrbtu le-
„ospodarska lista (združeni demokrati in zmerni žečo človeško postavo. Čim je stopila bliže, je I pristaši SLS) 75 glasov in 5 odbornikov. Lista | zakričala, kajti v ležečem človeku je spoznala ! združenih občanov (SLS) 48 glasov in 3 odbor-! hišnega stanovalca dr. Roberta Kermavnerja ne-nikc ter Slovenska kmečka stranka 19 glasov in1 zavestnega. Hišni prebivalci, ki so se zbrali na 1 odbornika. Prevorje: Kmečka delavska Jicu mesta, so obvestili o dogodku bližnjega I lista 32 glasov in 3 odbornike, SLS 25 glasov in. stražnika, ki je telefoniral po rešilni voz. Ranjen-
ca so prenesli med tem v sobo, kjer so ga skušali spraviti k zavesti. Namen pa se jim ni posrečil. Med tem došli rešilni voz je težko ranjenega moža prepeljal v bolnico, kjer je ponesrečenec podlegel poškodbam, ne da bi prišel k zavesti. Dr. Kermavner je imel skrajno slab vid tako, da mu tudi očala niso mogla dati jasnega pogleda. Kadar se je ponoči vračal domov, so mu morali razsvetiti stopnice. Preteklo noč se to ni zgodilo in tako je dr. Kermavner postal žrtev svojih slabih oči. Pokojnik je bil kot star Ljubljančan zelo znana oseba, prijeten družabnik in izredno dobrega srca.
! * Borba za življenje v valovih. Na večerni vlak proti Zidanemu mostu se je vračalo te dni Iz Polšnika deset izletnikov, med njimi tudi čevljarski mojster iz Bevškega g. Blaznik. Ker ni na Savi mostu, so se zglasili pri gostilničarju Gra-čanu, da bi jih prepeljal s čolnom na nasprotni breg do železniške postaje. Komaj je dospel čoln do sredine, je udaril vanj močan val. Udarec je bil tako silen, da je Blaznika vrgel preko roba ,in valovi so ga zakrili preplašeni hčeri, ki je z groznim krikom opozorila na očetovo nesrečo. Valovi so ponesrečenca za hip vrgli na površino, a so ga v prihodnjem trenutku zakrili očem reševalcev, ki so napenjali vse sile. da rešijo Blaznika. Ko sta čoln in do smrti izmučeni Blaznik prišla v mirnejše zatišje, se je onim v čolnu posrečilo, da so potegnili k sebi Blaznika in ga s tem rešili gotove smrti. Pri nekem kmetu so dobili za Blaznika naposodo nekaj perila in obleke. Z nočnim vlakom je potem nadaljevala vsa družba svojo pot v Trbovlje.
*	Samoumor 201etrega mladeniča. Na stanovanju pri svojem poročenem bratu v Koroški ulici v Mariboru se je ustrelil brusač stekla in gra-ver 201etni Željko Piščanec. Iz poslovilnih pisem, ki so jih našli na mizi, ni razviden nikak povod za obupni čin. Piščanec pravi ie, naj se preostali ne čudijo njegovemu koraku. Želi si nekaj višjega. neke velike izpremembe in da išče svojo mamo, ki je tudi že pokojna. Smrt nadarjenega Zeljka Piščanca je zbudila globoko sočutje med številnimi njegovimi mladimi prijatelji in znanci.
*	Neznanokam izginil. Iz Stanetincev pri Sv. Juriju ob Ščavnici nam pišejo, da je pred kakimi 10 tedni izginil zidar Ivan Jurjovič, ki je bil nazadnje, kolikor sc ve, v družbi nekega neznanca v Ljubljani. Izginuli zidar je velike postave, temnejše polti, črnih las in sivih oči. Na prsih in desni rami itna kostne napake. Ali ni izginuli zidar morda neznani utopljenec, o katerem piše »Domovina* št. 48.?
*	Požar v Prekmurju. Pišejo nam: V sosednji občini Serdici sta pogorela 4. t. m. hiša in gospodarsko poslopje g. Horvata. Požar je nastal okrog polnoči in je moral biti podtaknjen. Upa se, da bo storilec kmalu v rokah pravicc.
*	Nagla smrt na trgu. Jero Lackovo, 65!etno prodajalko sočivja, je pri poslu na Mestnem trgu zadela srčna kap in se je ženica zrušila mrtva na tla poleg svojih košar. Pokojnica je doma !iz Dornave pri Ptuju.
j * Samoumor kočevskega trgovca. V soboto se je ustrelil na svojem stanovanju na Reški cesti v Kočevju trgovec Adolf Kraus. Strel iz lovske puške mu je šel skozi podbradek v možgane, tako 'da je smrt nastopila takoj. Adolf Kraus je bil ste-;ldar. Svojo trgovinco in delavnico je imel v hiši, jkjer je nastanjena pomožna elektrarna. Tu je že peč let delal pridno in vestno. Pred kratkim mu ije umrla žena, ki mu jc zapustila dva otroka. So-jdijo, da ga je gnala v smrt izguba njegove žene. (Zadnje čase sc je precej vdajal pijači in si je [najbrž že v duševni zmedenosti pognal kroglo v [glavo.
i * Najden otrok. Januarja leta 1920., to je ipred polsedmim letom jc bilo najdeno v veži pred vratmi mariborske javne bolnišnice 6 dni rtaro dete ženskega spola, povito v plenice. Do Janes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega Jtroka. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih starših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (konskripcijski urad).
*	Nesreča aH samoumor. V lastnem stanovanju v ljubljanski plinarni so našli te dni mrtva »konskajvana in Ano Kenda. Zastrupila sta se.
s plinom. Ali se je zgodila nesreča ali samoumor,	* Rodbinska žaloigra. Te dni je gostilničar in bo najbrže ostalo za vedno nepojasnjeno. Oba posestnik Lojze Vintar v Straži pri Novem mestu
zakonska sta živela v lepi slogi.	v razburjenem prepiru ustrelil svojo ženo Emo.
* Zagoneten samomorilni poskus. V Ljubljani Ranjenko so odpeljali v bolnico, kjer se bori s
sta v samomorilnem namenu skočila iz okna tret-	smrtjo. Mož se je sam javil orožnikom in sodišču.
jega nadstropja na tla učitelj Vaclav Držaj in ločena žena Ela Piškurjeva. Težko ranjena sta bila prepeljana v nezavestnem stanju v bolnico. Če ne bo komplikacij, bosta obadva ozdravela. Povod samomorilnemu poskusu ni znan. Ljubezen pri tem ni igrala vloge.
* Novoporočenec osumljen tatvine. Stanko iz
*	Uboj. Te dni je bil pri pretepu na okrajni cesti od Št. Petra proti Mariboru ubit 351etni posestniški sin Alojzij Kranjc.
*	Tatvina pri belem dnevu. Te dni sta se pojavili na glavnem trgu v Celju dve ciganki Marija Schneebergerjeva in Irma Marinkovičeva, obe iz Gabrja pri Celju. Hodili sta od stojnice do stoj-
litijske okolice se je te dni poročil. Komaj je nice- Ustavili sta se pri mesarju H., kjer sta ku-začel uživati lep zakonski stan, so se že zglasili! l}ili nekaJ mesa- Dočim je ena motila mesarja, jc pri njem orožniki, ki so ga odvedli s seboj, j druga neopaženo segla v predal in odnesla pet Stanko je osumljen tatvine nekih kož, ki so ' stodinarskih bankovcev. Slučajno je mesar tat-zmanjkale v tovarni Antona Knafliča v Kamniku, i vino kmalu opazil. Obe sta bili aretirani in od-kjer je bil zaposlen.	| dani v preiskovalni zapor.
* Fantalinstvo. Na Kodeljevem pri Ljubljani!- * Pri razdraženih živcih, glavobolu, pomanj-
je neznan lopov vrgel v dolenjski osebni vlak pol kilograma težak kamen, Li je priletel skozi šipo naravnost v komolec soproge postajenačelnika na Grosupljem gospe Pavle Privškove. Policija je uvedla strogo preiskavo.
* Vlom v župnišče v Beltincih. Nedavno zvečer so vlomilci obiskali beltinska župnišče. Ker ima zgradba nadstropje, so prinesli lestev in jo postavili k oknu spalnice kaplana Tivodarja. Na oknu so prerezali šipo, da bi se splazili v stanovanje. Imeli pa so smolo. Steklo je glavnemu vlomilcu zdrknilo iz rok in se razdrobilo na tleh v sobi, ker je spal kaplan. Ž ven k stekla je kaplana seveda prebudil. Hitro je kaplan popadel samokres na nočni omarici, pomeril in izprožil, toda samokres je odrekel. Kljub temu so se vlomilci prestrašili in zbegali v temno no?.
kanju spanja, slabem želodcu, utrujenosti, potrtosti, tesnobi imamo s prirodno grenčico «Franz Josef» v rokah domače zdravilo, ki skoro nikoli ne odpove, da takoj zatremo vsako vznemirjenje, naj že izhaja iz kateregakoli dela prebavilnih poti. Sloviti zdravniki pripoznavajo, da voda «Franz Josef» zanesljivo učinkuje tudi pri ljudeh višje starosti. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Obramba proti boleznim pozimi
Z mrzlim vremenom navadno pridejo tudi | razne bolezni nad ljudi. Temu pa ni krivo to-* Pregnani Kitajci. Te dni sta se pripeljali iz liko mrzlo vreme kolikor ljudje sami. ker ne
Avstrije v Maribor dve kitajski rodbini, ki sta hoteli v Jugoslaviji prodajati kitajske igrači. Ker , pa niso imeli Kitajci za to potrebnega dovoljenja, jih je prijela policija ter jih izročila policijskemu komisarijatu, ki jih je poslal nazaj v Avstrijo.
* Krvav pretep ined rudarji v Šmartnem pri Litiji. Zadnjo nedeljo je bil god sv. Barbare, največji praznik rudarjev, ki ga vsako leto proslavljajo z velikimi svečanostmi. Rudarji svinčenega rudnika v Šmartnem pri Litiji so enako slavili rudarsko zaščitnico. Po maši se je večja družba rudarjev sestala v gostilni pri Robavsu. Slučajno je prišel pogovor na obratovodjo rudnika g. Avž-merja. Nekdo iz družbe je obratovodjo napadel, večina pa ga je zagovarjala. Gospod Avžmer je namreč med rudarji splošno priljubljen. Ko se je napad ponovil, je nastalo veliko razburjenje, kateremu je sledil pretep. Žene rudarjev so zaman skušale pomiriti svoje može. Med tem so že potegnili iz gruče vsega okrvavljenega Rudolfa Mandrera, ki je dobil po telesu več ali manj hude poškodbe, najtežjo pa na glavi. Videč svojega prijatelja ranjenega, je planil na noge rudar Jože Kastelic. potegnit nož in parkrat sunil z nožem Jožeta Skubica, ki je bil posebno bojevit in je tudi baje začel prepir. Skubica je oblila kri in se ie nezavesten zgrudil na tla. V tem kritičnem tre-
uvažujejo temperaturne spremembe. V prvi vrsti je treba zamenjati lahko spodnjo obleko z volneno. Pa nas ne sme zmotiti, če bi kakšen dan postalo nekoliko toplejše, da bi takoj zopet vrgli volneno obleko raz sebe in oblekli iahko.
Varujmo se preveč zakurjenih peči in ne imejmo vso zimo trdno zaprtih oken, ker skozi zaprta okna ne more v sobe sveži zrak. Zlasti v spalnicah mora biti vedno dovolj svežega zraka. Posebno, ko sije solnce, čeprav je zunaj mrzlo, pustimo skozi odprta okna nekoliko solnčne svetlobe in svežega zraka. Pri tem moramo seveda paziti, da imamo ponoči dovolj odeje na sebi. Tako se nam ni treba bati malo odpreti oken tudi v najhujši zimi.
Uživanje sadja in zelenjave je pozimi tudi zelo priporočljivo za stare in mlade.
ŽENSKI VEST NIK
Ženska iepotiina sredstva
Pri nas že tudi na deželo prodirajo lepotilrr sredstva, ki pa se prepogostokrat uporablja nutku se je v gostilni pojavil komandir litijske nepravilno in več škodujejo ženski lepoti kakor
orožniške postaje narednik Rebernik. ki je vroče-krvnike razgnal in z odločnim nastopom preprečil nadaljnje prelivanje krvi. Vsega okrvavljenega in še vedno nezavestnega Jožeta Skubica so naložili na voz ter ga prepeljali k dr. Uk-marju v Litijo. Zdravniški pregled je ugotovil, da so nekatere rane globoke do deset centimetrov. Komandir Rebernik ie po kratkem zaslišanju prisotnih p;ič aretiral rudarja Kastelica, ki pa je dejanje zanikal.
*	Strašen roparski umor v Dolini pri Tržišču. Te dni so neznani roparji vdrli v hišo posestnika Puclja v Dolini pri Tržišču, usmrtili s sekiro posestnika Puclja ter njegovo ženo Terezijo in odnesli, kar se je dalo odnesti. Roparja sta bila najbrže dva. Orožništvo je šlo takoj na delo in je upati, da bodo zločinci kmalu v rokah pravice.
*	Pretep v Moravcih (Prekmurje). Pišejo nam: Te dni ponoči je udaril Ludovik Flisar s pumpo od kolesa Štefana Raca in ga tako težko zadel, da je Rac padel v nezavest in so ga morali peljati k zdravniku v Mursko Soboto. Glavni vzrok pretepa ie alkohol.
koristijo. Zato naj izpregovorimo nekaj bese. tudi o tem ženskem poglavju. Še pred kakšni;?' desetimi leti je vzbujala ženska s pobarvanimi obrvmi in trepalnicami ali z rdečilom na licih in ustnicah v družbi skoroda splošno pohujšan c Pred leti je bilo lepotičenje nekaka predpravica gledaliških igralk in plesalk, V novejšem ča se pa vsaka ženska vsaj malo lepotiči. Lahv rečemo, da*po mestih skoro ni zastopnice n,-nega spola, ki bi se nc pudrala. Seveda se n pudrajo vse vsak dan. Nekatere se pudraju r večkrat dnevno, druge pa samo, če gredo v gledališče ali na ples. Pri tem je treba dobro pa?;:: na kakovost pudra, kajti slab puder se take; pozna na koži in je tudi škodljiv. Nobena m- -derna ženska se lepotičenja ne sramuje niti v družbi.
Vsa ta umetna lepotila pa ne morejo del):; čudežev, ako nima ženska lepe. negovane polti Ženska, ki več let ni negovala kože, naj nikar tu misli, da bodo vsi nedostatki na obrazu odstranjeni, ako se čvrsto napudra ali namaže. Pri "Negovanju kože igra najvažnejšo vlogo snaga.

Ne zadostuje samo umivati se z vodo in navadnim milom. Tako milo napravlja kožo hrapavo. Za umivanje obraza je potrebno najfinejše milo brez sode. Po umivanju je dobro malo drgniti kožo z roko, kar pospešuje obtok krvi tako, da ostane obraz vedno mladosten. Tudi mozoli in druga nesnaga na čelu, okrog oči in ust, se dado z drgnjenjem polagoma odstraniti. Zelo dobro je vtreti po umivanju v kožo malo kreme. Za suho kožo uporabljamo mastno kremo, za mastno pa suho.
Mnoge ženske lepotičenje pretiravajo tako, da dosežejo baš nasprotno, kar so hotele. Poleg tega ne smemo pozabiti, da niso vsi obrazi enaki in da barvilo enim pristoja, drugim pa ne. To velja zlasti za mlada dekleta, ki imajo že po naravi nežno lepo polt. Taka dekleta se naj nikar ne lepotičijo.
Nalepotičcn obraz pa še ni vse. Veliko pozornost je treba posvečati tudi lasem, ki morajo biti vedno čisti. Pri negovanju las igra zelo važno vlogo umivanje glave. Glavo je treba umiti vsaj dvakrat v mesecu. Kakor obrazu in glavi, tako je potrebna nega tudi rokam. Vse lepotičenje obraza nič ne pomaga, če so roke zanemarjene, zlasti nohti morajo biti vedno čisti. H koncu naj povemo še to. da je najuspešne še lepotilo snaga in da za lepoto največ napravimo s tem, da pazimo na svoje zdravje.
Za kuhinjo
Sveže zelje z jabolki. Zreži za štiri skodelice zelja in sesekljaj dve kisli jabolki. Raz-grej dve žlici masti v primerni posodi, stresi noter zelje in jabolka, prideni malo vode in pokrito kuhaj, dokler se ne zmehča. Pol ure je dovolj. Zmešaj četrtinko skodelice rjavega sladkorja in dve žlici moke ter potresi po zelju. Prilij tudi dve žlici jesiha in posoli po svojem okusu. Kuha naj se še pet minut.
Juha iz krompirja in korenja. Skuhaj šest kron pirjcv. potem jih pa olupi in zmečkaj z betcem ter drži na toplem. Posebej skuhai korenje in čebulo, in sicer vsakega toliko, da bo za eno skodelico korenja in čebule, ko tudi to pretlačiš Stresi med krompir, zalii" z mlekom ln smetano. Premešaj, in ko se segreje, daj na mizo. To je redi.na juha in posebno dobra za otroke.
Parcdižnibcva konzerva. Olupi osem velikih paradižnikov. Razreži jih na drobno ter odmeri na skodelice. Kolikor skodelic je paradižnikov, toliko skodelic sladkorja odmeri. Omij dve limoni. Eno prereži in odcedi sok med paradižnike, drugo limono pa celo razreži na drobne plasti in deni vmes. Za duh vrzi notri palčico cimeta ali pa pol žličke zmletega cimeta, če nimaš celega. Kuhaj polahko in mešai. ker se kaj rado prime dna. Ko je dovolj gosto kuhano, stresi v steklenice in trdno zapri. Taka konzerva je dobra k mesu in na kruhu.
Naročilnice za 15. kolo državne razredne loterijo
smo priložili današnji številki „Domovine". Žrebanje prvega razreda se bo vršilo že 7. januarja 1928.
e n z a g i j
cgr
kola
je ta, da mora biti vsaka srečka izžrebana. V dosedanjih kolih je bilo izžrebanih samo polovico vseh srečk. En del igralcev je tedaj moral izgubiti svoja vplačila. Sedaj odpade tudi ta rizik, ker mora biti vsaka srečka izžrebana, tako, da dobi v najslabšem slučaju '200 Din. To je direkcija drž. razredne loterije dosegla na ta način, da je milijonske dobitke in dobitke po več sto tisoč D|n nekoliko znižala. Število drugih visokih dobitkov pa je ostalo skoraj neizpremenjeno. Vsakomur je sedaj mogoče, brez bojazni na izgubo, poizkusiti svojo srečo. Z ozirom na to pametno preuredbo igralnega načita bo vseh 2l>O.COO srečk, ki jih izda Državna razredna loterija, izžrebanih (ne 340.000, kakor je pomotoma tiskano na naročilnicah). Za te srečke bo, čim pridejo v promet, zavladal si'en naval, zato vabimo vse naše naročnike, da si jih takoj naročijo. Razpošiljati jih začnemo 8. t. m.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z.,
i
na>cč;a razpoSitjalnlca sreik državne razredne loterije za Slovenijo, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19.
leza ter pustiš, da se vijak razgreje in zopet ohladi. Vijak se pri razgretju razširi ter se da ohlajen lahko izviti.	j
Odstranitev zamošba iz steklenice. Če ti je pri odpiranju ušel zatnašek v steklenico, ga do-! biš-ven. ako vzameš močno vrvco. jo preganeš na sredi ter na ta način nastalo zanko pdrineš v steklenico. Če plava zamašek na tekočini pokon-| cu, ga ujameš na zanko in s krepkim sunkom potegneš ven Ako plava ležeče, ga spravi s kosom žice v primerno lego. če je steklenica prazna. zadošča, da obrneš steklenico na vrat in zamašek pride sam v zanko.
Ako sod pušča, se ustavi kapljanje najlažje,1 če se sod zamaže z naslednjo zmesjo: Vzemi dva in pol ut:žna dela čistega loja. dva utežna dela čistega voska in štiri utežne dele svinjske masti, ter vse skupaj raztopi in dobro premešaj! Ko! se je nekoliko ohladilo, primešaj še poltretji utežni del pepela in shrani kje na suhem. Kadar se hoče mesto, kjer sod pušča, zamazati. naj se dotično mesto najprej skrbno očisti, nato kos zmesi nekoliko segreje in namaže.
S.eklenic, v katerih sltronjuješ grozdni sok, ne postavljaj v kleti pokonci, ampak jih polagaj na pesku na stran tako, da je vrat zamaška na-j polnjen s tekočino: Na ta način bo tekočina ohra-1 nila vedno dober okus. Seveda mora biti zamašek popolnoma snažen, zlasti ne plesniv.
Čiščenje sodov. V sod nalij vroče vode, v ka- j teri je kuhane n;kai moke ali otrobov, ter pusti, i da nekaj časa stoji. Kadar vodo iztočiš, izginejo tudi vsa nesnaga, neugoden duh in plesnoba. Sod nato izpereš še s čisto vodo.
s 30 leti so že starci, dasi je znan primer konjskega Metuzalema, ki je živel 62 let. Osel živi včasih celc 100 let. Pri živalih vidimo torej, da žive dolgo samo one, ki se ne hranijo z mesom.
Lagačev prihaja do zaključka, da je za dolgo življenje potrebno telesno delo, rastlinska hrana in mleko. Prepričan sem. pravi, da lahko dočaka človek visoko starost 120 let, ako se iz-ogiblje mesnih jedi m vsega, kar škoduje telesu. Kdor hoče dočakati visoko starost, naj ne kadi? ne pije opojnih pijač in ne jč mesa. To so torej trije glavni škodljivci človeškega zdravja, ki spravijo človeka prerano v grob. Za dolgo življenje je potrebno napoino telesno delo, in sicer tudi na stara leta. Lagačev bo izdal o tem vprašanju zanimivo knjigo, ki bo izšla v marcu pri? hodnjega leta.
Praktični nasveti
Ne postavljaj kuhanega krompirja v pokrili
posedi na mizo! Krompirja ne smeš nikdar postaviti na mizo v pokriti posodi, ker sicer krompir vsrkava svojo lastno soparo in ni tako okusen.
Odpravljanje blatnih madežev na dežnikih. Blatne madeže z dežnikov odpravimo najlažje na ta način, da jih odrgnemo s špiritom.
Mazilo za pohištvo. Vzemi tri žlice ter-pentina. tri žlice jesiha. dve žlici alkohola in osem žlic sirovega lanenega olja. Preden rabiš to mazilo, ga dobro premešaj in pretresi, kani na krpo in zdrgni po lesu.
Čiščenje pozlačenih okvirjev za slike pripravlja gospodinjam včasih skrbi. Kot dobro sredstvo za to opravilo, se je izkazala čebula. Prereži svežo čebulo in odrgni z njo okvir, ki bo po čiščenju izgledal kakor nov. Tudi mušja umazanost se odpravi na ta način.
Odvijanje vijaka. Vijak, ki ga ne moreš od-viti iz lesa, ker pretrdno tiči, lahko izviješ, ako držiš na njem pripraven kos razbeljenega 2e-
Visoka starost in hrana
Bolgar Lagačev se je med vojno preselil v Kanado, kjer si je kupil posestvo in tako obogatel. da si je z bogatim izkupičkom za svoje! pridelke letos privoščil potovsnje po Evropi, kjer | proučuje starost ljudi v raznih evropskih državah. Bil je v Londonu, v Parizu in v Ženevi, zadnje čase se pa mudi na Dunaju.
V pogovoru z dunajskimi novinarji je Lagačev izjavil: Ali veste, da ima moja stara domovina Bolgarija glede na število prebivalstva mnogo več stoletmkov kakor katerakoli druga evropska država. Mnogi smatrajo jogurt (umetno kislo mleko) za nekak čudodelni lek, ki pomaga ljudem dočakati visoko starost. To je deloma res, kajti mleko v katerikoli obliki dela včasih v človeškem organizmu prave čudeže. Nasprotno pa pomenijo mesne jedi za človeka strup, ki mu krajša življenje. Posledice mesne hrane lahko vidimo na domačih živalih. Mačke, ki jedo večinoma meso, dožive redkokdaj starost 14 let. Svoječasno je vzbujal v Parizu splošno pozornost neki maček, ki je bil star 22 let. Redkost je bila tudi neka psica, ki je živela 28 let. Toda ta psica je jedla večinoma stare skorje in mleko. Drugače dosežejo psi komaj starost 16 let. Konji
Zakonsko življenje in svobodna ljubezen v Tibetu
Prebivalci Tibeta žive redko v enoženstvu, kajti mnogomoštvo in mnogoženstvo sta tam javno priznana Med zakonom in svobodno ljubeznijo ne pozna zakonodaja Tibeta razlike. Tudi med otroki iz te ali one zveze med moškim in žensko ni razlike. Posledica tega je, da med titetskimi otreki ni nesrečnih in zaničevanih bitij, kakor so pri nas nezakonski potomci, in tudi sirot v Tibetu ne poznajo, kajti vsako dete brez roditeljev vzamejo usmiljeni ljudje.
Mraza se obvarujejo Tibetanci na ta način, da si namažejo telo s salom. Ne umivajo se nikoli, tako da tibetske žene glede snage daleč zaostajajo celo za ženami stare Turčije. Tibe-tanke potujejo same. ker so dovolj močne in pogumne, da jim ni treba moške zaščite. Opravljajo najtežja dela, dočim hodijo možje na lov in po trgovinskih opravkih. V glavnem mestu Tibeta je mnogo pouličnih deklet, česar tam niti ne smatrajo za razuzdanost.
V Tibetu se često dogaja, da pristane najstarejši sin na delitev zakonskih sladkosti s svojimi brati, da bi na ta način preprečil delitev imetja, često imata do žene iste pravice tudi možev oče in stric. Dogaja se, da ima žena več zakonskih mož iz raznih rodbin. V neki krčmi, kakor pripoveduje očividec, je imela krčmaricai pet zakonskih mož. Mnogomoštvo tibetski ženi1 ni v breme, ker se redko pripeti, da bi bili vsi možje istočasno doma. Kljub temu so pa ločitve zakonov tudi v Tibetu na dnevnem redu. Raz« poroka v Tibetu ni tako težka kakor pri nas, Žena, ki zahteva ločitev, mora dati možu pai! čevljev, odejo in pas, pa je stvar v redu. Raz-poroka nima nikakega vpliva na morebitni drugi zakon.Kar se tiče otrok ločenih zakoncev, si pridrži oče dečke, mati pa deklice.
Tibet pozna več vrst porok. Med njimi je najzanimivejši začasni zakon, ki se sklene samo za zabavo. Po ločitvi se razdeli skupno imetje v dva enaka dela.
Tibetske žene so večinoma malo naobražene, samo žene svečenikov in uradnikov so deležne višje naobrazbe. Mnoare ženske opravljajo celo službo svečenikov.
X Kemal paša se zopet ženi. Kemal paša, turški diktator, ki ima ogromne zasluge pri moderniziranju Turčije, se je nedavno ločil od svoje boljše polovice Latif Hanume, ker ga je imela preveč rada. Nikjer mu ni dala miru, tako da je bil oviran celo pri izvrševanju svojih državljanskih poslov. Sedaj prihajajo iz Angore vesti, da se je odločil predsednik turške republike Kemal paša poročiti sestro afganistanskega kralja, ki študira v Parizu.
' X Najdba starodavnega kruha. Profesor Brea-| sted, ki je po nalogu čikaškcga vseučilišča pričel z izkopavanji v Egiptu, je našel v neki doslej ne-preiskani prastari grobnici med ostalimi znamenitostmi komad kruha, ki je po zanesljivih ugotovitvah star okrog 4000 let, ker izvira iz leta 2500. do 2000. pred Kristom. Kljub štirim tisočletjem je kruh dobro ohranjen.
X Usodna šivanka. Nedavno je umrla v Londonu bogata vdova gospa Campdenova. S se-strično, vdovo Hopkinsovo, sta živeli 25 let. Ženski sta se dobro razumeli in splošno se je pričakovalo, da bo gospa Hopkinsova podedovala veliko imetje sestrične, ki razen nje ni imela sorodnikov. Campdenova jc že 35 let pred smrtjo sestavila oporoko, ki jo je hranil njen advokat. Ko je odvetnik po smrti gospe Canipclenove pozval k sebi Hopkinsovo, se ta ni malo začudila, ko je doznala. da jo je sorodnica v oporoki prezrla. Svoj sklep je opravičila takole: «Dne 27. avgusta 1887. ob 9. zvečer se mi je pripetil neprijeten dogodek. Prosila sem sestrično, ki je bila takrat še bogata, a jaz siromašna, da mi posodi šivanko. Ona je mojo skromno prošnjo prezrla, jaz pa sem užaljena odšla. Minulo je pet let in moja sorodnica je obubožala, dočim sem jaz podedovala veliko premoženje. Ker sem bila tudi jaz vdova in brez sorodnikov, sem povabila sestrično na svoj dom. Razumeli sva se izvrstno, toda radi šivanke jo moram kaznovati. Torej po moji smrti mora biti zopet siromašna. Naj jo preskrbuje sirotišnica. kjer bo imela priliko, da se kesa za svoje dejanje.«
X Izgubljeni spomin se mu je vrnil. Pred
davnimi leti jc stopil Stockholmčan Duner kot prostovoljec v angleško armado, ki se je borila proti'Burom. Avanziral je do ritmojstra. Med svetovno vojno se je udeležil bojev v Flandriji, kjer se je borii ob strani nekega angleškega polkovnika, kateremu je bil zelo podoben. V neki bitki je eksplodirala nemška mina in zasula cel oddelek angleških vojakov. Vsi so bili ubiti, samo eden je ostal živ, a je izgubil spomin. Ker je imel na sebi polkovnikov plašč in v žepu tudi njegove dokumente, so mislili, da je pogrešani polkovnik. Več let je preživel dozdevni polkovnik v zdravilišču, potem so ga pa poslali v zavod za neozdravljive invalide. Nekega dne je zaslišal bolnik govoriti švedsko in naenkrat se mu je zasvetilo v glavi, da jc nekoč že slišal ta jezik Spomnil sc je tudi nekaterih izrazov. Zdravniki so se takoj zavzeli zanj in mu skušali s pomočjo švedščine vrniti spomin. Poskusi so uspeli tako daleč, da se je mož spomnil svojega imena Gustav Duncr. Informirali so se na Švedskem in ugotovili, da njegova mati še živi. Dunerju se jc polagoma vračal spomin in zdaj je popolnoma okreval. Vrnil se je k materi, katere že ni videl 28 let in ki je mislila, da je njen sin že davno mrtev.
X Po čudnem naključju se je rešil krivične obsodbe. V Madridu jc bil pred tremi meseci ustreljen na ulici neki redar. Ljudje so našli pri truplu moža, ki je izjavil, da je bil priča umora in da jc morilec pobegnil. Ustreljeni redar je držal
V	roki žepni robec z začetnima črkama E. S. Mož, ki so ga našli pri redarjevem truplu, se je pisal Evgen Simmons, rodom Francoz. Policija je takoj osumila njega, kajti začetne črke na robcu v roki ustreljenega redarja so sc ujemale z začetnicami njegovega imena. Čudno jc bilo samo to, da niti pri ustreljenem redarju, niti pri Simmonsu niso našli revolverja. Kljub temu je policija Simmonsa aretirala in izročila sodišču.
V	preiskovalnem zaporu je sedelo poleg Simmonsa še več oseb. aretiranih radi manjših prestopkov. Med njimi je bil tudi neki mož, ki so ga
aretirali iz političnih ozirov. Simmonsu se je vedno zdelo, da je tega moža že videl nekje, toda ni se mogel spomniti, kje. Videlo se mu je tudi sumljivo, da ga je neznanec neprestano opazoval in povešal pred njim oči. Simnrons ne obvlada španščine in zato ni mogel vprašati paznikov, kdo je jetnik. Nekega dne je pa slišal, kako je paznik poklical sojetnika po imenu. Čim je! začul ime Edvard Sargi, je takoj spoznal, da ima1 opraviti z možem, ki ga je videl usodne noči na ulici, ko jc ustrelil redarja. Zahteval je takoj, naj i ga odvedo k preiskovalnemu sodniku, kjer je iz-povedal, kdo je pravf morilec. Preiskava je do-' gnala, da ima Sargi doma enake žepne robce kakor je oni, ki ga je držal ustreljeni redar v j roki. Pod težo dokazov je Sargi svoj zločin pri-, znal. Usodno naključje bi bilo kmalu spravilo nedolžnega Simmonsa na morišče.
X Tudi Ijudožrci se močno zaljubijo. Raziskovalec Laren, ki je dolga leta preživel na otokih Južnega morja, opisuje v potopisih izredno zanimivo ljubezen med Ijudožrci. Med drugim piše: «Na nekem otoku sem našel divjaka, ki je bil prav slabe volje. Neprestano je vzdihoval, jedel ni ničesar in ni sodeloval pri priljubljenih plesih domačinov. Žaloval je samo zaradi tega, ker ga je odklonilo neko dekle, za katero se je zelo zanimal. Ko sem ga vprašal, čemu je ne ugrabi, je dejal, da ne mara žene, ki ne mara njega.®' — Neki drugi divjak na istem otoku je vesel pritekel k raziskovalcu in mu pripovedoval, da je na vratih našel venec ljubezni. Znak naklonjenosti je bil gotovo od katere izmed črnopoltih krasotic, od ene izmed številnih, ki so ga obožavale. Bil je namreč hraber bojevnik, ki je pomoril nešteto sovražnikov, radi česar so ga vsa vaška dekleta močno spoštovala in se mu dobrikala. Raziskovalcu je zaupal, da domneva, da je Ijubavni venec obesilo nad njegove duri neko mlado dekle, ki se imenuje Erea. Čeprav je bil junak, je dekle tako spoštoval, da ni imel toliko odločnosti, da bi se z dekletom sam razgovoril, temveč je zaprosil raziskovalca, da mu posreduje. Laren je njegovi želji ustregel in ugotovil, da je v resnici Erea dekle, ki mu izkazuje naklonjenost. Kmalu za tem je Laren prisostvoval njuni svatbi.
X Kobilice pobijajo s pomočjo letal. Doline Nila v Egiptu pustošijo kobilice, ki se pojavljajo v ogromnih trumah. Anglija je dala sedaj egiptovski vladi na razpolago več letal za pobijanje kobilične nadloge. Letalci uničujejo kobilice s plinskimi bombami.
X Strašna moralna pokvarjenost. V mali avstrijski občini Nohagen so orožniki aretirali posestnika Franca Freibergerja in vseh pet njegovih hlapcev, ki so oskrunili in zlorabili obe Freibergerjevi nedoletni hčerki, stari 11 in 13 let. Obe deklici sta bili nad leto dni žrtvi zverinskega očeta in pohotnih hlapcev. Morda bi se to ogabno početje še nadaljevalo, da niso slučajno razkrinkali brezvestnih pohotnežev. Freibergerju jc pred poldrugim letom umrla žena in lani poleti se je strašni oče v svojem živinskem nagonu spozabil nad lastno hčerko; jedva 121etno Ivano. Toda to mu še ni bilo dovolj. Kmalu je oskrunil tudi svojo drugo hčerko, takrat lOlctno deklico Barbaro. Za Freibergerjevo početje so zvedeli tudi njegovi hlapci in vseh pet je zlorabljalo nesrečni deklici. Freiberger je sicer vedel za to, ni si pa upal nastopiti proti hlapcem, ker so mu zagrozili, da ga takoj ovadijo. Pred tedni pa je zgorela zidanica posestnika Freibergerja. Bilo je očividno da gre za požig, in zato je zavarovalna družba posestnika ovadila sodišču. Ta je rekel, da so mu hlapci zažgali zidanico iz jeze. Ta izjava je bila povod za nadaljna odkritja. Hlapci so iz osvete ovadili Freibergerja in ga obdolžili oskrumbe lastnih hčera. Orožniki so nato zasli-! šali obe hčerki, ki sta priznali očetovo dejanje, | izpovedali pa sta tudi, da so ju zlorabili vsi hlap-
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
j ci in neki posestnikov sin iz soseščine. Orožniki j so aretirali Freibergerja in vse hlapce. Freiberger sicer trdovratno zanika svojo krivdo, vendar mu to ne bo pomagalo, kajti zoper njega pričata obe hčerki. Orožništvo nadaljuje preiskavo, ker se v Kremsu in okolici širijo vesti, da so tudi drugi posestniki sledili Freibergerjevemu žalostnemu vzgledu.
NEZVESTA ŽENA IN MONOKEL.
«Še en poljub, potem pa hitro pri zadnjih vratih ven!»
Branko je izginil, kakor bi ga požrla zemlja. Nekaj trenutkov nato je že sfal Dragotin pred svojo ženo,
«Ali ni to prijetno presenečenje^ Vera,» je pričel Dragotin, «da sem tako zgodaj prišel iz urada? Kupil sem dve vstopnici za gledališče in nocoj greš gotovo z menoj.»
«Seveda.» Vera si je oddahnila. Ničesar ni opazil. Tisti trenutek pa je obstala kakor oka-menela. Pogled je imela uprt na mizo. Tam je ležal kot preteča usoda monokel. Neverjetna neprevidnost s strani Branka! Pustil je svoj monokel na mizi. Tudi njen mož ga je zagledal.
«Odkod pa pride monokel tu sem?® Sum se mu je porodil v srcu.
Vera sc je prisiljeno smejala. Kaj naj rnu na-tvezi? Pa ji je prišla rešilna misel.
«Saj poznaš Mileno? Ona je bila prej tukaj. Ali ni to čudno, da nosi monokel? Sama bi rada videla, kako kaj meni pristoji.»
Pa si potisne okroglo steklo na desno oko.
Dragotin je stopil k njej.
«Pokaži mi.» Toda to ni monokel, to je vendar steklo moje žepne ure, ki sem ga že ves dan iskal.®
«Steklo tvoje ure?» Verin obraz ni bil prav nič duhovit, a Dragotin si je zastonj belil glavo, zakaj mu je žena pripovedovala zgodbo o monoklu prijateljice Milene.
Maščevanje.
Neki angleški pastor je prišel pred sodnika, ker je bil obtožen, da je s svojim avtomobilom prehitro vozil po londonskih ulicah.
Sodnik: «Pravite, da ste vozili Ie 20 kilometrov na uro, stražnik pa izjavlja, da si je zabeležil 50 kilometrov. Zelo rad bi vam verjel, gospod pastor, toda ne morem si misliti, da bi stražnik lagal. Nemara ste mu dali povod, da bi se rad znesel nad vami?»
Pastor: «Ne spominjam sc... Pač, minuli teden sem ga poročil...»
Zamudni plačnik.
Učenec: «Moj mojster me pošilja, da mi plačate račun.»
Stranka: «Nimam danes nikakega denarja. Pridi drugič!®
Učenec: «Mojster je rekel, da ne smem prej proč, dokler ne dobim denarja.®
Stranka: «No, potem se bo tvoj mojster zelo čudil, kako si ti zrasel, ko te bo zopet videl...»
Uvaževanja vredno.
Miha je pripovedoval v družbi: «Na poročni dan sem rekel svoji ženi, da imam najrajši jetrca v omaki. Ker me ima žena rada, mi od tistega dne vsak dan pripravlja jetrca v omaki. In pomislite, poročen sem že trideset let. Nikar ne povejte svoji ženi, kaj imate najraje ...»
Nič hudega ni bilo.
Sodnik: «Obtoženec, povejte mi popolnoma po resnici, zakaj ste tožitelja tako premikastili.«
Obtoženec: «Saj ni bHo nič, gospod sodnik. Sedel sem s tožiteljem pri mizi, pa me je bedak tako neumno gledal in jaz sem mu dejal: ,Ne delaj se vendar tako prismojenega!' Možak pa je dalje zijal v mene in jaz sem mu zato zlil pivo v glavo. Ker je še vedno prodajal zijala, sem mu vrgel v glavo še vrček ter mu jih prisolil par po gobcu. No, prav nič drugega ni bilo.*
Sodnik: «Nič drugega?®
Obtoženec: «Samo to, gospod sodnik. No, vidite, da ni bilo tako hudo!®
Otroška odkritosrčnost.
Tonček: «Kajne, stari oče, da je tvoj denar več vreden kakor denar drugih ljudi?«
Stari oče: «Kako to misliš, Tonček?*
Tonček: «No, atek je dejal, da je narava«*
strašno mnogo, kadar ti daruješ en cel dinar...»
Sledeče srečke Mm razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile izžrebane dne 30. novembra in 2. decembra
je zadela srečka, stev. 11.530
je zadela srečka štev. 5.739
je zadela št.
2000 Din so zadele srečke 48.555, 73.634, 91.789, 120.153, 123.388, 123.392, 24.203, 58.059, 36.931, 11.590, 87.164.
Po 500 Din pa so zadele naslednje Številke:
14.101, 40.559, 8.015, 47.727,
86.345, 9.338, 70:282, 110.787, 76.746, 40.530, 115.629, 34.147, 71.818, 111.199, 34.012, 73.674, 122.713. 14.134, 15.405, 115.674, 20.823, 48.583, 60.888, 86.311, 120.168, 24.225, 70.279, 122.754,
76.735, 40.509,
9.769, 48.503, 96.923, 20.212, 71.862, 122.745,
76.736, 40.578, 11.559, 34.104, 71.887, 39.126, 34.071, 82.565,
14.117, 30.965, 115.630, 20.815, 48.582, 60.866, 97.733, 123.375, 24.232, 70.222, 122.721,
5.767,	5.727,
53.409,	53.442,
11.501,	11.543,
60.899,	60.878,
96.968,	110.180,
20.218,	24.216,
73.654, 122.701,
76.748, 53.476, 11.578, 47.732, 86.331,
82.531, 83.205. 100.703, 53.451, 11.534, 47.755, 86.358,
39.111, 120.140, 34.049, 58.074, 82.523, 82.525,
5
53. 11. 60. 111. 24. 82.
100 53 11 47 86 123 61 82
719, 427, 553, 900, 178, 256, 517,
.716, .483, .539, .789, .348, .356, .299, .599,
14.108, 30.919, 9.705, 20.825, 48.535, 60.875, 97.777, 9.392, 34.100, 71.853, 122 755.
5.760, 40.600, 9.793, 23.478, 48.504, 70.279, 97.750, 9.382, 34.087, 71.875,
5.730, 40.555, 9.725, 23.407, 48.518, 70.222, 97.754, 9.319, 58.002, 82.508,
15.445, 66.648, 20.872, 70.282,
111.173, 58.021, 87.107,
5.800, 66.652, 20.865, 47.786, 86.340,
123.391, 70.203, 99.576,
5.749, 53.439, 11.545, 23.428, 48.548, 71.853,
110.174,
9.329,
58.037, 87.142,
15.441, 66.631, 23.418, 71.862, 39.119, 58.030, 87.182,
5.722, 66.617, 20.889, 48.560, 96.947, 123.302, 70.264, 110.781,
5.789, 66.667, 11.563, 34.192, 48.568, 71.875, 39.115,
9.357, 58.067, 87.177,
15.447, 91.747, 23.456, 83.275, 123.360, 61.278, 99.575,
30.992, 66.678, 20.820, 48.502, 97.723,
9.349, 71.818, 110.705,
5.769, 66.697, 11.584, 34.125, 59.323, 83.212, 39.107, 20.228, 61.224, 87.130,
30.963 115.602 23.500 83.214 123.361 61.293 110.713
30.935 91.783 23.459 70.203 97.793 24.238 71.887 122.715
15.415 91.720 20.807 47.715 59.334 83.260 120.193 20.265 61.256 110.728
30.910, 115.694, 34.178,
86.338, 9.328, 61.258, 110.773,
40.520, 91.754, 34.199, 70.264, 97.712, 24.205, 73.647, 122.791.
15.409, 115.619, 20.871, 47.757, 60.815, 86.396, 120.133, 20.239, 61.214, 110.778,
Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. PRI ZADRUŽNI HRANILNICI, R. Z. Z O. Z.. SV. PETRA CESTA ŠTEV. 19.
Ne bo izgubil svoje službe.
Tam v deveti deželi se je vršil v parlamentu velik boj okrog odprave smrtne kazni in se je končno sklenilo, da sc smrtna kazen ne odpravi.
Ko je krvnik devete dežele doznal za ta sklep, je vzkliknil napram svoji družini: »Hvala Bogu, otroci, naše življenje je rešeno, smrtna kazen se ne odpravi...»
Otroci.
Pri molitvi sta se Nežica in Tonček začela suvati, pa je Nežica sredi molitve rekla: «Ljubi Bogec, malo počakaj, da nabijem Tončka...«
Hitro je popravil.
Vsakdo ima rad denar, tudi zdravniki morajo živeti.
O nekem starem skopuhu pripovedujejo, da mu je na starost opešal sluh. Zato je šel k dobremu zdravniku iskat pomoči.
Zdravnik mu je brskal po ušesih, svetil mu je v usta in v nos, uhlje mu elektriziral in mu po štirinajstih dneh krepko zatulil v ušesa: «Sedaj ste pa že zdravi! Sedaj že slišite!«
«Kaj?» jc vprašal bolnik, «da slišim, pravite?« ^ «Scveda slišite,« je kričal zdravnik.
«Dobro, dobro,« je odvrnil zadovoljen, «hvala vam. Koliko sem dolžan?«
«Petsto dinarjev,« je rekel zdravnik malo bolj tiho, ker je bil že ves hripav od kričanja.
«Šeststo dinarjev?« je vprašal glušec.
«Da, šeststo dinarjev,« je glasno popravil zdravnik po kratkem pomisleku.
Prebrisan dečko.
Čudovita hitrost.
Oče (61ctnemu sinčku): «Čc boš priden, boš dobil za rojstni dan kolač s šestimi sladkorčki. Za vsako tvoje leto po cn sladkorček!«
Sinko: «Kaj bi ne mogel dobiti raje en sladkorček s šestimi kolači?«
Srečni hčerki.
Prijatelj: «Kako se godi tvojima hčerkama?«
Hišni gospodar: «MisIim, da dobro! Ena je še doma in druga je že zopet doma...»
Mira: «Samo nekaj je presenetljivejše kakor hitrost, s katero se je Vladimir odvadil kajenju, ko sva se zaročila.«
Vera: «Kaj pa?«
Mira: »Hitrost, s katero se je zopet navadil, ko sva se poročila...»
Židovska vsiljivost
A.:	«Dovolite, da vam predstavim svojega prijatelja Izaka Roženkranca!«
B.:	«Saj tudi vas ne poznam, gospod!«
A.: «Mene bo predstavil prijatelj Rožen-kranc!«
Ugotovitev starosti.
Lepo gledališko igralko je vprašal znanec, kaj jo je nagnilo, da se je tako kmalu in v najlepših letih naveličala gledališča ter se umaknila v zatišje.
»Postarala sem se!» je vzdihnila.
«Pa Vam ni videti!»
«Seveda! O tem sem se prepričala tistega dne, ko sem opazila, da se župan moje rodne vasi nič več ne obrije, kadar prihaja k meni v posete.«
Ako Vas kaj muci,
i»-..
-7?	_
ako čutite bolečine, si kupite v lekarni ali t tovrstni trgovini pravi Fellerjev lepo diJeži E sa-fluid. Otirajto si vsako jutro.iu vsak večer z njim bolna mesta; izneuadilo in razveselilo Vas bo, kako bo ENafluid brzo in prijetno oblažil Vaše bolečine. Ako ste zdravi, si izpiraite z Elsafluidom grlo in si umivajte telo. Elsafluidu boste hvaležni in ostali
ma boste zvesti. Dnevno negovanje telesi z Elsafluidom Vas bo nagradila z bistro glavo in zdravim spanjem. Elsa-fluid Vas bo obvaroval nahoda, hripe in dmgih bolezni ter Vam ustvarit tako veselje do življema, če použijete nekoliko kapljie Elsafluida na sladkorja ali medn, Vas obvaruje to ueugodn»sti, krčev itd. ter želodcu dobro stri. Ze naši starši in dedi so rabili Fellerjev Elsafluid zunanje in notranje kot sanesljivo domače ia kozmetično sredstvo za vse telo. Jačji je ia bolje deluje nego francosko žganje.
Zahtevajte v lekarnah ali tovrstnih trgovinah tudi v naj* manjših krajih izrecno pravi .Fellerjev* Elsaflaid v poizkus-nih steklenicah po 6 Din, v dvojnih po 9 Din ali v specialnih po 26 Din. Ako ne, pa ga naročite direktno no poŠti. Cim več ga naročite skupaj, tem cenejši je, zakaj z omotom ia poitnino vred stane: 9 poizkusnih ah 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 62 Din, 21 poizkusnih ali 18 dvojnih aH šest specialnih steklcnic 139 Din, 54 poizkusnih ali 3G dvojnih aB 12 specialnih staklenic 250 Din. — Naslov napišite razločn« tako-Ie:
J-*' \
Lekarnar
Engen V. Feller
Stnblca Doaja, Elsatrgr 360,
Feller I
36S>, Hrvatska. I
Listnica uredništva
Št. Andraž pri Velenja. Ker je brez podpisa, ne moremo priobčiti. Sicer pa takih vesti ne priobčujemo, ako dobro ne poznamo dopisnika, ker se rado zgodi, da si kdo izmisli šalo na kožo svojega bližnjega. Pošljite potrjeno od kakšne bližnje organizacije SDS ali kakšnega drugega [Iruštva!
Uršna sela. Ni v skladu s predpisi tiskovnega ■akona.
Bohinjska Srednja vas. Zal, tiskovni zakon be dopušča.
Stara Bučka. Žal, imamo sedaj takih stvari loliko, da jih ne moremo spraviti v list. Za enkrat nikakor ne potrebujemo.
IVI A L I OGLASI
Lepo posestvo
y bližini Šmarja pri Ljubljani se proda. Zidana, z opeko krita hiša, tik hiše zidan svinjak, obokan hlev, listnjak, skedenj in svisli, vodnjak tik hleva. Na posestvu se redi 8 glav živine, polja je za 50 mernikov posetve, njive so zelo rodovitne, posebno pšenica dobro uspeva. K posestvu pripada več gozdnih parcel, v katerih je dovolj bukovega lesa za prodajo. Lahko se kupi tudi samo polovica zemljišča s hišo in poslopji vred. — Naslov v upravi «Domovine». 293
Jesen - zima,
267
najcenejši nakup
češkega in angleškega blaga za moške površnike in ženske plašče, kakor tudi raznega sukna za obleke ter vseh vrst parheta, katerega prodajam radi prevelike zaloge izpad na^oavsne cane.
Se priporočam cenjenemu občinstvu,
ANTON S A V N I K, Škofja Loka.
KDOR NE VE,
da plačujem kože vssh vrst divjačine
najdražje, ^gg^ P&KS3D Izgubi lepe dohodke
Zahvalna izjava.
G. drju. I. R a h 1 e j e v u
Beograd
Kosovska ulica 43.
Vaše zdravilo Radio Balsamika je izvrstno. Moja soproga je trpela na revmatizmu več let. poslednji čas pa je morala radi silnih bolečin ostati cele tri mesece v postelji. Po uporabi petih steklenic Vašega zdravila so vse bolečine prestale in sedaj se počuti zoio dobro. Radi tega priporočam vsakomur zdravilo Radio Balsamika. Prosim Vas, da mi pošljete še tri steklenice.
S spoštovanjem
Luka Baburič, trg.
Crikvenica, 18. avgusta 1927. Zdravilo RADIO BALSAMIKA" izdelate, prodaja in razpošilja no oovzeiia laboratori/ ..RADIO BALSAMIKA" dri a. I. RaHle/eva. v Beo ;radu. Kosovska ulica 43.	2,2
Čevljarstvo!
277
Predam letno do 1000 parov čevljev, zaradi tega se želim seznaniti v svriio ženitve s poštenim dekletom, starim 17 do 30 let. izučenim čevljarstva ali izdelovanja gorniih delov. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, pod »Čevljarstvo« na upravo »Domovine*.
Blastiikova
RATIKA
■ :
vobče in posebno kronično bolnim, nadalje onim, ki so izgubili nado, da se popravijo, slabim, prezgodaj ostarelim in slabotnim, priporočajo avtoritete
«K a 1 e f 1 u i d» D. Kaleničenka,
ki pomlajuje organizem, vrača normalno delovanje pri vseh telesnih organih, razkraja in odstranjuje iz orga- j nizma mokračno kislino, uratc itd. .
Po zdravljenju s «Kaltfluidom» bolečine, slabokrv- j nost itd. prestanejo in prejšnji bolnik ponovno uživa vse lepote prejšnjega mladega, za delo sposobnega , življenja. To so potrdili v 27 letih, odkar funkcijonira laboratorij D. Kaleničenko desettisoči zdravnikov in milijoni bolnikov. »Kalefluid« je bil odlikovan z visokimi nagradami na higiienskih razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju, Firenci in Rimu, s petimi drand-Prix in petimi velikimi zlatimi kolajnami. Dobiva se v lekarnah vsega kulturnega sveta, pošilja se pa tudi po povzetju. Ekspedicija je brezplačna. — Literatura »Pomlajevanje in zdravljenje organizma® se pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. — Pišite na Miloša Markoviča. Beograd, Katičeva ulica 1.
za prestopno leto 1923.,
ki ima 366 dni.
..VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar. koji ie bil že od naših pradedor najbolj vpostevan iu |e <6 dan-s najbolj obračan.
Letošnja obširna iidaia se odlikuj« po bogati vsa bini io slikah.
„VELIKA PRATIKA1' je naiboljši in najcenejši družinski koledar.
'	" '' » M	" • '
Dolii se t vseh trgovinah po Sioirouiji in stane 6 Diu. K|er bi jo ue bilo dilnti, naj se naroči po dopisnici pri	251
7r55Sr '"t'555: U«fcK>i», Breg 1?.
l.BManasledirklli
Iz konkurzue mase ,Textilie4 v LJubljani
ostala zalosra sukna, barhentov in drugega blaga se prične prodajati
v ponedeliek dne 5. decembra t. 1.
ter traja prodaianje
do dne 20. decembra t. L
Prodajalo se bo pred sodno cenitvijo.
V hod s Krekovega trga št. 10 — r veži druga vrata na levi.
Za „Tekstilioa. d. d.: Slovenska banka
290	kot likvidatorica.
-4
Najboljši in najlepši nakup blaga, jesenskega in zimskega za ženske in moške obleke ter drugih potrebščin. Kuplie le v znani trgovini jtff^	■ tflf"!^ 111 :/§ §£
Pozon	IIFI 1 1 1
neveste in ženini, pri nakupu bališča. POZOR šivilje, krojači! Zahtevajte vzorce! |J 1 S p
Llubljana JL-in*	leva
Krajevna organizacija SDS na Bohinjski Bistrici sporoča vsem somišljenikom, da je njen zvesti in marljivi odbornik in predstavnik, gospod
Franc Ravtiehor
dne 4. decembra ponoči za vedno zapustil dolino solz. Značajnega somišljenika, čigar pogreb se je vršil v torek dne 6. t. m. priporočamo v trajen spomin.
Na Bohinjski Bistrici, dne 4. dccembra 1927.
Ali se želite docela iznebiti
protina in revmatizma?
Po vsem svetu gre glas, da je iznajden nov pripomoček proti revmaturou, protinu iu ishiasu. Te strahotne bolezni se vgnezdajejo tako v siromašni delavčevi koči, kakor v sijajni palači bogataševi, povsod iščejo svoje žrtve, prihaja o pa nepričakovano. Kdo jih ne poina — iko ne iz lastne izkušme. pa vsai po tož ah sv jih liližniih. Znano je, koliko muk mora prestati na revmatizmu bolni jn kako uevarne posledico lahko nastanejo iz tega. Bolečiue se vsak dan množe, na raznih mestih se pojavljajo otekline v sklepih, roke in noge ohrome, pogosto pa se pojavi ta bolezon tndi na očeh.
Mnogo je pripomočkov, ki odstranjujejo sami bolečiue. Znameniti zdravniki so se ljubosumno bavili s tem, da te bole«ui popolnoma uničijo, pa so našli pot do zdravja v lahko izvedljivem domačem pitju, ki bo rešil naposled s;romašue bolnike teh murnih bolečin.
Dajem vam priložnost, da se o tem prepričate. Vsakomur, ki mi piše, poiljem
popolnoma zastonj
poučno navodilo in majhno poizkušnjo. Ta način zdravljenja ima že na tisoče in tisoče privržencev. Pridružite se zategadelj tudi vi njim in z uspehom boste zadovoljni in iznenadeni.
August Marzke, Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse
Ab\
333.

Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b p i k a r.
Urejuje V l a d. K a p u s.
Za Narodno tiskarno Fran Jszeršek.