Št. 59 V Gorici, v torek dne 25. maja 1909. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torok, Četrtek ,.soboto »b -t. uri popoldne ter stane po posli preju-,;ii,(i ali v Gorici na 'lom pohiljana: .'vse leto.........15 K Teftai KMK1K. 1'iisnmičiii1 številko stanej* po Peffi-vrstah če ,;,!,„„.» 1-krat IC v, i'-krat 11 v. S-krat 12 v vsaka ,,..!:!. V očki a*, p" pogodbi. Večji; črke po prostora. -!,*,¦!.L.mu' iti spisi v uredniškem delu :J0 v vrsta. Za „|,!i;v, ju vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. godb'j, ki je obstajala med narodno-na-predno stranko in Nemci. Nato citira pogodbo. Mislili smo, da bo kdo ve kaj novega in posebnega, pa so same znane stare reči. Poglejmo si to pogodbo: V uvodu pravi pogodba, da sta se napredna stranka in stranka ustavovernili — veleposestnikov na Kranjskem, v želji, da »i'si nisi ti programov svojih strank uvelja-ite na Kranjskem napredna in svoboiln-iii.velna načela, da na *em temelju izvedete duševni iu gospodar-k i napredek ter pospešite sporaztimljenje obeh narodnostij ,'edinih v stremljenju: preprečiti, da bi Menkalna stranka, katere namene je označiti za kvarne uresničenju ' navedenih razorov, ne dobila ob volitvah v deželni P ;*«!¦ toliko mandatov, da bi imela absolutno večino. Na to slede določbe, kako mtajo voliti slov. in nemški volilci kmečkih občin Kočevje-Ribnica ter glede go-(enjskih mest in trgov. Stranki sta se zedinili, da pri sestavi ki odbora združite ob volitvi dež. odbornika iz cele zbornice, oziroma njegovega namestnika svoje glasove na člana miroiltio-napredne stranke. V dež. šolski svet se izvoli iz dež. odbo* .t en član ua- Blapr na vrtu cvetočih breskev Čudna povest. Češki napisal Julljus Zeyer"i Umbriani je bil eden najzanimivejših ¦n rajzabavnejših ljudij, kar sem jih sploh i'o/nal. Takoj na prvi pogled je vzbujal '•"»zomost in oslepljal s svojo konverza-»iio. iskrečo se kakor rubin in ljubko ka-K(>r goiSha. Baje je bil potomec stare rinile rodbine iu se je skrival samo iz izumih, nepoznanih vzrokov pod psevdonimom. Njegovi ueprijatelji so trdili, J<'» je vse to samo izmišljotina, da sploh ni 1'alijan. Ne vem, kaj je bilo res. Nočem [cči. da bi pritrdil, da je Umbriani morda Ia8al. Bil je le eden onih, ki vse, kar go-'ire. vedno verujejo odkritosrčno. Vsaj !)() upu svoje krasne glave je bil Umbri- "Uulij Zever. /iii-meiiit češki pesnik, j-' umrl ""; j.muarja 1.' 1901. v Pra-i v f»0. Mu s-nje s*a-;*i- Zi-ver j,. Iiii jakn |il(nl(ivir pi-suik iu je napisal , " '! •<<> "p-kili pue/ij. II! je skn/.insku/. mmairifc "|'u v"'jiin epom i" /»jemal najrajši h češke /gu-7'.("\ Tako,je spesnil eikliis- „V>>elnwl'\ potem _'''-"liiio'. ,/Vehiiv prii-luiil''. ..Ivieiiikn n »\ Ilran-VlAX" '"i .,Kniii!in.sk'. epopejo*' 7.eyer j.- pisal tudi .•''"" m ninvlu m je imel«, .ijef-ovo pesniško peni ,' ' !'-i ' n. polju vliki. uspeha. Za ee.sku ki.iiževuost ,;,w/-«"i- velikih titohia. V mla.lili letih je K,.iV,.r %e-'K' l",ll>\iil in si n./.širjal svije ilnševno nlizorje: /,atn d! "l"'-1^i ,spisi /.aiiiiii\i in osnovani na uloliokoin rodno-napredne stranke in neitiški dež. f odbornik. Istotako se pri odpošiljauju članov dež. odbora v druge korporacije primerno ozira na nemškega dež. odbornika. Važna je postavka o dež. gledališču. Ostane v veljavi dogovor, da bo dež. odbor podpiral obe gledal..vki podjetji, slovensko in nemško, enakomerno. Če bi pa klerikalna stranka predlagala neenako postopanje nasproti obema podjetjima, se mora tak predlog odkazati finančnemu odseku ter se stranki dogovorita, v k o 1 i k o bi se s m e1 a n a pr e d ua s t ra n k a P o leg redne p o d p o r e, k i o s t a n e z a o b e podjetji en a k a, z a v zeti še za i z r e d n o p o d p o r o s 1 o v. P o d j c t j u. Narodno-uapredna stranka priznava Nemcem pravico v Ljubljani do primernega zastopstva v občinskem odboru in v kranjski trgovski in obrtni zbornici ter je, v kol i k o r b o d o r a z m e r e d o v o-I j e v a I e, pripravljena se za to zavzeti, d o č i m s t r a n k a u s t a v o ve r u e g ii v c I e p o sest v a p r i z n a v a. tOi z a sedaj in zlasti pri prihodiijjh v o I i t v a h v i me n o v a u i. ko r p o ra-c i j i de j a ii,s k a d o v o I i t e v t a k e ga z a st o p s t v a š e n i i z v r š I j i v a. Napredna stranka priznava ustavo-vernemtrveleposestvu pravico do zastopstva v kranjski kmetijski ,družbi iu v event. deželnem kulturnem svetu. Stranka veleposestnikov bo upoštevala željo napredne stranke, da se ustanovi meščanska šola v Postojni. To je glavno iz pogodbe, podpisane 17. julija 1901. Najprvo moramo pribiti, sicer že zdavnaj znano dejstvo, da so se kranjski klerikalci trudili, da bi se bili zvezali z nemškimi veleposestniki proti narodno-napre-dni stranki. Ali Nemci so takrat jasno uvidevali pogubne nakane klerikalizma. zato se niso hoteli družiti z ultramontanci, marveč z napredno slovensko stranko. Nemci so bili pač v kranjski zbornici poslanski jeziček na tehtnici in bre? njih se ni opravilo nič. Ha bi bil sploh mogoč kak sporazum med napredno in klerikalno st/anko, o tem ni govora, ker klenkalci so bili vedno intransigentui ter ni.v; hoteli stika z naprednjaki. Tako so vzd; /.evali klerikalci nemško moč v kranjski deželni zbornici in tako je njihova zasluga, da se je morala ta moč vedno vpoštevati in kamor se je nagnila, tatu je bila odločujoča večina. Klerikalci so se strašno zgražali nad zvezo napredne stranke z Nemci v deželnem zboru iu »Slovenec« je iskal dan na dan, kje bi našel kaj takega, kar bi bilo protinarodno, kar bi bilo izdajalsko, izvršeno pa v smislu pogodbe med naprednjaki in Nemci. Pa ni našel nič. Sedaj je v deželnem zboru kranjskem vse drugačna konstelacija, sedaj ko se bratijo tam slov. klerikalci iu nemški poslanci., sedaj šele je prišel na dan s pisano pogodbo med napredno stranko in veleposestvom, ko je že zdavnaj konec te pogodbe. Pogodbi se pozna, da je bila sestavljena jako previdno. Kaj pa je bilo pravzaprav? Dve napredni stranki sta se združili, proti klerikalni, ali le do gotove meje, kajti vidi se iz pogodbe, kako je imela napredna stranka pred očmi blagor slovenskega ljudstva in kako se je skrbno ogibala vsakega koraka, s katerim bi bila stopila predaleč. i Med očmi ostaja iz pogodbe postavka o dež. gledališču in pa ona o primernem zastop.-'''a v ljubljanskem občinskem svetu. Obe gledališki podjetji, slovensko in nemško, se je podpiralo iednako. Znano je, kakšnega vraga so počenjali klerikalci v tistih časih z gledališčem. Dr. Šusteršie je hodil po kranjski deželi pa zabavljal in razlagal kmetom, koliko morajo žrtvovati svojih žuljev, da se liberalna brezverska gospoda veseli v »teatru«. Klerikalci so hoteli uničiti slov. gledališče. Zato je bila dolžnost naprednjakov, braniti gledališče ter mu preskrbeti redno letno podporo. To se je godilo po pogodbi z Nemci proti veliki nevolji klerikalcev, ki so znova in znova šuntali kmete po deželi, da so dvigali pesti proti •->teatru« v Ljubljani ter bili pripravljeni iti ga podret. — Ker je napredna stranka videla, da je ;''li iVfci naiod , 11 i"ijMj;ih pMiieljiM ubil z Zev eiiegn sv.ijil, najplei ani brezdvomno. Italijan in poleg tega je govoril z onim sonornlm. čistim rimskim ' naglasom, ki se povznaša ponosno celo nad toskanščiiio. Seveda so trdili tudi Atenci, katere sem poznal v Odesi, da Umbriani govori, kakor da je njihov rojak, in ubogi ribiči v majhni vasici na krimski obali, v katerih sredo naju je zagnal nekoč z Umbrianijem veter, so ga pozdravih tudi kot rojaka; tako izborno se je pogovarjal ž njimi v njihovem čudnem narečju, katero so oni sami smatrali za edino možno grščino. Sicer so ga pa reklamirali za člana svojega naroda še Tatarji in Turki v bazarjih v Peodoziji in Bahčisaraju. sode po znanju jezikov. Končno mi je bilo malo na tem, kasnega rodu je; bil sem vesel, da sem ga sploh spoznal. Takoj sva se navezala drug na drugega; pravzaprav to, kar naju je veza'o, ni bilo nikako prijateljstvo; prej je bila 10 neke vrste zveza, katero sva sklenila proti družbi, ki naju je obdajala. Čutila sva, da sva si sorodna vsaj v enem oziru, namreč v strastni ljubezni do va-gabundstva. Obema nama je bilo tesno sredi teh stalno naseljenih, bolj ali manj krepostnih in treznih ljudij, ki so imeli vsi dolžnosti, poklic in cilje življenja. Nama je nedostajalo obema smisla za te krasne in resne reči; bila sva tako topa, da nisva razumela vzvišenosti teh migljajev v igralskih ulogah onih dobro občansko mi- ; slečih meščanov. 'Povračali so nama to z zaničevanjem. Toda kaj to! Pravili so tudi, da jim zavidava njihova realna tla pod nogami, in imeli so mogoče bolj prav nego so slutili. Kako bogato nadomestilo za vse te nedostatke .mi je bila Umbrianije,va družba! Takih dogodkov kakor on ni doživel Še nihče na svetu, in nihče ni znal . pripovedovati o njih tako vabljivo in ne-odoljivo kakor on. Ceio eden njegovih nasprotnikov je trdil nekdaj, da on, ko je slišal Umbrianija popisovati potapljanje ladije na sicilskem obrežju, kjer je skoro utonil, — da on,-ta nasprotnik, ni bil samo tako ginjen, da mu je zastajala sapa, ampak je tako živo čutil vonj morske vode, da se mu je zdelo, da se mu je izpremenila hruška ki jo je bas jedel k desertu, v ustih v ostrigo. In potem naj kdo trdi, da filister nima fantazije! — Kako je znal očarati, če je zapel arijo iz »Aide«, iz opere, v kateri je pozneje debutoval v odeškem gledališču kot tenor; in kako sem mnogokrat bledel zavisti, če je sanjal o slasteh, prežitiii pri nogah vsakovrstnih eksotičnih princezinj z očmi, v katerih je bilo »belo« baje kakor iz satira in sredina - kakor iz črnih plamenov,— če se je .spominjal sirskih plesalk, ki so ga ljubile .In ga baje pravilneje, ako bi se dajala večja podpora slov. gledališkemu podjetju, si je rezervirala pot za slučaj, da bi se zavzela za izredno podporo slov. gledališču. Tako previdno je ravnala narodno-uapredna stranka. Glede primernega zastopstva v ljubljanskem občinskem svetu Je odgovoril takoj v seji trgovske-obrtne zbornice poslanec Hribar, na besede klerikalca nekega Krcgarja, da ta Kregar misli, da je narodno napredna stranka po tej pogodbi priznala Nemcem pravico do zastopstva v mestnem občinskem svetu, ali Nemcem se ni priznala ta pravica po tej pogodbi, marveč po prvi, ko je šlo za to, da se vstvari modus vivendi v deželnem zboru.. Hribar je pozneje izjavil, da takoj odloži župansko čast, ako bi se zgodilo, da bi prišli Nemci s pomočjo narodno - napredne stranke v občinski svet, Nemška prvaka dr. Schafter in Schvvegel sta sama spoznala nezmožnost nemške zahteve ter tega nista zahtevala. To je ostalo torej vse le na papirju in od nemške strani h. bilo nikdar nobenega resnega pritiska na izpolnitev omenjene postavke. Tako padajo vsa »razkritja« v nič, kažejo pa novo gonjo klerikalne stranke proti poslancu Hribarju, da bi ga trgovska iu obrtna zbornica ne bila izvolila >/ železniški svet. Hribar je povedal na govor dr. Ambrositscha, ki se je spodtikal nad njim češ, da je Hribar pripomnil k zapjsniku zadnje seje, da ni njegovega podpisa na svoječasni pogodbi med narodno-napred^ no stranko in veleposestniki, ali da je vendarle, kakor kaže original, —- da podpisa ni na pogodbi, ki je v rokah dr. Tavčarja. Vsa ta reč je bila pogreta v trgov-sko-obrtni zbornici s hudobnim namenom. Slovenski klerikalci in Nemci so si dobri prijatelji ter so zvezani med seboj v kranjskem deželnem zboru in izven njega; zato pa-nastopajo'skupno proti Hribarju in narodno-napredni stranki. Slovenskih klerikalcev čisto nič ne moti 20. september lanskega leta, da bi ne bili podali roke Nemcem v nečeden boj proti naprednja-kom. (Konec pride.) vezale, kadar so zaspale, k sebi s svojimi . dolgimi, modrikastimi lasmi koprneče kakor golobica in sanjavo kakor Sulamit, da bi jim ne ubežal. Kaj vse je poznal ta Umbriani! Kje povsodi se je potikal! Ob Nilu je bil, ob Dunavu, ob Jankcekiangu, ob Volgi, in kaj vem, kje še! Umbriani je bil vse in n.ič. V Simteropolju, kjer sem ga spoznal, je prodajal zjutraj mleko, potem je poučeval na gimnaziji telovadbo, nato je pel v ruski katedrali pri maši, nato je bil vrtnar, nato je pel večerriice v armenski cerkvi in zvečer je dajal plesne ure. Razun tega je gradil čolne in velocipede ter slikal podobe. Shajala sva se običajno pri meni, toda nekoč sem ga obiskal v njegovi mali i hišici v tatarski četrti. Njegovo stanova-' ; nje je bilo sicer priprosto, a se mi je zdelo vendar krasno. Nahajalo se je nasproti ; stari, polrazpali mošeji, zarastli do samih I oken z ogromnim osatom. Na njegovem Idivanu sva slišala lahko, kako kliče z mi-| nareta mullali vernike k molitvi. Soba je i bila ozka in hladna in čisto prazna, iz-• vsemši oni mali divan, na katerem sva sedela, iti star: klavir, ki je "ablbdii na -Krim po bogve kakšnem naklu.čju ter ga je'kupil Umbriani Za nekaj rabljev. Takrat'Umbriani ni bilsarn, imel je obisk; neki plesalec ha vrvi, ki je baš potoval p\ ^eleizdajitiška" razprava. Y lagiebu. (Dalje.) •¦:" žencem.* . Hajka namestnik Stožir sam mi je rekel, ^ da nisem kriv in da sedim tukaj le zato, >$&er nisem hotel pričati proti drugim to- Nekaj časa nismo poročali podrobneje o teka razprave, ker so se vršila zasliševanja prič, ki po večini niso izpovedale nič kaj tako posebnega; če pa ie bilo kaj, smo na kratko beležili. Kaj se zopet je nenavadno krasna. Vzel sem je v roko i jo dvignil proti solncu, Zaplamenela je kakor najkrasnejši opal, kakor najredkejši biser. »O vi srečni človek!« sem zaklical z ognjem, ki bi bil v čast vsakemu arheologu. »Kdo ve, če ni imel Mitridat v tej steklenici spravljenega onega slavnega strupa, s katerim se je oprostil skrbi tega življenja! Gotovo vas je v zibelki blago-damo poljubila na čelo sojenica. Jaz bi prevračal lahko več let cel Mitridatov tabor in bi ne našel ničesar. Vi nekoliko po-kopljete po glini jn že imate bogato žetev Če bi začeli iskati, bi kakor Schlieinanfl lahko našli vse.« »Da«, je odvrnil trpko, »vse, kar k hočem, bi lahko našel, samo nje ne, »l* nje___« »Nje? Kakšne nje?« »Mlngeje.« (Dalje prihodnjič.) vprašanja popolnoma pripravljeni. Mi smo v tem ozlru seveda na slabem. Autor oni. članka pravi popolnoma upravičeno: oko bi bila upeljana jutri slovenščina kot uradni jezik, bi ne mogel opravljati noben slovenski železnični uradnik svoje službe v slovenskem službenem jeziku. Zato se bode ustanovil v društvu jugosl. železu. uradnikov Pp^ebtMiod&ek, tkj ustvari slov, . tennino!ogijo*V/a »želeaiiJsk-o -.sUiI!?r%^^ pouk in razvedrilo! ni bilo čuti delj časa nobenega glasu o njem v javnosti, se zdi vsakomur sedaj, ko Opazuje to redno in marljivo delovanje Čitalnice, katero se zrcali v javnih nastopih in prireditvah, da si je tačas društvo nabiralo moči, s katerimi zdaj tako lahko premaguje razne ovire. Neustrašeno naprej po tej poti, mladina! Čez čas pa lahko priredi Čitaln!ca'v Cerovem zopet ta- Izginil je brez sledu krepak in močan 14 letni deček Anton Skrl svojernu gospodarju Francetu Požarju iz PolenjevasUpri Senožečah. Sppzmi se Janko po veliki spodnji ustnici.-Doma je.fžškorfjega blizu Divače. Kdor bi ga zasledil, izvoli naj to naznaniti bližnjemu županstvu ali orožniki postaji. Ovaditelj dobi nekaj nagrade. Oni Nanutiz Št. Aridreža, ki je 28. febr. letos vstrelii svojo ljubico ter potem streljal nase, je kakor znano v bolnišnici ozdravel. Potem so ga privedli v zapore?. pri zasliševanju je vedno trdil, da ne ve ničesar. Sedaj so ga poslali nazaj v bolnišnico v opazovalnico za umobolne. izpred sodnije. — 31 letni Josip Kavčič i/. Ljubimi je bil obtožen težke telesne poškodbe, storjene 2. febr. t. I. nekemu Mihi Dobraveu. Dobi! je za to 2 meseca ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. V tukajšnjo bolnišnico se je prišel zdravit 54 letni Ivan Seljalt z Bukovega. ki je padel pod mostiček, ko je šel domov, ter se pri padcu precej poškodoval. 56 letni Miha Bclingar iz Kromberga je bil šel na božjo pot. Stopil }e na neki kamen ob poti, ki .se mu je zrušil pod nogami ter potegnil za seboj Belingarja. Bclingar se je pri padcu precej poškodoval po glavi in obrazu; zato se zdravi v goriški bolnišnici. Javni ples pri rede fantje iz Fojane na Binkoštni pondeljek. Čisti dobiček gre v prid slov. šole v Krminu. Pri plesu svira sokolska godba iz Prvačine. ^tivbillta si ueltit&t t>cl{olslprazdroj* v (iorici v Iioteljskih restavracijah, in sicer: v hotelu.....»Pri pošti« > » ......»Union« » > . . »Pri zlatem jelena« » ».....»Tri krone« ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih po 100, 50 in 2:> litrov. Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatclj za Goriške GradiSCansko v Gorici, tek. Josipa Verdi 2(>./$J.v N. B. Kdor pije phensko pivo pri »Zlat»p-,; elenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »DijaSko kuhinjo«. Odlikovana pekarija in siadčiCarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vina In llfcarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ¦"•• P. n. (fjf. odjemalcem tvrdke = JOSIP PIOH se uljudno naznanja, da se preseli s 1. junijem na TRAVNIK št. 2B kjer je bil prej FRANC B^AliNiaiBK. Ob tej priliki se bode razprodajalo od 15. maja do 20. julija vse bla«o za 20% in 50°/o ceneje. ¦ . , . .•¦¦'- Šolstvo v Belgiji. — V Belgiji vladajo klerikalci bas 25 let t. j. od 1884. naprej. Ko so nastopili vlado, so se takoj vrgli na šolstvo, ki je bilo takrat popolnoma državno in od cerkve docela neodvisno. Klerikalci v Belgiji so od 1884. pa do 1901.1 tako »izpolnili« šolstvo, da je bilo po uradni statistiki leta 1901 nič manj ko 267 občin že čisto brez šole, nadalje" so zaprli 833 osnovnih šol, 184 otroških vrtcev in 1225 nadaljevalnih šol, iz službe so odpustili 1500 učiteljev, na novo so pa nastavili 3022 »zanesljivih« učiteljev in učiteljic, katere so odgojili na samostanskih šolah v »umstveni in moralni« pokorščini. Če se občine protivijo prevzeti klerikalne šole na svoj račun, je vlada k temu prisili na ta način, da jim podeluje državne podpore (iz davčnega denarja). Na ta način uživa državno podporo proti volji občin 833 klerikalnih šol. Tako je štela Belgija leta 1901 nič manj ko 2242 klerikalnih šol s 5433 klerikalnimi učitelji in učiteljicami, kateri svojih učencev mnogokrat niti citati in pisati ne nauče. In kaj je pridobila cerkev v tej dobi klerikalne vlade? Leta 1880. je bilo v Belgiji 1559 samostanov s 25 tisoč 462 nunami in menihi, leta 1900 je pa naraslo število samostanov na 2221 s 37.684 nunami in menihi, ki so fatirali premoženja v skupni vrednosti 1.035,346.000 frankov, ali približno toliko kron! Vrhu tega so pa ti samostani imeli še ogromno premoženje v hotelih in raznih podjetjih, ki je vodijo tuje osebe na samostanski račun. In vkljub temu so dnevi klerikalne moči in slave v Belgiji že šteti, njih večina v parlamentu znaša še komaj par glasov in pri prihodnjih volitvah padejo. Amerikanski roparji. — V državi Wa-shington je napadlo šest roparjev nočni brzovlak. Ko so zvezali osobje lokomotive, so odvezali lokomotivo in poštni voz od ostalih vozov in jo popihali z lokomotivo dalje. Vplenili so dragocenosti in vrednosti stvarij za 100.000 kron in mnogo denarja. Pozneje so zapustili s svojim plenom še lokomotivo, ki je v svoji nadaljm* poti zadela ob osebni vlak, v katerem je vsled tega 12 oseb težko ranjenih. Črna roka zopet deluje. — Italijanska banditna družba, tako zvana »črna roka« je umorila policijskega detektiva Pioggio Puccia v Nev Yorku. Ta detektiv je imel postati v knu.vm naslednik policijskega poročnika Pecosinija, katerega je tudi u-gonobila »črna roka«. „ Jako ugodna prilika! V Solkanu št. 110 proda se hipa v kateri se nahaja že več let dobro- ' vpeljana gostilna s krasnim vrtom in gozdom. j Nadalje 1 obzidana ograda v sredini Solkana na jako obzornem pro- ' štora in 1 ograda takozvana „Htffer" tudi obzidana z velikim poslopjem in krasnim razgledom. Natančneje pojasnila se dobe pri lastniku A. Mozetiču v Solkanu š';. 110. Dobro ideca gostilna v trgu na deželi se odda u najem pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je 3 o 1. junija, naslov pove upravništvo. Razpis službe. Občina Devin razpisuje službo obe. stražnika z letno plačo 300 kron. s Prosilci naj se oglasijo pismeno pri županstvu v Devin u do 31. maja t. 1. Županstuo občine Deuin dne 22. maja 1900. župan. Pahor. SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocjan L%$!L> V Humpolcu na Četa Tvoruiške cene. Vzorci fraako. Varstvena znamka: „SIdro" iinimenf. Ca p si g i comp. Nadomestek za Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše] sredstvo proti preblajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v j škatljah z našo varstveno znamko firem" ker le tako je zagotovljeno, da | je izdelek pravi. Dr. SICBTER JEVA LEKARNA k „ ilatem leva" v Pragi Ilisabethgasse Štev. 5 nov Bn.irao r«zpo6ilj*nJ«. Phanola je uek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — tudi oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrati kakoršcnkoli komad prav zivrslno. Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje ludi potrebna pojasnila zastopnik in z a-agatelj Rajmund Kren Gorica, Via Teatro. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Taloffon it. 78. Račun postne hranilnice Štev. 837.315, V skupni seji naSelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Bentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po »%%, na varščino ali zistave in na menjice pn Q%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloga: 1,706.650-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112328 — Denar prihrani, kdor hupi izgeiovljeno pohištvo pri Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoči dne II. lelr. 1909., na novo otwjia velika iifaktaroa trp* Franc Souvan sin. v stari Souvanavi hiši ns M stnem trgu štev. 22 | v Ljubljani. J 4nt. Breščak-u • v Gorici, t Gosposki ulici št. 14 I (v lastni hiši) J ;ateri ima v zalogi najbogatejšo t sbero pohištva vseh slogov za I sa& slan, priprostoga in caj- I finejega izdelka. )aje tudi na obroke. Lastna delavnica J :a tapecirano pohištvo. 1 Cene brez konkurence. \ Vtr -----..._„____i»__—--------------— Različno pohištvo iz železa, I podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.