URMDHltTVO Uf UPRAVA: LJUBLJANA, ZASTOPSTVO m ogl—a Is Kradjoilno Itaarjo I UNIONE PUBBLJCITA ITAIJANA 8. A-, MILANO PUOCDiUKVA UUCA A u— um pubbrlcitk dH ptv venienza itarlana UNIONE PUBBLJCITA ITAJLIANA S. MHANO. Interne »z oni dell'avf azione dellvA$$e Bombe sn concetitramenti di truppe e m nei pressi di Bir el Gobi e sn Marta — Azioni di nei vari punti del fronte II Gran Quartier Generale delle Forze Arrnate comunica in data di 5 dicembre U seguente bollettino di guerra n. 551: In Mannarica: intense azioni di tuooo delle nostre artiglierie contro opere e moz-ai motorizzati della piazza di Tobruk; duplll di artiglierie sul fronte di Sollum; combaftimenti locali, ancora in cor»o, nella. zona di Bir el Gobi e ad occidente dl BardJa, »Ila notte sol 4, aerei nemiri han no lncendiato e quindl mftraglJato nn nontro OspedaJe da rampo divteionale. Unita navali inglesi hanno bom barda« o nn tratto di costa ad ovest di Tohrvk, metan consej^oenze. Fomrazioni aeree italo-germanlche han-bo ripetutumente attaccato, nonostante U perslstere delle condizioni atmosferi che contrarie, concentramentl di truppe e mpzzi meccanizzati avveraari nella zona a sudest di Bir el Gobi. Nei pomeriggio di leri, cinque aerei ori-tannlei hanno effettoato ona incurtione sulla cltta dl Vlila S. G i ovan nI (Resglo Calabria) con lancio dl bombe e azioni dl mitragliamento: danni di non prave enttta, alcune persone ferite. Attaccati dalla nadalje ovirajo pri njihovem delu za novi red v vzhodni Aziji. Japonska Mandžurija in nacionalna Kitajska, j« dejal, pripravljajo velike načrte za gospodarsko unijo. deta sovražna skladišča streliva. Sovjeti so ponovno poskušali z izpadi na zalede-neli Nevi, toda vedno znova zaman. Ogenj oblegovalca jih je docela zadržal, pa tudi letalske sile so sovjetske oddelke pognale vedno znova nazaj. Razdejanje v Hangojn Stockholm, 6. dec. s. Listi poročajo, da so Sovjeti pred umikom iz Hangoja povzročili v luki nad vojaškimi napravami in po mestu veliko razdejanje. Uničili so tudi lastne oklopne avtomobile in tanke, tako da ni-so več za nobeno rabo. Razdejali so vodovod in polovico poslopij v mestu. Umik jim je megla zelo olajšala. Zaenkrat še niso znani točni podatki o vseh ladjah s četami m vojnimi potrebščinami, ki so se pri umiku iz Hangoja proti Kron-Štatu potopile v Finskem zalivu. V vsakem primeru pa so izgube zelo velike. Letalski napadi pri Rostovu Berlin, 6 dec. s. Iz poučenih vojaških krogov se je izvedelo, da so biLi množestveni napad; pri Ro*s<*•, «. decembra 1*41-XX. fttev. 1 Obravnava pred posebnim sodišče Tri skupine obtožencev* ita dr. čoka — Zasliševanje prvih Trat, 5. decembra * Po zaslišanju obtožencev iz skupine tako zvanih intelektualcev, in ko bodo zaslišanj še obtoženci iz skupine tako zvanih komunistov, bodo pred posebnim sodiščem za zaščito države prišli na vrsto obtoženci iz skupine tako zvanih teroristov. Med te spadajo: Engelbert Besednjak, sin pok. Josipa, novinar, rojen leta 1899. v Gorici, Ivan Marija Cok, sin pok. Andreja, advokat, rojen leta 1886. v Trstu, Josip Godnik, sin pok. Josipa, čevljar, rojen leta 1908. v Komnu, Josip Dolenc, sin pok. Jakoba, kmet, rojen L 1906. ▼ Cermeličah, Franc Hrovatin, sin pok. Ivana, rojen leta 1901. v Slavini, Milan Stare, sin Antona, dijak, rojen leta 1917. na Koritovelju pri Trstu, Danilo Zelen, sin Ivana, rojen leta 1907. v Senožečah, Ferdinand Kravanja, sin pok. Matevža kmet, rojen leta 1912. v Bovcu, Anton Cernak, sin Ivana, delavec, rojen leta 1905 v Slavini, Nikolaj Luzner, sin pokoj. Jakoba, kmet, rojen leta 1900. v Grahovem, ter Albert Rejec, sin pok. Ivana, uradnik, rojen leta 1899. V Tolminu. Vsi ti so na begu. Zelen je bil, kakor je bilo to v procesu že Ugotovljeno, ubit v spopadu s karabinjerji pri Ribnici. V ječi pa so in se bodo zagovarjali pred sodiščem tile teroristi: Simen Kos, sin Simna, kmet, rojen leta 1911. v Grahovem, Josip Kos, sin Simna, rojen leta 1910. v Grahovem, Friderik (Mirko) Broves, sin pok Ivana, trgovec, rojen leta 1918. v Grahovem, Ludvik Prežel j, sin pok. Josipa, kmet, rojen leta 1908. v Grahovem, Franc Kaus, sin Andreja, trgovec, rojen leta 1911. v Bovcu, Ivan Ivančič, sin Ivana, rojen leta 1913. v Bovcu, Leopold Čopič, sin Franca, rojen leta 1914. v Bovcu, delavec, Edvard Belušič, sin pok. Edvarda, kmet, rojen leta 1907. v Malinju (Nemčija), italijanski državljan, Ivan Klavora, sin Andreja, rojen leta 1912. v Bovcu, kmet, ter Friderik Zornik, sin Ivana, kmet, rojen leta 1921. v Bovcu. Vsi ti so obtoženi, da so v raznih krajih Julijske krajine ter na bivšem jugoslovanskem ozemlju sodelovali v zarotniški akciji italijanskih državljanov slovenskega jezika, ki je zajemala različne politične skupine, a ki so bile vse separatističnega značaja Namen te organizacije je bil izvrševanje atentatov proti nedotakljivosti in edinosti države, izvrševanje sabotažnih dejanj nad vojaškimi napravami, izvrševanje političnega in vojaškega vohunstva, hujskanje vojakov na nepokorščino ter pripravljanje vstaj proti državi. Zlasti Ivančič in Zornik sta odgovorna za atentat na železniško progo pri Trbižu dne 5. julija 1940. Kaus je obtožen, da je pripravljal atentat z dinamitom v Kobaridu o priliki Ducejevega obiska 20. septembra 1S38 Kravanja Kaus in Ivančič so zažgali šolo v Bovcu leta 1931. Dr Besedniak, bivši poslanec v rimskem parlamentu in tajnik bivšega manjšinskega kongresa s sedežem najprej v Švici in nato na Dunaju, je vodil zelo obsežno separatistično gibanje v Julijski krajini. Pravi zastopnik jugoslovanskih separatističnih aspiracij pa je bil advokat dr. Ivan Marija Cok. Cok je razen tega avtor izredno važnega dokumenta, ki so ga nemške čete našle v arhivu jugoslovanskega vojnega ministrstva v Beogradu. V tem dokumentu so navedene osebe, ki naj bi vodile takozvano peto kolono v primeru italijansKo-jučosio-vanFkega konflikta. Cernak pa je izvršil zločin nad zakoncema Marangon. Dokument dr. čoka Danes je bii pieu posebnim sou-šcem za obrambo države četrti dan obravnave proti skupini 60 obtožencev. Po zaslišanju tako zvanih intelektualcev stopa proce3 v novo fazo z zasliševanjem skupine komunistov. Na zahtevo državnega tožilca je predsednik sodišča najprej prečital dokument, ki so ga nagli v arhivih bivšega vojnega ministrstva v Beogradu v fasciklu, ki ima na zavoju zgovoren naslov >Podatki, ki jih je dobavi dr. Cok«. Dokument navaja: Emigranti s področja Julijske Benečije so postali po večini jugoslovanski državljani, ki služijo v naši vojski. Med njimi je tudi nekaj .talijanskih državljanov in potrebno je, da vlala glede njih v načelu enotno postopa. Vsi jugoslovanski državljani iz drugih držav, ki služijo v vojski, se morajo v primeru splošne mobilizacije javiti kot prostovoljci ali pa bodo zaprti v koncentracijska taborišča, od koder bodo poslani na prisilno delo. Doslej se je prijavilo prostovoljno okrog 2500 Jugoslovanov z ozemlja Julijske Benečije, ki so še italijanski državljani. To Število bi se se povečalo, če bi bil izdan poziv za prostovoljne nabore. Mladina v Julijski Benečiji je bilo pozvana, naj odide v primeru italijanske mobilizacije v Jugoslavijo tajno preko meje. Te skupine prostovoljcev bi lahko tvorile nekakšno legijo prostovoljcev ali pa bi bile porazdeljene v posamezne oddelke na italijanski fronti boreče se arcnale. Iz raznih razlogov je svetovati drugo možnost. Ti prostovoljci, ki bi bili porazdeljeni med redno vojsko, bi lahko opravljali službo neprecenljive vrednosti zaradi poznavanja terena, jezika in prebivalstva julijskega ozemlja v bodoči vojni na italijanski fronti Organizirala bi se izbrana četa 200 do 300 ljudi, ki bi imela v primeru umika nadih čet nalogo, da ostane kot »peta kolona« v zasedenem ozemlju in izvaja sabotažna dejanja na vojaških ob-jekt_h. Intelektualci med emigranti dobro poznajo navade in življenjske pogoje v Italiji. Uporabili bi jih lahko kot tolmače in prevajalce pri zasliševanju ujetnikov in v propagandi, zlasti na italijanski fronti in na področju Julijske Benečije. Organizacijski oJdelek bi potem imel nalogo sestavljati ln oblikovati četnike iz jugoslovansko-ita-lijanskih državljanov, ki se nahajajo onstran jugoslovanske meje, razš rjajoč mejo delavnosti teh oddelkov v Julijski Beneč ji, kjer živi naše ljudstvo pod Italijo. Potrebno bi bilo tako 1. ustanoviti čete na jugoslovanskem ozemlju za izvajanje sabotažnih dejanj in za un čenje sovražne pete kolone v primeru umika naših čet, 2. oblikovati našo »peto kolono«, ki bi morala biti organizirana s tesnim sodelovanjem našega generalnega štaba in po njegovih natančnih navodilih na ozemlju Julijske Benečije med italijanskimi k nam pripadajočimi državljani, živeč mi na tem ozemlfa. >Pete kolone« bi bilo treba organizirati v Trstu, Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Bovcu, Idriji, Ilirski Bistrici, Buzetu, Pastam itd. Določena bi morala biti tudi moč posameznih kolon, orožje, potrebna municija m iz-vežbanje naših oficirjev, ki bi se morali ob primernem času spustiti s padali. Razpolagamo na i al je s posebno ilegalno organizacijo in s posebnim izbranim energičnim in izvežhanim osebjem, kateremu bi pripadala naloga za izvedbo sabotažnih dejanj, na primer uničevanje mostov, prodorov, električnih central in vojaških objektov, že takoj pred mobilizacijo prevzamemo odgovornost za organizacijo in pripravo ter izvedbo sabotažnih dejanj. Za izpoin te v teh nalog je pa potrebna materialna in denarna pomoč, katero moramo dobiti takoj. Sledi označba vsote in potrebnega materiala, takole označena: 50.000 din in 100.000 italijanskih lir, 5000 eksploziva »Rasant« v kockah, ne v prahu, naboji za mine različne velikosti v pločevinastih jkatlicah, ustrezajoča količina zazigainega stenja, 20 Mausarjevih pištol in 400 nabojev za vsako, 400 Gasserjevih pištol in 120 nabojev za vsako, 1000 ročn.h granat. 50 raketnih pištol s 1000 raketanu, 100 majhnih lahkih strojnih pušk, kakršne uporabljajo nemški padalci. Zasliševare Priložen je dokumentu tudi doig seznam oseb s 86 imeni, med katerimi so imena prof. Cermelja, Zelena in mnogih drugih obtožencev v sedanjem procesu. Po preči-tanju tega dokumenta je bil zaslišan prvi komunist, dijak Josip Tomažič, star 36 let, policijsko že posvarjen zaradi komunističnega delovanja in razširjanja prevratnih letakov. Otoženec Josip Tomažič obširno pripoveduje o svojih odnosih z ostalimi sokrivci komunisti in o svoji delavnosti za komunistično idejo. Po ugotovitvi odnosov med Tomažičem, Furlanijem in Vremcem obtoženec ni mogel povedati, ali je Vremec na ščuvanje Furlanija opravljal komunistično propagando med vojaki Tomažič je bil ustanovitelj lista »Plamen« in je izjavil, da je imel list nalogo pobijati tendence drugega propagandnega organa »Iskre«. Obtoženec je tudi obiskoval tečaj slovenščine, ki ga je vodil, kakor je bilo med razpravo večkrat ugotovljeno, prof. Kosovel. Med dijaki, ki so obiskovali tečaj, je zbiral članke, ki so bili vsi, kakor je rekel, socialne vsebine. Kopije tega lističa je izdeloval na stroj soobtoženec Robič, uradnik v pisarni advokata Tončiča. Hiša dr. Ščuke je bila odprta tudi To-mažiču, ki se je večkrat udeležil sestankov v nji. Vendar se je skupina komunistov, kakor vedno zatrjuje obtoženec, hotela ločiti od skupine tako zvanih intelektualcev. Med obema skupinama je bil, kakor pojasnjuje Tomažič, nepremagljiv prepad v hotenjih in idejah. Obtoženec uporablja v svojem zaslišanju besedo »iredentizem« za določitev značaja gibanja, ki je prevladovalo v skupini intelektualcev. Predsednik sodišča je pa takoj natančno označil izraze, češ, da ni govora o jugoslovanskem iredentizmu, temveč samo o nacionalizmu in separatizmu, V nadaljnjem zaslišanju je Tomažič podal nekatera značilna pojas-nlia o obstoječem nasprotju med separatisti in komunisti Vpisal se je v tečaj slo-venščne samo zaradi tega, da bi nadzoroval separatiste in da bi spravil dijake tega tečaja v komunistični tabor. Skušal je dognati, ali imajo separatisti orožje in kje ga skrivajo. On in njegovi politični prijatelji so imeli resne skrbi in niso izključevali možnosti, da bi mogli separatisti nekega dne nastopiti z orožjem proti nasprotniku, katerega so doslej pobijali s propagando in z besedo, ko bi se zavedli, da njih ideje ne užigajo več. Tomažič je to nalogo izpolnil vestno. Tako je zvedel za neko skladišče orožja in po vsej verjetnosti je šlo za orožje, ki je pripadalo prosluli jugoslovanski nacionalistični organizaciji »Orjuni« ki je povzročila toliko zločinskih dejanj. Čuvar tega tajnega skladišča je bil neki Bobek. Ta je prepustil Tomažiču svobodne roke in Tomažič je pričel odnašati orožje. Za odškodnino je obtoženec dobavil Bobeku 10 zemljevidov, ki si jih je nabavil v Trstu. Skladišči orožja in municije je bilo v neki votlini pri Divači in ga je ustanovila skupina separatistov. V tem skladišču so bile pištole, bombe in municija, za katere dobavo je skrbel separatist Bobek, po poklicu pek iz Ilirske Bistrice. Proti koncu svojih izpovedi je Tomažič priznal, da je poslal Bobeku informacije o tržaškem pristanišču, zanika pa, da bi on ali Bobek imela namen pošiljati vojaške vesti v Jugoslavijo. Mizar Ferdinand Budin Potem je bil zaslišan obtoženec Ferdinand Bud'n, mizar, ki je bil nn čelu komunistične skupine v Na brezini. Po njegovi zaslugi je Tomažič lahko vstopil v slovenski komunistični pokret. Budin je vzpostavil stike med Tomažičem in Bobekom, prožarjem separatistov. Budin in Tomažič sta se posvetila tisku in razširjenju »Dela«. Zobotehnik Albin Dnfc Po Budinu je prišel na vrsto zobotehnik Albin Duje, 30 let star. ki je razvijal živahno komunistično propagando med Slovenci v južnem predelu Krasa. Obtoženec pravi, da je dobil orožje in municijo iz Ilirske Bistrice, katero je čuval Bobek. Orožje in municijo je obtoženec skril v neki votlini nedaleč od rojstnega kraja. V bistvu Dujc priznava dejanja, zaradi katerih Je obtožen, zanika pa, da bi ščuval italijanske vojake s Krasa k neposlušnosti in dezertiranju. Grido Vi Po Du;"cu je bil zmAisan pravni izvedenec. 221etni G vido Vremec, ki je bH isključen iz fašistične stranke. Potrdil je. da je deloval že od mladosti v neki narodni organizaciji. Po njegovi izjavi ga je Furkun neznan il i Tomšičem in priptarfl do toga da se je posvetil teoretični propagandi. V njegovem protfretnu pa fe bflo ;xad jučenc sJeherno nasilje. V januarju leta 1940 je Vremec predaval v svoji hiei v Ilirski Bistrici o »Zgodovini filozofije« in o »Historičnem ineteiializmu«. Nn sestankih z oeta- Hmi tovarili in a Tonm&čom se ni nikoH govorilo o ščuvalni propagandi med mladeniči pod orožjem. Obtoženec zanika, da bi govoril s Staničem pred odhodom k polku. Predsednik sodišča mu je preoočil nekatere njegove izjave v preiskavi in mu povedal, da je v Perugii dobil pismo od Staniča s sledečim kompromitiraj očim stavkom: »U-jel sem veliko ribo«. Na to težko zavrnitev Vremec ni odgovoril. Sledil je obtoženec Bruno Stanič, ki je simpatizira! s komunističnim gibanjem. Zdaj skuša s obširnimi izjavami prikazati nevažnost njegovega sodelovanja, kakor bi bil naval en opazovalec. Stanič se je zapletel v razna nasprotja. Tudi on je obiskoval tečaj slovenščine v zavodu »Galileo Galilei« Spoznal Je Ščuko, ki ga je sprejel kot uradnika. V odsotnosti dr. ščuke je obtoženec brskal po predal h neke pisalne mize. dobro vedoč. da so bili Ščuki poverjeni fon^i ki so jih dali financerji slovenske dijaške organizacije na razpolago. Stanič je pre- p sal razne notice, ki jih je pokazal sokrivcu Tomažiču. Glede tega je predsednik vprašal Tomaži Ca. toda Tomažič se ne spominja te podrobnosti, ki je ven larle velike važnosti. Tudi Stanič je pisal v prevratni list »Plamen«. Kmet Srečko Zol Na vrsto je pr.sel kmet Srečko Zol, ki je bil zaradi protidržavne propagande že obsojen pred posebnim sodiščem na 6 let ječe. Zol je bil član komunistične skup ne v Sv. Križu pri Trstu in je vedel, da je obstojalo skladišče ooržja in mun.cije. toda ne more povedati v kakšni količini. Ni ščuval med vojaki, priznava pa. da je imela njegova skupina natančen program za povojni čas, to je ustanovitev demokratske sovjetske republ ke v Julijski Benečiji. Ne more pa povedati, kako bi prišlo do tega dogodka. Tudi obtoženec Ferdinad Budin, ki je bil pred posebnim sodiščem pred leti obsojen na 5 let, priznava, da je opravljal komunistično propagando. Nato so bili zaslišani komunisti Vladimir Dominik, Leo-nard Rudolf in Anton Abram, ki so podali obzirne izpovedi. Opravljali so prevratno propagando, razdeljevali brošure in komunistično glasilo »Delo«. Obtoženci Rudolf Uršič, Ivan Vadnjal, Ivan Gašper, Ludvik Posarelli, Jakob Dolenc. Franc Sluga, Ivan Vata, Albin šterli in Jakob Semek so izpovedali, da so oskrbeli transport orožja. Obtoženec Valnjal izjavi tudi, da je imel v varstvu znatno količino orožja, katerega je izročil Tomažiču, ki je orožje razdelil med člane komunistične skupine. Po zaslišanju teh zadnjih obtožencev je bila razprava prekinjena. Vpisi v GILL Ljubljana, 6. decembra. Te dni je v Ljubljani v šolah vseh vrst vpisovanje voditeljev in članov ital.janske Lktorske organizacije v Ljubljani. Interesi-ranci lahko dobe pri vodstvih organizacije in vodstvih zavodov formularje, ki morajo biti izpisani v dveh izvod-h, podpisani in vrnjeni vodstvom. Prošnje za vpis morajo biti podpisane tudi od staršev oonosno njih namestnikov. Opozarja se, da se lahko vp.-Sejo v italijansko liktorsko organizacijo v Ljubljani nuaueniči spodaj naveiene starosti, ki bodo uvrščeni po naslednjem razporedu: Otroci volkulje, moški rojeni 1. 1934, 1935, 1936, 1937. BaiJla, moški rojeni 1. 1933, 1932, 1931, 1930, 1929, 1928. Avangard.sti, moški rojeni 1. 1927, 1926, 1925, 1924. Hčerke volkulje, ženske rojene 1. 1934, 1935, 1936, 1937. Male Italijanke, ženske rojene 1. 1933, 1932, 1931, 1930, 1929, 1928. Mlade Italijanke, ženske rojene L 1926, 1925, 1924. ' Za sprejem voditeljev ni starostnih mej. Opozarja se ponovno, da se vpisovanje vrši po šolah, kjer je večina dečkov in deklic, da pa se lahko prošnje za vpis voditeljev in članov onih dečkov in deklic, ki ne dosežejo šol, vlože neposredno na zvezno poveljstvo GILL-a, Bleiweisova cesta št. 26, ki prav tako razdeljuje formularje in daje vsa potrebna pojasnila., Nadaljnja navodila za racionirano prodajo ootaOlaih predmetov in obutve akademije za telesno vzgojo Ljubljana, 6. decembra. V oktobru je zvezno poveljstvo GILL-a obvestilo, da je zvezno poveljstvo GIL-a pristalo na to, da da mladeničem Ljubljanske pokrajine na razpolago nekaj brezplačnih mest v dveh fašističnih akademijah za fizično vzgojo v Rimu (Forum Mussolini) in v Orvietu. Prošenj za sprejem v tej akademiji je bilo takoj vloženih kakih 10, kar dokazuje upoštevanje obeh ustanov, ki sta želi že toliko občudovanja v svetu kot originalni Mussolini j evi stvaritvi. Zvezno poveljstvo GILL-a je hotelo ustreči mladeničem, ki so se tako prostovoljno vpisali v organizacijo s tem, da je omogočilo njihov sprejem navzlic pozni predložitvi prošenj, in s tem. da je poenostavilo postopek tako, da je bilo mogoče predložiti vse potrebne dokumente tudi kasneje in jih odposlati naprej. Te dni je prišel ugoden odgovor iz Rima za popolnoma brezplačen sprejem Štirih mladeničev iz Ljubljane v akademijo na Forumu Mussolini in treh mladenk v akademijo v Orvietu. Prizadeti, ki so z velikim navdušenjem doznali za to vest. so preteklo nedeljo ie odpotovali na svoja mesta v spremstvu enega oficirja in enega voditelja zveznega poveljstva ter so ie odlično opravili praktični izpit Za sprejem. Tako bo prva skupina mladeničev in mladenk iz Ljubljanske pokrajine dopolnila svoj študij v ustanovah režima in se bo čez kako leto vrnila v Ljubljano fizično in moralno dobro utrjena tako. da bo mogla razvijati svojo delavnost med mladino. IDBALKN PROFESOR Profesor zgodovine vpraša: Kdaj je umrl Ouatav Adolf? — aH pa bom drugače formuliral svoje vprašanje: kateri švedski kralj Ja umri leta 1582? Visoki komisar!jat za Ljubljansko pokrajino je izdal a 1. decembrom dve novi okrožnici s pojasnili k predpisom o racionirani prodaji tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve. Iz teh dveh okrožnic posnemamo našle ln je: Uniforma osebja zavodov in občinskih uprav Glede na prošnje pokraj uskih in občinskih uprav ter zavodov, bank itd., da bi jim Zbornica za TI izdala nakupne bone za uniforme osobja. pojasnjuje Visoki komi-sarijat, da se zavodom, bankam in podobnim ustanovam ne morejo dovoliti boni za omenjeno ~wrho. Zato je mogoč nakup blaga za uniformirano oblačilo personala samo na podlagi osebnih izkaznic osobja samega. Kar pa se tiče pokrajinskih in občinskih uprav, je treba razlikovati med osob jem, ki mu je uniforma neobhodno potreb na t cestni stražarji, gasilci, pometači itd ) in osobjem, ki mu uniforma ni neobhodno potrebna in pri katerem zadostuje čepica al: trak okoli rokava, da se iotićni takoj spozna. V prvem primeru, ki spada pol določbe člena 22 navodil Visokega komisarja za racionirano prodajo oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. novembra (ta člen določa, da se za dobavo izdelkov vezanji na izkaznice v druge namene, kakor so predvideni v navodilih, izdajajo posebna navodila) velja naslednje pravilo: Zbornica za TI izdaja zahtevane nakupne bone za najnujnejšo količino tkanin za nove uniforme ali za obnovo prejšnjih, pn čemer je na mestu podaljšati dobo uporabe in trajanja uniformsk.h predmetov, da se omogoča ona štednja s tkaninami, za katero stremi sistem izkaznic. V drugem primeru, kjer uniforma ni neobhodno potrebna, pa se ne vdajajo boni in se je treba posluževati oblači h. h izkaznic d o Učnega osobja. Izdajanje nakupnih bonov za opremo novo-poroceneev in novorojencev in za opremo zavodov že s prvo okrožnico z dne 7. novembra je bilo pojasnjeno, da okrajna glavarstva pri izdajanju nakupnih bonov za novoporočence in novorojenčke, Zbornica za TI pa pri izdajanju nakupnih bonov za delovne obleke in javne zavoie, ne smejo za blago, ki bi ga bilo treba nabavit: pri različnih tvrdkah, izdajati en sam bon, temveč morajo izdati toliko bonov, kolikor tvrdk pride za nabavo dotienega blaga v poštev. Nova okrožnica še pojasnjuje, da so ti nakupni boni veljavni za nakup racioniranega blaga samo pri detajlistih in pri tvrdkah, ki prodajajo občinstvu. Dobavitelj ne sme napraviti na bonih nobenih beležk. Imetniki bonov lahko nakupujejo pri tvrdkah, ki si jih sami zbe-ro. Skupna dovoljena količina se sme na željo delati na več nakupnih bonov. Zavodom in skupnim gospodinjstvom, ki so pred uvedbo oblačilnih izkaznic normalno obnavljali blago pri vele trgovcih ali proiu-cenUh in so nakupovali znatnejše količine blaga, je dopuščeno, da dobe od Zbornice za TI dovoljenje (pooblastila), da tudi v bodoče kupujejo blago pri dosedanjih dobaviteljih. Zbornica bo zabeležila to pooblastilo na nakupnih bonih, dobavitelji pa bodo podatke beležili v knjigi prejema in oddaje kot opravičilo za oddano blago. Veljavnost nakupnih bonov Izven pokrajine Nakupni boni se morajo po pravilu uporabljati samo v pokrajini, v kateri je sedež okrajnega glavarstva, odnosno v pokrajini, na katero se razteza področje zbornice, ki je nakupne bone izdala. Navzlic temu se dovoljuje zborn-ci, da s posebno beležko na nakupnih bonih omogoči njeno veljavnost tudi izven pokrajine. Tako pooblastilo ima izjemen značaj in se bo izdajalo samo v primeru, če je to interesentu v resnici potrebno. Obnova perila za hotele, zavode In bolnišnice Glede na vprašanja, po kakšnih kriterijih se je ravnati pri obnovi namiznega, posteljnega ali toaletnega perila za hotele, penzije, oficirske krožke in menze, za bolnice, otroške domove itd., za gostinske obrate (restavracije, kavarne itd.), za oddelke industrijskih podjetij, ki skrbijo za higiensko in sanitetno pomoč osebju ter za trgovinske ladje, opozarja okrožnica, da izdaja v takih primerih po členu 19. navodil Visokega komisarja z dne 8. novembra nakupne bone zbornica, ki se mora ravnati po kriteriju najstrožje ekonomije. To pomeni, da se takim skupnim gospodinjstvom, ki že obratujejo, v načelu ne bo dajalo nobeno pooblastilo za nakup blaga, razen če interesenti dokažejo, da imajo absolutno potrebo po blagu, če pa gre za novo ustanovljena skupna gospodinjstva, se bo dovolila najnujnejša količina, ki je neobhodno potrebna za obratovanje. Uporaba odrezkov, ki ie niso zapadli Člen 11. navodil z dne 8. novembra določa, da se sme v vsakem štirimesečju veljavnosti izkaznice porabiti največ V a odrezkov s arabskimi številkami, tako da smejo lastniki izkaznice za odrasle v prvem štirimesečju porabiti odrezke od 1 do 40, v drugem Štirimesečju od 41 do 80 in v tretjem Štirimesečju od 81 do 120 (lastniki izkaznice za dečke ln deklice: v prvem štirimesečju od 1 do 32, v drugem štirimesečju od 33 do 64 in v tretjem štirimesečju od 65 do 96; lastniki izkaznice za otroke do 4 let starosti: v prvem štirimesečju od 1 do 24, v drugem štirimesečju od 25 do 48 in v tretjem štirimesečju od 49 do 72). Od rezki, ki se v enem štirimesečju ne porabijo, ostanejo veljavni za naslednja šti- rimesečja. Predmeti za katerih nakup je potrebno več kakor 40 odrezkov pri odraslih, 32 odrezkov pri dečkih in deklicah in 24 odrezkov pri otrokih, se sme izjemoma nakupiti tudi v prvem štirimesečju, t j. v času do 28. febr. 1942, če potrošnik še ni opravil drugih nakupov, t j. če ima ie vse odreske, Prav tako smejo potrošniki porabiti v vsakem štirimesečju veljavnosti izkaznice samo Vt odrezkov z rimskimi številkami (10 odrezkov), le odeje, za katerih nakup je treba odstriči več kakor 10 odrezkov, je že od prvega Stlrimesečja dovoljena poraba večjega števila odrezkov. K tem določbam navodil opozarja sedaj okrožnica Visokega komisariata naslednje Imetnik osebne oblačilne izkaznice, ki ae je okoristil z možnostjo za nakun predme tov, za katere je predpisano več kakor 40 odrezkov izkaznice za odrasle in 32 odrez- kov Izkaznice za dečke ln deklice, lahka i porabi svojo nakaznico za nadaljnje na-iupe šele ▼ drugem ali tretjem štirimeseč- u, kolikor je pač preostalo odrezkov (če je n. pr. kupil par čevljev, za kar je oddal 80 odrezkov, je izkoristil r*>za prvo .n drugo štirimesečje in more nadalje uporabljati izkaznico za odrasle šele v pričet-ku tretjega tromesečja, t. j. od 1 julija prihodnjega leta naprej; če pa si je nabavil predmet, za katerega je oddal 75 odrezkov, n. pr moško volneno obleko, lahko v Času od 1. marca do 1. julija uporabi še preostalih 5 odrezkov). Okrožnica Visokega komisar: a ta nadalje opozarja, da morajo detajhsti v primeru, Če gre za nakup kožuha (za katerega je treba dati 110, 90, 80 ali 90 točk, če gre za moški, Ženski, degki ali dekliški kožuh) dodat: listom za zbiranje toCk, na katerih so nalepljeni odnosni odrezki, izjavo, ki potrjuje, da se odrezki nanašajo na nakup kožuha. Ce bo manjkala gornja izjava, bodo zbornica al okrajna glavarstva detajl.stom vrnila one liste za zbiranje točk. na katerih se bolo nahajal; odrezki z višjimi številkami kakor 80, 65, 50 in 60 l pri moških, ženskih, dedkih ali dekliških izkaznicah), kar je mogoče le pri nakupu kožuha. Trgovinsko - industrijska zbornica ali okrajna glavarstva bodo vrnila tudi liste za zbiranje točk, na katerih se bodo nahajal: odrezki z višjimi številkami kakor 40 ali 32 (kakrgna je pač izkaznica) če odrezki niso skupaj odrezani v popolnem vrstnem redu številk od 1 naprej. Vrnjenih listov ne bo mogoče prej izročiti v zameno za na-bavnico, kakor šele v onem štirimesečju, v katerem so veljavni dotični predčasno predloženi in nalepljeni odrezki. Prodaja krzna Ze z okrožnico z Jne 22. novembra je bilo pojasnjeno, da lisičje zajčje in druge kože pri prodaji niso podvržene izkaznicam, in je trgovina s temi kožami dovoljena le med prodajalci, trgovci in konfekcionisti. Nova okrožnica pojasnjuje, da ostane v veljavi prepoved prodaje kož na kožuhe občinstvu, dovoljena pa je prodaja in izmenjava omenjenih kož med trgovci, med trgovci in obrtniki ali konfekcionisti na podlagi predložitve listin, ki dokazujejo uprav, če-nost za omenjeno poslovanje. Trgovci, obrtniki in konfekcionisti lahko uprabljajo kože za popravo kožuhov, za garnituro, za mule, ovratnike itd. in jih tako prirejene lahko prodajajo konzumentom, ne da bi zahtevali odrezke. Lisice in podobne izolirane kože, ki so že pripremljene, niso podvržene točkam. inventariziranje blaga Glede na pojasnila okrožnice z dne 24. novembra glede inventariziranja blaga po tečkah in po stanju z dne 30. novembra, pojasnjuje nova okrožnica, da morajo trgovinske tvrdke. ki vrše trgovino na debelo in na drobno, sestaviti in predložiti ločene prijave zalog, in sicer vsako na predpisanih obrazcih v treh izvodih: eno za blago v trgovini na drobno, drugo za blago v trgovini na debelo. Kadar se trgovska delavnost tvrdke, ki dela na debelo in na drobno, ne vrši ločeno, morajo tvrdke, ki se bodo smatrale za detajliste, predložiti samo eno prijavo. Dvomljivi primeri Končno opozarja okrožnica, da se je treba pri razlagi predpisov za prodajo racioniranega tekstilnega blaga, oblačilnih predmetov ln obutve v nejasnih in dvomljivih primerih vedno ravnati po pojasnilih, ki jih izda Visoki komisariat. Tiskarski stroški za tiskovine inventarja gredo na breme zbornice, ki je pooblaščena, da jih pobere od vseh onih, ki so dolžni predložiti inventar. <3e/ ezitica KOLEDAR Danes: sobota, 6. decembra: Nikolaj, Skof Jutri: nedelja, 7. decembra: Ambrož Ponedeljek: Brezmadežno spočetje Marije Device DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vražji slikar Kino Union: Krvava roža Kino Sloga: Daleč je moja ljubezen Kino Moste: Železna maska, Hotel Rltz — naprodaj Veseli teater: Predstave v Delavski zbornici ob pol 19. uri PRIREDITVE V NEDELJO Kinematograf]: nespremenjeno Veseli teater: Predstave v Delavski zbornici ob 14.30, 16.30 in 18.30 Revija plesne glasbe: v Frančiškanski dvorani, začetek ob 18. url. Otvoritev razstave Rika Debenjaka, Božidarja Jakca in Franca Miheliča v Jakopičevem paviljonu. Vodstvo po razstavi ob 11. uri. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska e. 10: mr. Bohinec, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 31. Mestno zdravniško dežurno službo opravlja od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure mestna višja zdravnica dr. žitko Jožica, Pleteršnikova ul. 13, telefon 47-64. PRIREDITVE NA PRAZNIK 8. DECEMBRA Kinematografi: nespremenjeno Veseli teater: Predstave v Delavski zbornici ob 14.30. 16.30 ln 18.30 DEŽURNE LEKARNE Dne 8. decembra: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Komotar, Vič - Tržaška c. 48. Mestno zdravniško dežurno službo opravlja od 8. ure zjutraj do torka do 8. ure mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korvtkova ul. 18, telefon 36-24 Opozorilo avtomobilistom Javni avtomobilski register pri avtomobilskem kluba Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, Beethovnova 14 — opozarja vse one avtomobulste, ki so svoja vozila fe dali pregledati, naj nemudoma dvignejo nove prometne knjižice pri gori navedenem uradu najkasneje do 20. t. m., ker v nasprotnem primera ne bodo mogli plačati taks niH obratovati. Nove prometne knjižice se izdajo le proti izročitvi starih. •ter. 281 >SLOVENSKI NAROD« Stran S Ljubljana se Je lani zadolžila za 5>8oo.ooo din Konec marca je znašal lila v znesku 17.1\ dolg 187*2 miH}otta On — pa na anuitetah LJubljana, 6. dec. Računski sklep finančnega posiovanja mestne občine za leto 1941 42 podaja med drugim na.ančen preg-ed zadolženosti mestnega zaklada in mestnih podjetij na dan 31. marca. V teku preteklega poslovnega leta je mestna občina plačala za obresti in deino povrnitev kapitala skupno 11,280.661.14 dtn, med ielom pa je najela za 17,1)84.877.50 novih posojiL Tako se je zadolženost, ki je znašala 31. marca 1340. 181,396.936.29 din, zvečala na 187,150.152.65 din. Od te vsote odpade na mestni zaklad 118,751.480.72 din. ca mestna podjetja pa 68,398.671.93 din. Mestna hranilnica: 56.5 mili iona din Ved posojilodajalci mestnega zaklada, ki Jih je bilo 13, je največj; upruk Mestna nrani.nica, ki je imela po stanju 31. marca terjati od mestne občine še 56.540.491.25 din. V preteklem letu ]e prejela na račun odpiačiia 749.b42.74 din. Kot uslužna pomočnica pri financiranju velikan aaCrtoi mestne občine, zlasti v prvem desetletju po vojni, je Mestna hranilnica daia celo vrsto večinoma gradbenih posojil. Skoro za vsa posojila je bil dogovorjen 50ietm amortizacijski rok in 5.5" o obrestovanje Leta 1930. je mestna občina najeia pr hranilnici posojilo za popravo magistralne ga poslopja v znesku 700.000 din. Z odplačevanjem se je začelo leta 1933. in je to edino posojilo, ki bo plačano že po 10 letih. Mnogo starejšega datuma je posojilr za zgradbo zavetišča za onemogle v znesku 350.000 din. Z odplačevanjem se je začelo leta 1926. V okvir stanovanjske akcije spada posojilo za zgradbo malih stanovanj v znesku 6 milijonov din. ki je bilo najeto leta 1923. V podoben namen, namreč za zgradbo zasilnih hišic za Bežigradom so L 1925 najeli posojilo v višini 1,939.240 din Za zgraditev velike stanovanjske hiše ob Je-gličevi cesti je občina potrebovala 7 milijonov. Posojilo ji je bilo dovoljeno L 1928.. odplačevati pa ga je začela 2 leti kasneje. Leta 1923. so najeli za zgradbo hiše ob Janežičevi cesti posojilo 900.000 din, eno leto prej za zgradbo hiše na Sredini 2.5 milijona din. Večji kompleks je bil v prvem desetletju po vojni zazidan za Bežigradom. Za sedem novih stanovanjskih hiš je občina naje*a pri Mestni hranilnici štiri posojila: prvo v višini 1,650.000 din, drugo 1.828.608.88 din, tretje 2.6 milijona in četrto 1.2 milijona dinarjev. Pa tudi za druge nujne potrebe so se takratni občinski odbori zatekali k njej za pomoč. Leta 1923. so dobili dovoljenje za posojilo za zgradbo kopališča ob Ljubljanici v znesku 330.000 din Huda stiska je bila takoj po vojni, ko so najeli poLmili- jonsko posojilo za plačilo zapadlih anuitet, torej posojilo za plačevanje posojila. Leta 1927. so sklenili posojilo za nakup delnic elektr:čne cestne železnic« v mesku 2,170.000 din, za razne občinske investicije so leto nato dobili dovoljenje najeti posojilo v znesku 6.2 milijona dinarjev. Istega leta sta bih dogovorjeni se dve posojili, in sicer za zgradbo mostov din 1.358.439.57 ;n za zgradbo kanalov 3 5 milijona din. Za tlakovanje cest na področju mestne občine je bilo leta 1921. najeto posojilo 5 milijonov din in leta 1924. pa >e 10 milijonov. Po inkorporaciji je mestna občina prevzela tudi dolgove bivših občin Viča in Most pr Mestni hram niči Viška občina je najela dve posojili prvo v znesku 758.980 din za zgradbo kanalizacije in drugo v znesku 1.703.600 din za ku'tume in gospodarske namene. Se iz predvojnih časov datira posojilo bivše moščanske občine za zgradbo osnovne šole v visini 10.000 din in drugo v znesku 27.500 din V letih gospodarske krize, ko so tako naglo zamrzovale naložbe v denarnih zavodih, ie prišla v težaven položaj tudi Mestna hranilnica sama. Priskočila Ji je na pomoč mestna občina ki je ieta 1936 razpisala posebno obligacijsko posojilo za enačijo v znesku 20 milijonov din. To ;>osoiilo se obrestuje po 6°/« in povrne v 15 etih. Konec letošnjega marca je bila mestna občina pod tem naslovom dolžna §e 15.115 193.32 din Anuiteta za obresti in vračanje kapitala znaša 970 058 69 din. Suzor 23.3 in Borza dela 3.6 mili iona din Drugi pomemben upnik po visim dolgo-vane vsote je bil zagrebški Suzor, ki je v preteklem letu dovolil mestn; občini novo posojilo v znesku 15 milijonov din. Ze prej pa si je mestna občina sposodila pri njem dve večji vsoti: leta 1035 za zgradbo bežigrajske šole 5 milijonov din in 1. 1939. aa zgradbo meščanske šole na Viču 4 milijone din. Po novem je mestna občina dolgovala bivšemu Suzorju oziroma bo dolgovala njegovemu nasledniku po stanju računa na dan 31. marca 23,328.023.04 din. Kot posojilodajalec stopa polagoma v ospredje tudi ljubljanska Javna borza dela, ki je lani dala mestnemu zakladu 1 milijon novega posojila. Pri Borzi dela se je zadolžila mestna občina že v treh primerih prej: za zgradbo Delavskega doma je leta 1932. dobila dovoljenje za posojilo v znesku 4 milijonov, leta 1936. za zgradbo prizidka k Delavskemu domu 1.7 milijona in leta 1939. za zgradbo delavskih stanovanj 3 milijone. Na dan 31. marca je mestna občina dolgovala Javni borzi dela še 8,636.635.03 din. DHB 6.9 in PZ 4.6 milijona din Državni hipotekami banki dolguje mest na občina 5e 6,962.433 din Najela je pr1 njej dve posojili: leta 1933 za zgradbo Trgovske akademije 6.5 milijona as dobo 25 let po 7*/* obrestih in leta 1935 za dobe 10 let po 7°/« obrestih pa posojilo za zgradbo municijskib skladišč v znesku 2.5 milijona din. Leta 1930. je dat mestni občini posojilo tudi Pokojninski zavod in sicer za regulacijo mesta. Za dobo 20 let je mesto dobilo 7 milijonov din z obvezo da plačuje 8° o obresti. Mestna občina mu je na dan 31 marca dolgovala še 4.625.776.24 din Manjši upniki in plačana posojila Manjši upniki mestnega zakiada so še Hranilnica Ljubljanske pokrajine ustanova Roberta Kollmana in Mestna delavska zavarovalnica. Hranilnica Ljubljanske pokrajine je dovolila mestni občim dve posojili: leta 1928. za regulacijo Gradaščice 300.000 din z odplačilno dobo 20 let na 8°'» obresti in za zgradbo narodne šole v Zg Šiški 2.5 milijona din za dobo 12 let in 8° o obresti Občina dolguje sedaj Hranilnici Ljubljanske pokrajine še 1,689.511.84 din. Pri ustanovi Roberta Kollmana je mestni zaklad najel leta 1938 posojilo za nakup posestva v znesku 1.952.967 din za dobo 20 let po 5.5*/» obrestih Mestna občina mu sedaj dolguje še 1.752 967 din. Iz prevzema dolga Delavskega doma Mestni delavski zavarovalnici ki je znašal din 129.098 65 din pa dolguje še 100 000 din V preteklem letu so bili končno poplačani trije dolgovi odpisan pa*tudi še znesek potresnega posojila, dolgovan finančni blagajni v vršini 50.000 din. Bivši kraljevski banski upravi je bjl vrnjen se zadnji obrok v visini 200.000 din in je bilo s tem likvidirano posojilo v višini 1.3 milijonu din iz leta 1935. za nakup AuerspergovegtJ dvorca. Izphačala je bila rudi Postna hra nilnica v Ljubljani, ki je leta 1934. posodila mestni občini 4.455.334 din za dobo 6 let po 6°/« obrestih denar, potreben za regulacijo Ljubljanice. Končno je bilo poplačano z zneskom 421.750.45 din tudi posojilo Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic Dolg mestnih podjetij Med mestnimi podjetji je najbolj zadolženo tramvajsko podjetje, ki dolguje po stanju na dan 31. marca 28,660,442.46 din. Z večjimi zneski mu sledita elektrarna in klavnica. Dolg elektrarne znaša din 13,937.382.17 din, klavnice pa 11,686.089.51 din. Dolg Pogrebnega zavoda, ki je v preteklem letu najel 1.084.377.50 din posojila, znaša 4.469.763.74 din, plinarne 1,707.760, zastavljalnice 805.899.05 din in mestne pri-prege 148.630 din. G^^đarska ureditev kmečkih domač!] Potreba po cafkoristnejfi ?»afci rfl navaja k premišljevanju o prostornem odnesu vseh prostorov na kmetiji — Izšla je 11. Številka ^Kmetovalca" Ljubljana, 6. decembra Te dni je z datumom 15. novembra izšla predzadnja Stevflka letošnjega 58. letn:ka g'asi.la Kmetijske družbe v Ljubljani »Kmetovalca«. Pcsvečena jc premišljevanju o gospodarski ureditvi domač:je in zimskemu delu. KaJcor vodno, najdemo tudi .o krat v »Kmetovalcu« bogato gradivo, ki bo marsikateremu naročniku m bralcu nudilo izvrstne nasvete, kako si bo svoje težavno delo čim bolj racionaliziral tako glede na uporabo &'!e. kakor tudi glede premagovanja preevtom nskih razdalj. Uvodno besedo s splošnimi mislimi je napisal inž. Zap!senlk pod naslovom »Ko na rava počiva«. A.nrava lega k zimskemu poč tku. Tudi gospodar si bo po celoletnem težkem delu privoščil nekaj več oddiha. Toda preudaren gc-podar pri tem ne bo pretiraval. Res bo odložil plug in rnotiko in koso, saj k> za letos opravili svo'e dele-, toda v mislrh teh svojih pomočnikev ne bo zapustil. Pisec se bežno dotika v nadaljevanju mnog'h perečih problemov naše vasi in sklepa: Res je. najbolje je. če je človek poool-noTTLa neodvisen, da se mu ni treba ozirati za tujo pomočjo. Toda. koliko pa je dandanes takih? Ce si pa že potreben tuje ro- moči, aH ni najlepše, če je ta pomoč vzajemna, modi-e-bojna. kjer m nekaterih ki samo prejemajo, in drujfih. ki samo dajejo. Ali ni bolje, da se odrečeš navideztr s-rnostoinostt v korist večje skupnosti v stvareh, kjer resn:čno nisi mogel nikoli samostojno ravnati. Sledi vrsta člankov o praktični ureditvi domačije. Na kmečkih gospodarstvih je mogoče z raznim5 smotrnimi u red "tvorni na dvorišču rn v zgradbah doseči velike prihranke na času in delu Če pomislimo da Je mogoče pri nekem stalnem dnevnem opravilu s smotrnejšo ureditvijo -»rihranrri na prehoienen- potu 100 m dnevno znrSa ta prh ran ek v letu "*6.S km V zvezi r to težnjo slede prem;sijevanja o razdelitvi prostora na domačiji, o povezanosti prostorov na dvorišču, o izboljšanju v starin hle- vih, o gnojiščih in gnojničn-'h jamah, o uporabi slamoreznic na mft'ih gospodarstvih ter končno še praktični aktualni nasveti za priprave korin in o koristih kuncereje in njenih zahtev. Zanim:v je članek, ki obravnava preskrbo domačije z vodo. Pisec ug*javlja, da potrebuje gci^rjodar^vo. ki (.'Sde^uje 10 ha zemlje, dnevno 1000 1 vode. pri 17 ha že 1500 1 in pri 25 ha 2000 1, od katere ko!"črne odpade na živino okoli tri četrtine. Potreba po vodi pa seveda narase v dnevih, ko <*o-spodinja pere na 1500 1. 2200 odnosno 3000 litrov. Če moramo to kol'čino vode dnevno načrpati m ra^no^iti na kraj uporabe, bomo zato potrebovali dnevno 5 in pol, 8 odnosno 11 ur. ne upoštevajoč zalivanje vrta. Delo za preskrbo enega kub. metra vrta nas stane potem trikrat več. kakor pa plača meščan za porabi i en o vode rz vod ovo'a V splošnem porabi dnevno vsaka oseba družine in vsako odraslo govedo po 50 Litrov vode. Ugotovitve na več pravih kmečkih posestvih so pokazaffe, da se od ;eh količin uporabi: v konjskem hlevu 5%, v kravjem hlevu 40*/o. v svinjaku 5%. v kuhinji za živalsko reio 30% in v gospodin i-stvu 20%. V dnevih, ko trna gospodinja perilo- in v času. ko moramo zalivati, vrt, se seveda ta dnevna porab«i poveča m razr^r-je sprem«!'. Za d-cmašen je in dovajanje vode je zaradi t~ga zelo važno premisliti vsa pota iti poiskati vse možnosti, kako *i delo čim boli olajšamo. Pestro gradivo, ki je p« tokrat posvečeno enemu zelo važnih vpra^Lnj. bo marsikornu nudilo izpod hud o da bo o teh stvareh vsaj premišljeval Ce je torej »Kmetovalcev«« pobuda važna ne smemo tudi prerrert. da izpolnjuje »Kmetovalec« v današnjih realnih časih važno stanovsko dolžnost. Na pragu re novo delovno leto m obenem tudi njegov 59. letnik Dane* je bolj ko kdaj poorei potrebno, da vsak izpolni svojo dolžnost do te naSe na is*are i*e m vedrio koristne revije ter se na njo naroči. Uprava bo naročnikom razposlala brezplačno tu-d- praktičen koledar Priprave SK LJubljane za božično tonejo Jutri popoldne bo um tekma med dvema Ljubljane in SK M Ljubljana 6. decembra Končne je vse jasno otvoritev stikov w?e3 slo**e*.«k'mi in 'talijanskim, klubi j« poverjena SK Liubliani Za ho"»jne praznike bo gostovala v Padovi. Torinu In MIlanu, treh vidmh credišeih italijanskega nogometnega sporta. Častna. v*da dvakrat odgovorna in te-iavna dolžnost! Tega se zavedamo ml. posebno pa se vodstvo i «ubl:ane Tre*»* 1e storiti vse kar !• Minutno v nafh moten da bo uspeb čim bolj e***en rn 91C IJubiiano in ves •sloven^lr* sport S tem namenom bo jutri popoldne ns igrišču ob Tvrševi cesti posebna trening tekma, v kateri se bosta pomerili dve oja-Čeni enajstorici Marsa in Ljubljane Na šibkejših mestih moštva Ljubljane bodo nastopili nekateri igralci drugih klubov, ki bodo v primeru potrebe ojaćilJ L rublja-nJne vrste V moštvu Marsa pa bodo nastopil ostal! igralci Ljubi 1ane Tekma naj pokale nslmočneiv formacija U bi jo bilo moeoce poslati ns pot' Tekma se bo začela ob 14.90 Vel prijete! «* slovenskega iiogniie«naaa merta se vabieni da si tekmo ogledalo i-a đa e svolo orlsotnostlo vlijejo najbolji'm ee* da nam je njihov uspeh resnično relo pri srcu. Izkoristite novo ureditev delovnega časa Zaupnik CONIa objavlja: V zvezi z novimi ukrepi za uvedbo enotnega delovnesa časa v vseh uradih pokrajme so vabljere športne zveze, športni konrs-arji in društva, da čim bolj okrepe svoje športno delo, prilagodeč ga novim možnostim, ki jih ustvarjajo imenovani ukrepi. Se pocebej naj se oja#i delo med mladino, ki se bo mogla po novem uradnem umiku v prostih popoldanski urah okrepčati in najti razvedrilo v športnem udejstvovanju. Smučarske prireditve Celjanov Smučarsko društvo v Celju je sklenilo izvesti letošnjo zimo obilen tekmovalni spored. Na sestanku, ki so se ga udeležili vodja društva dr. Juhart, Ed. Pajdaš. Er-vin Gračner in še nekateri drugi, je bilo dogovorieno. da bo zimska tekmovalna sezona otvor jena 11. januarja z mladinskimi tekmami v skokih ta tekih. 18. januarja bo na progi pri Celjski koči tekmovanje v alpski kombinaciji. 25. januarja prvenstvo okrr-žia v teku na 18 lan v okolici Celja, 1. februarja tekmovanje v skokih v Levcu pri Celju, 15 februarja štafetni smučarski tek s startom pri Mariborski koči, konec marca veleslalom in za Veliko noč alpska prireditev v Savinjskih planinah. Zmaga Celjanov v table tenisu Na Štajerskem so organizirali prvenstveno tekmovanje v table tenisu. Udeležuje se ga tudi neko celjsko moštvo, Id se je že v prvem nastopu izkazalo. V Celju so gostovali igralci table tenisa iz Kap-fenberga, ki so jih Celjani porazili 5:0. Ogromno zanimanje za lahkoatleti-ko v Nemčiji Pretekle dni se je sestalo vodstvo nemške lahkoatletike. da ugotovi uspehe minile sezone in začrta smernice za prihodnjo. Središče razgovorov je bil velik uspeh, ki je bil letos dosežen v prvenstvenem tekmovanju moštev Za tekmovanja se je prijavilo 8008 moštev! Največji odziv je bil dosežen na Saškem Bavarskem in WOrttembergu. Lepi uspehi so bili doseženi tudi v napredku mladinskih lajikoatletskih organizacij, kar svedočijo vrhunski rezultati na 200 m (211). 400 m (48.6), 800 m (1:56.1) itd Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se vloži vse sile za podvojitev števila sodelujočih. 14 zrnati no vrsti V nedavnem mednarodnem tenfikem tekmovanju med moštvoma Italije hi Švedske je švedska dvojica Kane Schroe-der m Nlsse Rohlsson premagala izvrstno italijansko dvojico 15:13. 6:2. 6-4. S to zmago sta švedska igralca dosegla že 14. zapovrstno zmago v teniških tekmah dvojic v pokritih prostorih, v tem pogledu ne prekata švedske dvojice nobena druga dvojica v vsej Evropi ffrvarH hnaiio nove prvake Preteklo soboto m nedeljo so v Zagrebu Izvedli državno prvenstvo v table trn'su. V finale moitvencea pt »enslva sta se plasiral! moftvd Haška m Uranite Za HaŠk nastopili Žarko Dolmar, Prohaska m a Uranijo pa Kosi, Cr- me ta Malt Zmagala je Uranija 5 A V prvenstvu poedincev je v finalu Do-linar premagal Crnica 3:1, pri junior jih je zmagal Čajkovski, v ženskih dvojicah je zmagala dvojica Martincić—Pecnik, v mešanih pa Dolinar in Martinčićeva, Gradjanski je v nedeljo nastopil v prvenstveni tekmi v Zemunu. Domača Vic-toria mu je tesno podlegla 4:3. kar je zanjo zelo časten rezultat Jutri nastopi zagrebška nogometna reprezentanca proti reprezentanci Nurnber-ga v Nurnbergu. Zagreb bodo zastopali: Glaser (ali Urh), Brozovic. Dubac. Lehner, Jazbinšek. Kokotović. CimermanČic, W61fl, Lesnik. Antolković. Pleše. Torej kompletno moštvo Gradjanskega. ŠAH — Zagreb : Karlovac 7:1. Kakor srao te poročali, je v nedeljo zagrebška šahovska reprezentanca v postavi, s katero bo nastopila v nedeljo proti slovaški reprezentanci v Zagrebu, "gostovala v Karlovcu. Zagreb so zastopali dr. Astalos, Rabar, inž. Tekav-čifi, Šubanč, inž. Jerman, M. FllipčlC, Petek in B. Filipčič. KarlovSko moštvo so tvorili Jonke, Kindij, Petković,, Kahlbren-ner, Petrovič, E. Jonke in UršlC. Karlovčani so uspeli doseči samo dva remija in sicer na prvi in zadnji deski. Dvoboj 3e je tako končal 7:1 v korist ZaErr^n tča novost v opernem gledališču Igralec Fran Lipah |e napisal ljubko mladinsko igro „ISesetiilca", ki Ko jutri njena krstna fSreSstava Ljubljana. 6. decembra. Jutri ob 10 30 bo v ljubljanski operi krstna predstava nove mladinske igre »Deset-r.oca«. Novo delo je domače in zasluži vso pozornost. Libreto nove mladinske igre je spisal ~:nani dramski Igralec g. Lipah in je črpal amo v iz narodne pravljice. To ljubko delo režira mladi nadarjeni režiser Emil PrelLh ki je svojo nalogo opravil v največje zadovoljstvo avtorjev m ni dvoma, da bo prijetno presenetil tudi občinstvo. Pokazal je obilico veselja do domačega dela. mno^o truda in požrtvovalnosti, za kar sta mu Lipah in mladi operni dirigent Gregorc. ki ie odlično dirigiral glasbeni del novega dela Ko sem zvedel za novo mladinsko igro, sem sklenil poiskati člana ija3e drame Frana Lipaha. ki ni znan samo kot igralec na odru in v radiu, temveč tudi kot pisatelj črtic, anekdot, kramljanj in opazovanj. Pcčez me je pogledal, vendar se mi je posrečilo spraviti ga v njegovo tradicionalno dobro voljo, da mi je kratko povedal o svojem novem delu. Pobudo za »Desetnico« mi je dal prav za prav Gregorc, ki je vedno silil vame, naj napišem nekaj domačega za našo mladino. Pa sem se vdal. Spisal pa sem »Desetnico« na Golniku, ko sem bil bolan in skorajda že brez vsakega upanja. Hudo je bilo takrat in v tem ozračju sem pisal z motivom »kdor ie upanje izgubil je samega sebe pogubil in kdor upanje izgubi, bolje da se pogubi.« Iz narodne pravljice sem črpal prelepo snov za našo mladino. Motiv se mi je zdel tako lep in uboga kraljičina-desetnica si je tako želela povratka domov. Pa kaj si ne bi, ko je morala mlada in sama v tuj svet. Pri zibelki ji ,je star berač prerokoval, njej najmanjši ponižni vijolici, da bo morala Razstava nove trojice v Jakopičevem paviljona Trojica naših mladih umetnikov: Ivre-gar, Oraerea, Putrih ;e po razstavi, JU je dosegla lep moralni uspeh, zapustila s enojimi slikam! in kipi Jakopičev paviljon, Že se je vselila vanj nadaljnja trojica: Debenjak. Jakac in Mihelič. Riko Debenjak je opozoril nase z razstavo lansko leto, razstavo, ki je odkriia našemu občinstvu mnogo obetajoči ta^nt tega slikar a. Zato smo z vso pravico la-dovedni, kakšna so njegova najnovejša dela. Božidar Jaka« je tako znan in priznan da ni treba posebej opozarjati na njegovo delo. To pot bo, prav kakor njegova tovarite, obllr.eje zastopan tudi z grafiko, v kateri je bil dosegel že pred1 leti velik uspeh.. France Mihelič se je vrnil v Ljubi ajio. da tu nadaljuje delo. ki je se obrodilo toliko originalnih, naši zemlji posvečenm sadov individualizirane slikarske nadarjenosti. Razstava ae bo otvorila v nedeljo ob devetih brez ceremonij in bo trajala do 24. decembra zvečer Naj bi jo obiskati vsi pri-'atelji slovenske umetnosti. Nase gledališče DRAMA Sobota. 6. dec.: Ob 14 30: Zaključena predstava za Dopolavoro. Ob 17.: Snegni-čica Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop Miklavža s spremstvom. Nedelja. 7.: Ob 14.: Princeska in pastirček Mladinska predstava. Zelo znižane cena, Nastop Miklavža s spremstvom. Ob 17.30: Dom. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 8.: Ob 14.: Petrčkove poslednje sanj«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop Miklavža s spremstvom. Ob 17 30: O. ta mladina. Izven. Znižane cene. Jalnove ljudske Igre »Dom« bo v nedeljo Ob 17.30 url Izven abonmaja. Dramatik je orisal v svoji Igri dramo ljudi, ld žfve na ksrtečkem grotu ln so ga privedli do propada. Igra dal« sliko o odrešujoči ljubezni ljudi do rodne grude. M končno zmaga. Delo je zrežira] MIlan Skrbtssek. Verjele bode znižane ena od desetih kraljevih hčera in sicer de-setnica z doma na tuje. Drugače bo nesrečna vsa dežela. Berač prerok je dal materi prstan z naročilom, da mora istega dne speči kolač in zamesitl vanj prstan. Potem kolač razrezati.na deset delov in jih razdeliti med njene hčerke. Ti^ta. ki najde v kolaču prstan, je deaetnica in mora zdoma na tuje. Kraljica je spekla kolač, dala vanj prstan, toda... ah. kaj toda. tega vam pa ne povem, kaj pa mislite da vam bom celo l£n"o izdal . . . ? Ja res smilila se mi je nesrečna kraljičina, kar budo mi je bilo.. .« Obiskal sem še dirigenta Gregorca. ki je tudi močno zadovoljen in zelo vesel, da je njemu poverjen glasbeni del nove igre. Med drup-im mi je dejal, da je bil vedno mnenja, da je Lipah zmožen ustvariti mladinsko igro Po nremierl »Princeske in zmaja« je takoj šel k Lipahu in ga vztrajno nadleeroval n<»i vendar napiSe mladinsko Igro katero je Lipah kmalu res ustvaril. Mladi mojster je v glasbi iskal preproste in ljubke arije, da mladina posluša. Avtorji nove mladinske iprre so se odločili za premiero prav v času ko bo vsa gledališča obiskal radodarni sv. Miklavž. Pri skušniah se je izkazalo, da bo igra vsebovala toliko veselja in lapih trenutkov in imajo vsi vtis, da bo »Desetnica« ena najlepših mladinskih predstav. Ni dvoma, da ima novo delo toliko dobrega v sebi, da je upati, da bo šlo v abonma. Nova igra ima tri dejanja in štiri prizore. Prvi prizor se vrši na dvoru in takrat so prisotni minister, devet hčera z devetimi snubci, de-setnica Marjetica in dvomi norček. Pozneje nastopijo še kraljica, berač in cVorai kuhar. Ta prizor se vrši v gozdu, v senci mosročnega košatega drevesa. Ta prizor bo nudil prelepo sliko mladim očem. Prisotni bodo berač, vile jutraniice. večerrdce. kresnice, balet, dvorni norček, odmev. Marjetica itd. Tretji prizor pa se vrši v podzemski jami polni samih kapnikov, kristalov, vodometov itd. Tu bodo nastopali v kapnik spremenjeni berač. Marjetica, norček, vile in zakleti kraljevič Borjan. četrti prizor pa se vrši na dvoru kakor prvi. Tam bomo videli kralja in kraljico na prestolih, zamorčka, dojiljo, ministra, Borjana, norčka, Marjetico itd . Igra zajema globoko snov in bo v vsakem pogledu presenetila gledalce. Oba avtorja bosta tudi dejansko nastopila. Kralja bo igral Lipah Gregorc pa bo dirigiral. Naslovno vlogo Desetnice bo igrr.la Barbi-čeva. kraljico španova, ministra B. Sancin, norčka M. Sancin, dojiljo KošiHeva, bcrrča Pianeckl, kraljeviča Borijana Sladoljev, črnega zamorčka. ki se tako boli vode on Siardova, in kuharja Maren. Poleg tega ho sodeloval tudi balet, vile, lutke, neveste bodo rajale in kar je naivažnejše spoznali bomo hude, hude preizkušnje, ki jih mora prestati uboga desetnica na tuiem preden z dobrim delom dokončno odkupi svojo srečo. Ni dvoma, da bo za. našo mladino jutrišnja premiera »Desetnice« dogodek, ki ga ne bo kar tako pozabila. O P B R A Sobota, C: Ob 17.: SevUjeki brivec. Red Nedelja, 7.: Ob 10.30: Desetnica. Krstna predstava. Mladinska igra. Izven. Ob 16.: La Boheme. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 8.: Ob 10.30; Desetnica. Mladinska igra Izven. Ob 16.: Madame Butterflv. Izven. 0 Za red Premlerskl bodo peli prvič v letošnji sezoni Rossinijevo kemično .opero »Seviljski brivec« z Jankom v naslovni partiji v soboto ob 17. uri. To najpopularnejše Rossinijevo delo je po svojem značaju prava buffo opera z obilico nadvse komičnih partij in situacij, ki jih veže tipična rossinijevska lahkotna in zelo efektna glasba. Glavne partije bodo peli: Janko, Ivančičeva, Manoševskl, Betetto, Zupan. Dirigent Anton Neffat, režiser C. Debevec. Ali ste srečali Miklavža? LJubljana, 6. decembra. Hude preglavice nam je napravila včerajšnja megla, ki je bila tako gosta, da je začela ovirati menda tudi osebni promet. SI'šali smo vsaj, da je megla včeraj zadržala Miklavža, da ga ni bilo k nam, kakor so se snoči začeli izgovarjati starši. Nesrečni otroci pa še vedno vprašujejo, če je kdo srečal Miklavža, ki je baje zagel. Naslovili so celo na uredništvo notico pod naslovom »Izgubil se je«. Zdaj ga naj torej poiščemo. Vendar se je Miklavž tudi letos oddolžil traliCjji. kolikor je bilo sploh mogoče. Tudi letos ste čitali v dnevnikih opozorila na Miklavževe večere, ki jih je bilo včasih toliko, da je bilo za nje v Ljubljani premalo dvoran in celo gostiln. Letos se pa bodo lahko Miklavževi veeeri zvrstili, preden se bodo začele božićnice. Jutri bodo zadnji. Da se je Miklavž že začel poslavljati od nas preden smo ga videli, smo opazili snoči na Kongresnem trgu, kjer so čez noč izginile sejmarske stojnice. Letos so tožili celo prodajalci šib, češ da niti njihovega blaga ni nihče mnogo kupoval. Razumljivo, da se ne pohvalijo tudi sejmarji, ki so ponujali svoje blago na stojnicah, toda to že spala med poslovne zadeve, da tožijo ne glede na kupčijske uspehe in neuspehe. Na vse zadnje pa moramo biti vendar zadovoljni vsi, da je Miklavževa sezona minila brez vsakih posebnih pretresljajev la krU biserirajte v „SL Narodu44! »8LOTBH SKI NAKODM**> *• 281 Diffida L'ISTITUTO »EMONA« 8. A__Istl- tuto Aj;rieolo Immobiliare di Lubia-na, che ha comperato tutte le pro-prieta agrlcole e forestmll drgli allo-ffenl tedeachl emigranti da questa Provinci a. cotnpreso il bestiame, le macchlne e i prodotti del fondo (le-gna da ardere. fieno, granoturco, pa-tate, ecc.) diffida chiunque dall'ac-quistare detto beatiame e prodotti prešao gli allogenl emigranti, che hajuio assanto impegno di non ven-derli direitamente. — Per eventuali aeonisti, rivol^ersi invece all'Istituto »EMONA« in Kočevje. Svarilo DBUfSA »EMONA« S. A. bsftarto Agrfcolo Imraobilimre v LjubljaaL Id je kupila od nemških izseljencev Ljubljanske pokrajine vso poljsko In gozdno lastnino, vključno živino, poljedelske stroje in pridelke (drva ta kurjavo, seno. koruzo, krompir itd.), svari vsakogar pred nakupom omenjene živine m pridelkov od izseljencev, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali. — Za morebitne nakupe obrnite se na družbo »EMONA« S. A. v Kočevju. DNEVNE VESTI Ker bo v ponedeljek proz* ftiJf, izide prihodnja številka tvSlov. Naroda1' šele v torek« — Tipizirana obutev na Hrva takem. Hrvatski trgovinski minister je odredil, da se sinejo v bodoče prodajati na Hrvatskem samo še tipizirani Čevlji. Dovoljeno je torej izdelovati samo opanke, delovne čevlje, otroške čevlje ter visoke in nizke čevlje za moške in ženske iz telečjega ali konjskega usnja. Urad za določanje cen mora v petih dneh maksimirati prodajne cene tipizirane obutve. — Nastopno predavanje dr. Riegerja v Zagrebu. Vodja hrvatskega državnega urada za poročevalsko službo in propagando pri ministrskem predsedništvu dr. Rieger je imel te dni kot docent visoke šole za narodno gospodarstvo svoje nastopno predavanje. — Nemška »zahvalna nedelja« v Srbiji. V Srbiji živeči Nemci so priredili 30. novembra tako zvano >zahvalno nedeljo«, ko so z javnimi zbirkami posvedočili svojo zahvalo za osvoboditev. Ves nabrani denar pošiljajo krajevne nemške organizacije predsedniku centralne organizacije dr. Sep-pu Janku, on ga pa pošlje nemškemu Rdečemu križu. Nemci so zbrali precej denarja. Samo v Pančevu je vrgla javna zbirka nad en milijon din. — Podržavljanje tekstilne tovarne na Hrvatskem. Industrijsko podjetje »Textll in proizvodnja trikotaže in drugega tekstilnega blaga Rudolf Klopfer, Zemun«, je bila podržavljena v korist državne direkcije za obnovo v Znsrebu In sicer brez odškodnine. — Nad 2 milijardi posojila državi. P >-ročali smo že. da je hrvatska država razpisala notranje posojilo do zneska 4 milijonov kun. Za prvo vplačevanje posojila je hrvatsk* finančni minister dr. Vladimir Košak odredil višino 1 milijarde kun, Ki-vati pa so se izkazali nadvse dobri državljani in so v nekaj urah vpisali nad dve milijardi kun posojila državi. Finančni minister dr. Košak je zaradi tega zdaj odredil, da se z nadaljnjim vpisovanjem do nove odredbe preneha. — Krstni list za 10.000 iejev. V Rvru>- niii so te dni prijeli Žida Johanaesa Schnacka. ki se 'e izdajal za člana nekega evropskega krščanskega odposlanst\ a Okoli 300 Židom je preskrbel rimokatoii-ške ali pravoslavne krstne liste, in sicer po ceni 10 000 lejev. Ko so preiskali Schna-ckovo stanovanje, so ugotovili, da je imel stalne stike z inozemstvom, zlasti z Londonom Premetenega Zida so seveda takoj zaprli in ho v krrtkem sojen. — Ponis prebivn!stva v Švici. V sobo o in nedeljo so izvršili v Švici popis prebivalstva. Znano je. da je Švica ob poslednjem štetju 1. 1930 imela okoli 4 milione 60.000 orehivalcev Koliko jih ima zdaj. seveda še ni ugotovljeno. Pri poplsovpn^u je bilo zaposlenih 20.000 nameščencev, v osrednjem uradu v Zenev pa bo zdai 300 uradnikov zbralo vse gradivo in pripravilo statistiko. Delo bo predvidoma tra:alo 2 leti. tako da bodo rezultati sedanjega ljudskega štetja v Švici znani šele 1 1943. — Spominska plošča generalu Sctaarn-horstu v Tragl. Te dni so v Pragi na Fve-čan način odkrili na hiši, ki je v njej pred 186. l^ti umrl. spominsko ploščo znane.nu nemškemu vojščaku in vojaškemu reformatorju generalu Scharnhorstu. Sveč-ugosti se je poleg drugih odličnikov ude'ežil tudi poseben odred Scharnhorstove voia-ške šole iz Dresdena, upravnik te šole dr. Miihle. pa je na navzočne imel nagovor, ki je v njem poudarjal vojaške vrline slavnega generala. Svečanost so zaključili s himno * Deutschland. ewiges Wort«. — Ustaška mladina sodeluje s Hitlerjevo. V Vinkovcih se je te dni v tabo*-i&>u ustaške mladine vršil sestanek predstavnikov ustaške mladine v Vinkovcih ter okolici In predstavnikov mestnega odb«na Hitlerjeve mladine. Na sestanku so govorili o medsebojnem sodelovanju zlasti oa športnem in kulturnem polju. Mladina se je sporazumela, da bo odslej pri vseh ra> cijah nastopala skupno. — O sestanku vodilnih evropskih državnikov v Berlinu so zagrebški dnevniki poročali zelo izčrpno in so članke ilustrirali tudi s nekaterimi slikami. >Nova Hrvatska« je med drugimi objavila tudi slike sejanjih vodilnih evropskih državn kov, in sicer italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. španskega zunanjega ministra Serrana Su-nerja. romunskega zunanjega ministra Mi-haila Antonesca, madžarskega zunanjega ministra pl. Bardošija, predsednik slovaške vlade dr. Tuke. bolgarskega zunanjega ministra Ivana Popova, hrvatskega zunanjega ministra dr. Mladena Lorkoviča, danskega zunanjega ministra Ericka Scaveniusa in finskega zunanjega ministra R. I. Wittin-ga. »Nova Hrvatska* s posebnim zadovoljstvom poudarja, da je me i vodilnimi evropskimi državniki, ki krmarijo usodo Evrope in ki bodo pokončali boljševizem, tudi predstavnik neodvisne hrvatske države. _ Progo Karlovac—Bihać so te zeiieu graditi Kakor poroča »Hrvatski Narod*, so pripravljalna dela za gradnjo pro-re Karlovac—Bihać *e zaključena. Proga bo vodila od Karlovca naravnost proti Oiha- eu. Zdaj grade v Karlovcu dva nadvoza, m sicer čez cesti proti Reki ln proti 3eoju. Dela bodo nadaljevali vso zimo, da bi oila proga čimprej dograjena. — Bolgarska ljubezen do Hrvatov. Mladi poslanik neodvisne hrvatske države dr. 2idovec, ki je akreditiran pri bolgarskem dvoru, rai potuje po Bolgariji in se seznanja z bolgarskim narodom. Tiskovni ata$e pri hrvatskem poslaništvu v Sofiji pogosto poroča o potovanjih dr. Zidovca in je te dni med drugim omenil, da se je dr. židovec prepričal povsod, kamor je prišel, kako resnično in iskreno ljubi bratski bolgarski narod Hrvate. NECCH I ŠIVALNI STROJI IGN.VOK LJUBLJANA TAVČARJEVA? — Proračuna mest Sarajeva in Karlovca. Finančni oddelek sarajevskega mestnega poglavarstva je te dni zaključil delo na proračunu za prihodnje leto. Novi proračun izkazuje okoli 100 milijonov kun izdatkov, d očim jih je lanski oziroma letošnji izkazoval komaj 50 milijonov. Prav tako podvojen je tudi proračun Karlovca, ki izkazuje za priholnje leto 40 milijonov izdatkov, do-čim jih letošnji izkazuje samo 21 milijonov. V obeh primerih" je povišanje proračuna opravičeno s splošno podraženim življenjem. — Stroga kontrola nad gostinskimi obrati v Beogradu. Uprava mesta Beograda, ki vrši v Beogradu vso policijsko oblast je začela izvajati najstrožjo kontrolo nad gostinskimi obrati vseh vrst v Beogradu samem in njegovi neposredni okolici. Pri kontroli gostinskih obratov je ugotovila, da zlasti nekatere manjše točilnice, ki prav za prav sploh ne bi smele prodajati jedil, prodajajo ista po izredno visokih cenah. Nekaj točilnic in manjših gostinskih obratov je uprava mesta Beograda takoj zaprla, za vse ostale pa je določila, da smejo prodajati jedila za zajtrk samo od 7. do 9. ure, za kosilo samo od 12. do 15. ure in za večerjo samo od 17. pa do policijske ure. Hrana sme biti v vseh gostinskih obratih brez razlike le enotna, obrok kosila ali večerje pa v nobenem primeru ne sme biti dražji kakor 20 c~ i. Vsem. ki izdanih odredb ne bodo spoštovali, bodo gostinske obrate enostavno zaprli, poleg tega pa bodo izkusili denarno in zaporno kazen. — Poglavnik Hrvatom v Amerl!:i. V noči od torka na sredo je govoril pop I iv-nik dr. Pavelič po zemunskem radiu ^Velebit« Hrvatom v Ameriki. Stoletne saVe hrvatskega naroda o ustanovitvi neodv'sne države. — je dejal dr. Pavelič, so Se izpolnile. K temu so doprinesli svoj delež tudi ameriški Hrvatje po svoji organiza« i ji. Hrvatska država ;e večja, kakor je hi!a kdajkoli v zgodovini in hrvatskemu narodu ne vladajo več tujci. Njegovi veliki zavezniki in prijatelji so ga podpirali v njegottt borbi in spoštovali njegovo državno neodvisnost. Zmagali so tudi v tej veli vojni. Bol;seviki so že poraženi Vsi narodi na evropskem kontinentu so se uvrstili v skupnost nove Evrope, v kateri dobita hrvatski narod in njegova država Častno mesto. — 1,800.000 kun za hrabre hrvatske vojake. Poročali smo te, da so v Zagrebu priredili javno zbiranje darov za hra*we hrvatske vojake in zlasti za dobrovo jce. ki se udeležujejo uničevalnih bojev proti rdeči Rusiji. Hrvatski listi so te dni objavili, da je javno zbiranje darov vrglo 1 milijon 800 00 kun denarja. —Nesreče. Včeraj so bili sprejeti v ljubljansko bolnico naslednji ponesrečenci Zdravko Grkman. Sletni sin tesarja z La-vrice, je padel na štedilnik in se opekel po glavi. — Dveletni sin voznika cestne železnice iz Ljubljane Janez Brglez se je močno oparil s kropom po telesu ln je njegovo življenje v resni nevarnosti. — Marija Madan. 231etna delavka v tovarni > Štora « je po pomoti pila lizol — Fr. Bolta, 331etnl sin delavca iz D. M. v Polju se je peljal na vozu in po nesreči mu je zašla noga med kolo, ki mu jo je zlomilo. = Trgovce tekstilnih hi oblačilnih predmetov ln obutve poziva Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine, da takoj dvignejo v pisarni združenja predpisane tiska vine za dobavo racioniranih • predmetov itd. Inventarji bodo Izdani v nekaj dneh. Prijava jMeevmatlk Urad zs civilno motori zaci jo Visokega komisariata zs ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovljeno je. da so nekatere zasebne tvrdke. kakor tudi trgovci motornih vozit ki imajo novo sli rabljeno pnevmatiko osebnih svtomobHov, inotornih koles ki motociklov a prikcaicaim. brez osam as to. ah' so ta vrjrna ▼ piumctu sli ne. ali so note, (iz tovarn) aK tc rabljena, prav t-ko brez ovira na to. sli je pnevmatik« mcrtti-niM mM v kakršnikoli rezervi, opustili svoj čas redno ihIJsvo Upravnemu (TI.) oddelki- Visokog« Komisarieta, kakor je bilo to LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI ob dejavnikih ob IS., 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.S6. 1«.S0 ta 18-30 KINO SLOGA TELEFON *?-H0 Piha globoke ia čustven« tsebiae o vzvišeni ljubezni do žene preko ▼sen meja človekoljubja- Daleč |a meja ljubezen Benjamin* G igli ln Kirsten He Ubere. KINO UNION rKI.KI-ON lt-Zi Najnovejši velefihn slovite Krvava roža Georres FUnunt, Paul Amiot. Ca mili o A poli on i KINO MATICA PELUrON Č&-4J Velefiltn o btirnem življenja in ljubezni slavnega, a nesrečnega slikarja. Amedeo Nazzari — Clara Ca lama i — Be atrire Mancini itd. KINO MOSTE ŽELEZNA MASKA Loats Hayward in Joan Bennet v ne smrtnem romana A. Dam asa o koncu »Treh mušketirjev«. HOTEL RITZ — NAPRODAJ! Bomba smeha popularnih komikov — bratov Ritz. Predstave v nedeljo in praznik ob 14., K.3S ari oba filma. Ob 19. uri samo »Železna maska«. predpisano z naredbo št 33 z dne 31. .^aja t. L Preden se bodo uporabile zs te primere sankcije, predvidene v čl. 6 imenovane na redbe (denarna globa Irr 380 do lir 3800. v težjih pnmerih zaporna kazen 15 dni do 6 mesecev), se pozivajo prizadeti, da Wo-tijo do 31. decembra f. /. predmetne prijave pri RAC i (prei Avtomobi4skn Muc) Ljubljana. Beethovnova 14. in sncer na ustreznih obrazcih, ki se dobe tstotam. Po 1. januarju 1942 se bo dotlej neprijavljena pnevmatika zaplenila, zoper krivce pa bo uveden postopek z uporabo zgo raj navedenih kazenskih odredb. Morebitna pojasnila, potrebna interesentom, naj se zahtevajo od RACI (prej Av-tornobHški klub) v Ljubljanu Iz Ljubljane — lj Novost pri našem tramvaju. Nedavno smo v našem listu objavili članek pod naslovom >Težave nagega tramvajskega prometa«, ki smo v njem med drugim tudi poudarili potrebo, da so pomožni vozovi, ki na najvažnejših progah vozijo samo zjutraj, opoldne in zvečer, opremljeni z napisi, v katero smer vozijo. Uprava naše cestne električne želznice je to željo potnikov upoštevala in so že nekaj dni vsi pomožni tramvajski vozovi opremljeni z napisi, v katero smer vozijo, kakor so bili prej opremljeni samo redni vozovi. Občinstvu je s to novostjo zelo ustreženo, saj jim ni več potrebno povpraševati voznike ali sprevo Inike, v katero smer so njihovi vozovi namenjeni. —lj Se vedno mrzlo. Mraz še vedno ne popušča. Nekateri znaki so kazali, da bo nastopilo južno vreme, zadnje dni je pa barometer še vedno visok in noči so jasre. Popoldne prigreva solnce, a nima velike moči, tako da ae živo srebro le malo dvigne nad ledišče. Tako je znašala maksimalna temperatura včeraj sredi mesta 0.6°. Davi je znašala minimalna temperatura —7.9°. —lj Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica Ljubljanske pokrajine, Ljubljana, prej Hranilnica dravske banovine oziroma Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 50 in 25 lir za bigne pomočnice, kuharice, hišne, služkinje itd., ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že šest mesecev naložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se va-b-jo, da se do vključno 17. decembra prijavijo pri blagajni hranilnice v Puccinijevi ulici št. 9 med poslovnimi urami od 9. do 12*/*- V dokaz morajo predložiti hranilno in poselsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predlož:, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v četrtek 18. t. m. ob 5. uri popoldne. Nagrajenke bodo obveščene s posebnim dopisom. Gospodinje in gospodarji, opozorite na to svoje posle! 565/n — lj Starokatoliške službe božje se bodo vršile od 7. decembra daije redno vsako nedeljo in vsak praznik ob 11. —lj Za Miklavža pridite v grostllno Lovšin. Kuhinjske dobrote, rebula in razna vina. 566/n Danes »Veseli teater* ob v219* —lj Koncert Akademskega pevskega zbora, ki se bo vršil v petek 12. t .m. ob 18.30 uri v veliki dvorani Uniona, bo zanimiv glasbeni dogodek, katerega ne bo gotovo nihče zamudil. Bogat spored, ki ga bo izvajal naš najboljši moški zbor, vsebuje najlepše pesmi, ki jih je naše glasbeno občinstvo imelo priliko slišati na znanih koncertih APZ. Predprodaja vstopnic na univerzi v vratarjevi loži. —lj Veseli teater obvešča: Danes, v soboto je predstava ob 18.30 (pol 7.). Prodaja vstopnic od 10. do pol 13. in od 16 ure dalj«. Konec ob 20. (8). — V nedeljo in na praznik v ponedeljek tri predstave in sicer točno ob 14.30 (pol 3), 16.30 (pol 5) ln 18.30 (pol 7.). Pri vseh predstavah izvajamo kompleten program št. 11. Na sporedu: Ribničan Urban, modna in plesna revija, Cebokli, enodejanka »Gluhi zet in senzacionalna opera: Rlnaldo Rinaldinl. — Omislite si čim prej vstopnice. V nedeljo ln ponedeljek je naša blagajna odprta od 10. ure zjutraj neprekinjeno do večera. — Pridite, smeha in zabave bo dovolj! Uprava. —lj Osnutki proračunov mestne ofctfiie ljubljanske aa L 1942. so Izdelani ter so po S 117 zakona o mestnih občinah od danes 5 dni. torej od 6. do 10. decembra razgrnjeni občinstvu v vratarjevi sobi v pritličju mestnega poglavarstva. Mestni trg; št. 27. Vsak član mesta in tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni 'davek od Imetja v občini, ima pravico napraviti svoje pripombe k osnutkom proračunov v tem roku. —lj živilski trg. Davi so prišle gospodinje zopet zgodaj na trg, nekatere celo prej kakor prodajalke. Mesarji so začeli prodajati meso že pred 7. Naprodaj je bilo po 20 dkg mesa aa družinskega člana. Zelenjave in sofifvja je nekoliko manj naprodaj zaradi mraza. Naprodaj je bilo predvsem nekoliko lepe evetace domačega pridelka. Z zelenjavo so nekoliko bolj založe nI nekateri branjevci in gospodinje kupujejo pri njih namesto pri kmeticah m s*> lenjadaricaa. — Včeraj ln danes je bilo rib. Najdražji je hfll morski Hat, po 41 lir kg, po 28 lir k pa prodajali paaare ln cveto polenovko. Danes so bile naprodaj še paaare. Rečnih rib zdaj ni več, ker so ribniki že začeli zmrzo-vatl m ker je slab ribolov tudi na rekah —lj Po oblačilne nakamlc« naj pridejo vsi tinti, ki stalno prebivajo v Ljubljani ter še niso dobili oblačilne nakaznice, najpozneje do prihodnje sobote 13. decembra med uradnimi urami od 9. do 15. ure v odsek za oblačilne nakaznice v 1. nad- stropju bile na Ambroževem trgu ftt. 7„ kjer je bil prej Mastni pogrebni zavod m vojaški urad ter je sedaj v pritličju tudi socialni urad. Po tem roku pa zamudniki nikakor več ne bodo mogli dobiti oblačilnih nakaznic, na kar vse upravičence izrecno opozarjamo. —lj Kdor še nI dobil živilske nakaznice za december lahko pride ponjo tudi v nedeljo 7. t. m. v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu od 9. do 12. ur** Ljubljanski Dopolavoro na delu Sooči ]e bil sestanek za požlvljeuje te organizacije dela pri nas Ljubljana, 6. decembra. Snoči se je vršil v pokrajinskem sedežu Dopolavora za Ljubljansko pokrajino na Taboru sestanek za poživljenje dela te organizacije pri nas. Sestanka so se udeležili predsednik Fašistične stranke v Ljubljani comm. dott Gatti, nadzornik Dopolavora za Ljubljansko pokrajino Darjo Liberatti, zastopnica ženskega Faslja ga. De Faun-jeva, zastopniki delodajalcev in delojemalcev in zastopniki tiska. Sestanek je otvori 1 g. comm dr. Gatti z nagovorm na vse prisotne in se je najprej zahvalil vsem za sodelovanje, nakar je med dr'igim izvajal: »Nocojšnji ses^-i-nek ima namen povečati delavnost Dopolavora, ki ni politična organizacija. Dopolavoro želi dati ljudstvu vse kar mu je treba in v vsakem pogledu, tako na Kulturnem, kakor na športnem polju. Prirejal bo potovanja po državi, gledališke p:ed-stave, koncerte po tovarnah in drugod, jezikovne tečaje, vsakovrstne umetnostne tečaje in prireditve vseh mogočih športnih panog. V nast pokrajini je Dopolavoro doslej delal v glavnem za Oborgžene Sile. Od danes dalje pa bo svoje delovanje razširil tudi na ;judstvo. Ustanovljeni bodo odse-kovni Dopolavori, ki bodo pod nadzorstvom pokrajinskega Dopolavora. Tovarne kakor n. pr. vevSki papirnica, Saturnus, Štora itd. bodo imele vsaka svoj Dopolavoro, ki bo pod neposrednim vodstvom Pokrajinskega Dopolavora in ki bo prejemal sredstva, da bo mogel sodelovati v vsakem pogledu. Prav tako bodo tudi ustanoviieni razredni Dopolavori in prva taka organizacija bo natakarski Dopolavoro. Na Taboru bo začelo poslovati kopališče za Do-polavoriste po neverjetno znižanih cenah. Članom Dopolavora bodo prav tako znižane cene pri vseh gledaliških in filmskih predstavah. Začele se bodo gledališke in filmske predstave za otroke dopolavori-stov in ustanovljena bodo lutkovna gledališča. Po odsekovnih Dopolavorih se oodo mogli prirediti skupna potovanja v Italijo. Vsak Dopolavoro bo z vsemi olajšavami za člane ln za revnejše tudi brezplačno priredil potovanje po Kraljevini. Nadalje je Eksc. Parenti že obljubil najboljše gledališke predstave, poleti pa bo prišel tudi »Carro di Tespi«. V Rimu n. pr. obstoja velik cirkus, ki ima mnogo konj in drugih dresiranih živali in ki zdaj kroži po državi, kjer zabava vojaštvo in ostalo prebivalstvo. Dopolavoro objema vse mogoče aktivnosti. To zdaj prinašamo tudi Ljubljani in novi pokrajini. Na ta način bomo mogli nuditi tudi revnim tisto,, kar še niso mogli dobiti. Zato so potrebna taki sestanki, da se organizira pod nadzorstvom. V kratkem bodo prišli v Ljubljano mnogi sodelavci Dopolavora. Za dr. Gattijem je govoril nadzornik Liberati, ki je razložil pomen članske legitimacije in jim povedal, da so se novembra začeie gledališke predstave in da bodo kmalu organizirana potovanja v Rim, Benetke itd. Začela se bodo januarja in bJđo zelo poceni, ker je zagotovljeno 70% znižanje na prometnih sredstvih. Taka potovanja se bodo vršila v sodelovanju z Vo~ polavori drugih pokrajin Nadalje je ro- vdaril. da mora industrijalec posvečati delavstvu očetovsko pozornost. Januarja prihodnjega leta se bodo začeli filharaio-ničnl tečaji, in profesionalni tečaji za mehanike lt*l Potem poseben tečaj za uafa-karie in notelirje. To bo za začetek. Za zaključek je nadzornik organizacije vsem povabljencem razkazal restavriranje prostorov Tabora. Obe dvorani sta rezervirani za Dopolavoro Oboroženih sil, dalje je posebna manjša dvorana za podoficir je, prenovljene so kopalnice, nabavljena je bila nova zvočna kinematografska aparatura, ki deluje povsem avtomatično in je veljala 50.000 Hr, ter dve premični aparaturi itd. tnsertral v 9fSlov. Narodu4* UFF1C1AL1 * «» -*- panno 350.— 450.— ca »toro "50.— ic panno 350.— 150.— Diagonale 650.— 7*0.— 830.—. Caluetto-nt, cavigHere. sciarpe, gnant cabe, maejlioni lan, Bnstine, Letticam-po, cassette, camtcie e tutti Ii articoli Milita- i Mu izia e Fascisti erivendo a: ČASTNIKI -kneni pla$£i 330 do 450 lir. dašci iz težjega blaga 7^0 lir, suknene uniforme 350 in 340 lir, bolje volneno blago za uniforme 650. 750 in 850 lir. hlače, orojnice, rute. rokavice, nogavice, volnene jopice, oroji. poljake postelje, vojaški covČe-gi, srajce m vsi dragi {»redmeti za vojake, mi-ifnike m faiiste, si lahko preskrbite, če ae obrnete na: Caeennetta • Nacionale 941 - Firence Cercaal rappresentante. Sprejme se zastopnik. MALI OGLASI ZABOJ JABOLK je lepo Miklavževo darilo. Isto dobite v veliki izbiri in po primerni ceni pri — Lavrič & Strumbelj — »Balkanc — Tvrševa cesta St. 33. 1976 JEKOCTTROL, TONOSIN, EFJLTUSrN", rabljene steklenice — očiSčene — kupujemo z zamaSkom ali brez — »Cehostakloc, Res-ljeva cesta. 1961 HODROCE, otomane, kauče, fotele itd. vam napravim novo ali staro popravim najceneje — po želji grem tudi na dom. — Tapetnik J. Habjan. Ljubljana, Igriška ul. št. 10. 57 T Makulatur ni papir proda uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Pu cel nI jeva ul. 5 2ENSKO srednjih let sprejmem za štirikratno tedensko opoldansko kuho. Naslov v upravi »SI. Narodac. 1988 BOLEZNI NA SRČNEM MIŠIČEVJU ozdravite in preženete — če redno pijete »Ambroževo medico«. Pristno dobite le v — MEDARNI, Ljubljana, židovska ulica 6. 1835 SOSTANOVALKA sprejmem v preprosto solnčno sobico s hrano ali uporabo kuhinje, ako ml posodi 5000 lir. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. Naroda« pod »Poštena sostanovalka«. 1985 ZAVESE za zatemnitev po najnižji ceni — stalna v zalogi E« Zakra jSek, tapetnik Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 34 — telefon 48-70. ' ODEJE od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2/TL 1960 NOVO SPALNICO (šperano) ln kuhinjo prodam po ugodni ceni. — Kolezijska ulica št. 4, dvorišče. 1984 CITRA Al! Pesmi za citre in petje (narodne) ln tudi dva zvezka nabožnih, kjer je več lepih božičnih pesmi — ima v zalogi in jih priporoča — Ivan Klferle, Ljubljana, Rimska cesta Št. 5 (nasproti gostilne Mrak). 1986 Una macehina per seri vere da uificio che apporli snellezza, precisione • rendi menlo nel lavoro 4 la naova Pisalni stro) sa pisar no. nov« elegantne lini}o, precizno kon sirukcije. trpežen ln masiven, teće selo lahko In Uho &f€\£4t MOD. S Rappresenlante eselueivo per la Provincia di Lubiana: a. k o v a 11 C Prešernova al. 44 Teh 26 36 prof Ivan Legat NESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Je največji slovenski pupilarno varni denarni zavod. TEKOČI RAČUN, PUPILNI ODDELEK, DOMAČI HRANILNIKI, NAVADNE VLOGE. A vtsta vloge izplacljrve vsak črna! hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA »SLOVENSKI NAROD<,«*«tt,l 1S41-JOC. S ti 811 8 Ljubljana esto Inž* De Bral ii |c Evropo 15 do CrMganioiia U M Italiji odprl Ljubljana, 6. decembra. Letošnji regulacijski natečaj in razstava načrtov o ureditvi bodoče Ljubljane sta sprožila v na SI javnosti dokaj pozornosti In o posameznih zamislih sodelujočih arhitektov smo čitali že podrobna poročila. Ob tej priložnosti je bil predvsem govor o notranji rasti in razvoju mesta. Zanimalo vas pa bo, da je Ljubljana glede na svoj zemljepisni položaj na drugi strani tudi kraj, ki mu je določeno pomembno mesto v medpokrajinsko in meddržavno važnih načrtih. Ob priliki letošnjega vele-aejma je bila na primer predvsem poudarjena gospodarska vloga, ki je namenjena Ljubljani glede na njen položaj na prehodu med Balkanskim in Apeninskim polotokom. Prospevanje mesta in njegova rast sta mogoča samo na širši osnovi aktivnega pokrajinskega zaledja pa tudi na posredovalni vlogi v mednarodnih stikih. Zato smo z zanlmaniem prečitali predavanje dr Inž Carla Chierichettija. ki 1e izšlo v posebni brošuri opremljeno z dvema zemljevidoma in enim načrtom o možnostih Dovezanja italijanske rečne plovbe z evropsko vodne mrežo. Avtor obravnava pri tem načrt, ki se neposredno tiče tudi Ljubljane. Vloga rečnega prometa Rečni promet je še danes važen zvezni faktor med posameznimi tržišči. Njegova cenenost mu daje prednost, ki io upoštevajo vse države. V Franciji so unorabljall na primer pred sedanjo vojno 10.000 km vodnih plovnih poti. Letni prevoz je dosegel okrog 50 milijonov ton. Pred izbruhom vojne je Francija namer jala rasnillrati Rodan od Tirenskega morja do ženevskega jezera, da bi bil v vsej dolžini ploven. S tem bi se ji odprla zelo važna celinska plovna pot po Renu do Severnega mrorja. Ko bi se potem uresničil še nemški načrt spojitve Rena in Donave preko Mene, bi dobila celo zvezo s črnim morjem. Podobno kakor v Franciji so podpirali razvoj vodnega prometa tudi v B^1"!1'! in na Nizozemskem. Plovna vodna mr *a Belgije meri 1700 km !n plovejo po njej ladje od 600 do 1200 ton nosilnosti. Letno so prevozili okrog 43 milijonov ton blaga. V zadnjem času so zgradili nov »Albertov kanal«, ki je dolg 146 km. Zrrrnien je tako, da plovejo po njem celo ladje do 2000 ton nosilnosti, še daljša je nI ovna mreža Nizozemske. V celoti meri 4S00 km in so ob izbruhu vojne gradili še pomembne zvezne kanale. Ladje uporabljajo sicer samo do nosilnosti 1200 ton, vendar v letno prepeljanih količinah ne zaostajajo s 50 milijoni ton za veliko večio Francijo. Največ glovnih celinskih poti so si doslej izgTadili Nemci. Nemška mreža rek in kanalov meri skupno nad 12.000 km. V njej vozijo ladje od 600 do 3000 ton. L. 1936 je dosegel celokupni letni promet 116 milijonov ton. Kakor smo pa že delno omenili, so imeli Nemci na tem področju velike In za vso Evropo pomembne načrte. Ko so zasedli Avstrijo, so takoj pospešili dela pri graditvi vodne zveze med Renom in Donavo, ki so v teku že od 1. 1922 naprej. Po zamisli graditeljev bi ta zveza spojila Ren tudi z mnogimi drugimi nemškimi rekami In z Berlinom ter bi na primer samo pri prevažanju premoga iz Porurja prihranili okoli 30% sedanjih prevoznih stroškov. Stroški prevoza po vodi V vseh evropskih državah pa tudi v Ameriki so v zadnjih desetletjih zabeležili Izreden porast celinskega vodnesra prometa in v večini primerov se je dolžina plovne mreže povečala za več kakor 100%. Kaj je vzrok? Mimogrede smo že povedali, Ja je vodna pot še danes najcenejše prevozno sredstvo. Poglejmo stroške prevoza samo v treh državah, pa nam bo razumljivo. V Franciji so izračunali, da jih stane prevoz po železnici 2 95 in po cestah 7.7 krat toliko kakor prevoz po rekah in kanalih. V Belgiji je to razmerje 1 : 3.10 : 9.15, v Nemčiji pa 1 : 3.35 : 7.10. R,azmerje med stroški rečne plovbe in železnice je torej približno 1 : 3. Glede na stroške za uporabo goriva pa porase to razmerje celo na 1 : 10 Nacrti Italije Pri takem stanju je razumljivo, da tudi Italija, čeprav je po svoji geografski legi izrazito pomorska država, posveča veliko pozorunost rečni plovbi. Ta pride v poste v predvsem za severno Italijo, kjer je naravni pogoj za njen razvoj reka Pad s svojimi pritoki. Po njej in po posebnih prekopih bi bilo mogoče zveza ti italijansko gospodarsko središče Milan z Jadranskim morjem. S podaljškom do jezera Maggiore bi se na eni strani našla ugodna možnost sa zvezo s Švico, na drugi strani pa tudi priključek na Torino. Na dlani je, da pri tem ne bodo smeli prezreti Genove. Za gospodarski napredek Italije bi bilo velikega pomena, če bi ji uspelo srednjeevropski promet, ki se sedaj amieija v pristanišča Anverso. Rotterdam ta Hamburg, pritegniti s ugodnimi zvezami v svoje luke. Pot. po kateri M bilo mogoče ta smoter najuspešnejše doseči, pa se ni docela razčiščena. Treba je namreč pomisliti, da ob-k olju je jo na severu in zapadu Padovanako nižino skoro neprehodne Alpe. Zaradi tega se sdl mnogo lažje izvedljiv načrt, ld hoče povezati s prekopom Genovo in Benetke in skuša odtod preko prehodnejslh alpskih gorskih zaključkov najti stik z jugovzhodnim delom Srednje Evrope Obenem pa tudi po Donavi a crnim morjem. Načrt inž. De Brala Tak izvedljiv načrt je prvi do podrobnosti proučil inž De Brala Predno se Je odločil za dokončno rešitev, je študiral razne možnosti za premagan je velikih visinskih razlik pri gradnji prekopa od Jadranskega moria do Donave m Črnega morja Od izliva Soče do izliva Donave v Crno m orle hi bil kanal dolg 1350 km Od Beoerada do Braile H v dolžini 720 km sluzl'a v ta namen Donave, višje gori pa v dolžini 5O0 km Sava. ki je že danes plovna do Siska Za ostalih 130 km bi se deloma uporabila struga Ljubljanice, deloma prekop, ki t)! sel kot predor pod razvodnico m*»d Donavo in Jadranskim morjem ter bi po rečici Hublju in nato po Soči vodil do Jadranskega morja Po morju bi ladie mogle nadaljevati pot do Pada. kjer bi potem plule najprej v notranjost severne Italije. Inž. De Bral je obenem proučil tudi vprašanje rentabilitete kanala, ki bi za gradnjo zahteval velfke denarne vsote. Po nje-erovem računu bi celokuoni letni promet dosegel najmanj le milijonov ton letno in bi srednja prevozna daljava dosegla 650 km. Bivša Jugoslavija je lz političnih vzrokov načrtu inž. De Brala nasprotovala. Hotela je sama izvesti nekaj podobnega in zveza t i verjetno Sušak preko Kolpe, Save in Donave s Crnim morjem. Da bi obšel nasprotovanje bivše Jugoslavije, je inž. De Brni nato proučeval drug načrt, v katerem s+a kot spoir-ici z Donavo imeli najvažnejšo vlogo reki Tagliamento in Drava Tehnične posebnosti De Braievega načrta V novih politčnih razmerah pa je prvotni načrt ponovno pridobil na pomenu in zanimanje sanj Je v gospodarskih in inženjerskih krogih atallje znova oživelo. Tea nične posebnosti tega načrta so naslednje: 1. Zvesa ob beneški obali — med Benetkami in Trstom. 2. Ureditev struge Soče in Hublja s sistemom satvornic • srednjo nagnjenostjo 1.65%. Dolžina tega dela znaša 66 km. 3. Umetni prekop preko kraške razvodnice z vrsto teras z zatvomicaml, da se premaga 190 m visinske razlike, in nato kanal v predoru od Vipave do Vrhnike. Dolžina Je 30 km. 4. Umetna struga za Ljubljanico, ki bi dovajala vodo med za tvornice in kanalu skozi predor, v dolžini 32 km. 5. Ureditev Save z zatvornicaml 190 km daleč in nato že danes plovna struga Save do Beograda. Ta del meri 500 km. 6. Naprej Je do Črnega morja že uporabna Donava. Razen tega je inž- De Bral proučeval še druge načrte. Tako na primer spojitev Samca z Vukovarjem na Donavi, zgraditev prekopa od Zagreba do Bratislave, ki bi pritegnil promet s Slovaške, Poljske ln Madžarske itd. Podrobnosti najtežjega dela Najtežji del tega načrta je prekoračenje kraške razvodnice ln zgraditev kanala od Vipave do Vrhnike. Inž De Bral navaja naslednje zanimive podrobnosti za uspešno gradnjo: Višinsko razliko 190 m bi se premagalo z vrsto stopničastih teras z zatvornicaml, tako da bi odpadlo na vsako po 19 m višinske razlike. Srednja nagnjenost osi bi znašala 25% in na vrhu vsake bi bila struga razširjena, da bi se mogli srečati dve ladji. Zaprli bi terase s stenami z železo-betona. Dolžina teras med posameznimi zatvornicaml bi znašala 80 metrov. Zaradi gospodarnosti pri Izrabljanju vode bi bile zvezane s posebnimi bazeni. 30 km dolgi kanal od Vipave do Vrhnike bi bil >dvotiren«, tako da bi se mogel promet nemoteno razvijati v obe smeri. Za plovbo ladij bi se uporabljala elektrika kot pogonsko sredstvo. Preračunano je, da bi potrebovali energijo okoli 2000 kilovatov za ladje po 600 ton. Višina vode v kanalu bi morala znašati 3 metre. Dovajali bi ]o s pomočjo velikega vodohrama iz Ljubljanice, Loterija v štorih časih Kako so Ljubljančani nekoč iskali srečo Ljubljana. 6. decembra. Nekateri -^ravijo, da prične človek pisati spomine, kadar ;'e star. Ce je to res ali nc-. me ne zanima. Res je pa, da jih bo morda mnogo, ki jih bo zanimalo to pripovedova nje iz spomina na minula leta, ko so s.? morda tudi sami zanimali za loterijo. Skoro gotovo jih bo pa še več takih, ki niti ne vedo, kakšna je bila Se pred desetletji taka »zlata jamac, kakršnih je bilo zlasti pre-' 50 in še več leti precej v Ljubi* ani. Kar nas je starejših, smo vedeli za vse tiste hiše in smo poznali tudi od znotraj te pisarne, kjer se je »naročala« oz. iskala sreča. Tem srečo obetajočim pisarnam smo rekli loterija-Lottocolectur Bile so raztresene po raznih delih Ljubljane. Zelo pri ljubljena ln obiskovana je bila na fient. Jakob skem trgu, zlasti pa je bila znana in upoštevana ona v židovski ulici, ki je imela časten naslov »Zlata luknja«. Pri vsaki hiši. v kateri je poslovala taka zlata jamr* je visela zunaj dokaj velika lesena tabla z napisi n. pr.: Trst, Wien, Graz, Linz ita. Ko si vstopil v tako pisarno, si imel takoj družbo ženic ali možičkov, ki so mešal* številke v nalašč za to pripravljeni vrečici, jih vlekli ven, si pripovedovali san?e, ter na podlagi istih ugibali razne številk? in premišljevali, katere bi bile najboljše da jih človek ob tem ali onem času stav; Zelo važno vlogo je takrat igrala tu^i sanjska knjiga »Trampihl«. Mnogo sanj n številk se je skombiniralo na podlagi te-i bukev. Včasih je na primer veljalo, da »o hudobcu« sanjati pomeni štev. 90, »o zlatu« sanjati je pa pomenilo kar srečo in »tak2; denar«. Gotove številke so se stavile slasti ob gotovih praznikih tako na prime*: sv. Jožefu štev. 19, o sv Elspetl (Sv. Elizabeta) štev. 24, o sv. Martinu itd. Pregovor pravi: Neumen je tisti, kdjr nikoli ne stavi, še bolj neumen je pa oni, neprestano stavi. Pravilno je pa po mojerr mnenju najbrže to, da je res dobro, aRo človek vendarle kdaj poskusi srečo, četudi je drugače ves s smolo namazan. Kdor j* svoječasno prvič prišel v loterijo stavit, se je po takratnem prepričanju posluzi]. ako je bila zate le prilika, nedolžnega otro- ci čka. Ce je bilo tako dete slučajno s kom v taki pisarni navzoče, ga je »loterist« prav prijazno ogovoril, ga nežno božal, končno dvignil, ter mu prav prijazno prigovarjal naj mu iz vrečice, visiče pri pisalni ml3i potegne 3 včasih pa tudi 5 številk, se ved 1 lepo druge za drugo. Marsikdo je takega »angelčka sreče« v ta namen Že kar s su-boj pripeljal. Obetali so takim sreconoscem ^.HćJgrade, će potom njih zadenejo »terno«. ^■nklnogi so stavili le po dve tri ali 5 številk naenkrat in to v eni vrsti, da je bilo upanje in možnost dobitka večja, četudi je bil dobitek na pet številk manjši. Kako je bilo s takimi obljubljenimi nagradami in terciarni, se pa po navadi ni zvedelo. Zopet je bilo mnogo takih, ki so kupovali že na listku napisane številke in listki so bili v ta namen že sestavljeni in le deloma prilepljeni na deskah visečih na steni tak'I: pisarn. Nemalo je bilo takih, ki sc imeli navado staviti zadnji hip pred zaključkom uradnega poslovanja. Bilo Je tudi precej takih, ki so šli navadno zjutraj naprej »na eno maše o«, od tam pa kar naravnost v loterijo, kjer so prestali in debatirali po cele ure poleti ali pozimi, v dežju ali snegu ter ugibali o številkah, ki naj bi bile izžrebane ob tem ali onem letnem Času ob tej ali oni priliki. Precej je bilo pa tudi takih, ki so vztrajno stavili na eno ali več številk skozi tedne in celo mesece. Kaj rado pa se zgodilo, da so prišle te tolikanj zaželen-? številke ravno takrat, ko se je vztrajni iskalec sreče naveličal staviti. V loterijah so bile zaposlene navadno zelo spoštovane gospodične oz. gospe, ki sn imele vedno dovolj posla, posebno pa gotove dneve v tednu. Močno se Je takrat v io terijah Se uporabljal črn ali bel pesek namesto pivnika le gosjih peres nI bilo videti več, dočim so Jih v nekaterih drugih uradih (sodni ja) nekateri Se uporabljali in se je videlo, da se da z njimi tudi lepo pisati. Vsi >loteristi« so že težko čakali četrtka, najtežje pa soboto zvečer, ob 5 uri ob katerih prilikah je prišlo največ igralcev v poštev Vm so pričakovali brzojavke, ki je sporočila, da so bile v Gradcu, na Dunaju ail v Trstu izžrebane te in te številke. Mar- Je stal pred tablo s Številkami po m upanja, da bo, ker Je ta teden veliko smeta vil in imel kar cel lop listkov sadel če te ne teme. pa vsaj »ambico«. Toda pogosto se Je zgodilo, da ni bilo ne terne ne ambe, ampak vse »per pik« in prazna denarnica. Četudi je marsikdo prebiral Izžrebane številke dvakrat, trikrat ali le večkrat Je ostala številka neizpremenjena m dostikrat terna ali vsaj amba samo sa eno številko naprej aH nazaj v razliki. Zopet drugi al Je prepisal številke ■ tab.e, ter Ji j doma bogzna kolikokrat ln koliko časa primerjal, prebiral in se za ušesih praska češ. zakaj nisem raje stavil na katero drugo. Končno je spustu 8 cm dolg in 4 cen širok listek v ogenj, ter žalostno gledal za njim. Kar Je bilo pa večjih in boljših (škrtih) loterist o v pa niso prišli niti blizu, anv pak so si pustili prinesti listke, ki so jih razdeljevali v loteriji ksr na dom. Me. takimi donašalci listkov sem bil tudi jas, in sem tmel svoje odjemalce ln svoj stauu delokroer v Aentiakobskl fari. Z brzino naj- av* mlad deček tal« takim listkom v roki vse svoje odjemalce, od katerih sem prejemal zato p6 ea »cvajar« ali dva. Tudi jaz sem imel obljubljenih nagrad, če prinesem temu ali onemu loterlstu srečo. Ce se Je to kdaj zgodilo, sicer ne vem. vem samo. da nisem iz tega naslova prejel nikoli, od nikogar nobene nagrade, pač pa le običajni »cvajarčeke Ako se ne motim, počivajo menda vel takratni moji odjemalci že zdavnaj v grobu, le nekateri nekdanji zvesti tekači in donašalci sreče še živimo. Te vrstice sem napisal, ker so poznali mlajši ljudje le po vojni med vsemi stanovi zelo razširjeno razredno loterijo, dočim so bili odjemalci zgoraj opisane nekdanje loterije po večini le najpreprostejši ljudje, ki so iskali v vrečici z 90 številkami svojo srečo. Mislim, da bo te vrste loterija, ako se 00 še kdaj uvedla, našla takoj mnogo novih zvestih in stalnih odjemalcev. Juh Avgust Križanka Besede pomenijo Vodoravno: 1. dobrodelen, dobroti jiv, usmiljen, 10. ime za razna dišeča mazi »a, 15. arabska država, 16. o'največjem govori sv. pismo, 17. hišni služabnik, 18. obrtnik, 19. drŽava Južnoafriške unije, 20. manjši odtok vode, 21. egipčansko božanstvo, 22. števnik, 23. dan v tednu, 24. ne-debel, ozek, 25. krajevni prislov, 26. blodim, hodim brez cilja, 27. človek, ki mu nič ne tekne, 28. žival, ki diha s škrgami, 29. priprava za skok, 30. privezan, sklenjen, spojen, 31. usoden, strašen je do današnjega dne narastla literatura o tej njegovi skrivnosti v nedogled. £ njo je kakor s kvadraturo kroga. Eden pobija drugega, vrstijo se vse mogoče razlage. Dejstvo pa je, da se tuđi največji virtuozi lotevajo njegovih del le po dolgem desetletnem studiju. Njegove Kaprice, to nedoseženo delo vijolinistične literature, so vobče preizkušnje najvišjega znanja na vijolinl. Pa se kako redko jih srečujemo na sporedih vijo-ifn«irt>i virtuozov, ki romajo po svetu in razkazujejo radovednemu poslušalstvu svoje vljolinske umetnosti. Nizko je p ročen tno število slušateljev konservatorljev ln glasbenih akademij, ki bi se mogli po končanem osem — aH desetletnem studiju producirati s temi kapricami, da ne govorimo o najtežjih, med katerimi so tudi take, da jih vobče tudi največji umetniki ne zmorejo. Tako neu gnano je zidana leva roka, toliko let je treba vpogibati in Solati prste, pa se ie ne udajo in kar upehajo, ginejo pred težavami Paganinljevega mladostnega dela. Paganinijevi sodobniki so proglasili to njegovo delo za neizvedljivo. Dejali so, da teh ugank ne more nihče igrati. Po Paganinijevem nastopu v Parizu, ki je tiste čase veljal za središče glasbenega sveta, so poročali listi v najvišjih ditiram-bih. V Journal des Debats je kritik Ca-stil-Blaze zapisal med drugim: »Blagruj-mo se, da živimo v dobi tega čudodelnika. Ce bi bil zaigral na svoji vijolinl tako kakor snoči recimo pred dobrimi sto leti, bi ga btn Se sedaj nisem docela prepričan, da ni rovnik... Tartml ja nekoč v sanjah dal demona, ki je Igral na vljotim vražjo sonato: ta demon je btl pukrtror Pesa"1 ni. Ne, v resnici ta nebogljeni, dseeonBek, ki ga je Tartml poslušal in ki mn Je predvajal svoje dvojne trilčke, rasne nenavadne modulacije, svoje nagle odstavke, je btl nedolžen učenček proti virtuozu, kl amo ga snoči poslušan. € Na kraju te svoje zanimive kritike piše Castil-Blaze: >Prodajmo vse, kar imamo, da moremo poslušati Paganinija, mene naj neso v koncertno dvorano svoje dojenčke, da se bodo mogli le-ti po šestdesetih letih hvaliti, kako so videa na lastne oči in slišali na lastna ušesa tega najvišjega mojstrova! ca vseh časov.« V njegovi igri so pesniki srU Bavronovo ironijo, fantastične Hoffmanove pripovedne, sanjajočo otožnost Lamartina in goreči Dantejev pekel. • Liszt je prav po tem slovitem pariškem koncertu pisal v pismu prijatelju: »Kakšen človek, kakšna vijolina, kakšen umetnik! Moj Bog, kolikšno trpljenje, kolikšne tegobe, kolikšne muke v tistih štirih strunah!« Zdaj razumemo, kako je mogel Schu-bert zapisati o Paganinijevi Igri: »V Ada-giu sem slišal angelja peti!« O svoji umetnosti je končno Paganini« razodel najgloblje skrivnost, ko je nekemu prijatelju tolmačil: Moraš globoko čutiti, ce hočeš da bodo drugi tebi čutili... Brade bomo zopet nosili? Z britjem izgubi moški ljudje brin v starih časih časa —• Kako 90 Menda res ni na svetu človeka, ki se zaradi britja ni Še nikoli jezi'1. Ce se brijeio v brivskem salonu, se ljudje jeze zaradi čakanja, če pa se brijejo doma, se jeze zaradi priprav, prehladne vode, pretrde šcet-ke in pretopega rezila. Nikoli nam m vse po volji. Ali se je mar vredno jeziti, če si je kdo doma izposodil našo britev ki z njo odrezali košček linoleja? Vsak dan srečate več tisoč ljudi. Le redki med njimi imajo obvezane glave aiK na licih sledove britja. Britje spada torej v vrsto prav nedolžnih športov. Praoblika britja je bilo puljenje dflak irx brade, kar delajo še dandanes v nekaterih pragozdovih bog si ga vedi kje. Napredni ljudje kamenite dobe so sn »žagali« dlake s kremenom ali koščki kosti, da so jo tako skrajšali, spet drugi pa so z betom vsako jutro udrihatli po ščetinah, da bi jih spet poti-seiili nazaj v kožo. Vsekako prijetna navada, ki smo jo mi žal čisto opustili. Način britja iz kamene dobe pa ponekod upoštevajo še dandanes. Na otokih Južnega morja poznajo zelen kamen, oster kakor steklo. V Avstraliji cenijo mladeniči mnogo bed j od tega kamna razbite pivske steklenice, v neki vasi na Sumatri pa je potrebnih kar po več ur, da se človek obrije To britje j« podobno pravcati krvavi operaciji, ki jo na največje veselje vseh navzočih opravijo s topim nožem. Za milo služi sok zelenega sadeža, ki brade ne zmehča toliko, kolikor jo zlepi Abd urah man, brivec v te; vasi Kainpongi, da svojim gostom to sadje celo pokositi in pravi, da tudi to vpliva na zmehčat:je brade oziroma, njenih trdih kocin. Za svoje sovascane žveči brivec Abdurahman to ^miflo* kar v ustih in jim potem milnico enostavno pljune v obraz, kar baje blagodejno vpliva na zmehčan je. Smrtnih perov je pri njegovem britju seveda zelo malo, — to bodi povedano možu v čast. Milijoni ljudi na vzhodu nosijo brado, na zapadu pa se milijoni, mladi hi stari brez razlike, brijejo. To posebno odkar je na zapadu zavladala moda britja brkov in brade. Ge računamo, da je za eno britje potrebnih 5 minut, je to — recimo za 15 milijonov moških v katerikoli državi — če nas seveda ne varajo logairJU 1 sično tabelo — 75 milijonov minut ali 1 mrLijosa 250.000 ur. Id jih moški v dotični državi dnevno žrtvujejo za britje. V letu dni je to — vseeno je, koliko, saj si to vendar lahko vsak sam izračuna — precej delovnih in*, ki jih žrtvujemo golemu napuhu. Napuhu in karn-i-cam deklet in žena. ki so, kakor zmerom, tudi v tem primeru nelogične. Vsega tega Je namreč kriv edin de — Krištof Kolumb. Ce bi Krištof Kolumb ne bil odkril Amerike, bi tam ne mogel zavladati noben aprosperitve. Za »prosperrtv« ie pa neki mladenič izumil *keep smili ing«. Ker pa se človek z močno in polno brado ne more smejati, se je moral obriti, da bi dosegel od deklet m zona zahtevani »smilling« Človek s »prosperitvjem« je potem aili :z-giniđ, nemara pa je že tudi umrl, toda britje je ostalo. Ženske to odločno zahtevajo. Moški mora biti znieioiu gladko obrit, zmerom gladke je. kakor katerikoli drugi na svetu. Potem mu je uspeh pri ženskah zagotovljen. Res imajo povsod svoje prste vmes samo ženske. Kar poskusite ne briti se dva dni, potem pa pojdite z lepo damo na čajanko, poroko ali športno prireditev, pa boste videli, kako bo z uspehom. Če vas ne zapusti že pred plesno dvorano ali na samem plesišču, vara pa gotovo pred slovesom pove, de ste neotesanec m da vas ne želi nikoH več videti. Na to, da potrebujejo moški za britje milijone delovnih ur, ženske v svoji nič ei inirnošri sploh ne pomita i-jo. Tako dajloč smo že nrišfli ki tako hudo so že ženske utesnrle našo molko svobodo. Toda kljub temu moški ne smemo izgubiti poguma. Pravice moških bodo kmalu zopet prišle do veljave — tadešne novice vsaj prihajajo *z velikega sveta — in kmalu se bodo spet na ulicah pojavile goste, valovite brade. Bradati očetje bodo vodili svoje sinove v narodopisne muzeje ki jim kazaili barbarske priprave, ki so se z njimi njihovi predniki brili in leporičili. Hm. britje? Kaj je to? Tako se bodo otroci naših potomcev s strahom vptraševsiL Kaj bo takrat, z mojstri ki »mojstri« britja, ne vemo, mislimo pa, da je te besede napisal nekdo, ki bi si rad priboril srce svoje lepe izvoljenke, pa ji noče ustreči, da bi si ob ril brado. Ce je to res, bodo mojstri brivci se dolgo uspevali, kaj bo z »mojstri«, pa nikogar nič ne briga, Obleke povzročalo Iz Kopenhagena poročajo, da so pripeljali te Peter Jerven«. LefiKa redkih kovin na Švedskem V Narke na Švedskem so odkrili v kamnolomu ne samo mineralno olje, temveč tudi izredno bogata ležišča redkih kovin, kakor vanadij, molvbdan, wo>lf ram, kobalt, nikelj, uran m radij. Razimencima velake količine ura/na zbujajo upanje, da so naJeteli na Švedskem na največje ležišče radija na svetu. Vodilni švedski geolog pa ni tako velik optimist. Po njegovem mnenju ac ni mogoče govoriti o praktični vrednosti teh naravnih bogastev. v mestnem parku Občinski svetniki v Turinu so si ogledali del Valentinovega parka kjer se je morala trava s cvetjem vred umakniti sočivju in krompirju. Letos so pridelali v delu mestnega parka 1.500 stotov krompirja, ki ga bo fašistična stranka razdelila družinam vpoklicanih vojakov. Tudi nekatere druge javne nasade v Turinu je dala mestna uprava letos na razpolago meščanom za pridelovanje krompirja ln sočivja. Dva, ki sta videla ponoči O cesarju Tiberiju poročajo, da je videl tudi v temni noči, ko je lahko celo čital pisma. Ker je bil cesar, so bili ljudje prepričani, da ima ta izredni dar neposredno od bogov. Izredno ostre oči je imel tudi zgodovinar Marco Antonio Cocdo Sabellico, ki je živel proti koncu 15. stoletja. Tudi on je lahko čital knjige v temni noči. Toda bil je navaden človek in zato so ljudje govorili, da ima ta dar od huiiča. Ženska v armenskih pregovorili Ce otrok ne joče mu mati ne nastal grudi. Dobrega vola spoznaš Sele pri oranju, dobro ženo šele ob zibelki. Ce se nameravaš oženiti s hčerjo, si dobro oglej mater. če kupujeS suknjo preglej Sive. Išče boljšo najde slabšo. Prepirale so se vrane, katera ptica j najlepša. Moji mladiči, je trdila stara vri na. Neumno dekle bo neumna žena in neumna gospodinja. Brat je dejal: Nimam sestre. Sestra pa pravi: Imam brata. Pogosto je zasluga lačnega otroka, rta se mati naje. DOLGO PISMO, KRATKA VSEBINA. — Pomisli, Srečko ml piše 18 strani dolgo pismo, — pravi Erika svoji prira-teljici. — No, to je pa res dolgo pismo. Kaj ti pa piše? — Da me ljubi. DRAMA V KUHINJI — Marička, malo prej sem slišala v kuhinji tresk, kakor, da bi se bilo kaj razbilo. — Milostiva, prav ste slišan, razbila se je moja zaroka s premogarjem. ZANESLJIVO ZNAMENJE Ali slišiš Mihec, — pravi sestrica svojemu bratcu. Mamica se smeje očkovim dovtipom. Torej imamo obisk. RAZUMLJIVA ZELJA — Mamica, pravi Mihec na večer pred svojim godom, — če U je vseeno, bi rajši imel za god eno svečo in devet tort kakor pa samo eno torto m devet sveč. ZAMENJAVA. — Pomisli, včeraj sem bila m Karlom prvič na lzprehodu. — Ali je bil ljubeznjiv? — Nevem, kajti po povratku domov, sem opazila, da je bil France. PRI ZRAVNIKTJ — Gospa, ali se vas mož pritožuje, da ga muči žeja? — Saj to je tisto, gospod doktor, da ao ne pritožuje, temveč, da se žeje veseli. DAR VEN LN LORD WTLTON Charlesa Darwina je obiskal nekoč lord Wilton. Slavni učenjak ga je sprejel v zelo skromen kabinetu, kjer m bilo nobenega okraska. — Vidim, da dajete prednost koristnemu pred prijetnim — je dejal lord začudeno. — Nobene prednosti ne dajem enemu pred drugim, — je odgovoril Darvvin, — ne poznam pa nič prijetnejšega od koristnega. KANARČEK BI BEL CENEJSl — Slišal sem, da si se poročil. — Res je. Riko. — Kakšno ženo si poročil: ali zna šivati? — Ne. — Zna kuhati? — Ne. — Torej Maks, povej mi, kaj sploh zna? — Zelo lepo poje. — Ah, za ta namen bi bil pa najbrže kanarček cenejši. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za tnseratni del lista: Oton Chrtatof — Val v Ljubljani