St ;> . G4 IZHAJA VSAK DAN tvđl ob Moljih »o praznikih ob 5., ob pootdoljklh ob •. zjutraj. FoRomlčiie iter. m prodajajo po S nv6. (6 stot.) t mnogih kobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranjtl, Si. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdev-ičini, Dornbergn itd. Zastarelo štev. po 5 nrč. (10 stot.). OOLA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. m;n. Za oelase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 sto t. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se i-kljačno le upravi „Edinosti". — Plačljivo In utoJljivo v Tretu. " TRST, v nedeljo 5 ma"cs ismi ©MOST Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. r «i»w-i 39 mri t NAROČNINA ZNAŠA s* mio leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na na- ro&be brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aretalna se aeOaljake UOaaJe „K9ZMOSTI" at»»»: ae ••le l«te Zroa S ao, u lat« Kron a-OO. Tai dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma m bo oprojoaujo lo rokoplol oo ao vradajo Naročnino, oglase In reklamacijo jo Doiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ofloa Glorgio Galattl 18 (Narodal doa) IzdajatoJti in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnile Tiskarna „ Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, uliea ===== Giorgio Galatti štev. 18. — PoŠtao-hraallaKnl račun it «41*652. TELEFON It 11-57. v anjšlnska šele fia Ce- | škem in ml Ob priliki zadnjega zasedanja češkega deželnega zbora je takozvana ustavna komisija imela predposvetovanja glede raznih spornih vprašanj med Cehi in Nemci. Med grvimi takimi vprašanji, katerih rešitev so Čehi zahtevali, je bilo vprašanje manjšin, t. j. onih Čehov, ki žive v okrajih, ki so po večini nemški, oziroma Nemcev v večinoma čeških okrajih. Češke manjšine morajo namreč dosti pretrpeti od gospodujočih Nemcev, in tudi Nemci, kier so v manjšini, se pritožujejo — dasi neupravičeno — proti pristranosti Čehov. Naravno je, da prihaja pri urejevanju Manjšinskega vprašanja v prvi vrsti v po-štev — šola za manjšino. In res je pri omenjenih pogajanjih bil stavljen na dnevni red „načrt zakona o manjšinskih šolah", ki ga je izdelal vseučiliški profesor, dvorni svetnik, poslanec dr. Čelakovsky. Z ozirom na to, da mi tržaški Slovenci tvorimo v Trstu „manjšino", ne bo neinteresantno izvedeti kaj natančnejega o omenjenem načrtu šolskega zakona. Ta osnova je po sestavi dr. Celakov-skega namišljena kakor novelizacija deželnega šolskega zakona češkega z leta 1870. Za nas važna je sledeča določba § 1. te osnove : „...V narodno mešanih šolskih občinah, kjer so ljudske Šole ali samo češke aH samo nemške, ustanovi se samostojne javne manjšinske šole, ako se pokaže njih potreba na ta način, da stariši v tem mestu... zahtevajo manjšinsko šolo." V ostalem se seveda ta zakon naslanja na državni šolski zakon, ki določa za ustanovitev samostojne šole vsaj 40 otrok po petletnem povprtč-nem obisku. Važna pa je določba tega paragrafa za nas, ker vidimo, da je tu ustanovitev manjšinske šole podana takorekoč v roke starišev one narodnosti, ki tvori manjšino. In, je-li morda to čudno, nenaravno, ali celo protizakonito ? Ne! Ravno nasprotno ! Saj razum sam jasno pravi, naj se šola ustanovi, kjer je potrebna ! A da so o potrebi ali nepotrebi iste najkompetentnejši sodniki stariši šoloobveznih otrok, je gotovo. Zakon, ki vsebuje take določbe, kaže torej, da je njegov oče trezno misleč mož. Le pri naših velekulturnih Italijanih je to, če slovenski stariši zahtevajo za svoje otroke ljudsko šolo — prepotenza slava! Da se izogne nepotrebnemu zavlačevanju ustanovitve šole, določa zakon v sedmem paragrafu, da se mora vršiti na licu mesta ogled v teku treh mesecev, odkar je bila podana prošnja za Šolo. Komisija, ki izvrši ogled, se prepriča tudi, da-Ii so stavljeni vsi zakonski pogoji, potrebni za ustanovitev šole. Da se izogne zlorabam, pa določa ta zakon : Predsednik komisije mora gledati na to, da se na prosiice manjšinske šele ne vrši nikak pritisk. Zanimiva je za nas tudi premena petega paragrafa Ta se glasi: „V vsakem šolskem okraju naj bo ustanovljena najmanj jedna meščanska šola. Ustanovljena pa naj bo tam tudi manjšinska meščanska šola, ako se v šolski občini, kjer naj se ustanovi, nahaja vsaj jedna javna več nego štirirazredna ljudska šola, in če je v tej občini po petletnem povprečnem številu več nego 80 šol! ? Tisti zakon je za — Cehe, ne za Slovence. In 2000-letna kultura italijanska je prestara, da bi se mogla brigati za narode, katerih kultura ima še mlečne, zobe. In država?! No, država mora skrbeti predvsem za gosposke narode, potem za kmete. Kdo bi sicer skrbel za privandrane tirolske in gornještajerske — gospode (?) v Trstu, če ne bi jim država ustanavljala ljudske, meščanske in srednje šole ! In ne le v Trstu, tudi drugod po državi mora „skupna mati" država skrbeti za nemško gospodo: saj so jo nemške državne ljudske šole stale leta 1910: K 1,466,672, a* za leto 1911 je v proračunu še nekaj več: K 1,481.987. Ia poleg tega je v Trstupotrebna nova šola (ne slovenska, ampak nemška!), za katero hoče država zopet žrtvovati poldrugi stotisočak svojih (ne naših!) kronic. Če kaj ostane, bo za kmete. Doslej ni ostalo še nič, v bodoče bo še manj ! Slovenci smo v zakonu ravnopraven j in enakoveljaven narod ! i Odgovor d.ru Rizziju in tovarišem. Jeden hrvatskih poslancev priobčuje v \ „Siav. Tagblatt-u" nastopni članek, datiran i iz Trsta : Včeraj mi je bila prilika, da sem čital (neko izjavo deželnega glavarja istrskega id.ra Rizzija in italijanskih deželnih odbor-inikov na izvajanja njegove ekscelence d.ra Grabmayrja v seji avstrijske delegacije dne 122. t. m. Na rečeno izjavo podasta gotovo i slovanska člena deželnega odbora istrskega j primeren odgovor. Toda dovoljeno bodi tudi meni, da odgovorim z nekolikimi pri- Šoloobveznih otrok poslednjih treh šoloob- „Piccolo" od 28. februvarija, in če si od veznih let..." bližje ogledamo „izjavo" italijanskih deželnih Mi Slovenci pač nimamo skoro pojma odbornikov z gospodom deželnim glavarjem 0 narodni meščanski šoli, ki tvori tako važno na čelu — ki pa ne nastopa kakor d e-ulogo pri ostalih avstrijskih narodih. Saj so ž e I n i, ampak kakor italijanski deželni to one šole, ki nudijo meščansko izobrazbo,! glavar —, potem vidimo, da so gospoda ki torej ustvarjajo one meščanske sloje, ki občutili potrebo, da sploh kaj odgovore dajajo mestu zunanji značaj! Poglejmo Trst 1 gospodu delegatu dr. Grabmayrju in da Trst ima v mestu 16 ljudskih in 8 meščan-:s tem natrosijo javnosti nekoliko peska v skih šol. Torej prihaja po ena meščanska i oči, pri čemer pa so se nahajali v očividni šola na dve petrazrednici. Po tem ključu zadregi glede tega, kaj naj odgovore. bi morali imeti tržaški okoličanski Slovenci \ Skoro na nobeno trditev njegove eks-cele 4 meščanske šole! V jednakem smislu j celence niso odgovorili direktno. Dr. Grab-določa gori omenjeni zakon meščansko šolo i mayr je ugotovil, da v Istri — kjer biva tam, kjer je vsaj jedna petrazrednica. j 190.000 Slovanov in le 136.000 Italijanov, V § 12. omenjene zakonske osnove se ■ kjer so prvi le z 19 (v resnici 18), zadnji določa število učiteljskih moči tako, da pri-; pa s 26 poslanci zastopani v deželnem haja po jeden učitelj na 80 otrok. Po tem j zboru in kjer Italijan dr. Rizzi kakor deželni ključu — ki ga sicer določa tudi državni glavar vodi deželno upravo — najti obžalo-zakon — bi prišlo na tržaške mestne Slo- j vanja vreden izgled najnestrpnejega vence, če štejemo, da je v Trstu vsaj 2400 šovinizma. šoloobveznih slovenskih otrok, nič manje j v dokaz za to navaja dr Grabmayr, nego 30 učiteljskih moči, to je, 30 razre-da jezik večine prebivalstva v deželnem dov, kar je jednako šestim petrazredmeam! i zboru ne ekzistira; da govorov, ki jih drže Čehi imajo dobro upanje, da ta osnova! slovanski poslanci v svojem materinem danes jutri postane zakon. Mi Slovenci bomo j jeziku, italijansko predsedstvo namenoma ; še menda morali čakati, da se nam • •: j ne jemlje na znanje in jih ne daja uvrščati ! vremena zjasnijo. Stara pesem o „šolski v zapisnike. To vse je do besede — res-| mizeriji" naši se hoče menda zelo ustarati. j nica, in vse, kar v tem pogledu „izjavlja" Kaj tisto, če bi na podlagi jednakega za-; deželni glavar dr. Rizzi, so le zasukani 1 kona imeli Slovenci v mestu Trstu pravico! izgovori, ki naj bi resnico prikrivali. ! do šestih petrazrednic in treh meščanskjh j jednako zapostavljanje — je rekel dr. šol in v okolici Trsta do štirih, meščanskih j Grabmayr na dalje — trpe Slovani Istre 5nlt ? Tisti zakon le za — Cehe. ne za: tudi na šolskem po|ju. Petdeset aktov, tičočin se osnutja slovanskih šol, katerim tudi Italijani ne taje legitimitete, leži že več let pri deželnem odboru, ki jih iz samega narodnega šovinizma pušča nerešene. Tudi to je resnica. Da — pri deželnem odboru istrskem je še celo več takih nerešenih aktov za osnutje slovanskih šol in gospod dr. Rizzi in njegovi odborniki ne skušajo niti tajiti tega. Branijo se le pred očitanjem narodnega šovinizma. Ali kateri drugi vzrok more biti za dejstvo, da vilic vsem urgencijam od strani udeleženih interesentov oni za rešitev zreli šolski akti ostajajo v miznici referenta, deželnega poslanca dr. Chersicha?! Tu ne koristi nikako sklicevanje na kak pakt, sklenjen med bivšim namestnikom grofom Goessom in deželnim odborom, po katerem paktu da bi bilo ustanoviti v deželi letno po tri slovanske šole! Ne koristi, ako se govori, da je bilo v zadnjih 30 letih ustanovljenih 90 slovanskih in 41 italijanskih šol ter da obstoji 145 slovanskih in 102 italijanski šoli. S tem ni spravljeno s sveta dejstvo, da več nego 50 aktov za vstanovitev slovanskih šol skozi leta leže pri deželnem odboru — nerešeni. Ravno gori navedeni pakt kaže, koliko se ne le Slovani, ampak tudi vlada trudi pri deželnem odboru, da bi prišli vsaj do nekoliko šol za Slovane v deželi. Navedene številke pa dobivajo vse drugo lice, če vemo, da skrbi za naobrazbo tega ali onega naroda ni smeti presojati po številu šol, marveč po Številu razredov, oziroma učiteljev in učiteljic za posamični narod. Italijani, ki tvorijo le odločno j manjšino prebivalstva dežele, imajo veliko D L 1 S T E K. pombami. Meni ni avtentično nič znano, kaj je | več šol in učnih moči, nego Hrvatje in njegova ekscelenca dr. Grabmayr v delegacijah o naših razmerah govoril. Če pa je res, da je govoril tako, kakor poroča Slovenci. K temu treba naglašati, da mnogih krajih obstoje italijanske ljudske šole, kjer bi morale obstojati hrvatske ter da je bilo tudi v zadnjih časih ustanovljenih italijanskih šol za — hrvatske otroke! Ne tajim neugodnega financijelnega položaja dežele, moramo pa to v ustih deželnih odbornikov označiti kakor hinavstvo, ko mi je znano, da gospodje ne jemljejo nikakega ozira na neugodni financijelni položaj dežele, če gre za plače in nagrade velikemu krdelu najrazličnejih italijanskih uradnikov — kakor sc* gotovo ne dogaja v nobeni drugi kronovini Avstrije — če gre nadalje za potne troške italijanskih členov deželnega odbora ; ali za troške kake italijanske razstave za kak italijanski kljubovalni gimnazij, za kak italijanski dekliški licej — za toliko nepotrebne, le razna-rodovalnim namenom določene italijanske ljudske šole. Gospod deželni glavar in gospodje italijanski deželni odborniki tudi ne morejo utajiti, kar je rekel ekscelenca dr. Grabmayr glede vzdržavanja mnogih hrvatskih šol po družbi sv. Cirila in Metoda. Oni pravijo le, da tudi italijanska šolska družba vzdržuje istotoliko italijanskih privatnih šol, kakor slovanska slovanskih. K temu pripomnjam najprej, da italijanska družba Lega Nazio-nale ne vzdržuje v Istri toliko šol kakor slovanska ; a potem, da se po Le&i vzdrževane šole nahajajo v skoro izključno hn>at-skih krajih ter da služijo le raznarodovalnim namenom hrvatskih otrok, dočim družba sv. Cirila in Metoda ustanavlja svoje šole le v slovanskih krajih, le za hrvatske otroke v jezikovno mešanih krajih. Že iz teh kratkih konstatacij si more sleherni pravično misleči človek napraviti približno sliko o nevzdržljivih razmerah v deželnem zboru in na upravi dežele istrske. Spoznati pa more tudi, kako veljavo je pripisovati izjavam in popravkom istrskega glavarja in njegovih odbornikov. Do sedaj se je njihove besede rado jemalo za dober denar. Ali se bo tako dogajalo tudi v bodoče? Seveda — mnogokrat se verjame komu, ker se hoče tako ...! Tržaško Slovenstvo, i\]W uoM In utega delo. VIII. Poj te danes v naše sodne dvorane, oglejte si današnje razmere, prisustvujte razpravam — civilnim ali kazenskim — in yideii boste veliko spremembo, velik napredek k boljemu. Sodne dvorane so se odprle našemu jeziku, prostora je danes tam zanj in — ušes. Odločnost m vstraj-nost na naši strani sta — oprti na pravico in pisani in etični zakon — korak za korakom lomili odpor in potiskali nazaj nasprotnike ravnopravnosti našega jezika na naših sodiščih. Danes se vrše civilne in kazenske razprave prek in prek v slovenskem jeziku, italijanski odvetniki podpisujejo slovenske zapisnike. Slovenske prošn e na zemJjeknjižni urad se množe bolj in bolj in izvršujejo v slovenskem jeziku in prav blizu smo menda že tam, ko bodo tvorile polovico vseh vlog in tudi vsa italijanska javnost bolj in bolj tistemu psihologičnemu momentu, ko bo brez prigovorov priznavala novo stanje v smislu pravice, zakona, principa jednakopravnosti. Princip jezikovne ravnopravnosti si je po- Udovica. Povesi iiz 18. stoletj?. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Sklenili so še nadalje, da naprosijo bana Bacana, naj jim pomaga z banskimi polki; konečno so sklenili obvestiti dunajski ilvor in iskati pomoči proti podivjanim upornikov. V ponižni prošnji, ki jo je konferenca sklenila poslati na Dunaj njenemu veličanstvu kraljici, se je imel gotovo navesti tudi vM-ok ustaje. Stvar je bila zelo kočljiva. Da povedo, da so se kmetje uprli vsled objestnosti, tega ne bi veijeli; ako bi rekli, da so se uprli, ker ne morejo prenašati jarma m nasilja grajščakov, bi sami sebe obtožili in nakopali vihar na lastne glave. Gospodu podžupanu Rafaju je prišla z*k) pametna misel v tej nepriliki; predlagal je, naj navedejo vzrok novi konskripciji, ki se je ravno zvršila ki radi katere so se kmetje silno vznemirjali, misleč, da bodo morali od vsega tega, kar je popisanega, dajati nove večje davke. Konferenca je enoglasno sprejela ta predlog in to še tem rajši, ker je bil resni- čen. Resnica je bila, da so kmetje pričakovali od tega popisa še večje davke ; ali resnica je bila le-ta, da se niso dvignili na svojo gospodo le radi tega popisa, temveč tudi zato, ker niso mogli prenašati nasilja ki pritiska nekaterih grajščakov. Da bo v kraljevini vlada, ki bo upravljala vse, kar se bo ukrepalo proti upornim kmetom, je odredila konferenca, da bodi stalen zbor v Zagrebu, kateremu predsednik bodi Bužar, a člani oni, ki jih izbere sam. Ta zbor je moral obveščati vicebana o vseh korakih proti kmetom. Viceban pa bo dobival od tega zbora navodila, po katerih se mora ravnati, ker je še posebno sam zahteval, dobro vedoč, da mu bodo nalagali samo to, kar bo on sam želel. Konferenca se je razšla zadovoljna s svojimi sklepi. Plemiči so bili prepričani, da v kratkem času zavlada zopet red v deželi. Vrnivši se domov, se je viceban spomnil takoj Domjaniča; poslal je po kaštelana, ki mu je zapovedal, naj vzame štiri pandure in poišče Domjaniča v njegovi hiši. „Ako ga najdete — in morate ga najti," — je dovršil viceban — „primite ga ter ga vrzite v ječo, denite ga v verige in mi javite." • Kaštelan se je čudH tej zapovedi, ker takšno postopanje s plemičem v onem Času je bilo nenavadno. No, viceban je zapovedal in njegova zapoved se mora zvršiti. Čez dobro uro je javil kaštelan vice-banu, da je Domjanič zginil iz Zagreba. „Mnogi so ga videli, je javil kaštelan ponižno, ,kako je kasno v noč jahal v najhujšem diru iz mesta. Gotovo je nekaj vohal." „Dobro! Dobro je rekel viceban, zlobno nasmehnivši se. „Tudi jaz sem že njega ovohal . . . Idite !M * Županijska gospoda, plemiči in duhovniki, so delali z gjoznično hitrostjo, da so zbrali kraljevo vojsko. Seli so hiteli od vasi do vasi, kjer so živeli odpuščeni vojaki, pa jih pozivali pod orožje proti upornim kmetom. Tu ni bilo nobenih pomislekov, ampak morali so takoj iti in odhiteti v Zagreb. Turopoljci so se vsi dvignili, a tako tudi več tisoč drugih svobodnih kmetov, ki so, ali peš, ali na konju, izvrševali svojo vojaško dolžnost. Že drugi dem po konferenci so hiteli plemiči v Zagreb, kjer so jih čakali častniki. Viceban je odredil, da načeluje in uredi plemiče zagrebški podžupan Juraj Petkovič. Nemalo se je začudil, ko so mu javiii, da je gospod podžupan, ki je nekdaj služil kakor častnik pri banovih husarih, že krenil proti kmetom v smeri proti Božjakovini. Nikola Škrlec, beležnik judicijarne ta- bule, ki si ga je bil zbral viceban za tajnika, mu je priobčil to vest. „To ni možno!" je rekel viceban jezno. „Kdo mu je dovolil? — s čegavim dovoljenjem je odšel?" „Zdi se, da ni nikogar vprašal," je odgovoril Škrlec. „Slišal je na konferenci, da kmetje nameravajo preko Lonja in kreniti proti Božjakovini in se je zbal za svoja posestva, ki leže v bližini/' „Pri moji duši, ta človek je znorel!" se je jezil viceban. „Odkod je dobil ljudi, s katerimi je udaril na kmete ?" „Njegov zet, kapetan Nikola Matlekovič," je rekel Škrlec, „mu je privel iz Želina Erdodyjev banderij, kateremu zapoveduje." „Malediatus furbo!" je zaupil viceban, ki se je šele sedaj razjezil nad Petkovičem, ko je zvedel, da ima s seboj oborožene, vešče ljudi, a bi mogel s tem vicebanu zmanjšati slavo, ki se je je nadejal. „Prosim vas, amice, sedite ter takoj napišite temu norcu, da ne sme ne koraka iz Božje-kovine. Tu mora čakati kakor predstraža, dokler ne pridem z vojsko. Županijski husar naj takoj odhiti v Božjakovino in izroči moje povejje. No, tega pokličem na odgovor! Škrlec je odšel v drugo sobo, da napiše zapoved, za podžupana. Viceban, ves jezen, je šetal po sobi. Kar je nekdo potrkal na vrata. (Pride še.) Stran IT »EDINOST« št. 64 V Trsta, dne 5. marca 1911 lagoma odprl pot od najniže do najviše instance : danes se vrše slovenske razprave tudi na prizivnem sodišču in smo menda v tem pogledu na boljem, nego vsi drugi rojaki naši po ostalih pokrajinah. Še je po nasprotnem časopisju tu pa tam nekoliko godrnjanja, še spuščajo sedaj pa sedaj po kako govorniško raketo za tisti absurd, tisti nesmisel, tisto nemožnost, ki jo nazivljajo la lingua del foro triestino — ali vidno je na vsem tem vpiranju, da je prisiljeno in da je vzdržujejo — ne v veri na končni vspeh — ampak le bolj pour 1'honeur du drapeau, radi časti svoje bojne zasta.ve, ker se nasprotniki vendar še ne morejo odločiti za formalno očitno kapitulacijo. Ali pride tudi to prav gotovo, če bomo odločni, dosledni in vstrajni, kakor smo bili doslej. Le na jednem polju kazenske justice zaostaja še pravo našega jezika na poti do končnega vspeha. Toda tudi tu ni več od oblastvenih strani principijelnega nasprotovanja, ampak premagati bo le še nekatere tehnične težave — težave glede sestave slovenske porote. Te težave pa ustvarjamo po velikem delu — mi sami. Posel porot nika je časten, ali ob enem spojen s tolikimi žrtvami v denarju in na izgubi časa, da bi jih mnogi naši res težko zmagovali in bi pri marsikaterem našincev po deželi samo jedno porotniško zasedanje utegnilo spraviti njihovo gospodarstvo iz ravnotežja. Zato se boje porotniške službe in sami delajo na to, da jih občina ne predlaga kakor sposobne za posel porotnika. Za meščane je to laglje. Doma so in povprek tudi materijalno bolje situirani. To je bila doslej velika ovira proti sestavi slovenske porote. No, tudi v tem pogledu se je nadejati ugodne spremembe v nedolgem času: Če pride predloga, da bodo porotniki dobivali primerno odškodnino — kar ; e goiovo več nego opravičeno, ker še le jotem postane porota pristopna vsakomur, d je sicer kvalificiran zato, torej zares judska institucija — do ugodne parlamentarne rešitve, potem ne bo več te težave in odpade moment, ki je provzročal, da se je naše ljudstvo odtezalo službi porotnika na neizmerno škodo slov. interesirancev in justice. Vse nade je, da v nedolgem času dobimo v Trstu tudi slovensko poroto. In s tem bomo prav blizu končnemu cilju — zmagi principa enakopravnosti našega jezika v naših sodnih dvoranah I Pa tudi po drugih državnih uradih si naš jezik — počasi sicer in z velikimi težavami, ali vendar stalno — pridobiva vedno več veljave in ugleda. Tu moremo konstatirati nekaj, kar bo morda komu zvenelo kakor samo hvala. Ker pa je resnično in ob enem važno ozirom na gorijo trditev našo, naj zabeležimo vendar. Vsaka kritika ali vsak napad v našem listu na kak državni urad radi zapostavljanja našega jezika spravlja na dotičnem uradu vse po koncu in je za vodstvo urada — kakor nam zatrjajo uradniki sami — često veliko neljubši, nego napad v kakem laškem listu To je gotovo simptomatično. Iz vestna gospoda po raznih državnih uradih mrze sicer slej ko prej naš jezik in bi mu gotovo najraje zaprli vsa vrata — ali tega si ne upajo več govoriti javnosti, marveč zatrjajo nasprotno. To je simptomatično, da si ne upajo več tajiti našega prava. Led je piebit. Le kose ledu bo treba še spraviti v kraj, pa bo odprta pot našemu jeziku v vse di^avne urade. Do take veljave je prišel naš jezik iz stanja popolne brezpravnosti v minolih časih. Kolika razlika, kolika sprememba! Kdo jo je izvojeval ? Mari res ljudstvo samo, brez vodstva od strani naobražen-cev ?! Gotovo je bilo ljudstvo vojska tudi v tem boju, ali vojska, ki ne bi bila nič opravila brez voditeljev. Kdor trdi drugače, PODLISTEK. Beneški trgovec. Igrokaz v 4 dejanjih. Spisal W i 11 i a m Shakespeare. — Poslovenil Oton Z u-p a n č i č. K današnji premijeri v slov. gledališču. Z današnjo predstavo slavimo 200-to dramsko uprizoritev. Vodstvo ni moglo izbrati primernejšega pisatelja - klasika, nego Shakespeara, ki je ustvaril dela večne lepote za večne čase. Mnogo se je že pisalo o tem gigantu v svetovni literaturi; napolnile so se biblioteke raznih komentarjev, pisalo se je že in vedno se Še piše. Njegovi junaki so postali problemi in naša naloga ni, da bi ponavljali, kar bi se dalo reči o Shakespearu. William Shakespeare se je rodil v Strat-fordu ob Avonu na Angležkem dne 23. aprila leta 1564. On je najveći dramatik Angležke, vsega novejšega časa, ob enem pa tudi eden največih vse dobe. Njegove je, ali sam ignorant, ali smatra vso javnost za družbo samih ignorantov, ali pa je — demagog, ki skuša z nesmiselnim laskanjem pridobivati ljudstvo za-se in je odvračati od drugih !! Naše ljudstvo pa dobro ve, kdo je v zadnjih dveh desetletjih v Trstu opravljal veliko delo v namene vzgoje, kdo je stal na čelu borbe in kdo se je tudi osebno Izpostavljal v njih!! Ako bi hoteli napraviti plebiscit v mestu in po okolici, pa bi vedeli kmalu, kako mal je odstotek v naši narodni masi, ki ne bi najodločneje odklanjal take nauke krivih prorokov / _ KUGA. Glasom zadnjih uradnih poročil iz Kitajskega je kuga v nekaterih krajih že začela ponehovati. V Fringtanu in na Šantun-ski železnici je bilo v zadnjih dneh 30 novih slučajev proti 180 v isti dobi minulega tedna. Nasproti temu se kuga v Mandžuriji vedno bolj širi. V Kirinu je zavzela kuga kolosalen obseg. Ulice v mestu so nasejane z mrliči. En del mrličev je bil vržen na bregove na vshodu mesta. Prebivalci vasi iz okolice se branijo dovažati živila v mesto. Prebivalstvo strada, a drhal revoltira. Japonski konzul je pozval svoje rojake, naj zapuste mesto. Iz Petrograda poročajo: V Kirinu, južno od Harbina, grozno razsaja kuga. Mestne ulice so polne mrličev, del mrličev so iz-nesli ven iz mesta. Prebivalci sosednih vasi nočejo dovažati v mesto živil, zato trpi mestno prebivalstvo lakoto in se punta. Man-džurski podkralj ni hotel odposlati vojakov, kakor je to zahteval kirinski guverner, češ, da vojaške čete nočejo v okužene kraje. Japonski konzul je pozval svoje vojake, naj ostavijo mesto. Iz Harbina poročajo z dne 3: Včeraj je umrlo tukaj za kugo 5 oseb. LONDON 3. Glasom nekega LIoydo-vega poročila iz Portsmoutha se je pripetil na parniku „Drugola", prišedšemu iz Bom-baja, sumljiv slučaj kuge. Dnevne novice. Med krSčanskimi socijalci na Dunaju poka vedno bolj. Minoli četrtek zvečer so imeli obrtniki shod, na katerem je posl. dr. Heilinger ojstro napadal trgovinskega ministra dr. Weiskirchnerja. Sklicevatelj shoda, predsednik zveze srednjega stanu Koroška je tudi nastopil zelo ojstro proti dr. Weiskirchnerju, ter rekel, da so se trgovci in obrtniki svoj čas veselili, ko je dr. Weisskirchner postal trgovinski minister. Kaj je pa danes ta mož že storil za obrtni stan ? Dva zakona imamo, ki nosita Weiskirchnerjevo ime: zakon o zapiranju trgovin in krošnjarski zakon. Ne za enega ne za druzega ne bo žel hvaležnosti. Vedno se je reklo, da treba malemu možu pomagati. Sedaj je pomagano dr. Weis-kirchnerju, ki je bil čisto mal uradnik in je danes minister, ter postane še bogvekaj. Tako se je Luegerjevo prerokovanje, da bo malemu možu pomagano, s polnilo na Weiskirchnerju, kateremu je bilo res pomagano. Uvoz mesa. Iz Budimpešte javljajo: Z ozirom na poročila, da je ogrska vlada dovolila daljni uvoz mesa, naznanja ogrsko trgovinsko ministrstvo, da se nikakor ne gre za novo dovoljenje ogrske vlade za uvoz argentinskega mesa. V vsem je ogrska vlaaa dovolila uvoz 2000 tonelat mesa. Dosedaj se je še uvozilo 700 tonelat. dočim je še 300 tonelat na potu. V več kakor v uvoz 2000 ni ogrska vlada dovolila. NGva francoska vlada pomenja pravo senzacijo, zlasti, ker je ustopil v kabinet tudi bivši minister za zunanje stvari Delcassč, ki je znan radi svoje protinemške politike. igre so imele velikanskih vspehov že za Časa njegovega življenja. Za časa puritan-skega gospodarstva so bile popolnoma izginile, toda slavni igralci — kakor Garrick, Remble, Rean in drugi — so je zopet dvignili do zaslužene časti. — Na Nemškem je bil Shakespeare znan že v 17. stoletju. V 18. stoletju pa so Wieland, Schlegel in Lessing opozorili občinstvo na tega giganta dramatične literature. Iztisnil je francoski klasicizem z nemškega odra, na katerem še dandanes zavzemlje eno najčastnejših mest. Tudi prvi komponisti sveta so pisali ouverture k njegovim igram. „Beneški trgovec" je himna prijateljstva in ljubezni; tri povesti tvorijo snov k tej igri, in veliki pisatelj jih je zlil v umetniško enoto. Prva je zadolžnica o funtu mesa. Tu je Shakespear spremenil osebe, kajti v povesti je Shylok tisti, kateremu se ima izrezati funt mesa. Potem prihaja bajka o treh kovčekih in končno beg Jessice. Kakor je pesnik zamislil svojo igro, bi bilo nemožno izločiti le eno teh povesti. Vse tri tvorijo umetniško celoto. Pesnik je imenoval svoje delo veselo igro, ker precej veselo končuje in ker se je za časa Naravno, da je njegov vstop v ministerstvo napravil na Nemškem zelo neugoden utis. Nemško Časopisje je mnenja, da se bo Francija odslej še bolj naslanjala na Rusijo — proti Nemčiji. Ni dvoma, da bo vsled tega še hitreje gradila nove vojne Iadije, nego jih je doslej. Ministerski predsednik Monis je izjavil, da se popolnoma strinja z nazori, ki jih ima Delcasse glede zunanje politike. Program njegove vlade je sledeči i Popolna laicizacija šole, socialni napredek in narodna obrana. Radikalni in socialistični tisk toplo pozdravlja novo vlado, med tem ko jo konservativci hudo napadajo. V Rusiji mislijo znižati število cerkvenih praznikov. V ruskem državnem svetu se je izrekla zato večina članov, med tem, ko so bili zastopniki duhovščine mnenja, da bi rusko ljudstvo lahko smatralo znižanje števila praznikov za razžaljenje cerkve. Po daljši debati je izjavil višji prokurator sv. sinoda, da vlada ne izdela tozadevne predloge, četudi bi jo bil državni svet vsprejel. Soc jalno zavarovanje. Pododsek odseka za socijalno zavarovanje je z malimi premembami rešil tudi zadnje paragrafe petega glavnega dela. Med drugim je bilo določeno, da bodo imenovani za svetovalce zavarovalne sodnije tudi zavarovalni stro-; kovnjaki. Prisednike iz krogov delodajalcev, delavcev in samostojnih zavarovancev se voli na podlagi sorazmernosti. Stranke se smejo pri zavarovalnih sodnijah pustiti zastopati brez omejitve, tudi po drugih osebah. — Samo zakotni pisači so izključeni od vsakega zastopstva. Ravno i tako se je določilo, da se mora vršiti obravnava in izreci razsodbo tudi če stranka ni prišla k obravnavi. Novo vseuČiliSČe v Frankobrodu. V Frankobrodu ob Menu nameravajo ustanoviti novo vseučilišče, ki bo imelo tri fakul -tete, filozofično, juridično in medicinsko. Vseučilišče bo otvorjeno leta 1914. Profesor Masaryk je imel v petek ; zvečer v Reformklubu v Budimpešti preda-i vanje o splošni volilni pravici. Grof Štefan Tisza proti volilni pra-vici. Iz Budimpešte javljajo, da je v vseh političnih krogih zbudil veliko senzacijo govor, ki ga je imel grof Štefan Tisza v četrtkovi seji ogrske delegacije. Tisza se je v svojem govoru izjavil ne le proti vsem zahtevam bivših koaliranih strank, ampak tudi proti nameravani splošni volilni pravici na demokratični podlagi. V krogih opozicije so zelo ogorčeni radi teh reakcijonarnih izjav Tiszovih in ni izključeno, da bo Tiszov govor kažipot za smer madjarske politike v bližnji bodočnosti. Ali tudi v liberalni frakciji narodne stranke obsojajo to izjavo Tiszovo ter pravijo, da v Času, ko vojna uprava in uprava mornarice stavljate na požrtvovalnost dežele tako velike zahteve, ni bilo umestno s strankarskega stališča, da se s tako trmoglavostjo prezira vse narodne aspiracije. Hrvatski ban dr. Tomašič je bil, kakor poročajo iz Budimpešte, pri cesarju v avdijenci. Ban je poročal cesarju o sedanjem političnem položaju na Hrvatskem. Slavnost 50-letnice „Slovanske Čitalnice". Slovesni akordi fanfar javljajo prihod čeških plemen, ki se pod vodstvom svojih poglavarjev zbirajo od vseh strani dežele, da čujejo sodbo Libuše in da se poklonijo prerokinji bodoče češke slave in svobode.... Ti pretresljivi akordi slovanski iz predigre najbolje češke opere, s katerimi je hotel Smetana spominjati svoje rojake na davne čase, so pretresli sinoči tudi nas. Misel nam je nehote zašla na minole dneve našega narodnega preporoda v Trstu. S slavnostnimi akordi je bila torej sinoči otvorjena slava pomenljivega jubifeja naše „Slovanske Čitalnice", na katero so prihiteli, da jo počaste, zastopniki vseh pesnikovega vloga Shyloka igrala burkasto. Moderni igralec je našel v Shyloku tragičen karakter in „Beneški trgovec- je postal igrokaz. Povest o funtu mesa, ki pripade Shy-loku, je postala tako glavna snov in le prizori Porzije tvorijo veseli del igre. Noveli je predelal vso igro v 4 dejanja ; njegove inscenacije se je držalo tudi naše gledališče. Vso prvo dejanje do bega Jessice igra v Benetkah pred hišo Shylokovo. Drugo v Belmontu na letovišču Porzije; tretje zopet v Benetkah in končno četrto pred prihodom in odhodom Shyloka, na kar je igra končana. Novelijeva uprizoritev je že zaradi tega dobra, ker ni mnogo sprememb in je vse dejanje bolj enotno. Seveda je uprizoritev takega dela težavna ; težavna že zaradi tega, ker je v verzih — in igralcem, ki niso vajeni govoriti verzov, dela verz teškoče. Mislim pač, da so naši igralci danes že na poti do težjega, klasičnega repertoirja in da rešijo svoje vloge častno. Brez Shakespearja ne bi smel biti noben oder, kajti nikjer ne nahaja igralec tako hvaležnega polja, kolikor ravno v Slovanov v Trstu, ne da s tem izvršijo le čin prisiljene uljudnosti, ampak da vidnim znakom pokažejo svojo ljubezen napram jubilantinji in da v tem slovesnem trenotku obljubijo vsemu narodu, da bodo še nadalje delovali složno in z ljubeznijo v smislu narodnega programa, ki so ga z močnimi potezami začrtali ustanovitelji „Slov. Čitalnice". Nočemo se spustiti v oceno estetične, umetniške strani sinočnega slavja. Veščeje pero označi sinočnjo glasbo, oni venec biserov slovanskih, kateremu so z dobrim ukusom pridejali stran italijanske melodije, in tudi Verdijeva muza je prejela tribut spoštovanja v slovanskem hramu Trsta, kjer se goji toliko mržnje za vse, kar je slovansko. Po predigri „Libuše" očrta! je sedanji gosp. predsednik „Slovanske Čitalnice" dr. Egon Stare zgodovino petdeset let življenja jubilantinje. Ta govor priobčimo v celoti, da bodo tudi v naših analih zabeležene zgodovinske reminiscence prvega pol stoletja življenja, delovanja in prizadevanja matice slovanskih društev v Trstu „Slov. Čitalnice", ki ima v resnici vršiti še hvaležno narodno nalogo med nami: da bi „Slovanska Čitalnica", ki je dolgih 50 let uspešno vršila svojo nalogo v čast in slavo slovanskega imena, tudi še nadalje bila voditeljica in pokroviteljica na polju našega nepolitičnega društvenega delovanja, da bi bila središče slovanske zavesti, ognjišče slovanske ideje in navdušena zastopnica slovanske vzajemnosti v Trstu". In komaj so izzvenele zadnje besede slavnostnega govornika, je gosta tema zakrila dvorano, zavesa se je razdelila in na odru se je prikazala množica ljudi iz razniii krajev, vsi žalostno gledajo v negotovost, klonuli so duhom, poraženi. Visoko, v sredi, stoje zamišljeni Cegnar, Koseski, Lego, brat s severa in slov. Gaj v Trstu: Levstik. Na-krat zbudi glas fanfare speči narod, jasna svetloba obsije obzorje, kjer ^ se pokaže deie sinjega dneva: „Slovanska Čitalnica". In ta narod dviga kvišku trobojne zastave in roke, da s himno združenih bratov „Liepa naša domovina" pozdravi svoj: Preporod. To krasno živo sliko je izumil režiser našega gledališča g. L. Dragutinovic. Jenkovo „Molitev", ki jo je z mojstersko umetnostjo pel možki zbor „Glasbene Matice" ter ono bajno češko in rusko glasbo, ki jo zna tako umetniško obvladavati kapela umetnika g. P. Teply, potem glas in umetnost baritona ljubljanskega gledališča gosp. Peršla, oceni bolje pero. Tu hočemo samo naglasiti, da je bilo občinstvo očarano, da je bilo zanešeno nekim čutstvom ponosa, da se zamore tudi pod našo streho v Trstu vživati pravo glasbo in umetnost. Zadnji avplavz je veljal Čajkovskega umotvoru „Marche Slave", a potem se je prešlo na drugi del slavnosti, na k o m e r s. Gospod predsednik „Slovanske Čitalnice" dr. Egon Starč je pozdravil navzoče, izlasti g. Poliča, ki je od leta 1879 bil enajst let predsednik Slov. Čitalnice in pravi njen dobrotnik, in je sedaj iz Reke prihitel na slavnost, potem zastopnike bratskih društev „Dalm. Skupa g. Krstuloviča, „Srpske Čitaonice" g. Aničiča, „Češke Besede" g. Za -horskega, prof. Mandiča, ki stoji že 35 let ob strani *„Slov. Čit." kakor najbolji njen prijatelj, nadalje dr. Rybara, dr. Wilfana, zastopnika puljske „Čitalnice" ^dr. Gradnika, zastopnika Šent - jakobške Čitalnice gosp. ■■ i mm i if< l i iHn'n i H'hhi M tUi t i ^l i > USTREDNI BANKA ČESKfCK C0HDITCI CM PODRUŽNICA v TRSTU Oruni I C.L Lil :: eikHk DEL P0ITEE0SS0 3. :: Fioge na SDjižiue ^uVo P.effli]e?eTiop 4V/t Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. 7ADIJE ii KAfClJE - - - MENJALNICA- Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zvečer m I TI'I T I nmna Avtorizovani clo. seometer:: Kristjan Pertot:: Trst, klasični igri in v prvi vrsti v Shakespearovih igrah. Naše gledališče je preskrbelo nove kostume in nekaj novih dekoracij, da zamore dostojno proslaviti mali jubilej 200-te predstave. Na občinstvu je sedaj, da podpira intendanco v tako resnem stremljenju do popolnosti. Poleg tega malega jubileja praznuje slovensko gledališče še en notranji jubilej, ki je morda večjega pomena, nego jubilei 200-te predstave. Nocoj praznujemo prvi korak do velike umetnosti. Poskušali bomo sezuti čevlje diletantstva, kajti diletanti, ki se spravljajo na tako težek materijal kakor je „Beneški trgovec-, nimajo več pravice imenovati se dilentanti. Oder, ki le količkaj dostojno igra Shakespeara, je umetniški, ali pa vsaj stremi po tem. Občinstvo bo nocoj moralo dokazati, da ljubi gledališče, da ga opereta more zabavati le za trenotek in da se rado vrača k umetniškemu užitku, ki je edini in prari, ki nas more dvigniti iz mizerije vsakdanjega življenja. Polna hiša naj bo dokazom naše kulture in ljubezni do našega gledališča. Leon Dragutinović. Via Commerciale it. 3, !. nsdstr. 180 Telefon št. 23-76. V Trstu, dne 5. marca 1911. „EDINOST" št. ulica c^ison st. ie. I d¥liQl Pekarna in slaSčičarna spo-drož- 5ro v ulici Molin grande St. 9. Popolnoma na bovo urrjena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točjia na dom. - 677 Fa*c ntr Maif rtfan THST Molin srande SClSjU IfiClIHrVOU §t. 40. Priporoča slav. ebčinrrtvu svojo pekarno in sl&dščičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in eladščice. Zaloga Moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo s« peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom. 869 Sfovenci! Slovani! Posluž uj-te se vsi edino slovenske urarne in zlatarne v Trs-u, Via del Rivo 26. Vsako popravo jcmči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihnja tudi na dom.-Svoji k svojim! Udeni ALOJZIJ POVH. D 'r se mesnica TOMAŽA ZADNIKA ■ rifK rUba v Trstu, Piazza S. Giovanni štev. 6. Prodaja ae goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Stara grška žganjarna .*. v Trsta, Via Cavana 5. Tn se dobi bogata izbira likvoijev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, krajši elivovec in briski tropino-vec in rum. Cene nizke. 17.bera grenčic. Slaščice in zapečenci. GrSca mastici iz žija. — Se priporoča Andrej Antonopula. Antoiiio Alberti SESUT EKSSKi: Trst,, ulica Ponziaca 665, Telefon 23 — 55. Zaloga in in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzetna naročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. 1575 Ml iS O i rrst' Piazza Ponterosso ■VcU« VU, muicj st 6. Trgovina jestvin in kolonija!. Zaloga sveč, mila in čistila v pr;d družbe av. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec o priliki porok, krstov Itd. obrnite s« na žganj ar r o AUGU3T0 DELL' AONOLO, v ullol Rfuorgo 1 lu ulica Dlalc&ntoa 20, ki Ima v zatoni vsakovrstna dezertna vina, likerje, bombone ln slaičlce prve vrste, posojaje v te namene p rt t' povračila v»s potreben namizni servloe za vsako i te vilo povabljencev. — Refoik Iz ižole bateljka K 1 60 Svetlo in liKano perilo. Hveilo in likano periio, naj se obrne na zavod F. Camotez v Tratu, ulica Cecilia št. 14, pritličje. Telefon 22-69 _2003 Sladčič rna in pekarna Ivan Pe"ict-i5i3ić, vis a-vis sodnije št. 17. — Priporoča svojo V3iiko iztoro čokolade, razno vrstr.ih sladčio, tort in likurjev za žen tnine in krsce Po s i lija ta dom Za okrepčila Sv jj k svojim. Priznano nizke, stolne cene. Kapajte obleke samo v Imovini BOHINEC & V a detle Corri 2 Tr$C Via S. £azzaro 17 (Vogal za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, eukenj !n kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v jopicah, mantilah, oblekah itd. ZA DAME in DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. m Solidnu in točna I postrežba. | <»-* S, ass Najboljše in najcenej, gorivo 5riquettes s, Klara' Izključna zaloga SILVIO MALGSS1 Trst, ulica G-elsi štev. 3 TELEFON 18-89. Geoa: 4 §tot. Kilogram z dosta J en jeni franko. :b CROATIA ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU : Ustanoveljena leta 884 Centrala Glavno zastopstvo: Zagreb, v lastni hiSi, vogal Marovske in Osjek, Reka, Sarajevo, Xovisad, Ljubljana. Preradvićeve ulice. Podružnica: v Trstu, Corso štev. i. .......... - - - Telefon 25-94 - - - Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : 1) Na življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, 2) Zavarovanje dote 3) Zavarovanje življen&ke rente. 2) Proti Škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren.) 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga ittf. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih šip> Zadružno imetje y vseh delih znašalo je leta 1909: K 2,116 316*86 Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.— Letni dohodek premiie s pristojbinami.........K 1,117,856*03 Izplačane škode . . ................K 3.933,163-48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjčneje informacije daje Podružnica „Crontte" Trst, Corso ft1,1. n. :EEE3E M. German cvetličar, Trst. Via Ponterosso 3 VSE VRSTE ®ar semen, čebulo, sadik, cvetlic kakor tudi gnojit. Zdravilno pivo dvojnega kvasa založna murka „Suetl Štefan" Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa založna marka r Sveti Štefan" zelo upliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozno osebe. Zalogu: Trst, sla Ualdlrluo St. 32. Telefon St 2201. (B.) A J{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON št. 1085. TRST ul. della Zonta št, 7, I. Katramofg voda „Setravallo" izvrsten pripomoček proti prsnim bolczeim in onim t sapnika, pljučnemu r.ataru, vnetja sapniku, trdokornemu kašlja ln ostankom pr«-hlajenja, ter v obče proti V3akemu vnetju v uapnih organih. Prodaja se po K 1*20 steklenica u Lekarn! SERRA9ALL0-Trst > 1'osoratti Via Mascanton št, 4 in Piazza Gianbattista Vico &t 2. Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljen« v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaža, fuštanji barvani, ?erkali, zefir za srajce in j obkke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, bom baze barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za zimnice, zavesa itd 4 Avtorizovana dunajska šola. a — — ustanovljena — — : rezanja cbtek, izdfc!avan]a oblek (n perila ^ ilflA NOVAK - TRST Uiioa ti&n Lasuro 16, IU. • ETERNIT TOVARHA HATSCHEK;ilMfZ VOCKLABRUCK OffiS^I -"V '' i-Jiibi • 'ulAJJ 7- . -i* - ' i-r UUvno zastopstvo in zaloga: V. JANACH in drug., Trst, Via Sanit* StevTa* dme S. ,HDINOiT" it. 64. Stran Y. Pepelnttno premKUeganle. SA^SA TJZ Z Prihajam sicer „post festum14 — ali ce- 'n^io za stvar. Pristavljamo še, daje njoii čitatelji mi gotovo oproščajo to a-*avktor analiziral 32 najboljših vrst kra-mado... Neumni pust je torej poginil. Da-li škega terana iz L 1907 in 1908 raznih bm kdo jokal za njim ? Dvomim. Pač pa je1 gat o to, da se marsikdo — oddahne. Od-dataaeja se očetje in matere, ki so morali vaditi svoje hčerke od plesa do plesa in ki se morali morda celo z muko in težavo ter tudi s pri trgovanje m od ust skrbeti sa pokritje troSkov, ki so v zvezi s predpustaim veseljem, oddahnejo pa se tudi mladi samci, ki med pustnim rajanjem niso priSli nikdar da pravega počitka. Postni čas je Čas pokore in bi! bi to tudi tedaj, da bi ga ne bila cerkev določila kakor takega. Marsikdo se bo moral sedaj pokoriti za „grehe«, ki jih je napravil v postnem času. Treba bo štediti, da poravna — saj ne Izdajam s tem nikake tajate ti — napravljene dolgove, da reši razne potrebne in nepotrebne predmete, iS so romali v predpustu v — zastavljalnico. * * * Nekaj čudnega je res s tem pustnim narenjem, ki je preživelo paganstTO in kr-šianstvo in ki utegne preživeti tudi še našo sedanjo moderno dobo. Tudi najbolj pametnega človeka prijemlje v pustnem času Teč ali manje razposajenosti. Tako je bilo nekdaj, tako je bilo tudi letos. Človek bi rrfcm, da bodo slabi časi — gospodarska stiska — uplivali neugodno na pustne prireditve. Ali tamu vsaj v Trstu in vsaj na-videano ni bilo tako. Kdor je v ravnokar :ninalem predpustu obiskal par plesov, si je maral ustvariti pač svoje posebno mnenje o teh slabih časih. Ako bi hoteli soditi po udaleibi na raznih plesih, veselicah in dru-•fli pred pustnih prireditvah, bi bilo tarnanje o slabih časih popolnoma neopravičeno. Ljudje, ki trpe pomanjkanje, so pač za vse drtgo preje razpoloženi nego za to, da bi letali od veselice do veselice, od zabave do zafcave, od plesa do plesa. Vendar: Ali je pa tudi vse to veselje naraTno, prihaja-li prav iz srca ?! Ali se ni marsikdo in osobito marsikak rodbinski oče le teikim srcem udeleževal vseh teh prireditev ? Zastavljalnice vam bi morale povedati o tem veliko! Ne le dragocenih predmetov, ki naj bi služiti za li£p, ampak tudi potrebnih stvari, o katerih se more reči, da so aujno potrebne, je romalo v teh dveh mesecih v zastavljalnico! In zakaj vse to ? posestnikov s Krasa in Gospodarskega društva v Rojanu. Skoro vsa ta vina so bila na vinski razstavi, oziroma poskušnji odlikovana s prvim, oziroma dragim darilom. Evo, ksg pravi g. avktor o naših primorskih vinih na sploh in o kraškem teranu posebej. Med najstareja vinorodna ozemlja spada avstrijsko Primorje, ki obsega pokneženo grofovino G oriš ko-Gradišćansko, mesto Trst z okolico in istrski. poluotok. Najstareja poročila o vinogradništvu j teh krajev trdć, da se je tu pridelovalo! jako mnogo vina, ki je bilo posebno dobre i Trste in se je izvažalo v vse dele takratnega sveta. To dobro ime so vina teh krajev ohranila skozi ves srednji vek do začetka 19. stoletja. Strabo (za časa Avgusta) pripoveduje v svojem zemljepisu, da je bilo v okolišu Ogleja toliko vina, da so je izvažali v lesenih sodih. Julija Avgusta (soproga Avgusta) je pripisovala zasluge, da je bila še pri 82. letih sveža, edino temu vinu, ki se je, (kakor pravi Hlnius, Hist. natur. lib. XIV Cap. 8, 6) pridelovali ob adrijanskem zalivu, nedaleč od izvirov Timava, in ki se je rabili za zdravilo. Zgodovinar Valvazor je še v 17. stoletju jako pohvalno pisal o vinu, ki je pridelujejo na sedanjem goriškem ozemlju, in je trdil, da ga ni na svetu vina, ki bi se moglo kosati žnjim. Velike množine pridelenega vina so, kakor dandanes, tudi takrat provzročale vinske krize. Tako moremo soditi po tem, da je cesar Ferdinand leta 1552 izdal zakon za Goriško-Gradiško, po katerem je bil strogo prepovedan uvoz tujih vin in je bilo zagroženo z zaplembo blaga in čolnov. Leta 1549 so goriški stanovi spoznali za potrebno, da svojemu „glavnemu pridelku", t. j. vinu, odprejo trge za izvažanje s tem, da so Tpostavili cesto na Koroško (Pradilska cesta). Tekom 19. stoletja je padel pomen in dober sloves primorskih vin vsled raznovrstnih okoliščin: ena izmed teh je bila Da se čuva na zunaj oni takoimenovani majhna odpornost žlahtnih domačih vrst ugled, da bi veljali na zunaj za nekaj, kar ;Proti oidiJn (strupeni rosi). Polagoma se t resnici nismo: za bogate, imovite, ali vsaj jJ® dobro teh nekdaJ tako hvaljenih za ljudi, ki žive v urejenih gospodarskih i™ popolnoma izgubilo, tako, da so ohra-razmerah 1 i11**® samo krajevni pomen. Kljub temu so se ohranile do današjega dne nekatere * * * 3olosno se e o ažalo da na leto zan*m*vc vrs^ ^h vin, katerih posebnost r ... j0 . V..* Z v, . " je odvisna od kakovosti sveta, od vrste fnllk predpustnh pnredjtvah v „Narodnem J & oMelovanj naj5ina ri . . b>!o malo mast To ,e rsekako J « eminJJ do. zelo značilen pojav, ki kaže, da so naši z f . . . ,, ,7°. , „ . . , „ . K ' 4 . _ ' . brote in izrednih lastnosti zasluzujeio, da ljudje vendar — pametni. S tem pa seveda l ... . __.____.. . - J. * .... m. . ... se lih otme pozabnosta in je opravičeno, msem mislil reči, da oni, ki so prišli ma- , J . «. . . .___, .J ... . .. .... . * %w . . da zbudimo zanimanje za nje v vinarskih skiranl na ples, ne bi bili pametni. Vsekako . , .. , , , _ , . ^ . ' . . » .. ^ strokovnih krogih kakor tudi med vino- pa te resnica ta. da se ie možno maskirati . , . . .. .. ; » , I 7v! J? pivoi. Take vrste primorskih vin bi se le fioveku, ki ga ie morć skrbi vsakdanjega r . _ .__* , , u • vj t_i . .. ,morale po mojem mnenju podrobno prou- žiTljenja. Kdor se maskira, ne da bi lahko * , . . . ... .. , . . . „ . « . ,. .Xi. čevati, ker zaduzi^ejo, da jih spoznavajo utrpel tozadevnih troškov, ie lahkomišljen, a - . . . - „V.. 3 / i uu **ij a * . A najširši krogi, ker nudijo v enotehničnem lahkomišljeaost rodi le brezskrbnost. Da smo. : . , . . i . . j .. i . . . . f ozira mnogo zammivega in ker so vehke terej letos videli le malo mask, ie to le. . , • j - i r> . -i, * . i « j. l A -L u u gospodarske važnosti za naso deželo. Ke-dofcaz, da je malo ljudi, katerih ne bi trle e * . u. , „ .. . . J.. ' * . ... zultati takih proučevanj naj bi služili ne tc&e žlTljenske skrbi. Ce se torej mkier , ... r. J. . * . . . ,__ .____, ' . . _ ' . ' e v navodilo m vspodbujo izdelovalcem drugje ni poznalo slabih časov, se je te . .J . , , . i" x . Xi_ . ' ' ;za racionelno pnpravijanje vin, ampak bi slahe čase pozaalo pn maškeradah. * ... , .. r . - osobito ugotovili, da imajo posamezne vm- Za veliko večino ljudi tudi ni potrebno, »ske vrstet kakor za časa Rimljanoy in v da b. se še posebej umetno maskirali, ker srednjem veku take ^^ da soitak že nosfli naravne maske: na zuna, se smejo uvrS5ati med najboljIa vina — sladak smehljaj, v srdh grenkobo « ;celega sveta. morečo skrb: kaj bo, ko bo treba začeti s \ ,r ' ' „ ... . , plačevanjem dolgov, ki so jih - radi ne- i .. Kakorx.fmo ze ome^ ma dandanes kega aamffiljenega lastnega ugleda - mo- 'T?c!nf našlh vm ,samo ^even pomen. raToapraviti v predpustni dobi!! Med ^ jemlje naš kraški teran iz- __jemno s tališče v toliko, v kolikor je to „ *1 • i. j črno vino pri domaČih poznavalcih vin JVraSKl teran. jako v cislih in je doseglo največjo ceno Nadzornik c. kr. kmetijsko-kemiinega med vsemi namiznimi vini. To vino je še paskufcevaliŠČa v Goriei, Maksimilijan Ripp*r, j>osebno priljubljeno pri Tržačanih, kateri jo »satavil in s-tložil zanimivo enologično- ;poviivajo skoro ves pridelek. kemiino študijo o kraškem teranu. Brošuri ca je irila v nemškem jeziku; bajt izide pozneje tudi slovenski i a laški prevod. Studia js pisana z ljubeznijo do tvari a • ; priloženo jej je več raipregledov o analteah kraike zemlje, in o kraškem teranu. tdloftli on« ao. do dolosa dodovno, ▼ vhOMcpto o^ovteo U (Pride še.) NAŠIM GOSPODARSTVAM priporočujemo priznano najboljši pri-datek za kavo „,ZAGREBŠKI pravi FRANCK" s kavnim mlinčkom, kot Delniška glavnica: K 60 milijonov. Reservni In varnost-::: ni zaklad: K 16 milijonov. 7 Prasi, Ustanovljena I, 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filialka ŽIVNOSTENSKE BANKE J*^ Postori: VIA ^ Tfchl Menjalnica: VIA S. NICOLO štev. 30. V 1 rStU NUOVA 5tev. 29 ^ TELEFON štev. 21-57. :: Izvršuje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na f^ q| VLOŽNI KNJIŽICI P® ** ]© na tekočem računu po dogovoru. Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljnje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Os^buje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni nasiov : Živnostenska — Trst. g:i"iiiii.!i!-t'ii'i!ii:'i"i:iirr'inrj "i r i «i'i:it 'i"|iiiM"i! i>:ii!« i ifiiiinrmMnnMnmfNBmtiainat rin i ■ i ri i iin i i i i i iti 11 i i i i i i ■"rum i i i ■ i ■ ■ i i inri i i ■ lniillliritl'! lil II ll llririiii |H|K| nuid illilii'ir'll l lil it.i''l'iiii; ii lil li i i i i i i i i i i i II i i i i i i i i i i i i i i I i i i i i i i i I i II I' P. N. Dobropoznana MANUFAKTURNA-TRGOVINA A Zafred ±>3 ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč najtočnejšo in naj-solidnejšo postrežbo z novim izbornim blago n. Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. illMl^l^rii l^filr.lHIHIMlittitlMtiniitillKI"!'!«'-!:!!!!!!!!!■MaMWW|i'|:.|iltRtt HBnn4l lllMli>tll>»ti;lllllil>l| I I iinuriur i 'n-i ni. 1.1 i i i i t i i iu i;i| .rj ■ ■ i i u •iuuiriiMti|litiii!>iai"i<i;i«i.i.j-i.jbM 1-t.ii.i iLi.!iuM.j.i.i.i.i.i,^-tu<(!i:i ui inijiiijiiumiominaiiiiiiiiiKiiuinuiiiti m i i'isi i utmaimiiKiiii imuii• mM blaco boi{S« kakovoftt is ntjracderaaj^ is p»Hi Uta^ posebno pa seovi ca molk« in fezudcf ekUm, ovrataUie, rrratelo«, todi wftkAnr-ki bba platsega a bombaftaega blaga, prtor b prtidev. tor mkt Trata p«eOatodl od bembaža, ali plato & Veliki Tfkor Taakorrftsik odej, kakor tttdi kolteo lastnega izdelki, Ptrte^ke, svilen«, reegs mtocA okraski aa V^Uje io k^Carke. VELIKANSKI IzIjB 930VU ZA NARODA* IK C* BARSKE ZASTAVE IN JtABODKlS TRAKOV ZA DBUŠT7ENE ZNASE. Kupljeno blago, katero tlutejno nI ugajalo, ••zamenja ali pa se vrne denai brez nlkaklh zadrftkov. Poakvietl ta praprifiati Odlikovana krojačn!ca Avgust Stnlar TRST - Via delle Poste štev. <2, i. nad. • TRST izvršuje pomladanske in = letne obleke -—-— Cene zmerne. - Delo solidno. »trt« VL „KDBrotfr* it. ii. T Trato, ii« S. atđftk iili Kislo zelje ! Patent, divan-postelja Machnich " M Miti Bvnia Irruna aUffpnrA vaaVi nmif/i. in ap inrftmfill T — ^ JTŠ53bi _ repa s Kranjske --t vseh letnih dobah v zalogi-- Josipa Dolčlč, Trst ilica Sorgente 7. - Zelej. 1465. Kot* ptodaj&lna zlatarja ■ urarja ^essandro Zmm, Crst Corso štev. 23 BOGATA IZBiiRA prstanov, uhanov z demanti ali rilanti in brez istih. Verižice, priveski, apestuice, zlate in sre brne ure, stežka ure itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsako vrstn rezbarij e. Gene smerne Cene z me ne Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni ▼ hipu a samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi iimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ta ckljuinje, da bi se agneadil mifes. Čisti se laije kakor postelja. Prospekti zastonj. Eventuvel. na mesečne obroke. Vsprejemaj« as vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. Vsprejemaje se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. C. HflCHHlCH, Irfl,"10 irmgTBMMSiSMMSTMmrnnMMMTOMTiiir—i^^M— ■■ cmiL suc ■■ TRST ul. Concordia št. 4 TRST Prij-oroča fUfc;rm i ol>£irutT« »fojo trgoTlaol«-■tv) (««3! svojo novo prodajalno SJ * fRSTUnl Vi::c. Obilni .. AtOT. 13 .. r. na ji roti ce:k. t . A nt. nov. VERIŽICE t«iv. centih DARELO dobi rsak, kdor kupi blaga Priporočaj, se za blagohota. naklenjenost. .■-"■-'v-'. Restauracija FINDIN8 Trsty Via Cologna II Vsako nedeljo in praznik #tami zastopnik za Trat, Istro in Goriiko : • VIRGILIO GALLICO TMT, Via Oiulia štev. 17. —TELEFON 1979. Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. % f> # # TRST 5SIE1 R^H > - f^irfct t : isnazlo Potocnlg: ia Togali ulice RiJorp ifl BeccMerie - opozarja svoje cenj -na odjemalce, da je dobil novo pofiiljatev sa zima k o aezono. Obleke, ankoje, r&nglani, ali tri za moSke in deč?e. —■ — — —- — — Ima t»3i NAJ VEĆ JO ZALOGO blaga iz kojega napravlja oblebe po meri in po nizkih cenah. Popolne upel jnve ££££ Razstava modernih svetilnikov in potrebščin za plin in vodo CORSO 22. Dr. Fran Korsano Specijalist ze sifilitične in knžne bolezni ima svoj AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.1/2 do 6.Vb pop ■ Telofon |596~~~via Maesimo d' Azeglo št. 3 — Telefon St. 1696. ANTON Z&VADLAL Trat, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu) P*ip«r<>6« s t® jo PKKAZIO ln »LA.SĆIOARHO Trikrat na dan §v«4 k m h ln ■ aičlce. Seloga mokt vate« nate ta prvih mlinar. Likerji Id vino v gte-Ucnlcek. Po«»reib» bk dom. — friporoć« tudi stojo star& in dobrtzn&no pekarno v ulici Maro« Polio it. 6 (vogal Concordia) kmtor« T_di g*ip*iar um. NOV GRAFIČNI ZAVOD fw«# Marino Mattulich - Trst ■lica Sellc poste 10,1, a. (zraven fotografa Jerkiča) TELErOH šte*. 16-38. Antomo Spanghero - * DEKORATIVNI SLIKAR Lastna tovarna pečatov iz gumija in klišejev. Tablice iz železa, utiskane iz cinka i* ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanična delavnica. *a popravljanja in či&čonje piaaln. strojev. Naslednik tvrdke D0MENIC0 DEUSE. DELALNIGA: Via Madonolea 7 Telifai ISO Trst Telefon 160 VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela ia dekorsolje za sebs. — SPECI1ALITETA: iaitarfle I asa In marmorja, Izložne table. r^^pgaeagagaeaeagaesggagaBagLg -j- j [Vpi Varstvena znamka: „SIDRO". MJj .Inlment Copsici Co. nadomestek ?» je »taro Ekaieao dcuceča zdravilo ki se ia mnogo let oporah ja uspeSno drgnenje preti trganja, reomaliima in zmrzlin*. ^VSriln Zaradi macjvrsdnib ^o^ne-O* 11 Ur m.snj naj se pari pri nakupa in jemlje le originalne steklenic? v zavojih t. ^aratran't znamko „SIDKO" in me :::: Rifhter. C^na po 80 vin , K 1 40 in K 2. Dob: ta v mnogih lekarnah. Glav. za oga Jožef Terok. lekamab v BnoimpeSti. Dr. ilthterla lekarna t^Z zsElibeikstrasse No. 5 neu. Naznanjam si. občinstvu, da sem *4pr\ ulici Istria št. S veliko pak^uo im fiiadčičarno opravljeno po najmodernejšem sistema, v kateri prodajam svež kruh 3 krat na 4aa, — ter razne sladčice, biškote in Hkerje. — Za •Wiis'k ve pripei-#ča Josip Fabjait. HW—I..... .... -h illllio Mtem -I- TRST, ulica SIo&ub Cariusc! stav 23 :: TELEFON :: :» i. rurglčae oredje, ertepediivi spadati, >> , lerci, iiiiietae roke is neU^rjIJo^ ?.llni pasi, eluatlSni in aefdviee, eleitrefeerapertifoe pripravo, ap&rdti sa samseasaaGam inhalaeij er '.vjaecp^aoHMi i;«aj&. gtuai'a, tu n3 I : : : : bia^a. :::::::: Aless. Giordani Speeijaliat na n4»TjeaJe kmrjih ooea, diplomiran raaeeelnik Ambulat. Corso 23, L Osdravi takoj u.."R'Ioa in zastaram*, knria oč aa ter jih lidere na najnav; Jnejii na-fin ::: brez vaake bolečine, Garanti ta ozdra.'jenje t _ __meso isstečib no itev. Keže nohte Tsazs debelosti. Na zalrtevo prida tu 1 na dom Jrsou.- obrtnu mitm y W via S. Francesco d' Assisi 2, !. b. kjer Je bila prej „Trž. posojil. Jn hranilnica". Poštne-hranMnični račun 74679. TELEFON 16-04 Sprrjama hranilne vloge od v-iako^ar tudi če ni član tn jih obrestuje ■tir 4 01 _ |2 |o Sprejema tudi vlog? po 1 £ na tedeu. taxo, da ie po '^60 tednih dobi Kron 300 — £r.t>Jama hranilno knjižice tuji;-, zavodov in jih rea!it»je ne da bi se obrestovanje pretrgalo. T>ajc poaojiia na razne obroke ia proti mesečaiai odplačilom po K 2 ad vsakih K 100, tako, da ac posojilu odplača v petih. • DeieSl so po K 20 ln po S 2 Sadaljoa pojacnlle se dajejo r nrada med arsdnlml mami, delavnikih od 9. do IS. dop. 1b od 3. do 6. pop. AZ.OJZIJ ' pekarna za kruli in slad člot s prodajalno ta- (n inozem. likerjev in vin Via Oererla štev. 10 Najboljii kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijaliteta: Ržen krati. UMETNI ZOBJE Plombiranje sobor Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobnt tehnik Dr.J.Čermak : zobozdravnik : kf «o : to TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA nzistmm sadnia i uo&2!nm jaaJTTo , - TRST - ulio i delia Gaaerma, it. 13, 12. n. Najboljšega češkaga izvora CENE: GOSJEGA :: PERESA : : ZA POSTELJE. Odprla se je nova STRUKEL & SEU - TRST Vi& San Antonih šte^. 12 Drobnarije igrače in potrebščine za potovanje. - VELIK IZBOR perila ovratnikov. NAINI2JE CENE zapestnic, ovratnic, sraic itd. NAJNIŽJE CENE. 1 kf rujarih dobrih ifeaaalfc I kt K! it, t olj 81 h K S'80, bo-lili l K, k»lih ■ pohom K i il, 1 kg belili DaJCoeJiik M«u-Blh K C 40 Id K 8,1 k'g saae«a puh m rajav ( t Ii J I, kele ia« 10 K. aajfiaeji pa h ■ p n lt K. Pri narof.tTi fi kg franka. Zagotovljene poatelje rad*-6«ga, modrfga, kaUga ali mmfrnrg« « gratOTiitnB*a Kaaklnga, i adeja 1*« cm dol^a hi I»0 «ra firoka ■ g podrzglatjania no 80 c ta dolgima Ia M llrekima, napolnjenima % aoHm, sirim selo lrpe*nim, mekkim poetaljnlm pvrjfai Kroa 1«. Polopemice 90 K; pernice >4 & ; pesamesn* rat« l« K, IX, U K ln 16 K ; blarlne S K, > K 50 ia 4 K; pernico £00 cm dcl^a, 140 cm Široke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 ia li XVMaaln« »0 cm dalge, 70 cm iiraka 4 K 50, 5 K >0, 6 K 79 ; »podaj« pernice b trdnega, irtanffa gradla 190 cm dolge, Uff ca Uroke, lt K 80, 14 K M. PolIl;a m po perretja od It kr*a dalja franko. — Premena dovoljena, aa neprlprarne denar aaaaj. Kataninl ceniki gratis tn franko. Hotel Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. J, KSgl. V Trstu 5. marca. 1911. .EDINOST" št. S4 Stran VH. fak§ zanimiv, zabaven in poučen LIST S SLIKAMI je Jlusirov. tednik ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le = 1 krono 80 stot. Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga in iaserirajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI ::—::—:: TEDNIK\ LJUBLJANA. -v Naznanjam cenjenemu občinstvu, da -.- sem prevzel - : Česky Hoslfoec: Trattoria „Alia Meridionaleu Trsi - Campo Belvedere 3 - Trst Z odi. spoštovanjem Jan Richfer. Slouencl! - HPUDtl! - Srbi!- Cehi! ^ Odprla sc j2 t Trstu, ulica Glosue Cardutci £ Bova elegantr«* hrvatsko - slo renska BttZVMICA -: —— BKAD1Č & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. M u Borm Brlllont v Trstu, ulica Acquedotto 13. Izdeluje zadeianje z fmajlem, porcelanom, srebrom ln zlatom. Izdelaj« posamezne umetne z*bore, kakor 187 tndl eelo zoborje. ORDINIRA od 9.-12. predp., 3.-5. popol. Ces. priv in fcr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica ta reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 Oastno poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostne celice cdelsne od svetovne tvrdks Arnheim v Berolinu zajamčene proti pc£a.ru Ia vlomu, pohraco in opravljanje vrednot, kakor tudi aarao pobrano zaprtih zavojev« ter džk v dotičnih iekienib celicah v najem vifRosIse shtrambice (safes) :: r&zličnin velikosti, v keterih »e lahko shranijo vred-nostal papirji, llbtlr.e, dragu'j*: iti. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. PodnižnSca Kredižnega 2avoda sprejema 3tr?*mtst@ vloge knfižfe" in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/o R» ntri davek plača direktno zsvrjd. Bav> ae tudi z vaeml bankovnim! posli, ter savarovanjem proti sgubam na i ebanjT: ?Š~ ii m 1 nC^ iju PIV1 iK t ni'i FM?^ r£T: TCFT roi iY7IWI fVI rwi nVT' Odlikovani čevljarski mojster Viktor Schenk priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvata za gospe, gospode kakor tudi za otroke Prodaja najbolj, biks Fredin, Globin, cava-iier in Cir. M mazilo. ran Trst, Belvedere 321| ii x ii J ii m ii ii EnnTSF^ fHUHi^rniumuiaiimaiiBiiHiia UKiuama MUMU'^iimfiiiiiiiini^c'UBi^i tm ifiiiii lir- Sfe^SfežS* Svpeptična g'«""«« Stalda - ZDRAVNIK - dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št. 12 od 11V2 do IV2 in od 41/:; do ol[2 popoldne. TELEFON 13/IV. 35« MARCO F. MARTINOLICH, Mali Lošinj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražiino, kakor drugi slični izdelki. | JhHaHMHHHfc Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F.Martiiaolich Zastopstvo 2a Avstro-Ogrsko in zatoga v Trstu: Giovanni Tarabochia, U!. Mercato vecchso 3. Telf. 39 Birnsk. Vin. 284 edeme železne ograje za vile (d.orce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilust. katai. št. 104 brezplačno hnM sebe Draitiidnstrie Ferd. JergMs SoUie - Klag afmt Stala zsstDD. ? Trstu .ftef/c* #rttt*M , - V Građen Dl. lof. Tako neizobražen ni danes niliče več, da bi ne vedel, kako dobro dene pri revmatičnih boleznih, protinu, nevralgiji itd. Gontarhenmann (Besedni znak za monholo salioyairan exkrakt kostanjev) Ki nepričakovano gotovo učinkuje na pomir-jenje in odpravo bolečin, na izplahnjenje oteklin in vpostavo gibčaosti, na odpravo neprijetnega občutka, ako se ž njim drgne, mazira ali obklada. JEST 1 03?ka 1 krono ' W Izdeluje ae iu glavna zaloga „ 23. Fragnerjeva lekarca .. p. k dvorni zalagatelj Praga t!!., No. 203. Praga III., Na. 203 Pri naprej posl. znesku K 1*50 z 1 cevko [ sjg Pri n . „ 5'— a 5 cevk ^ P« n „ , 9 — a 10 cevk | 2« Pazite ca Ime preparata in izdetavatelja. Hf Zaloge v lekarnah. || Zgubilo je mnogo tisoče v ljudi j mučen kašelj s pomočjo zdravniško priporočenega okusnega sredstva za blaženje kašlja Thymomel Scillae ki ima dober ubus, da se izogne revarnosti. ■ti" r« t p Izdelovatelj in glavna zalega : B. FRAGNER-jeva Lekarna : c. kr. dvorni zalagatelj PRAGA III., No. 203 Prosimo povprašajte svojega zdravvnika Steklenica 2 20 K. Po poSd franko. Ako se posije naprej 2 90. 3 Btckieaice K 7. ako Be poS.je naprej, 10 eteki. iS 20. ako ae poSlje napr. Pazite na ime preparata ;n izdelovatelja, kakor tadl ZNAMKO VARSTVA Sirite EDINOST C. kr. priv. Bsunie??e Adriatioa di Sicisrta ♦iavuiea in rezervni zakladi druStva glaaoai bilano* 31. decembra li»09. 1-suirnžna cSavnica vplačano K 3,200.000)....... ieEarvni zakladi dobitkov .... r saklad proti Tpadan^e vreuncasii javoili efektov . . « Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ ^avarovnja na življenje t veljak 81. decem'r1909...... splačane fikode v vaeb oddelkih o V prevozni ceni HI. razr. uračunjena je hrana in prenožiSce v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. Največji konfort. - Električna razpeti java ia ventilacija. - Narodna kuhiaja. Za informacije o prodaji prevoznih Listkov L, 1JL in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmaa obrniti se jo na Urad za potnik* t Tr»tu", aiioa Molin pioooio fit. 2, za tovor in blago pa pri O. TARABOCHIA & C.o, Trst, ulica Ponterosao it. 3, I. nad. == Prva pnmcrska tvornica zt* iesne izdeike z vodno sUo--- tvrdke A. KRiZNlČ :: ob kolodvora Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITlV : vse v stavbeno mizarsko str >ko spadajoče izdelke za H/ŠE, Vi LE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne ooreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. Parketna tvornica ^SpAS ščice iz hrast, in sukove^a !esa. Postrežba takojšnja za vsako množino! Strnili libeli nadi m y strnprio st.o^o spaiajče mliz. - JASLSIVO! Vsa dela so solidno irs stro'-ovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka nteresentom rre plačen. IVAN ! Irsi • FAazaa S, Giovanni ši. * ... 7? C* kuhinjskih in klsu-akih p >treb'»fin lesa in pleieain, škafov, brant fiabrov m tnd, sodSafcov, lopat. reSet, Bit ia vsakovrstnih košev, jerbasf v in mat-il ter mnogo dragih » to stroko spadajo- P^nAPA^a s7ojo trgo-čih predmetov. — ® ■ yjao a hinile) puaodo vijake vrste bodi >d porcelana, zemlja acifdia, koaiterji ali cinka, nadalje pasamainerje* iletke it»1. — gostilničarje pipe, kroglje, remljeno m »t-irleao posodo za vino. Str»n V HI „EDINOST" štev. 64 V Trstu, dne f>. marca, 1911 potnikov, 9 pomočnikov mešane stroke, 12 pomočnikov železninske stroke, 14 pomočnikov manufakturne stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 8 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 9 kontoristinj, 12 blagajničark, 7 prodajalk, 2 korespondenta, 2 učenca, 0 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Argentinsko meso je pripeljal parnik ..Oriona" iz Argentinje. Za Trst je določenih 25.000 kg. Dobiva se je po vseh glavnih mesnicah. Zgubil je nekdo na plesu NDO. listnico, v kateri je bilo več dokumentov, ki so za lastnika velike vrednosti, a sicer za vsakogar brez pomena. Pošteni najditelj je naprošen, da izroči dokumente pri upravi našega lista, kjer dobi primerno nagrado. Tržaška mala kronika. Bil je lačen. Ivan Giraldi, star 41 let, dninar, že izgnan iz Trsta, je spal v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi. Včeraj je šel strani in je vzel seboj dve rjuhi, ki ju je skril pod plašč. — Ko so ga aretirali, je rekel, da je vkradel rjuhi, ker je bil lačen. Ljubavni roman v staromestnem labirintu. — Aleksander Vilović, 23-leten Dalmatinec, je že štiri mesece ljubimkoval s Heleno Stolica, staro 19 let, stanujočo v ul. Volta št. 19. Mati iste (Helena je nezakonska kči) stanuje skupaj z 29-Ietnim ladijskim premogarjem, Ilijo Lovren, v ulici Vitelli št. 2. Ta dvojica je bila nasprotna ljubavni zvezi Helene in je večkrat zaman delala že vse možno, da bi se ljubavna zveza pretrgala. Ko je bil pred nekaj časa Vilović skupaj s svojo materjo v stanovanju Stolice, sta tam našla Lovrena, ki je mladeniču zagrozil, da ga ubije. Vilovć boječ se kaj hudega se je odaljil, pozneje se je vkrcal in je bil več časa odsoten iz Trsta. Včeraj je Vilović, ki je sedaj zopet v Trstu, šel domov, ko je ob nekem vogalu zagledal Lovrena, ki je prežal nanj z debelo gorjačo v roki. Vilović je ves prestrašen začel teči, oni pa za njim. Slednjič se je prvi zatekel v hišo svojega prijatelja. — Pozneje je naznanil napadalca, ki je bil aretiran. Loterijske številke, izžrebane dne 3. marca 1911 : Dunaj 72 90 48 45 4 Gradec 4 34 61 27 70 Koledar in vreme. — Danes: I. postna nedelja. — Jutri: Fridolin op. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -t- ll°5Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena, na mnogih krajih jutranja megla. Društvene vesti. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi vse odbornike na zelo važno sejo, katera se vrši jutri zvečer ob navadni uri. Odbor Z. J. Ž. Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi bo imelo svoj III. redni občni zbor jutri v ponedeljek ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „u Kettnera", Purkynovo na-mešti. Naše gledališče. Danes popoludne ob 4. uri pri znižanih cenah prekrasna Strausova opereta „VALČKOV ČAR" Zvečer ob 8. uri slavnostna 200-ta dramska predstava. Prvič se uprizori na našem odru prekrasni igrokaz Williama Shakespeareja „BENEŠKI TRGOVEC". Za nas je uprizoritev takega svetovnega dela pravi umetniški dogodek, ki nam jasno govori o lepem napredku v našem gledališču. Upamo, da se občinstvo odzove v številu, dostojnem te prilike. Z dvestoto predstavo bomo mogli najbolje dokazati, koliko cenimo svoje gledališče ! Vstopnice za obe predstavi se dobe pri vratarici „Narodnega doma" gospej BiČkovi. * * * „Slovenski Narod" z dne 30. novembra 1906 je pisal v svoji kritiki „Beneškega trgovca- o g. Dragutinoviću sledeče: „Palmo krasnega" večera je odnesel Shylok — Dragutinovi ć. Gospod D., sicer priznan kakor zelo marljiv, zanesljiv in vrlo nadarjen, je sinoči pokazal, da je v njem umetnik, ki bi s svojim Shylokom smel stopiti pred kritično občinstvo največjih odrov. Krasen in originalen v karakteristični maski, je kreiral Žida Shyloka tako v govorici, kaknr v Intimni obrazovni in širši gestikularni mimiki tako individualno, da se je videlo, da mu je ta kreacija privrela prav iz dna prave umetniške duše. Dosleden do najmanjše podrobnosti je na oder postavil tip, kakoršnih smo na našem odru le malo videli, in burni aplavzi, ki so bili v prvi vrsti naslovljeni na njegovo adreso, so bili istinito zasluženi. V istini izborno, brez najmanjšega defekta, tudi pred najstrožjim Kritičnim forom". „Slovenec* istega dne je pisal v svojem podlistku o g. Dragutinoviću sledeče: „Da je g. Dragutinović temperamenten igralec, to smo vedeli. V vlogi Žida Shy-loka pa je celo nadkrilil naše mnenje. V venec svojih dobrih vlog zasluži za včerajšnjo igro najlepši lovorjev list. Na marsikaterem večjem odru bi dosegel za tako igro vspeh. Izboren v maski in kretanju, pogodil je karakteristiko v vsakem oziru, osobito pa v četrtem dejanju pred sodnim dvorom. Cinizem in osvetoželjnost nam je predočil v tako naravni igri, da mu moramo le čestitati. Prehod iz krutosti v zahtevi, da naj se mu odloči funt mesa beneškega trgovca, v zahtevo, naj se mu vrne vsaj kapital in naposled v prošnjo, naj se mu pusti življenski pogoj — izvršil je tako izborno niansirano, da ni bolje mogel". _ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes Gounodova opera Faust". POL. ROSSETTI. Z včerajšnjo predstavo „I saltimbanchi" je otvorila milanska operetna družba svoj ciklus predstav. Občinstva je bilo precej, izvajanje povoljno, dasiravno ni bila ta neznana opereta za prvo predstavo posebno srečno izbrana. — Danes ob 3.30 uri popol. in zvečer ob 8. i reprizi. EDEN. Popol. in zvečer navadni varijete predstavi. _ DAROVL — Za Ciril-Metodov ples so darovali dr. Amruš Zagreb K 5 v poštnih znamkah, Antonija dr. Slavikova za preostalo kavo K 2.25, Anton Pogorelec Greta K 8, Hrvatska Rad. čitaonica Trpanj K 2, Zadnik Tomaž Trst K 6, Marko Kunej Trst K 20, Evelina Valentič K 2, Anton Valentič Trst K 4, dr. Josip Agneletto Pazin K 4, Josip Perozzi Trst K 4, dr. Marijan Cukar Trst K 10, Jakob Mankoč K 10, Gostiln, in Kavarn. zadr. NDO Trst K 5, A. Vilhar Prezid K 10, Kari Merkuža Trst K 20,, Jakov Pekišič K 4, Alojz Godina-Ban Skedenj K 4. — Za družbo sv. Cir. in Met. v Bar-kovljah se je nabralo na pojedini v „Nov. konsumnem društvu" K 6.20. — Na plesnem venčku pevsk. društva „Adrija" se je nabralo K 7.95. — Srčna hvala! — Lonjerska CM podružnica je za mesece januar in februar nabrala po svojih nabiralnikih sledeče svote: pri „Kons. društvu" K 9.53, pri Županu K 10.25, pri Županu ob ljudskem štetju K 20, pri Fer-lugi K 1.61, pri Kjudru K 5.06. — Skupaj K 46.45. — Mesto šopka na plesu sv. C. in M. velepožrtovalni gospici Marici Černigc j, daruje g. Ivan Brac K 10 za podružn. C. in M. na Greti. — Za knjigo „Venec povesti" podarjeno od p. n. gosp. dvorn. svetnika M. A. Ter-novca, daruje ženski podružn. CM v Trstu, g.ca Edith Pretner 5 K. — Denar hrani uprava. _ _ Gospodarstvo. Monopol vžigalic. Država, ki ima v interesu splošnosti razne, vedno naraščajoče izdatke, mora gledati, da dobi tudi primerno večje dohodke. Zato išče raznih virov, da bi povišala svoje dohodke. Tako skuša država, med drugim, povišati svoje dohodke tudi z raznimi monopoli, to je brez konkurence. V ta namen si izbira za monopol take dohodke, ki so splošno uvedeni. Tu niti ni treba, da bi se omenjalo monopolov, ki jih razne države že imajo, kakor n. pr. pred vsem monopol tobaka pri nas itd. Omeniti pa hočemo monopola vžigalic, ki ga nameravajo uvesti pri nas. Ta stvar niti ni tako nova, ker monopol vžigalic že obstoji v Italiji, Bolgariji, Franciji itd. Zato ni čudo, če je tudi naša država prišla na to misel. To vprašanje pride v kratkem na dnevni red in zato je potrebno, da spregovorimo tudi mi o tem. Kakor pri vseh monopolih, bodo tudi pri tem najbolj trpeli trgovci in sicer predvsem trgovci na drobno. Zaslužek, ki naj bi ga imeli trgovci na drobno, bi znašal 0*2 stotinke pri škatlji, to je, pri deset prodanih Škatljicah, bi trgovec zaslužil 2 stot., dočim bi bila ona vži-j galic po 4 stot. za Škatljico. Država ze vodi pod roko pogajanja1 radi odkupa tovarn vžigalic. Eden teh splošno znanih predlogov je oni generalnega ravnatelja „Landerbanke", ki je lastnica mnogih tovarn vžigalic. Omenjena banka bi se obvezala ustanoviti delniško društvo s kapitalom 50 mi-i lijonov kron. S tem kapitalom bi se prevzelo obstoječe tovarne v gotovem denaru ali v delnicah. Vžigalice bi se prepustilo c. kr. režiji po 18 stotink za škatljico, a pri tem bi se moralo prepovedati takoj vse ostale vrste vžigalic in prepovedati fosfor, tako, da bi bil ustanovljen edinstven tip škatljic s 50 vžigalicami. Prodajna cena bi znašala 4 stot. Od tega bi prodajalci imeli 0 2 stot. V prodajo bi dobili vžigalice samo trafikantje. Država bi torej dobila pri vsaki škatljici 2 stot. Banka garantira državi 15 milijonov dobička na leto. Ob enem bi za PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Gentraia v £jnbljani. Podružnice v 6orici. CeloKU, Sarajmm in Stuejpl Delniška glavnica K 5,000.000 Rezervni zaklad K 450.000. obavlja najknlantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako po voljnimi pogoji devize In ne vrste denarja ■ Uloge na Knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 41a "I- Prodaja spačke na majhne mesečne obroks- MMMKV' fp Dobroznana trgovina TI buelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 zniža cene vsega blaga v svoji zaisgi. Hožkc srajce bele K 2, 2 40, 2 00, barvnate X 2*50. Moške In ženske maje Iz fnštanja K 1, 1*10, 120, 130. Spodnje hlače K 1, W0, 1-20. -- Velik izbor nogavic za možke in ženske, ovratnikov in ovratnic. FUSTANJi vellour meter od 48 stot. dalje. ŽENSKO BLAGO, angleško in domače od K 120 dalje. Bogat izbor šarp, volnenih In svilenih od K 140 dalje. Zaloga perila, platna in bombaža. Velik izbor žime in rolne za žimnice. Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in droboarije ~ —i-===!■! Velik© skladi šce dežnikov, bele in pisane srajce, Izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic iti?, itd. .pjw k. c ven k Trstf Corso Cene zmerne. ■ Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. em Narodna trgovina T'metni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskem zi-atemu in po lastni patentirani metodi. Kroza XXX zobe iz zlata ali aluminija. XXX Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po nujmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov XXXX brez vsake bolečine. XXXX & RMERIKRNSKI ZOBOZDRAVNIK r v Dr. LEOPOLD MRRCEK Trst, Corso Št. 17. & Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, ji XX Berolinu, Lucernu in Ne\v-Yorku. XX i Ordinuje od 9.—1. In od 3.—6. pop. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in Ne\v-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.—6. pop. Brzojavka i Došle so krasne novosti za spomladansko sezono kakor : sukiio, volna, svila in periluo blago itd. itd. — Vzorce pošilja na željo brezplačno na dom. —:.----„n_ Manufakturna trgovina HEDŽET & KORITNIK, Gorica Vogal Corso Giuseppe Verdi in via Scuole 5. NB. Iščeva krošojarjev (Hansirarjev) za mesto in deželo. ® — n _ CB a gš Velika naloga in tovarna pohištva 1EI ANDREJ JUG - TRST # _ fe- Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-88|§l » S B5^ATA lepa izbera finega in navadnega POHIŠTVA TAPETARU # 03 ^ h" o DELO SOLIDNO ln vsakovrstnih stolSc. CENE ZMERNE. # S- V Trstu, dne 5. marca. EDINOST" it. 64.] Stran IX. eksport plačevala 5*/« od zneska računa, ali najmanje 400.000 kron na leto. Po 15 letih bi vse tovarne postale last države, brez vsake odškodnine. Seveda bi moralo društvo biti teh 15 let oproščeno davkov. Ko postane stvar aktuelna, spregovorimo vsekako še o tem predmetu. Vesti iz Goriške. Iz Devina. Veselica minole nedelje je izpala povsem izborno. Vsi igralci so želi obilo pohvale. Ob enem bodi na tem mestu izrečena posebna zahvala onemu gospodu z Opčin, ki je šel pri zadnji vaji igralcem na roko ter nam preskrbel vse potrebno za maskiranje igralcev. Prostorna dvorana je bila natlačena tako pri veselici kakor pri plesu, ki sta prinesla 80 kron čistega dohodka. Županstvo v Prvačini. Rezultat ljudskega štetja je sledeči: Občina Prvačina ima 1242 prebivalcev, od teh je 139 odsotnih ; hiš je 227, glav goveje živine 282, svinj 271, konj 12, koz 1, panjev čebelj 12, kuretine 2150. Občevalni jezik je slovenski, izvzemši 4 Srbohrvatov in 5 Italijanov. V občini Dutovlje so našteli: ▼ Dutovljah 793 (6321.1900) hiš 129 (113) v Godinjah 113 (111 „ ) „ 20 (20) v Krepi j ah 163 (151 „ ) „ 31 (29) Skupno 1069 (894 „ ) „ 180 (162) Druge slovenske dežele Slovencev na Spodnjem Štajerskem je okolu 420 tisoč. Vsega prebivalstva je okrog 471.000. Seveda so Nemci pri ljudskem štetju pohrustali na tisoče Slovencev. Ljudsko štetje na Spodnjem Štajerskem kaže mal prirastek, vidi se pa v njem silen odtok prebivalstva na Srednje in Gorenje Štajersko, ki imate mnogo industrije. Prebivalstvo Ljubljane. Ljubljana ima glasom ljudskega štetja: 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih in 94 neobljudenih, 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38.661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20.493, ženskih 21.234. Trajno navzočih je v Ljubljani 40.323, začasno pa 1404. Od prebivalcev je 17.434 Ljubljančanov, 15.547 prebivalcev ima svojo pristojnost na Kranjskem, 7618 v Avstriji sploh — skupaj je torej Avstrijcev 40.599 ; 673 je Prekolitav-cev, 22 Bošnjakov in Hercegovce v, 343 ino-zemcev. Rimsko-katoliške veroizpovedbe je 41.139 ljudi, grško-katoliške 20, starokato-likov je 10, 61 je pravoslavnih, 365 je protestantov, 109 Židov, 22 jih je brez konfesije. Od 40.599 Avstrijcev je napisalo 33.846 slovenski občevalni jezik, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 56 poljski, 95 hrvaški in srbski, 1 rusinski in 1 madjarski. Slovensko bralno in izobraževalno društvo na Reki ima v nedeljo 12. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani „Trgovačko-obrtničkog doma" svoj I. letni občni zbor. Ob tej priliki se ustanovi podporno društvo za obolele člane. Dober vspeh je siguren le tedaj, ako se število redno plačujočih članov izdatno pomnoži. Zatorej na noge reški in okoliški Slovenci! Bodočnost mladega društva je Ie od vas odvisna! Tujci v Ljubljani. V minolem mesecu je prišlo v Ljubljano 4154 tujcev, 27 več nego meseca januvarja in 384 več nego fe-bruvarja 1910. Razne vesta. Ljubavna tragedija v Rimu. V včerajšnji številki smo poročali na kratko o ljubavni tragediji, ki se je odigrala v visoki rimski aristokraciji. Grofica Trigona roj. princezinja Cuto, ki je bila znana vsled svoje izredne lepote, je bila najdena mrtva v sobi nekega hotela. Umorjena je bila dvorna dama Maljice Jelene. Poleg mrtve grofice je ležal v lastni krvi, ranjen na čelu, njen ljubček, poročnik baron Vincenc Paterno. Umorjena grofica je imela ljubavno razmerje z baronom Paterno. Njen mož je sicer vedel za to ; ali, da ne bi prišlo do javnega škandala, ni tožil na ločitev zakona. Vendar pa sta živela zakonska vsak za-se, tako, da sicer nista bila ločena zakonito, pač pa dejanski. Baron Paterno je bil lahkomišljen in zapravljiv človek. Zato je ljubezen grofice izrabljal v to, da je zahteval od nje denarja. Ona mu je večkrat tudi pomagala. Ko je pa minulega petka zopet zahteval 20.000 lir, a mu jih ona ni hotela dati, jo je umoril z nožem in potem pognal samemu sebi krogljo v glavo. Njega so spravili v bolnišnico, kjer bržkone ozdravi. BRZOJm/NE VESTI. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 4. Deželni zbor je nadaljeval danes specijalno debato o pravosodnem proračunu. Pravosodni načelnik Shek se je izjavil proti ustanovitvi sodišč tretje instance ter proti uvedbi porotnih sodišč. Prihodnja seja v ponedeljek. Veliko poneverjenje v Turčiji. CARIGRAD 4. V vojaški tovarni fesov v Carigradu so prišli na sled poneverjenju v znesku 130.000 runiov (3.120.000 kron). Glasom sklepa vojne sodnije se pokrije to poneverjenje iz premoženja bivšega vojnega ministra pod starim režimom, Rifaat-paŠe. Iz dežele božjega strahu in nravnosti. BEROLIN 4. Danes je začela tu kazenska obravnava proti ravnatelju Bocku in učitelju Knčflu radi nenravnih činov, ki sta jih zagrešila na mladoletnih učenkah. Obravnava se vrši pri zaprtih vratih. Izključeno je tudi časopisje. _ Delegacije. Zaključna seja avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 4. V današnji seji delegacije je vojni minister baron SchOnaich rekel, da vojaška bremena nikakor niso tako težka, kakor so to dokazovali nekateri govorniki. Troški za armado znašajo te 12 odsto vseh državnih izdatkov. Za druge državne izdatke ter plačevanje obresti ostane torej še vedno 88 odsto. Iz tega sledi, da armada nikakor ne ovira kulture. Glede novega vojnega zakona se minister nadeja, da pride kmalo na vrsto in da bo imel državni zbor priliko skleniti, ali naj ostane triletna vojaška služba, ali naj se uvede dveletno. Z ozirom na pritožbe, da se v armadi ne goji narodnega čuta, je minister rekel, da se armada ne sme mešati v narodne boje, ker obstoji mtd temi in armado nepremostljivo nasprotstvo. Narodni boji vodijo od celote k delu, armada pa mora voditi od dela k celoti. Potem ko je govoril poročevalec Koz-lovski, je bil sprejet redni vojni proračun, na kar sta odgovorila ministra Aehrenthal in Burian na neke interpelacije. Potem je poročal del. Chlam-Martinic o izrednem proračunu, ki je bil tudi sprejet, nakar je bila seja in s tem zasedanje zaključeno z običajnimi formalnostmi. Zaključenje ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 4. Ogrska delegacija je bila danes zaključena z običajnimi formel-nostmi. Beligrad 3. Trgovinski minister se je vrnil iz Soluna. 55! mu OGLAJI ■■■■ l'l MALI OGLASI m računajo po 4 sto L besedo. Mastno tiskane besed« se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotink. Plača se takoj Ins. oddelku. KHIE-BIOSKOP „ADR I A" SKEDENJ Županstvo v Prvačini :ab0UDs.T^ bivajoče najmanj 10 let v Trsta, ki želijo brezplačno doseči domovinsko prav:co tržaško, da se oglasijo vsako popoludne od 6.-7. ure pri A. Laneve. ka- i ženskemu zagovornika v Trata, Scala al Belvedere St. 4, I. 380 Mlsiffl frg0?*^ pomočnik. ve3č slovenskega ia IVIlCiU nemškega jezika i§če službe. Ponudbe na „Edinost" aub Ivan 8t. 395. 395 ; Mizarja išče Fran Dolenc, Opčine. 386 i Vnnjnm se oddajo takoj soba, sobica in viajcm tui v hiši, kjer je mesnica. inja za kron 18. Kolonja 261, Danes, nedelja dne 5. marca: I. s LOV NA KOKODRILA. : n. RAZVALINA, veliko dramatično delo. — NOVITETA ! m. Vkradeni in vkupljeni čevlji. IV. e Journal. 387 Tri prostore pripravne za 'vaako °brt>se (sa cerkvijo) 97. dajo v najem. tkorklja-Kojsn ' 383 V pondeljek novi vspored. - Izven vsporeda: Ženske v hlačah« Qlll7hn kot z dobrimi spričevali, pri Olll£lfU banki ali pisarni. Govori slovenski in italijanski ter nemški. Cenjene ponudbe na inse* ratni oddelek Edinosti pod „Sluga 384". 384 Poslano*) IZJAVA. Po Sežani se je Širila vest, da je podpisani falsificira! podpise nekih posestnikov, kateri so odstopili od zasebne zavarovalnice ter pristopili k deželni zavarovalnici goveje živine. Izjavljam tem potom, da ni res, da je falsificiral podpis I. P. in druzih živ. posestnikov —; res je pa, da je podpisanega prosilo več posestnikov živinor., da radovoljno pristopijo k deželni zavarovalnici, kateri so tudi svojo živino pri tej (deželnej podružnici) zavarovali. Toliko v znanje slav. obč. ostajem z odličnim spoštovanjem FR. BEKAR, deželni uprav. d. p. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toiiko, kolikor mu zakon veleva. Ilhiralpr in P0Pra?ileIj glasovirja, harmonija, UUII alCb orgel j in orkestrona se priporoča slavnemu občinstvu. Jamči za solidno delo Naslov : Andrej Pečar, via Dante Al ghieri 3. 392 UjX|pn z vrtom v bližini mesta želim vkupiti. niollrU Ponudbe s ceao in pojasnili na ins. odd. ; Edinosti pod „Tržačan" štev. 390. 390 riua nnonnrlo i^eta dve čisti zračni sobi. U Id yU9|IUUa _ Ponudbe pod naslovom „Uradnik št. 389" na ins odd. Edinosti. 389 Izvrsten zaslužek. — popotnikom na Kranjskem in Primorskem, ki obiskujejo tudi majhne trge, se nudi prilika za prevzeti malo kolekcijo, od neke pri čevljarjih in trgovcih s Čevlji dobro vpe ljane tvrdke ter prevzeti zastopstvo proti dobremu zaslužku. Reflektuje se samo na dobre moči. Dopise pod šifro „zmožnost" na^inseratni oddelek tega lista pod fitev. 267. 26/ Podpisani javlja slavnemu občinstvu, da je prevzel : mitcdilmco : bivšega Vittorio Gentilli pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji St. 557 zraven bolnišnice Sv. M. Magdalene. — Se priporoča starim odjemalcem in jamči za točno Cene zmerne. postrežbo. Cene zmerne. udani Gjuseppe Predonzani, HbbbbIBSSSII i Proda se lep hotel se odda v najem. Hotel ima najboljšo lego ln ker Ima velike kleti, bi se lahko upHjalo večjo ▼ lnske trgovino, ker v kraju ni še nobene. Pri preizetju ni potreba veliko kupnine. Resni kupei zvedo naslov v u pravni št vu tega lista pod štev. 348. 348 Prndflm plahto skoraj novo, in vse potrebno, II UUdlll do) ga 4 X 2*80 m in eno vago za otroke. Trst, ulica Mtdia 56, prodajalna. 35? Trezno mislečim 50. pozne dospelosti ; iščite na pošti pod Vašo šifro. 373 Ql|Mgin|p 86 ^^ 8Preten mehanični pomoč-1Cjlllts nit ta šivalne stroje, dvokoieea itd. Plača dobra. Batjel, Gorica, Stolna ulica. 374 V resnici izvrstno domače zdravilo ki se uporablja v mnogih družinah že nad 50 let, je praško domače mazilo iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi. To je najbolji dokaz za uspešno uporabljanje tega mazila pri raznovrstnih udarcih in ranah. — Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Anton Krainz STAVBENI IN UMETNI KLEPAR Trst, ulica Rossetti štev. 79. Prevzemlje pokrivanje zronikov. Napeljava In popravlja strelovode. Izdeluje vse v kle- parstvo spadajoča dela. POSTREŽB«. TOČNA- CENE NIZKE BELO TRPEŽNO. Ulov >a 15 konj se išče takoj. Kdo išče pove niDT „Edinost" pod fit. 324. 324 Trst, Corso 2. Teltf. 1917. Leopold Haas Pristni linoleum.......K 2 50 m' Podolgaste preproge 67 IJlfS|Jo sico, od cvetic s tr-.o kovi in napisi. z* percdaasstih plolcah za spodil:* Kajnišjs Scoaknraaiča® oe^o. (Inženir G. Franc Ja Kra j z) Ura d s ?iliea Miecl.d Maohiaieili Skladišča: ulica Gioachlno Rossini, .Naslov ^a bnioiavke: ,liniversun!- — Trst, Telefon«; 14-09. — SkJaežiSće i-?; iS* tek ■ 61, • Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna z& brezplinove brikete iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje hrastov m buk drv prirejenih za peč .ugležkeca in inozemskega svetlega premoga AITBACIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglja ..Boniea 1 v veliki iajčji < bliki za .vsako korjavo Žareči komad: v (mali jajčji obliki) za odpito ognji-iit in likanje. Naročbe. ki se izvrie točno, je nasloviti na tovarn-ško pisarno : Irst - Vta deli a Tesa žtev. 22 aH na naročilno pisarno v Trstn pri tvrdiri Clcvanni £ng«ii ulic. Vinc. Bellint štev. il (na-proti cerkvi novega S7. Antona ttttK8 «KKK*ftlCKXKIIK I . MIK.1T S . naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne iii ^lA(lrke dunajske in kr&nj. klobase, jj Priporoča se za obilen obisk. ^isacsE urad: št zmernih Sesaijke za vino ln vodo na transmis-jo In na roao. GavS vaak3^ -»-sčc zsl uspsšjava voae, p'^Ba Is paro. Pipe, guarnsclje in teiiaićal p fjdraat« vsake vrat^. Moiorji, stro^ * k% ko ti! na par(5. — Priporočajo svoj tehnični urad z& izdelovanje in oskr&ljgnje vsakovrstnih strclsv zs ourl -----Csnlki siastonj.--- Točne ure Cnili prodaja TJ* -r TB^It. vtii Peitftrfcss®, »g«! Jđu^; MJKA IZBEBA vfcHžlc, alatlh in ii ifJ ur, kakor tuc^ » ftencklb ar vr^' eiUlSfli l£!l Hltt4!3t iHS. prodilnica jVfano ferlin Trst, Sv. Marij3 M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽfliCR: Sv. Marija M zgornja 386 b irži Riltl. Skerl. Velika izbera krameiiij, barv, Sip. žebljev, petroleja i. t. d; iiedilai pi-aiek /d. pitanje svinj. krav. kouj, itd itd. lekarnarja dr. 'TRNKOCZV-ja ▼ Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo. ur "mm Tržaška posojiSnica in hranilnica Piaaza della Caserma St. 2. — Telefon 952. w ime na razpolago Jekleno varnostno celico M je vama proti vlemu in poi*ru, v kateri ao 3HRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol teta „ 20, za en mesec „ 6 Shrambiee so 24 cm visoke, 24 cm Široke, 4S cm globoke. Shrambic ne more dragi odprete kakor stranke, ki same osebne shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. »2* Oddaja hranilne pušice "SStL j katere priporoča posebno 8 tari še m, da na ta najnovejši in najvspešneji način j uvajajo štedi* svojo deco. Nmdaljaa pojasnila iaje zavod «b uradnih urah. •1 rodajalnica Rojmand Bizjak Campo S, Giacomo 5, (slovenska bi5a). - Velik izbor ur na Bidro in za gos^e. - Izbor verižic vsake vrste. - BudilnikiK 2-3C. Ktgnlat&rji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. Norderto r^achfiya Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zaloga in zastopstvo zelo ugledne švicaraket ovarne Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje. Budiiniki od K 2-40 dalje. Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah Zapomni si podobo in ime „0T-TOMAN" (Cigaretni papir ali ovoj-kajti s ponarejanjem se hoče konsumente zavajati! tT: 4