6. številka. Ljubljana, v torek 3. aprila. XXI. leto. 1888, Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t u j o dežele toliko več, kakor poštnina znaša. 'Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravnifitvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,.Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom 8e računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upfavnditvo „Hlov. Nfzroda**. V Ljubljani 3. aprila. V soboto došel nam je nepričakovano telegram, da je palo ministerstvo francosko. Nepričakovano pravimo, kajti v sedanjem trenutku bi pač kaj tacega ne bili pričakovali, četudi smo dobro vedeli, da sedanja vlada ne stoji trdno, ker jej od jedne strani preti monarhizem, od druge pa radi-kalizem. Pričakovali smo, da bodo mej vrstami francoskih republikancev, vsaj sedaj, ko so se začele silne monarhi stične agitacije in agitacije za Boulangerja, za katerimi moli kvišku glavo tudi ce-sarizem, imeli toliko domoljubja, toliko svobodoljubja, da ostanejo složni in tako ohranijo ljudovlado, za katero so se dolgo borili najboljši francoski rodoljubi in celo trpeli po ječah in v pregnanstvu. Tudi francoska vlada sama ni kaj tacega pričakovala. Miuisterski predsednik bil je v senatu, ko je nakrat Pelleetn stavil predlog, da se premeni ustava in zanj zahteval nujnost. Hitro so se pridružili vsi monarhisti njegovemu predlogu, in ko se je še zanj izrekel Clemenceau, bilo je gotovo, da bode predlog vsprejet. Zastonj so nekateri odlični republikanci ugovarjali, da predlog sedaj ni umesten, ker }*• le voda na mlin monarhistov iu imperialistov. Zastonj je opozarjal republikance Brisson, da je revizijo ustavo zahteval v svojem volilnem oklici peneral Boulanger in da bi se zmatralo za uspeh njegovih agitacij, ko bi zbornica sklenila premeniti ustavo. Podobno bi bilo, kakor bi se ga bila ustrašila zbornica . . . Pa če že te besede neso mogle strezniti radi-kalcev, bi jih bile morale vsaj izjave rojalistov in imperialistov, ki so kar naravnost propovedavali, da treba odpraviti republiko. Kraljevec Baudrv d' Asson je naravnost povedal, da treba obnoviti kraljestvo. Imperijalisti so pa tudi tako govorili proti republiki, ki je nastala vsled ustaje v deželi, ko je bila vojna s sovražnikom, da je vsakdo videl, da hočejo revizijo ustave porabiti v to, da vržejo republiko. Vse to ni pomagalo, radikalci neso mogli premagati svojih predsodkov, neso mogli odreči se za sedaj svojim željam v interesu velike stvari. Sklenili so premeniti ustavo, ne da bi bili le malo pomislili še, kake osode polno posledice utegne imeti njih sklep. Podali so roko svojim največjim nasprotnikom, da le vržejo zopet jedno miniđterstvo in napravijo nove zmešnjave. Ko se je pretigalo za nekaj ur zborovanje, so pa že previdnejši jeli spoznavati, da so napačno storili, toda bilo je prepozno. Vsled tega spoznavanja se pa ni še tisti dan volila komisija za spremembo ustave, kakor se je sprva hotelo, četudi so malo poprej nujnost tako poudarjali. Zmerni republikanski listi zmatrajo zbornični sklep za zmago Boulangerjevo,ki utegne še usodepolna postati. Ta general bode porabil zmešnjave, ki utegnejo nastati, kajti revizija ustave se ne bode izvršila gladko. Lahko je bilo skleniti, da naj se premeni ustavo, a težje bode dognati, kako naj se premeni, nam se dozdeva, da bode to, dokler je ta zbornica, skoro nemogoče. Poslanci, ki so glasovali na spremembo ustave so v tem kaj različnih mislij, ravno tako vlada v republikanskem taborji o tem kaj različno mnenje. Oportunisti ne marajo za nobeno spremembo ustave, vsaj v radikalnejšem zmislu ne. Že sedanja ustava se jim dozdeva preveč liberalna. Drže se Tbierso-vega načela, ki je vedno zagovarjal zmernost in trdil, da bode republika zmerna, ali je pa ne bode. Stari državnik in zgodovinar se je bal, če tretja republika zaide na radikalna pota, kakor je bila prva, da jo bode končal monarhizem, bodi že v obliki cesarstva ali pa v obliki legitimnega kraljestva. Pa tudi radikalci sami neso jedini o tej stvari Zmernejši sicer bi se zadovoljili z odpravo senata ali pa s preustrojitvijo njegovo. Drugi pa že hočejo, da se odpravi tudi predsedništvo republike in nadomesti z direktorstvom ali Bog zna s čim. Mnogi sami ne vedo prav, kaj hočeio. Imeli bi radi kako spremembo, ker so se sedanjega stanja že naveličali. Odprava predsedništva republike bila bi jako nevarna stvar. Mi sicer ne trdimo, da se brez predsedništva vladati ne more. Švica nema predsednika republike. Najvišja izvršilna oblast jo zvezni sovet G članov, voljfii na tri leta, kateremu predsedujejo vsi njegovi člaui po vrsti vsak šest mesecev. V Rimu so tudi imeli dva konzula, in vender je republika orjaški napredovala, v mali ljudovladi San Mariuo sta tudi dva načelnika. A za francoske razmere bi kaj tacega ne bilo. Nesloga, ki sedai vlada mej zbornično večino in onemogočuje vsako vlado, preselila bi se potem tudi v najvišjo oblast v deželi, kar bi bilo zvezano z velikimi nevarnostmi. Bonapartisti in rojalisti bodo pa poskusili po premembi ustave ustanoviti monarhijo. Pomenljivo je, da svojih namenov niti več ne skrivajo, ampak si upajo ž njimi odločno na dan. Bonapartisti zagovarjajo plebiscit, ki bi jih dovel do cesarstva in jih podpira Boubmger s svojimi agitacijami. Po plebiscitu voljen predsednik republike bi se ložje proglasil za cesarja nego bi se predsednik, kateri je voljen od zbornic in jo v svojem postopanji od njiju bolj zavisen, torej ne more postopati, kakor bi hotel. Ukrepanja o premembi ustave bodo pri tacib razmerah le razburila duhove in prenesla razne agitacije na ulico moj narod. Morda bodo Še kako vlado zopet pomela, koristila pa ne bodo nič. Na zadnje bode pa vender treba razpustiti zbornico. Žalibog da je malo upanja, da bi volitve za LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgeniv, preložil Ivan Gornik. XXV. (Daljo.) — Ona je jako ponosna . . . tega nisem hotela reči . . . ona jako visoko ceni svojo nezavisnost. — Kdo je pač ne ceni? vprašal je Arkadij, a samemu šinilo je v glavo: „a čemu je pač V „Čemu je pač? šinilo je tudi Katji v glavo. Mladi ljudje, ki se često in prijateljsko shajajo imajo neprenehoma taiste misli. Arkadij se je zahmehljal in izlahka sklonivši ae h Katji zašepetal: — Priznajte, da se nje nekoliko bojite? — Koga? Nje, ponovil je z naglasom Arkadij. — In vi ? vprašala je s svoje strani Katja. — Tudi jaz, zapomnite si, rekel sem : tudi jaz. Katja zažugala mu je s prstom. Tamu se čudim, začela je; — nikedar ni bila sestra tako raz- položena nasproti vam, kakor baš sedaj, mnogo bolje ko o vašem prvem pribodu. — Tedaj res ! — Ali tega niste opazili? Vas-li to ne veseli/? Arkadij ae je zamislil. — S čim naj bi bil zaslužil naklonenost Ane Sergejevne? Menda vender ne s tem, da sem jej prinesel pisma vaše mamice? — Tudi s tem, pa so še drugi uzroki, katerih ne povem. — In zakaj ne? — Ne povem! — O! že vem, da ste jako samoglavi. — Samoglava. — In, da znate strogo opazovati. Katja pogledala je od strani Arkadija. — Ali vas morebiti to jezi? O čem premišljujete? — Premišljujem, odkod bi vi dobili ta dar opazovanja, katerega imate v istini? Vi ste tako boječi, nezaupljivi, vseh se ogibate . . . — Mucgo sem živela sama za se, nehote se jame tako premišljevati. Ali pa se res vseh ogibam ? Arkadij pogledal je Katjo z zahvalnim očesom. — Vse to je res, nadaljeval, — a ljudje v vašem položaji, reći hočem, v vaših okoliščinah imajo redkokedaj ta dar; do njih pride, kakor do carjev, istina jako težko. — Saj jaz nisem bogata. Arkadij se je začudil in ni tako razumel Katje. BTo je res, posestvo je vse sestrino!" prišlo mu je na pamet; ta misel mu ni bila neprijetna. — Kako ste dobro povedali! dejal je. — Kaj pa? — Povedali ste dobro, priprosto ne sramovaje se in ne olepšuje. Res: meni se zdi, da mora človek, ki ve in pravi, da je reven, imeti nekaj posebnega, nekak ponos posebne vrste. — Jaz nisem čutila uičesar takega, hvala za to sestri, omenila sem svoje stanje le radi tega, ker je ravno govor na nesel na to. — Tako; vender priznajte, da imate tudi vi majhen del tega ponosa, o kojem sem ravnokar govoril. — Na primer? — Na primer — saj mi odpuščate moje vprašanje — ali bi vi ne mogli vzeti bogatega moža ? — Ako bi ga jako ljubila . . . Ne, zdi se mi, da bi ga tudi potom ne vzela. (Dalje prlh.) republiko ugodneje izpale. Že pri zadnjih občnih volitvah smo videli, da so se monarhisti okrepili. Nadome-stilne volitve pa dokazujejo, da so Boulangerjeve agitacije pala na rodovitna tla. Tako je prav lehko mogoče, da bi nove volitve podkopale še republiko. Narod se je že naveličal vednih razprtij mej republikanci, ki slabe državo in spodkopujejo narodnogospodarsko blagostanje. Pa še druga nevarnost vedno preti republiki. Na vojsko se nič prav zanašati ne more. Vsi generali so njeni nasprotniki, pa tudi mnogo častnikov. Jedini Boulanger se je upal priznati za republikanca, a njegovo sedanje postopanje pa tudi dokazuje, da v niegovem srci republikanske ideje neso trdno ukoreninjene, temveč jih je porabljal v svoje namene. Vojska bi bila že napravila državni prevrat, ko bi se le njeni voditelji bili mogli sporazumeti, ali naj ustanove cesarstvo ali kraljestvo. Kakor se iz povedanega razvidi, je Francija sedaj nastopila jako kritično pot. Monarhisti skušajo državni prevrat pospešiti, ker se boje, da ne bi stoletnica velike revolucije, ki se bode praznovala drugo leto, republikancev naudala z novim svežim duhom, ki bi utrdil obstoj ljudovlade. Politični razgled. JVotraujc dežele. V Ljubljani 2. aprila. Razen nekaterih poljskih poslancev in mlado-češkega poslanca Engla ni nikdo izmej narodnih zastopnikov te praznike poročal o svojem delovanji v r bode dne 3. junija v Litiji procesija sv. rešr ga Telesa. — (K nski deželni in državni poslanci) ir .jo v četrtek shod, da se posvetujejo o političnenr gledališkem in zemljišno-odvezuera vprašanji. Državnega poslanca dr. Ferjan-čiča, zadel je hud udarec. Umrla mu je dne 31. mar.a soproga gospa Amalija Ferjančič, rojena Seliiischegg v 30. letu dobe svoje. Pogreb bil je včeraj pop^udne ob 4. uri ob mnogobrojnej udeležbi iz uradniških in narodnih krogov. — (Slovensko gledališče.) Na korist gospodični Gostičevi in gospodu Danilu predstavljala se je včeraj veseloigra „Ženska borba". Beneficjanta odlikovalo je občinstvo z obilnim priznanjem in z dvema krasnima vencema. Repriza „Ženske borbe" vršila se je gladko, na splošno za-dovoljnost, ker so glavne uloge bile v uajboljših rokah. Gospodični Zvonarjeva in Gosti čeva, gg. Borštnik, Kocelj in Danilo igrali so jako vrlo in napravili nam prav lep večer. Žal, da gledališče ni bilo tako polno, kakor bi bili z ozirom na oba, jako zaslužna beneficijanta želeli. — (Simona Gregorčiča pesmi drugi zvezek) izšel bode v kratkem v jako lepej upravi Tiska se že tretja pola. Kolikor smo se pesmi mogli pregledati, smelo rečemo, da bode pesnik iznenadit ž njimi slovenski svet. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Pokrovitelj preblagor. gosp. Anton vitez Vicco, zgla-šen po Podgrajski podružnici v Istri uplačal je za piruhe 100 gld. Bog mu nakloui posnemovalcev! Peticije do drž. zbora za versko-narodno šolo v zmislu vodstva so nadalje poslale naslednje podružnice: Ženska podr. v Ilirski Bistrici na Notranjskem, Rudolfovo ua Dolenjskem, Šempas na Goriškem, Železniki in Vrhnika nt Kranjskem, Celovec in Kotmarjaves na Koroškem, Lehen in Konjice na Štajerskem. — (Slovenski klub na Dunaj i) ima svoj osmi večer v soboto 7. aprila t. 1. v hotelu „Goldene Ente" L Riemerstrasse 4 v prvem nadstropji. Oital bode g. R. P o z n i k svoj spis : „ Vodovje kametiitastega polja okolu Dunajskega Novega Mesta". Začetek ob osmi uri. S tem vabijo se na Dunaji živeči Slovenci, da se udeleže v obilnem številu tega večera. („Učiteljski Tovariš") List za šolo in dom" ima v 7. Številki nastopno vsebino : Še enkrat v obrambo in pojasnilo. — O šolskih boleznih. Spisal dr. Julij Kotzmuth, c. kr. sanitetni asistent v Črnomlji. — Knjiga slovenska. — Obražba domoljubnega čuta. — Slike iz narodne vzgoje. Sestavil Ivo Trošt. — Otroška trmoglavnost. — Učila. Spisal J. Lapajne. — Opis šolske občine Blagovica. — Književnost. — Dopisi. — (Osepnice.) Od 31. marca do uštetega "2 aprila za osepnicami zbolela: 2 moška, 2 otroka. Ozdravela: 1 moški, 1 otrok. Umrli: 1 ženska, 2 otroka. Ostane še bolnih skupaj 34 osob. — (Iz Šoštanja) dne 2. aprila se nam piše: Danes predpoludne okolu 9. ure umrl je tukaj g, Rafael M i k u š, c. kr. davkarski kontrolor, 35 let star. Bil je ranjki jako marljiv in vesten uradnik ter vrl rodoljub. Lahka mu zemljica! — (V Vinici, Podklanci in Goleku) pogorelo je 54 hiš z gospodarskimi poslopji. Škoda je cenjena na 172.000 gld. Pogorela je tudi občinska pisarna z vsemi zapisniki in knjigami. Trgovcu Simunoviću pogorelo je blaga za 30.000 gld., vina je do 1000 veder uničenega. — (Pogorelcev na Vinici, Podklan cem in vGoleku) bilo je zavarovanih pri banki „Slaviji" jeden in trideset za 32- 000 gld. Kakor čujemo popelje se jutri tukajšnji glavni zastopnik na Vinico, da konštatuje škodo in izplača tud' takoj odškodnino. — (Pri vojaškem naboru v Krškem) prišel je na vrsto tudi novinec, ki je imel po osem prstov na rokah, po šeBt pa na nogah. Telegrami .Sir venskem u Narodu": Praga 31. marca. Srdecnou soustrast nad umrtim Zamika. „Svetozor." Gradec 1. aprila. Neizmjer o žalimo preranu smrt čelik rodoljuba dr. Valentina Zar-nika. Hrvatsko akademično društvo Hrvatska. Kranj 1. aprila. Ob krsti prerano zamrlega rodoljuba doktorja Zamika, velezasluž-nega buditelja in prvoboritelja našega, ki je s ži.o svojo besedo vsekdar probujal svoj narod ter ga nauduševal za narodne svetinje in čas svojega življenja pogumno boril se za srečo svojega naroda z vami vred bridko tugujejo. Wiesthaler, Franke, Karlin, Janko Globočnik, Sajo ic, Gerdinič, Žužek, Pleivveiss, Matej, Ciril in Metod Pire, Pavšler, Vilfan, Drukar, Polak, Viktor Globočnik. Sevnica 3. aprila. Občina Blanca globoko obžaluje prerano smrt svojega častnega občana, dr. Valentina Zamika. Gospa Zarnikova prejela je naslednja' dva telegrama: Gorica 31. marca. Obžalujem nenadomestljivo zgubo, a potolažite se v prid vaših milih otrok, saj Bog sam je v jednem letu zopet združil moža, ki sta se z Erjavcem bratski ljubila, skupaj trpela in skupaj za narod delala. Obema večni spomin! Ferfila. Metlika 1. aprila. V mojem in čitalnice Metliške imenu najiskronejše sožaljenje Vam in milim vašim. Večen slaven spomin ljubljencu naroda, Navratil. Bukurešt 2. aprila. Izvcstje Havasavo : Bratiano dal svojo ostavko, ki je menda ne-preklicljiva. Kneza Ghiko poklicali so v kraljevo palačo. Bukurešt 2. aprila. Kralj poklical včeraj več političnih osob in naročil sestavo kabineta Ghiki, ki je pa to odklonil. Govori se, da se je potem Rosettiju naročilo, naj sestavi ministerstvo. Rosetti ni član parlamenta. Siri se govorica, da so se v Urzičeni kmetje spuntali in da se je odposlal oddelek vojakov tjakaj, da se napravi red. Pariz 3. aprila. Novi kabinet sešel se je včeraj ter posvetoval se pet ur. Zagotavlja se, da uradni list novega kabineta ne bode objavil, ker se še neso zjedinili, kakšen program bi se predložil zbornici in ker se bodo oportuni-stični člani baje odtegnili. Potem bi Floquet sestavil izključno radikalno ministerstvo. Vprašanje o prenaredbi ustave vzbudilo je v kabinetu nasprotstva. Republikanski zmerni časopisi vsprejeli so kabinet neugodno. Narodnogospodarske stvari. Streha, ki se ne boji ognja.*) Iz Rusije. [Izv. dop.] V Kusiji se redko vidi po vaseh kamenat dom; hiše so večidel lesene in krite s slamo ali pa s tenkimi deskami, katere Rusi imenujemo „tes" (od besede „tesati"). Take hiše po navadi mažejo z glino, ki jo mešajo s krav-jakom. Gospodarska poslopja seveda so tudi lesena, večidel pa celo pletena. Po nekaterih krajih delajo hiše iz surove opeke, ki se po ruski imenujejo „sirec". Sirec, od besede siioj, to je surov, dela se veči; nego navadna opeka, in se suši samo na solnci. Pokrite so hiše in poslopja, kakor sera rekel, s slamo ali pa s tesom. Slamnata streha pa se ne dela tako natanko, kakor pri vas na Kranjskem, ampak slama se precej na debelo nalaga na stro-pila in se privezuje. Včasi pa jo drže preklje, ki jih polože na streho in na skoz privezujejo. Taka streha je debela včasi dobri dve pedi. Ruske vesi (sela, derevnje) ne delajo se tako kakor pri vas; hiša stoji poleg hiše tikoma, in tako se vleče po vsaki strani ulice cela vrsta hiš. Za hišami, katerih je včasi po vsaki strani ulice po sto aH pa še po več, glede po tem, kako veliko je „selo" ali „derevnja", stoje gospodarska poslopja; tam je „čorni dvor" (črno dvorišče), koder hodijo krave, ovce in svinje sem ter tja — tod Živine nikjer ne privezujejo, razen konj. Ruske vasi so torej, tako rekoč, velikanska dolga kopica slame in lesa, torej se tudi lehko misli, da so ognji (požari) jako pogostoma. Zagori jedna hiša, in „krasni petelin", kakor tod imenujejo ogenj, leti z jednega konca na. drugi. Kjer je bila danes vas, vidimo drugi dan večkrat kopico žrjavice in pepela. Požari so tod velikanski; ustaviti ogenj je skoro nemogoče. *) Iz „Kmetovalca" št. 6. Da bi streha vender tako lehko ne gorela, mažejo jo z glino; no ker gline tudi ni povsod, in ker poleg tega prosti narod večkrat misli, da, če „Bog nece, tudi požara ne bo", to tudi z glino ne mažejo vselej strehe. Nedavno je ministerstvo narodnega prosve-čenja poslalo okrajnim šolskim nadzornikom knjižico, v kateri se uči, kako se delajo ,ognjeupornetf strehe, to je strehe, ki bi ne gorele. Narodni učitelji in selski svečeniki dobili so množico takih knjižic, da bi jih razdali brezplačno mej prosti narod in da bi delovali na to, da bi si narod omislil omenjene ognjeuporne strehe. Te strehe je izumilo realno učilišče v mestu Krasnounrasku, Permske gubernije, kjer imajo pri realki „ferrao", to je pristavo, kjer se nekateri učenci te realke poučujejo o razumnem gospodarstvu. Pisatelj teh vrstic je videl sam poskuSnje s tako streho, in srečen je, da more poročati o tem svojim dragim zemljakom v Avstriji, kjer je večina kmetskih poslopij tudi s slamo krita. Omisliti si more tako streho vsakdo. Dela se jako prosto. Vežejo se dolge slamnate plahte, ali najbolje jih je tkati. Plahte te so po 1 meter široke, slama pa se polaga po 2 palca na debelo. Dolge se delajo tako, kakor zahteva streha. Jemlje se navadni tkalski stavek, samo da veči. Osnova se dela iz debelih niti ali iz tenkega motvoza, utOk (vatek), t. j. poprečne nitke platna, pa zamenja slama. Da bi bila plahta ravna, treba je kraje obsekati. Ko je taka plahta gotova, izkoplje se jama tako široka, da bi plahta v njej lehko ležala, in začne se plahta močiti v glini. Glina mora biti brez peska; tako je lehko dobiti, ako se glina v vodi meša, kajti takrat pesek sede na dno čebra. Najprvo se v jamo uliva vode toliko, da bi plahta bila vsa v glini, ko jo polože v jamo; potlej pa se na plahto uliva zopet tako redka glina; glina naj bode tako gosta, kakor jako redko smeteno mleko Kadar plahta leži v tej moči, mora se poteptati z nogami; slama se lomi, in redka glina napolni tako vso slamo. Kadar mehurji nehajo iti iz plahte, je to znamenje, da je ves vzduh izšel iz slame, to je, da je po slamuih cevkah sama glina. Tako naj plahta leži v jami 24 ur. Potlej se jemlje iz jame in suši no kozah; ako pa se raz-stilja po zemlji, treba jo je obračati, da bi se posušila. Peska v glini zato ne sme biti, ker bi on zamašil luknjice, a glina ne bi mogla prodreti v bilke. Taka plahta je že dobra za streho. Pokriva se streha od zdolaj, in sicer tako-le: najpvvo se položi prva plahta zdolaj, to je, kjer je žleb; na njo se položi druga plahta tako, da bi zakrivala polovico prve; da bi se druga plahta dobro spri-jela 8 prvo, treba je, da se prva pomaže do polovice z glino, in druga plahta se mora na njo dobro pritisniti; ravno tako se na tretjo plahto položi četrta, na četrto peta itd. Ker vsaka plahta pokriva polovico prejšnje, zgodi se, da je streha pokrita povsod v dvema plahtama, samo nižnja plahta je jedna. Zato pa se na nižtijo plahto, katera največ trpi, položi druga plahta vsa ; ali, drugače rečeno, na nižnji del strehe položita se dve plahti, to je prva in druga jedna na drugo; na nji položi se tretja itd. Ko je treba streho „završiti", to je narediti ji vrh, sešijeta se dve plahti vkup, in tako se dobi greben. Na stropila pribijajo se preklje tako, da bi vsaka plahta počivala na treh prekljah. Plahte se k tem prekljam privezujejo ali pa pribijajo. (Konec prih.) Za Levstikov spomenik. VIII. izkaz. Gospod J. Bezlaj......... 1 » — i? „ J. Cepuder........ — „ 40 „ „ E. Ferk......... — 50 „ „ F. GabrSok........ 1 „ — „ , J. Gantar........ — 50 „ „ Fr. Gregorič....... 1 „ — n „ A. Gregor in....... 1 i> — » „ F. Jazbec .... ... — „ SO „ „ A. Jugovic........ — n 50 „ „ dr. J. Iteranik....... 1 „ — „ A. Klein..........— „ 50 „ „ J. Knnus......... 1 n — » B. Kobni......... 1 „ — „ „ A. Krizman........ 1 » — » „ J. Lapajne — „ 50 „ „ F. Lunder........ — »» 50 „ „ F. Medic......... — „ 50 „ „ M. Mihel......... — 30 „ „ V. Pfeiler . . • . . ! . . 1 „ — n „ dr. Pučko........ 1 » ~" »» „ J. Ravnikar....... — >» °0 „ T. Romih........ — tt Jg n „ K. VVasser........ — »» 50 „ „ M. VVoBuer........ — t» ?? " Izkazanih.......... 489 „ H4 „ Skupaj . . 506 gld. M kr. V Ljubljani, dne 81. marca 1888. Odbor »Pisateljskega društva." „LJUBLJANSKI ZVM »toj l (192—265) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. i r/ue cene t ljubi jani dne 31. marca t. 1. Pšenica, hktl. Rež, „ Ječmen, , Oves. , Ajda, „ Pioso, „ Koruza, » Krompir, . Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslu, Mast, Špeh frišen :\. kr Irl. kr. . t; n Speh povojen, kgr. . - »;» . 4 b Surovo maslo, , i — . 4 *S Jajce, jedno : . , . — 2 . 2 93 Mleko, liter . . . . j—i S (inv <-je meso, kgr. - 58 . 1 4 B6 Telečje „ „ — 50 # . . B 91 Svinjsko „ „ '— BO . 'J nT Knštrunovo „ „ — 3tf g # . 12 - Piš:tnec...... — 55 . 13- Golob...... — "20 . . . 11 - Seno, 100 kilo. . . 2H7 kgr. 1 < >." Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 rjuietr. 2 89 m . — KH 7 50 n . —60 . mehka, 4 „ 4f>< Meteorolo^ično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 31. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7311 mm. 7330 mm. 734 8 mii. 8-4» C si. iz. 12-2° C si. jz. IH)°C si. jz. d.jas. d.jas. jas. 030 mm. dežja. 1. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 735'9 mm. 734*4 mm. 7342 mm. 2*8° C si. vzh. 138«C si. vzh. 6-6° C it vzh 1 megla d. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 8*9° in 7-7°, za 20° in 0-3° nad normalom. IDia-rLajslra, borza dne 3 aprila t. 1. (Izvirno telegraBčno poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 7765 Srebrna renta.....„ 79H0 Zlata renta......„ 109-70 6°r marčna renta .... „ 92"40 Akcije narodne banke... „ 858*— Kreditne akcije..... „ 273' London........ „ 12BH0 Srebro........ _ —•— Napol......... C. kr. cekini .... Nemfike marke..... 4*7 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1H64 Ogerska zlata renta 4°/,, . . Ogerska papirna renta 5°/0 . 5v/0 štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0 . . Zemlj. obč. avstr. 4Va0/o zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....1UO gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramm\vay-drnšt. velj. 170 gld. a v. - gld. 10-02'/, - , 5-98 - , 62-22 V, — „ 250 gld. 130 gld. danes 77-80 80- — 109-85 92 60 858-— 269 80 126 -5 5 10-02 5-9M 69*83Vi — kr. 100 oblig. . 100 gld. 163 96 ► 3 105 117 127 99 179 102 211 80 30 90 50 40 75 50 Zahvala. Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega nepozabljivega soproga oziroma očeta in brata Dr. VALENTINA ZARNIKA izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in man« cem, kakor tudi mnogim visokim dostojanstvenikom, deželnim in mestnim odbornikom, mnogemu drugemu občinstvu, ki jo tako mnogobrojno spremilo pokojnika k poslodnemu počitku, zlasti Ljub-ljanskej Čitalnici posebno pa njenim pevcem za petje pred hišo in v cerkvi pri sv. Krištofu, „Sokolu" in Šišenski Čitalnici, darovalcem mnogih prekrasnih vencev najiskrcnejšo zahvalo. >6) Žalujoča rodbina. i Zalivala. Za mnogo i/.raze .sočutja (»priliki dne 31. marca t. 1. nastopiš še siniti moje ljubljene in nepozab- ljive soproge AMALIJE IERJANČIČ, za številno iti častno spremstvo pokojne k zadnjemu počitka in /.a mnoge na krsto poloiene vence izrekam v svojem in svojih Otrok in sorodnikov imenu najtoplejšo /ah\a!o. V Ljubljani, dne 3. aprila 18b8. (254) Dr. Andrej Feijančič, c. kr. državnega pravdnika namestnik in državni poslanec. 1 mm Vi Boui(lon-Extraci Gomolična dišava. (Trftffel-Wttrze.) Fine moke za juho. Centralna zaloga: Wlen, I., Jasoznirgottstrasse 6. Dobiva se v prodajalnicah delikates in kolonijalne^a blaga ter v drognerijali. (902—11) Prodajajo: Peter Lansnik. H. L. \Veur'.eI. Perdnn. Selmss-nig A: SVebor. — V Za^rorji: Micbelic, Iv. 31 iiIltrf. rudniška bratovska skladnim. — V Liliji: Ivan \v~aggonJk. Tzvrsteiwastop^ za mesto in okolico iN*«* ete proti proviziji. - isma s spričevali pošiljajo naj se na Deutcta« I.ool'nh-Maarca-Fabrlk, llif.ll. a. s. (252—1) Za gostilnico na dobrem kraji lš<*e me natakar, oziroma natakarica v !•»,<>imim. Odda se tudi (255—1) velik vrt v zakup. Poizvedbe pri luNtniku oh /tt nem tren M. 2- Št. 5349. Natečaj. (247—1) Pri mestni blagajnici Ljubljanski je popolniti službenski mesti blagajničnega asistenta in blagajnionega jraMtanta s sistemizovano plaćo letnih 600, oziroma 400 gld., in pravico na dve v mirovino uštevni 10°/0 petletnici. ProSnje s potrebnimi dokazili o sposobnosti, zlasti s spričevalom o uspešno prebitem izpitu iz državnega računoslovja je do 15. aprilu I sss uložiti pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 29. marca 1888. # .*< »z -V/V.. "vZ? ^V'' Vslcu^s^/* obilnem Kisla voda, kopališče Radence i s svojo jako obilo ,,natro -lilliion-kislino". (iarinlovi poskusi so V-Ts^ dokazali, da jo ogljeno-«V"V^ kicli „Lithion" pri ",, . ... ^-o*.-. n ^'V^P ^ !&£ • Mj 1 . , , . , *r A^vTSs^ m najcroloTejse je radvan,ska k.sla ^> Cž» zdravi-voda kot specifikum pri: ^n>/f. ,% '*Nv. |n je voda kot specifikum pri: ^s^fV. protinu, kam nji v želodci, mehurji, ledvicah, zlati žili, branio- „ rici, brahorii, zlatenici, želodčnih bo-leznih, kataru. Kopiji, slan srenja, rMun-Miji c«n<>. 2*ž ■ Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani. P _ (319-24 Mepvesegjivo xa /oi»c t I. Salicilna ustna voda, aroma.iena, upliva okrefičujoče, ovira Iprh'eU'e zob in odsirunaje sundečo sapo. Ve ika steklenic:* ->u kr. II. Salicilni zobni prah, splošno priljubljen upliva oki eo« i'joče iu i-areja 7,obe H Bvei'o in bele. a SO ki. Zgoraj naveden' sredstvi, o k;»;e(ih je že nrifilo mno^o J nanvai, Ima vedno sveže v tnlo^l ter jih ra^poJlOn « vb« k dr.n po po£»i (618—18) Ti „LEKARNA TMK0CZY" 1 zraven rotovža v Ljubljani. g Vsj'Ue.nu, ki kupi v lekarni Trnkoezv origi- j na'i'o salieUro nstno vodo in Nalicilui 'onei prah. so I ptfdene zastonj ra/.prava o vacovunji zob in ust. ^ i,«6-,T^ 7------rH ------^ ^ Služba. Glavni zasiop v Ljubljani vzajemno zavarovalnega društva „CONCOR.DI.IA" takoj v službo vsprejme jroti stalnej plači in proviziji sposobnega akviziter j a. Kadar bi ne potoval, imel bi v pisarni opravilo. — Oglasiti se je ustne ali pismeno pri podpisanem glavnem zastopniku V Ljubljani, dne 29. sušca 1888. Ignacij Valentinčič, g-luvni su-,lopnil*. (242-3) seji občnega zbora okrajne posojilnice v Ljutomeru. V posvetovanje in sklepanje pride: 1. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1887. 2. Izločitev društvenih udov. 3. Nadomestenje 5 udov nadzornega svetovalstva. 4. Volitev cenilne komisije. 5. Razni predlogi. Seja bode na belo nedeljo, t. j. 8. aprila t. I., v šolskem poslopji v Ljutomeru in se začenja ob 8. uri predpoludnem. (861) JSr€i ('dni štvo. BUDIMSKA Kot gotovo uplivHJoče čistilno sredstvo priporočajo najslavnejši zdravniki pn trebušnih boleznih, nastajanji krvi. nlatej žili, boleznih na jetrih in ledtoah ter Bkrofuldl-nih bolesnih, mrzlici, proLinu, spiišćiijib, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnieah mineralnih voda, kakor ludi v lekarnah in droguerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. Važno za trpeče na prsili in plnčih. Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavost, zaslizenjo, katar En oslovski kašelj, &a take, ki želu dobiti rtlst in krepak frlas, zi akrofeijnaste, krvične, slabotne, bledlčne in krvlrevne je sok kranjskih planinskih zelišč, ipP" n poilfoNforiio kiNliiii apnom in žvlc>xoin pomešan. '^BBfii Lastni izdelek. — Cena 50 kr. Dobiva >o v (616—18) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v Ljubljani. ESm Razpošilja se vsak dan po pošti. Bsl T Ujet: 30. marca: Tri Moličl: Fuehs h Bu-dimpešte. — Prešern, Nelk-heim iz Celo/ca. — Metrevo z Dunaja. — Sabnie iz 1'osto jlne. — Rnpp z Dunaja. Pri jiiaim'iii kolodvora : Pleturšnik iz Jledvod. — Cetinski iz lbuiimpebte. Uilii'H snz 31. marca: Amalija l'er|an-čic, drž. pravd. nam. ž.na, 29 let. Kongresni trg št. 3, za jetiko. — 1'avl Skalar, delavca Bin, l3/4 leta, Tržaška cesta št. ."5. za kozami. — Antonija Škot', posestnika hči, 2 leti, Cesta v mestni log št. 12, za kovalni. kozami. 2. aprila: Marija Jei ina, dekla, 75 let, Poljanska cesta št. 30, za starostjo, — Fran Križnar, delavca sin, 7 mes., Kmonska cesta št. 4, za vnetjem možganov. 3. aprila: Jovana Škot', posestnika hči, 6 let, Cesta v meBtni log kt. 12, za kozami. — Primož Dobrovolo, kondukter, 59 let, Židovska steza št. 4, za jetiko. Ha Najvišje povelje Njega c. I Apostolskega Velečastva. Bogato oskrbljena in po c. kr. loterijsko dohodni direkciji garantovana XXV. DRŽAVNA LOTERIJA za civilno blagodejne namene. " 10.215 dobitkov v SET" 207.400 gold, mej temi 14>*.-iOO j;'oI<1. v enojni papiruni renti — in 100.000 goi