Pogluina platana v gotovini.
Leto LXVIL, št. 165
Ljubljana, torek 24. ]uli]a 1934
Cena Ma
Izhaja vsak dan popoldne, izveemži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« vielja mesečno v Jugoslaviji I>in 12.-, za inozemstvo Dta 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IK UPRAVNI STVO LJUBLJANA, Knafljeva ufica št. 5
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 6L 65, podružnica uprave: Kocenova urica 2. telefon št. 100. — JESENICE. Ob kolodvoru 16L
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Katastrofa italiianske dip!omacre
Mussolinijeva zvezda v zatona — Od Rdečega morja do Dunava so razbiti italijanski nacrti — Balkanski oreh je pretrd — Tudi Madžarska se je naveličala rimskega varuštva — Nove intrige
Mussolinija in Dollfussa proti Jugoslaviji
Pariz, 34. julija, r. Vesti o najnovejšem pokrertu v italijanski zunanji politiku ki kažejo, da namerava Italija zapustiti Nemčijo in se priključiti Franciji, so dale tukajšnjim listom povod za razmotri vanje o rraiijanski zu-nanji politiki za-dnje dobe. Vsi listi ugotavljajo, da se je prijela v zadnji dobi italijanske dipiomaoije smola in da doživljajo katastrorfo za katastrofo. Do nedavna še je uspevalo Italiji, da je svoje neuspehe maskirate z hučno reklamo in dir>k>m2Lskimi teatralnimi nastopi. Zadnja dva meseca pa je postalo to maskiranje vse težje in težje, maske pa-dajo pred očmi vsega sveta in prikazuje se nenavadna slika: diplomat, katastrofa, kakršne po svetovni vojni ni doživela arti ena evropska država, ki je hotela igrati v svetovna politiki prvo vlogo. Ce Mussolini ne bi trii mogočni diktator, nego navadni zunanji minister, ki bi moral za svojo politiko dajati odgovor, bi br9 morai v zadnjih mesecih že zaporedoma podati ostavko pod udarca svojih neuspehov. Njegove diktatorske rrtajrjre. morda zelo uporabne v notranja rx)fitflcu so v zunanji politiki ctozivde popotai polom.
Neizvedljivi načrti
Italijanska zaman^a poiit&a je imela zadnja leta vefike načrte. Fašizem, ki si je zbral za svoj srrnool staji tik tor-skd znak. je mssfil, <Ja bo s tem že mogel obnoviti nekdanji rimski imperij. Še v svojem poslednjem velikem govora pred veJfbo nočjo je italijanski ministrski predsednik skiciral svojo zunanjo poHrfoo v vzorcu starega imperija. Kakor nekoč rimske cesarje, je tudi njje-ga fasckriral vxbod, starodavne rimske ceste najj bi postale pot za nova osva-ianja-a Res da danes Rim ne more več poštrjati svojih JegiL da okupirajo »barbarske« province, toda s poetiko intirig, s pomočjo zlata, deloma tudi z nasiljem je Jx>teda rimska dJpkKnacija ustvariti sistem, ki bi omogočaL da bi kalija na podlagi raznih zavezršŠkih kombinacij fašizma postala gospodar, zaenkrat z£a_ sg na vzhodnem delu Sredozemlja, Tam, kšer so bde nekoč meje starega miperiisL do tja oaj bd segala meja ita-tijanske interesne sfere, to je od Ornega in Egejskega morja preko Balkana vse tja <k> Donava. Ko bi fašistični Rim v tem deta Evrope učvrstil svojo oblast, bi si s teci sigurno okrepi] svoj vpdrv v evropskem koncertu in bi mogel nadaljevati izgraditev rimskega imperija, o katerem je tako rad sanjaril tašizem. To se vidi že iz programa bodočih italdjan&ko-francoskSi pogajanj o novi razmejitvi v Severni Afriki, ojača-nje italijanske rnornadTce, ki^stremi po nadmoči v Sredozemskem morju. Se pred no pa so bili ti načrti izvedeni, je že poizkušal Rim igrati vlogo posredovalca in razsodnika v evropski kontinentalni politiki potom farno znega četvornega pakta. A baš od takrat datira vedno vecii xastoj italijanske cfc-pdomacBe, ki se je naposled tzprememl v katastrofo.
Niz izgubljenih bitk
Velika ziuanjepoikična koncepcija fašizma se je nagk> zamajala in sesula, kakor hišica iz papirja. V zadnjem letu beleži italijanska zunanja poHtika samo niz izgubljenih bštk. Po vrsti je izgubil fašizem pozicije, ki jii je gradil leta in teta. Vsa tako zvana vzhodna politika fašizma je propadla in vidijo se samo še pusta bojišča.
Najnovejše, a mopda tudi najtežje izgubljeno bojišče je italijanska pozicija na Rdečem morju. To je istočasno najboij oddaljena, pa tudi najbolj občutljiva italijanska pozicija. Italijanske nacrte je tu totalno razbil Fbn Saud, danes neomejeni gospodar Arabije. Zadnja arabska vojna je uničila smeie načrte italijanske ekspanzije na starem ozemlju rimskega inmperija. Stara italijanska kolonija ob Rdečem morju Eritreja, nima baš ugodne zemljepisne lege. Naslonjena je na Abesinijo, ki ne more pozabiti, da je Italija poizkušala ob koncu preteklega stoletja uničiti njeoo samostojnost, pa tudi ne tega, da
ima samo preko Eritreje izhod na morje. Da bi okrepila svoj položaj v Eritreji, je Italija sklenila zavezniško pogodbo z gospodarjem Jemena. Ta pogodba je bila v mnogočem podobna famoznemu tiranskemm paktu. Jemen naj bi postal glavno oporišče Italije na arabskem polotoku, ter bi na-j postal izhodišče italijanske penetracij-e v Arabiji. Ibn Saud je razbil jemensko vojsko. Italija mu niti ni mogla več priskočiti v pomoč in danes je Jemen najvernejši zaveznik Ibn Sauda, s katerim vodi skupno zunanjo politiko in ima skupno diplomatsko zastopstvo. Deset let italijanske penetracije ob Rdečem morju je padlo v vodo.
Muslimanski vzhod se organizira in noče biti več interesna sfera nikogar. Italijansko-turški odnošaji so se znatno ohladili, pridružitev Turčije balkanskemu paktu je zadala italijanski politiki na bližnjem vzhodu nov hud udarec.
Tiranski pakt pokopan
Se težji udarec je zaded Italijo v Albaniji. Ta udarec je tem težji, ker je bfla Albanija določena za ono oporišče, ki naj bi omogočilo Italiji, da iz temeljev izpremeni lice Balkana in ga podvrže svojim interesom. Demonstracija italijanske vojne mornarice pred Dračem je bila že sama po sebi huda blamaža. Albanska vlada se ni ustrašila italijanskih križark in italijanska vojna mornarica je morala osramočena zapustiti albanske vode. Toda vse to ie bi! le viden znak mnogo globljih in dalekosežne jših dogodkov.
ATbanija je iz temeljev izpremenila svojo politiko. Vazalstvo Albanije v od-aošagdi do Italije je samo še dogodek preteklosti. Albanija ie začela voditi izrazito protiitalijansko poliko. Balkanski pakt je napravil silen vtis na Albanijo, ona se ie sama od sebe začela približevati tej balkanski politiki. Ena prvih posledic je bil sporazum Albanije z Jugoslavijo, glede obmejnega prometa. Albansko-jugoslovenska meja, ki je še 1ansko leto predstavljala nekako bodočo fronto, danes ni več meja, ki loči. marveč druži dve dTžavi. Albanija je s tem dobila velike gospodarske koristi in si utrla pot za prirodno politično zbliža nje, ki je že na naaj-boljši poti. Kot blisk z jasnega neba je učinkovala v Rimu vest, da bo albanski kralj Zogu I. v kratkem posetil Mustafa Kemal pašo v turški pr-estolnici. 2e samo dejstvo, da se zbližujejo muslimanske države, razburja Rim. Toda stvarnost je še hujša za rimsko politiko. Kralj Albanije bo posetil Ankaro baš v času, ko bo tam zasedal svet balkanskega sporazuma. Ne formalno, pač pa stvarno se s tem Albanija pridružuje politiki balkanskega pakta. S tem je tiranski pakt definitivno pokopan in italijanska ofenziva na Balkan definitivno odbita.
Bolgarija ie bila še pred pičlim le-:om važno oporišče italijanske politike na Bajkami. Fašistična zunanja politika
je računala s tem. da bo spravila Jugoslavijo v klešče med vazalsko Albanijo in italofilsko Bolgarijo. Teh fašističnih klešč danes ni več. Srečna politika je dovedla do pomirjenja med Bolgarijo in Jugoslavijo. Prevrat v Bolgariji je v prvem hipu zbudil v Rimu upanje, da se bodo razmere pre-okrenile v korist Rima. To pa je bila tudi ena največjih zablod italijanske diplomacije. Do preokreta v Sofiji je prišlo baš zaradi tega, da bi se mogla svobodnejše in stvarnejše izvajati politika, ki jo ie pričela Mušanova vlada. Sedanja vlada Kimona Oeorgijeva to politiko energično izvaja: likvidacija makedonstvujuščih, ki so v glavnem živeli od podpore Italije, je že izvedena. Ni težko naslutiti, da bo ta politika v svojih nadaljnjih konsekvencah dovedla do tega. da se bo poieg Albanije tudi r3olgarija pridružila balkanskemu paktu.
Od Sofije do Budimpešte
Celo v Madžarski italijanski vpliv j vedno bolj nazaduje. Očito po navodilih i Rima je napravila Madžarska znani korak pri Društvu narodov proti Jugoslaviji zaradi obmejnih »dnošajev. Madžarska diplomacija pe je takoj čutila, da so jo italijanski inspiratorji zavedli na te nek led ter da bi morala Madžarska za Italijo po kostanj v žerjavico. Madžarska se je takoj odločila za umik. Pričela je neposredna pogajanja z Jugoslavijo, ki so dovodli do popolnega sporazuma in te dni je bila v Beogradu podpisana konvencija 3 obmejnem prometu. Igra italijanske diplomacije je bila zopet zgrešena. Madžarski pa postaja tudi breme rimskega trojnega sporazuma z vsakim dnem težje in ne-prijetnejše. V poslednjem m?.džar=ko-jugoslovenskem sporazumu se jasno vidi, da bi se Madžari raje danes ko jutri otresli italijanskega varuštva.
Mussolini in Dg11£uss edina zaveznika
Kot edini zvesti oproda je o>*al sedaj Mussolini ju samo še avstrijski kancelar Dollfuss. To so zadnji ostanki velike koncepcije fašistične zunanje politike. Prijateljstvo z Nemčijo se je ohladilo že pred sestankom v Benetkah. Italija prehaja vedno bolj očitno v proti-nemški tabor, kajli v Berlinu niso nič več naklonjeni podpirati italijansko politiko, ki jim je zadnje leto prinesla samo razočaranja.
Italijanski vpliv v Avstriji je bil za Avstrijo zelo nesrečen. Pod sugestijami Rima je dr. Dollfuss aranžiral krvavi karneval, nadejajoč se, da bo s tem osigural svoj prestiž in položaj. Prilično v enakem položaju in udani enakim sanjam o starem imperiju sta začeli Avstrija in Italija zadnje dni vprizarjati novo intrigo, ki naj bi maskirala njun neuspeh. Uradni organ avstrijske vlade je, kakor smo že poročali, objavil grd napad na Jugoslavijo, češ da vzdržuje in podpira avstrijske politične emigante in snuje načrte za odcepitev Koroške. Te obtožbe sigurno niso bile objavljene brez vednosti avstrijske vlade. Ta napad na Jugoslavijo, ki je bila doslej vedno naj lojalne jši sosed Avstrije, po-natiskujejo sedaj vsi italijanski listL Vse kaže, da nameravajo vprizoriti novo, tokrat dunajsko-rimsko kampanjo proti Jugoslaviji, ob enem pa tudi na gospodarskem polju. Vse mogoče ovire jugoslovenskega izvoza so brez dvoma sestavni del te akcije Rima. Rezultat te akcije pa se more že z vso gotovostjo predvideti: primer Madžarska je za to dovolj zgovoren dokaz. Nevrastenični izpadi Rima so pojmljivi spričo katastrofalnega poloma vseh rimskoimperijskih načrtov. Samo Rimljani v dobi agonije imperija so bili nevrastenični.
Predavanje o akciji za popolno gimnazijo v Murski Soboti bo drevi ob 19.30 v ljubljanskem radiu.
Tragična smrt graditelja Jožeta Bricljr
Padel je s kolesa in se tako močno pobil, da je snoči podlegel
poškodbam.
LjnMjajaa. £4. julija. V sredo je ta mani ljubljanski graditelj imel polne roke dela, ko je prevzemal vodstvo zgradbe nove bežigrajske šole od dosedanjega stavbnega vodje, si je presto-I>n v občinsko službo. Natančnost je delo zavlekla prav do noči, da se je Jože B r 1 c e 1 j šele okrog 10. vračal s kolesom po Tvrševi  oeeti  proti    Bežigradu   na svoje
stanovanje v Herberstemovi ulici 24 Pripeljal se je do artiljerijske vojašnice, kjer vojaki kopljejo kanal, in v tem: zadel ob nerazsvetljeno ograjo ter tako močno pade! s kolesa v jamo, da je obležal nezavesten Vojak na straži je Klical na pomoč in takoj so prihiteli mestr.: uslužbenci iz mitnice tor ponesrečenca naši' z razbito lobanja v mlaki krvi Takcj so ga z mestnim rešilnim avtomobilom prepeljali v splošno bolnico, nato pa v Slaj-merjev dr.m. kjer so ugotovili, da ima za lesnim ušesom počeno bazo lobanje in da je le še malo upanja, da bi ostal živ. Ob 1. je spet prišel k zavesti, kakor je ostal z malimi motnjami 3 dni, dokler se v nedelje popoldne spet ni onesvestil in se ni več prebudil do zadnjega diha sinoči ob 19.30
Graditelj Jože Bricelj je bil v najlepših ie t: h in star šele 33 let ter je sin znane Bricljeve družine 5z Spodnje Hrusice pri Ljubljani, ve? ćas od prevrata je pa stalno živel v Ljubljani, kjer je apsolvira1 tndi stavbni oddelek telmišKe srednje šo-
le ter postal graditelj. Najprej j* sodeloval pri podjetju brata Ivana in. ko je ta ustanovil Ljubljansko gradbeno družbo, je turi i Jože vstopil v njo in bil tuli njen najvestnejši prokuri^t ter vođi] v*w» večje zgradbe, ki jih je gradfla ljubljan ska gradbena druiba. Tako je vodil grad-bo vseh francoskih šol v Beogradu, kjer so ga imeli Francozi tako radi, da so ga Se sedaj vedno hodlfi obiakovat v Ljubljano. Za Novo me«to je projektiral in tudi sam vodil zManje Povhove in tnd! Me-ilioeve tovarne ter sodeloval pri gradbi velike nove šole, a  njegovo  največje d«*lo
je bilo vodstvo gradbe vsega nebotičnik<v vega bloka, ko je z največjim znanjem in tudi veseljem vodil v»o ogromno stavbno skupino z irrž. IV td. ni koran, ki je opravil statične račune. Vse sodbe strokovnjakov in naročnikov so rzredru> pohvakne ta. tega odličnega mojstra, ki je posvetil vse
svoje moči na pre-đ k u naše sa stavbarstva, in prav on ima mnogo zasluc. da je slovensko stavbarstvo zaslovelo po vsej dr-žAvi. Ko je bil nebotičnik a?otov, je po ini. Dimniku prevzel vodstvo gradfbe palače tr«
lovske akademije, a njejrova poslednja stavba je bila cerkev sv. Cirila in Me*o-da.
Pred osmimi leti je Jože Bricelj vodil stavbo Združenih mlekarn in se tam t* Troanil z uradnico te?a podjetja s*ič. Tončko i-z znane logaške TVdoncove družine ter jo vzel za ženo. V idealnem zakonu ga je soproga osrečila s tremi Mubkimi hčerkicami, namreč z ZvonKico, Marjetko in Maj-dko ki so stare šole pc 7 in 4 leta. a najmlajša šele 2 mesci a Razen najljubših pa za njim žaluje tudi le oče 'Ivan ;n tri sestre, ki so že vse omo/eae i znanimi mojstri, in pa štiri«' brat.io, namroč znani vodja slovenskih sraditoljev ;n šef Ljubljanske gra-dbene družbe graditelj Ivan ter dipl tehnik Fo',1e in France, ki tudi sodelujeta pri Ljubljanski gradbeni družbi, ter Jakob, ki j«- oženjen na Hrvatskem, a brat I^jze se je pred fl leti tudi smrtno ponesrečil pri zgra-dbi pala<^ ministrstva za šume in rudnike v H^r-a-du.
Nadarjeni mladi strokovnjak Jože Bricelj je bil zglei vestnosti in izredno mehko čuteč ter dober človek rlatega sr< q, ki je živel le za svoje delo in druž.no Pogreb bo v sredo r^ 1" izp^od mrtvašn;-ce sp!os,ne bolnic n^ pokopalift6« pri Božjem   srobu   v   stopanji vasi
Zaslužnemu slovenskemu graditelju tfc-sten spomin, njegovim svojcem pa na^a najiskrenejše sožalje!
INOZEMSKE BORZE Čarih: Pariz 20.2225. London 154725, New York 306.08. Bruselj 71.6250. Milan 26.31, Madrid 41.90. Amsrterdam 207.60. Berlin 119.25, Dunaj 57.40, Praga 12.74, Varšava 57.9750, Bukare&ta 3,06.
olgarija priznala Busijo
Docela na tihem so se vršila pogajanja, ki so đovedla seda} do obnove diplomatskih odnosa je v
Pariz, 24. julija AA. Iz Moskve poročajo, da so od včeraj obnovljeni normalni diplomatski odnošaji med Sovjesko Rusijo in Bolgarijo ter da se je sklenil končni sporazum med bolgarskim zunanfim ministrom Batolovim in sovjetskim komisarjem za unanje zadeve Litvinovim za izmenjavo depeš.
Sofija. 24 julija. AA. Današnji jutranjiki prinašajo poročilo o obnovi diplomatskih odnošajev med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo ter beležijo ta dogodek kot velik uspeh nove bolgarske vlade. Listi priobču-jejo tudi izjavo, ki jo je dal o priliki obnove diplomatskih odnošajev med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo zunanji minister Kosta Batolov snoči bolgarskim novinarjem. V svoji  izjavi pravi med drugim:
Že koj po prihodu na oblast je nova vlada v svojem manifestu od 19  maja načela
vprašanje o obnovi vprašanjev > Sovjtt»*J Rusijo. Od tedaj pa do danes to vprašanje ni prišlo z dnevnega reda. V zvezi s tem sem danes poslal brzojavko sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Lntvinovu o obnovi odnošajev med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. Vsak čas pričakujem odgovora od Litvinova, ki bo, o tem ne dvomim, pozitiven. To je vse. kar lahko zapišete. Vsa druga vprašanja o podpisu protokola, o pogojih itd. opustite. Odredil sem, da boste takoj, ko prispe odgovor L/itvinova, obenem z besedilom moje brzojavke do-bili rudi moj odgovor. To je več ko dovolj, da sporočite bolgarski javnosti to veliko novico.
Davi so uradno razglasili, da je prićako vani  odgovor  Litvinova    prispel    v Sofiio davi ob 3.30 in da je ta odgovor pozitiven.
Zagreb v pričakovanju sokolskih gostov
Zagreb, 24. julija. Zletui odbor sokolske župe Zagreb se pripravlja za sprejem velikanskih množic gostov, ki se pripeljejo v Zagreb na veliki jubilejni sokolsk! zlet. čeprav je vehko zletišce v Maksimiru izredno prostrano in doslej največje ne samo v Jugoslaviji, nego sploh v jugovzhodni Evropi, bo vendar, če se pripelje v Zagreb pričakovana množica stoti-soč ljudi, težko spraviti vso to množico na veliko zletišče, da t>i vsak dobil takšno mesto, na kakršno računa.
I>a se prepreči naval na blagajne pred velikimi zletnimi dnevi v soboto 4. tn v nedeljo 5. avgusta in da se Zagrebčanom olajša nakup vstopnic za zletne prireditve, je zletni odbor sklenil oddati poprejšnjo prodajo vstopnic za zletne prireditve nekaterim trgovinam Prodaja vstopnic se začne že ta teden
Cene vstopnic za slavne zletne nasto pe v soboto 4. in v nedeljo S   avgusta so te-Ie:   stojišča   po   10   Din.   vzhodna tribuna sedeži po 15 Din, na južni in na severni tribuni gornje vrste po 30 Din. spod-
nje pa po 20 r>in sedež. Na glavni zapa^n. tribuni, na severnem in južne delu sta nejo sedeži v gornjih vrstah 80 Din, » spodnjih pa 50 Din. Sredi glavne tribun* v bližini kraljeve lože In častnih sedežev stanejo sedeži v gornjih vrstah 100 Din. v spodnjih pa 70 Din. Lože na glavni tribuni s 6 sedeži stanejo 1000 Dm.
Za ttete, ki bi si hoteli ogledati tud t vaje 4. avgusta dopoldne, stanejo stojišča 10 Din, za dijake in vojake 5 Din, »e-deži na tribuni so po 20 Din, loža b S sadeži pa 200 Din. Iste cene so &a večer ne akademije In za orjaški koncert na zletiščn 4. ta 5. avgusta, prav tako pa tudi za Iahkoatletske tekme za prvenstvo saveza od I. do 3. avgusta.
Kdor Ima zksfcno značko, ima prav. o r io brezplačnega -tojišča Nečlani sokol skih organizacij plačajo za zletni anak p* 50 Din in Imajo z nJim pravico do brer plašnega obiska vseh prireditev na zleti šču zjutraj, popoldne ia zvečer od 1. de 6.
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 24. julija 1934
Ste v 165
Za povzdigo telesne vzgoje naroda
listrstvu za telesno vzgojo naroda se Je pričelo prvo zasedanje posvetovalnega odbora
Beograd, 24. julija. Včeraj dopoldne se je v ministrstvu xa telesno vzgojo   naroda pričelo prvo zasedanje posvetovalnega odbora. " Zasedanja se je udeležilo 20 članov odbora, sami priznani športni delavci v raznih panogah,   med njimi tudi načelnik SKJ Miroslav   Ambrožič in inž. stanko Bkradek  iz  Ljubljane.  Seja je trajala ves dan in se bo   nadaljevala danes in jutri. Spored trodnevnega zasedanja je naslednji: izvedba zakona o obvezni telesni vzgoji, reforma telesne vzgoje na srednjih šolah in uvedba obvezne telesne vzgoje v srednjih in   strokovnih šolah, nastavniki telesne vzgoje, njih šolanje in nameščanje, oddelki za telesne vaje po šolah in društvih, gradnja izlet-nega stadiona, sodelovanje raznih organizacij za telesno vzgojo, zdravstvena kontrola telesne vzgoje, strokovna literatura in uredbe o nadzorovanju telesne vzgoje pri organizacijah in klubih, ki so podrejeni   ministrstvu za telesno vzgojo naroda.
Se.fi predseduje predsednik dr. Pih-ler, navzoč pa je bil tudi minister dr. Andjelinović, ki je otvorivši zborovanje, med drugim naglasil potrebo novo imenovanega posvetovalnega odbora. Odbor ima nalogo,   da določi smernice za
delo ministrstva in da pravočasno popravi morebitne napake, ako so se zgodile v dosedanjem delu. Pri ocenjevanju dosedanjega dela je treba naglasiti, da je ta resor Se mlada ustanova brez tradicij in se pri svojem delu ne more naslanjati na svoje in tuje izkušnje. Tozadevno imajo v inozemstvu sicer večje izkušnje, vendar se po njih ne moremo ravnati, ker so pri nas bistveno drugačne* prilike. Zato moramo biti originalni in prilagoditi nase delo našim narodnim potrebam. Reforme ne bo mogoče izvršiti v enem letu, treba bo izdelati približno petletni načrt, ki se bo sistematično izvajal, dokler ne bo delo glede obvezne telesne vzgoje končano.
Za ministrom so se oglasili z nasveti še drugi, nato pa so se ustanovili v svrho lažjega obravnavanja perečih vprašanj posamezni pododbori. V pod. odboru za izvedbo zakona o obvezni telesni vzgoji je med drugimi g. Miroslav Ambrožič kot referent, ki je tudi član pododbora za nastavnike. V pododboru, ki bo odločal o prostorih za telesno vzgojo po šolah in društvih, sta gg Ambrožič in inž. Bloudek, ki sta tudi v pododboru za sodelovanje raznih orga nizacij.
Velike športne prireditve na Jesenicah
Lahkoatletske tekme in tekme v hazeni. — Športni dnevi jeseniškega Bratstva.
Jesenice, ,23. julija V soboto in v nedeljo je priredilo DKD Enakost na Jesenicah športne prireditve večjega. ob?ega. V sobe to zvečer se je vršila v dvorani Delavskega doma gledališka predstava >Kralj nogometašev«, ki je dosegla v režiji g. Oblaka Alfonza prav lep uspeh. V nedeljo dopoldne pa so se vršile na velikem športnem igrišču ^ Enakosti« Podmežakljo lahkoatletske tekme in tekme v hazoni. ki sta se jih udeležili družini >Enakosti« in -Gorenjca«. Zmagale so »Oorenjke^ v  razmerju 8:2.
Pri lahkoatletskih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Tek na 100 m 12 tekmovalcev. I. Cerar Drago SK Bratstvo 11.00. II. Natlačen Mirko ASK Gorenjec, Jesenice 6 km za prvim. TTT. 2gur SK Kor lan. Kranj. Tok na 200 m 9 tekmovalcev. I. Cerar Drago »Bratstvo«: 2b sek. IT. Pribil Ivan »Bratstvo« 25.02. m. Natlačen Mirko Gorenjec« 26 sek. Tek na 3O0O m. 8 tekmovalerv. I. Jamar Viktor >Gorenjec«   S.4S.  II.   Ambrožič ^Enakost«
45.09. III. Ogris »Gorenje«. IV. Smole j Franc >Bratstvoc. Tekma klubskih vrst v staletnem teku 4 X 100 metrov. Tekmovalo je 5 četvork. I. ^Korotan« Kranj 4S.0S. II. = Bratstvo    Jesenice 49.01. III. »Gorenjecc
1L 50.01. IV. .-Gorenje« I. 54 sek. V. >Bna-koste.
Pri tekih je precej razočaral favorit Natlačen Mirko 2Gorenjec«, ki je dosegel razmeroma slabe rezultate. Pa tudi športni prostor ni primeren za take prireditve. Tekalisce je bilo v zelo slabem stanju. Pri tekališču na 100 m ni l>ilo odgovarjajočega vzleta, zato so bili doseženi slabši časi. tekališče za 200 m pa je imelo preveč ostre zavoje. Sodniški zbor ni dorastel takim nalogam, prireditelji še nimajo zadosti izkustev za prireditve takega obsega. Pri hazeni so pokazale ^Gorenjke« lepo igro in so zasluženo zmagale nad nasprotnicami, ki so igrale precej surovo. Popoldne se je vršila nogometna tekma med SK Korotanom, Kranj in SK Enakost, Jesenice, ki je končala z zasluženo zmago Korotana z rezultatom 5:2. Igrači 2-K0-rotana* so pokazali lepo igro in igrali vseskozi zelo požrtvovalno d očim igrači »Enakosti« niso opravičili pričakovanje gledalcev. V splošnem je pa prireditev dosegla lep uspeh in pokazala, da imamo na Jeseničan nekaj prav dobrih lahkoatletov. ki bodo ob vztrajni in smotreni trenaži lahko
že v bližnji bodočnosti tekmovali z lepimi uspehi izven domačih igrišč. Občinstva je bilo razmeroma mnogo, ki je z velikim zanimanjem sledilo posameznim tekmam.
Športni dnevi jeseniškega »Bratstva« so že več let sem prava revija športnega udejstvovanja na Jesenicah ter v bližnji in daljni okolici, in so postali na Jesenicah že uprav tradicijonalni. Vse dosedanje prireditve te vrste pa bodo brez dvoma prekosili športni dnevi, ki se bodo vršili 28. in 29. t. m. na prostornem in skrbno urejenem igrišču ^Bratstva«, ki bo praznovalo na lep način 5-letnico svojega delovanja. Pokroviteljstvo nad to veliko prireditvijo je prevzel predsednik mestne občine g. žabkar Jože. Prireditev je zamišljena v zelo velikem obsegu. Povabljenih je celn vrsto renomiranih klubov, med njimi bo prvič gostovala na Gorenjskem zagrebška rConcordia« s svojim kompletnim I. moštvom, kar bo gotovo vzbudilo med gorenjsko športno javnostjo mnogo zanimanja.
Poleg nogometa, hazene in od boj k pa se bodo vršile lahkoatletske tekme v takem obsegu kot še nikdar doslej na Gorenjskem. Na lahkoatletske tekme so vabljeni SK Primorje, Ljubljana. SK Koro-tan. Kranj, SK Tržič, SK Radovljica, dalje domača kluba »Gorenjec« in »Enakost«. Kompletna pa bo ekipa »Primorja« iz Ljubljane, ki je pred kratkim zmagala v Bukarešti in si priborila krasen pokal ru-munskega olimpijskega odbora. Med njimi nastopi večkratni državni prvak na kratke proge Kovačič Alfonz, dalje Martini, rekorder v skoku v daljavo, Žgur, prvak v skoku v vis, žorga Aleš, prvak na 400 m. Gašperšič in Ivo Krevs. večkratni državni prvak na progah 5 in 10 km in zmagovalec na 10 km pri olimpijskih igrah v Atenah. Da bo vsa jeseniška športna javnost sproti obveščena v dosežen: h rezultatih, bo na igrišču nameščen Philipsov zvočni ojačevalni aparat na 200 valov, ki ga bo dal >Bratstvu« na razp^-lB.go znani jeseniški športni delavec g. Pučko Janko, za zabavo pa bo poskrbljeno z močno reproducirano glasbo. Da bo ta prireditev gfladbo uspela, nam jamčijo izkušeni prireditelji, ki bodo skrbeli, da bo igrišče brezhibno urejeno in bodo skrbeh tudi za telesni blagov vseh poeetnikov.
Izlet avtomobilistov v Laško
l*isko, 23. julija številne množice Lašoanov in okoličanov so v nedeljo — kljub vročini solnčnim
žarkom — nestrpno pričakovale milih gostov. Prihajati so zaceli kmalu po 10. uri, in sicer člani ljubljanske sekcije AvtoklU-ba v smeri iz Rimskih toplic, člani mariborske sekcije pa iz Celja. Točno ob pol 12. uri je navila, dolg-a. kolona proti Slomškovemu trgu. kjer so pričakovali izletnike zastopniki oblasti, raznih društev ter številno občinstvo. Ob zvokih mestne godbe so se razvrstili avtomobili v polkrogu okrog, nalašč v ta namen postavljenega altarja. Nato je opravil blagoslovili obred laški dekan msgr. dr. Kruljc, ki je po blagoslovu priporočil izletnike njihovemu zaščitniku sv. Krištofu, proseč naj jim podeli fizično moč,    pa tudi moč
duha. da bodo kos vsem nevarnostim in neprilika m.
Po cerkvenem obredu je pozdravil izletnike s reski načelnik g. vi. svetnik Kosi, nato pa mestni župan g. dr. Roš, povdar-jajoč, da jim žal ne moremo nuditi onih cest. ki bi si jih želeli, za kar pa naj jih nagrade naše reke, naši zeleni holmi in senčnate šume, predvsem pa srca Lašča-nov. ki jim kličejo prisrčno dobrodošlico.
Po pozdravih je poklonila gdč. Sonja Eisbacherjeva predsednikom obeh klubov t. j. predsedniku ljubljanske sekcije g. Praprot ni k u ter podpredsedniku mariborske sekcije   g. dr. Marinu   krasne šopke.
nakar se je g. Praprotnik toplo zahvalil za sprejem, zagotavljajoč, da bodo ohranili udeleženci Laško v najlepšem spominu, ter da je prepričali, čka bo LaSko postalo božja pot avtomobffistov.
K sklepu je zapel mešan    pevski zbor
pordravnico ter himno njihovega patrona sv. Kri*tote, nakar 90 se izletniki odpeljati na skupen obed v hotel >6&v*nJ&«, kjer
je pozdravil goste podžupan in predstavnik tujsko-prometnega društva g. Konrad ELsbacher, želeč tem pobornikom tujskega prometa najboljše uspehe v njihovem napredku. Govorniku se je zahvalil za laskave besede predsednik ljubljanske sekcija g- Praprotnik. Sledila je še vrsta na-pitnic in v animiranem razpoloženju je le prehitro minul čas; hupe so zatrobile, čas
ločitve je prišel in med klici >na svidenje< so pohiteli drag-i gostje proti Rimskim toplicam.
V pozdrav odliajajociin pa so vihrale
raz hiš zastave še do poznih večernih ur. vsem udeležencem kakor tudi nam pa bo ostal ta dan v najlepšem spomin-u.
Tolpa ciganov napadla izletnike
Maribor, 23. julija. Lepo nedeljsko vreme je privabilo mnogo izletnikov v poletno naravo, odkoder so sc šele pozno ponoči vračali. Tako se je skupina zakasnelih izletnikov vračala v Maribor šele ob 1. zjutraj. Ko se je družba pomikala skozi Poćehovo pri Mariboru, so izletnike napadli trije cigani, ki hodijo po gostilnah igrat. Nič hudega sluteče izletnike, med katerimi je bila rudi ena gospa in otroci, so ciganski tolovaji pričeli obdelavati z ostrimi noži. Napadalcem sta se postavila v bran Ivan Kmetic, poslovodja pri »Rosner« iz Mlinske ulice, in Friderik Fišer, dektrikar v tovarni »Zelenka«. Oba pa sta svojo požrtvovalnost drago plačala in bi bila skoraj ob življenje. Ofgani so ju z noži tako obdelali, da sta bili njuni telesi skoraj ena sama krvaveča rana, saj sta bila po vsem telesu krvava.
Stražnik, ki je bil obveščen o divjaškem nočnem napadu, se je napotil v označeno
smer proti Počehovi m tam na*el na cesti ležečega nezavestnega Kmetica, katerega so reševalci nemudoma prepeljali v bolni-
co. Ne daleč pa je ležal v mlaki krvi Fišer, ki je bil tudi nezavesten. Oba težko ranjena izletnika se zdravita v mariborski bolnišnici. Stražniki so se v isti noči preiskali vso okolico, toda ciganskih zločincev niso mogli najti. Poizvedovanje za storilci se še intenzivno nadaljuje.
Smrt v valovih Drave
Maribor. 23. julija. V nedeljo popoldne so se šli 17-Ietni Vogrin Ivan. medičarski vajenec, stanujoč na Slomškovem trgu, in njegova dva tovariša v klaferjevo kopališče kopat. Nihče ni slutil da bo eden izmed njih postal žrtev r>rave in na^el gTob v njenih valovih. Razigrane volje, kakor so pač mladeniči 17 let, so plavali od Kaferjevega do Kristanovega kopališča in se solnčii na vročem poletnem solncu, ki :e mlademu Vo-
grinu ta dan zadnjič sijalo. Kakor vedno je Ivan Vogrin tudi tokrat večkrat izginil pod vodo in se zopet prikazal, kajti bil je dober plavač in se je rad potapljal. Toda baš to je bilo zanj usodno Tovariša se nista dosti zmenila, ko sta videla, da jc izginil 17-letni Vogrin pod vodo, mislila sta pač. da dela to v sali in da se bo zopet prikazal. Ali predolgo ni bilo Vogrina na površje.
Tedaj šele sta tovariša zaslutila, kaj se ie zgodilo. Z p-ozo, ki je prešinila oba so kopalca, sta-pričela iskati tovariša Ivana. Toda njega ni bilo več. V hladnem objemu Drave je mladi Vogrin našel svoj prerani grob. lakoj sta tovariša obvestila kopalce v obeh kopališčih in pa reseva'cc ter policijo. Zaman so iskali utopljcnčevo truplo. Voda ga je odplavila dalje in bogve kje ga bo zopet izročila ljudem, da ga pokopljejo.
Sokolska ideja
prodira med ljudstvo
Lep izlet Ljubljanskega Sokola v Šmartno v Tuhinjski
dolini
Ljubljana, 24. julija. Ob izredno lepem poletnem dnevu je priredil Ljubljanski Sokol v nedeljo propagandni zlet v Tuhinjsko dolino, v prijazno VStfiiCo Šmartno, že zgodaj zjutraj j*.* vladalo na letnem telovadi šču Ljubljanskega Sokola živahno vrvenje, kjer so se zbirali udeleženci izleta, odkoder so se ob pol 7. odpeljali s tremi avtobusi proti Kamniku v Tuhinjsko dolino. Pod vodstvom staroste br. Kajzelja in načelnika br. Rudolfa se je odpeljalo 117 članov in članic Ljubljanskega Sokola. Po udobni vožnji so prispeli izletniki okrog 8. ure v Kamnik, odkoder so se odpeljali, oziroma odšli peš po krasni Tuhinjski dolini v Šmartno, ki je bilo v pozdrav Sokolom vse v državnih trdbojnicah. Po prihodu v Šmartno ob 10. uri je večina članstva odšla na krajše izlete v Tuhinjsko dolino ter se vrnila osrog 12. ure k br. Enge!-manu, kjer je čakalo okusno in izdatno kosilo. V zgodnjih popoldanskih urah so prispeli Kamničani (okrog ?0) pod vodstvom staroste br. Vedlina in načelnika br. Rusa, od zelene štajerske pa *o prispeli s 3 vozovi bratje z Vranskega pod vodstvom staroste br. dr. šerka in br. načelnika. S Kamničani je prispel tudi odposlanec župne uprave tajnik br. Flegar Sredi vasi na zelenem travniKU se je vršil 0h 16. uri telovadni nastop, ki se ga je udeležilo v izredno častnem številu naše kmetsko ljudstvo in s tem pokazalo velike simpatije sokolstvu. Med številnimi Gledalci je bil navzoč tudi narodni poslanec br. Cerar in častni starosta Ljubljanskega  Sokola br. dr.  Viktor Murnik.
Pod vodstvom načelnika Ljubljanskega SoKola br. Rudolfa je otvoril javno telovadbo ženski naraščaj ki "je opravil sarajevske zletne proste vaje zelo skladno in dobro. Za nara tajnicami sta ženska In moška deea kamniškega Sokola izvodi': prav dobro okrožne proste vaje. nakar Je 36 članov strumno in skladno izvedlo ser rajevsKe zletne proste vaje. Po Članih je obrtni naraščaj Ljubljanskega Sokola pokazal nekaj prav lepih preskokov s pr* /.-no desko, ki so občinstvu izredno ugajali, nakar je vrsta Ljubljanskega Sokola s svojimi vzornimi vrhunskimi vajami vzbudila navdušeno pohvalo in občudovanje gledalcev. Po crodni telovadbi je 42 članic zelo dobro opravilo sarajevSKe pi-vaje. nakar so zaKljučili javno telovadbo člani Ljubljanskega Sokola z izborno dr. Murnikovo telovadno skladbo ->Naprej«, ki je izzvala meni občinstvom viharne ovacije. Občinstvo je ves čas telovadbe z izrednim  zanimanjem    sledilo posameznim
Ponesrečeni Anton Zidar umrl
Ljubljana, 24. julija.
Nedelja je bila dan nesreč v planinah. Pripetile so se kar štiri nesreče in že včeraj smo poročali, da je bila ena smrtna. Pod Sipkom se je ubil mladi učiteljisenik Milan Košir iz Loga pri Kranjski gori. DruEje tri nesreče niso bile tako usodne, j toda" v enem primeru je ponesrečenec za- | dobil tako težke poškodbe, da jim je podlegel Gre za 19-lerneca dimnikarske^ pomočnika iz Liubljane Antona Zidarja, ki se je ponesrečil v nedeljo na Ratitovcu in je snoči ob 21. v ljubljanski bolnici težkim poškodbam podlegel.
Pokojni Zidar   je krenil   v nedeljo z
manjšo družbo iz Ljubljane na Ratove, kjer je hotel na nevarnem kraju nairg.lt planik, naenkrat mu je pa zmanjkalo tal pod nogami in strmoglavil je v precej globok prepad. Nezavestnega so prjnesh to-ariSi  do gostilno »Ratitovec«. odkoder je
oil prepeljan v ljubljansko bolnico. Tu so zdravniki ugotovili, da ima zelo hude notranje poškodbe in pretresene možgane. Na vse načine so si prizadevali resiti mu življenje, toda zaman. Ponesrečenec je bil ves čas nezavesten, snoči je pa izdihnil.
Nesreča novomeških sejmarjev na Gorjancih
Hladnokrvnost šoferja rešila življenje potnikov
Novo mesto. 24. julija. _ Novomeške sejmarje. ki so *e davi ob 5. odpeljali z More tovim tovornim avtomobilom na sejem v Semič, je doletela na Gorjanoih huda nesreča. Le hladnokrvnosti in prisebnosti šoferja Stanka Trošta se imajo potniki zahvaliti, da so ostali ne samo pri življenju, nego tudi nepoškodovani, razen štirih ki ga niso ubogali.
Na tako zvanem Malmskem klancu, kjer je velika strmina, so nenadoma odpovedale na avtomobilu vse zavore in avto je začel s silno brzino drveti v dolino. Šofer je takoj spoznal pretečo nevarnost in poskušal je na vse načine srečno izvoziti, da bi
avto ne strmoglavil v globok prepad ob cesti. Dasi je moral vso pozornost posvetiti vozilu, je vendar še utegnil zaklicati potnikom, ki jih je bilo v avtomobilu 12. naj ne skačejo iz avtomobila, temveč naj ostanejo mirni. Štirje potniki pa so kljub
temu skočili iz drvečega vozila in se hudo poškodovali. Vsi  drugi so ostali v av-
telovadnim točkam ter se jo čula iz preprostih kmečkih ust navdušena pohvala Ljubljanskemu   Sokolu,   Ki   je organi/.irai
tako lep izlet in javno telovadbo.
Vse telovadni1 točke je spremljal nas sokolski harmonikar br. Prinčič, ki jp tudi pri  kasnejši  zabavi  največ  pripomogel k
veselemu  razpoloženju vseh posetnikov.
Po javni telovadbi, je bil na telova-dišču zbor vseh telovadnih oddelkov, na* Kar je imel lep nagovor starosta kamniškega Sokola br. Vedlin. ki je predvsem izrekel zahvalo Ljubljanskemu Sokolu U današnji propagandni izlet, ki bo gotovo zapustil dobre sadove v Tuhinjski dolin: med tamešnjim kmetskim ljudstvom. Burno pozdravljen je spregovoril starost-j Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, ki je najprej pozdravil narodnega poslanca br. Cerarja, častnega starosto br. dr. Murni-ka, župnega tajnika br. Flegarja in šte vilno odposlanstvo Vranskega Sokola, posebno čestitko pa je tarekel kamniškemu Sokolu, ki je v soboto zvečer na svečan način proslavil svojo 30letnico. z željo, da bi kamniški Sokol tudi v nadaljnjih letih deloval pod spretnim vodstvom dosedanjega staroste in načelnika. Iskren in bratski pozdrav je izrekel tudi domačinom. Ki so v tako častnem številu prisostvovali javni telovadbi ter med drugim izvajal, da ni bil namen izleta Ljubljanskega Sokola ustanoviti društvo, marveč, da kot »proglašeni brezvercu pokažemo našemu kmetskemu ljudstvu sadove ua-šesra dela in sadove sistematične sokolske \rzgojo v sokolskih telovadnicah. Govor br. staroste je bil z navdušenjem sprejet, nakar je v toplih besedah orisal pomen sokolsKe ideje narodni poslanec br. Cerar ter izrekel iskreno zahvalo Ljubljanskemu Sokolu, kot prireditelju današnjega sokolskega slavja v Tuhinjski dolini. Po tem se je pa razvila pri br. En-srelmanu prijetna narodna veselica, ki se je zaključila pred odhodom z našim narodnim kolom. OKrog 10. ure so se izletniki poslovili od prijaznega domačega ljudstva in Tuhinjske doline ter se meni navdušenimi pozdravi domačinov odpeljal: domov.
Prepričani smo, da je nedeljski izlet Ljubljanskega Sokola ter bratov iz Kamnika in Vranskega mnogo pripomogel k narodni zavesti vrlih šmarčanov in prebi valoev TuhinjsKe doline. Ljubljanskemu Sokolu čestitamo k lepemu uspehu z že-ljo. da bi vsako leto priredil tak propa-sandni izlet v kraje, kamor še ni pronik.a sokolska ideja.
tomobilu in v strahu čakali kaj bo.
V tem ie avto pridrvel do druge, se huy §C Strmine Tu je komaj par metrov dolga ravnica. Šofer je naglo zaokrenil m posrečilo se mu je na ravnici ustaviti avto. Okret pa jt bil tako silen, da se je avto prevrnil in skoro popolnoma razbil. I o naključju pa so ostali tako šofer kakor vsi notniki. ki so bili še v avtomobilu, nepoškodovani. Le strahu so precej prestah. Iz Novega mota so poklicali zdravnika dr. Lopada. ki je obvezal one štiri ki so skočili iz avtomobila, ter jih prepeljal domov, dočim so ostali sejmarji z drugim tovornim avtomobilom nadaljevali pot v Semič.
Kmetski praznik na Krškem polju
Krško,  23. julija. 15. avgusta bo na  Krškem polju kmetski praznik  pod  pokroviteljstvom  bana S
dr. Draga llarudica s sledečim sporedom: Ob 8. uri premovanje konj za srez Krško, Brežice in Novo mesto. Ob 9. uri zbiranje okrašenih voz, narodnih noš in konjenikov v drevoredu pri fami cerkvi. Ob 12. uri slavnostni sprevod čez Leskoveo na Krško polje. Ob 15. uri konjske dirke, in sicer:
I. Dirka za 3 in 41etne konje. Daljava 1800 m. Konji, ki os dobili darila, za vsako darilo 40  metrov dcklade.
II. Dirka za amerikanske dirkače domače reje. Daljava 2700 m. Doklade in popust določa razsodišče po rekordu in dirkanju.
III. Dirka za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Konji, ki so bili že obdarjoni,  za  vsako  darilo  50  m doklade.
IV. Dirka. Ljubljanska dirka za amer kanske dirkače. Daljava 2700 m. Doklade in popust, kakor pod točko II.
V. Dirka. Jahalna dirka. Daljava 27'J0 metrov brez zaprek in brez izenačenja teže.
VI. Dirka. Zagrebška jahalna dirka i zaprekami in brez i7ena<<nja lete. Daljava 2700 m.
Posebna določila:
1. Prijave je poslati najkasneje do 13 avgusta na naslov:   Anton  Gliba, Krško Prijavnina   znaša  Din  20. ki  se  ima brez-pogojno nakazati istočasno s prijavnico.
2. Za II. in IV. dirko je predložit! ro-"ovnik. ki se po d-irki vrne.
3. Prijavr vsobujej-o; a) ime in bivali-56č p.i?ostni.ka konja. M popis kotnja: ime. starost, spol in barva. Netočne prijave so
neveljavne in sr ne bodo upoštevale.
4. Zmagovalec se določi po Času.
5. V slučaju, da ae v eno vTBto dirke priglasita samo dva alt tri j«- dirkači, se razdeli samo eno aH dve darili.
6. Zasiguranje hlevov je odvisno od pravočasne prijav.
7. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke.
8. Odbor za event. nesreče na dirkališču  ne odgovarja.
9. Pirkači imajo biti na dan prireditve najkasneje <<: 14. url na zbirališču dirkalnega prostora in se po tem času nobena sprememba ne bo vet- upoštevala, ker bodo programi ie izdelani.
Po konjsklb dirkah bo: koiosarskn dirka društva kmetskih fantov in deklet in športna kolesarita dirka. Po dirkah b<. ljudska veselica.
KOLEDAR Dane«:    Torek  24.  julija: katoličani: Kristina, Ratimir;   pravoslavni  11. julija.
DANAŠNJE PRIKED1TVE Kino matica: Dvorec na jugru. Kino DvOr: Luka greha. Kino ši^ka:  (.k^spoda od Maxima
DEŽ UR N K I,E K A R NE Dane**: Mr.  Bakarčič.  Sv. Jakoba trg 9 in dr. PicooCi, Tyr3eva cesta 6.
£fx?*oi& mita
Na rt ara leta človek počasi milil in tudi spomin mu rad opeša   Slovencu* ne ume mo zameriti d.i vmdno sproti pozablja, da »Slovenski  Narod* že da\mo  ni več tisti ^ata S ar od«, ki je z njim tako lahko po lerniziraJ.  Saj  ie zadostovalo, da je nap* sal »ata Narod«, pa je bil uspeh polemike tu. »Slovencu« smo pa že pred leti zapi sali v  nlhum, da  smo ponosni  na to. .da smo  lahko  »ata«c,   ker  *vo/ega očeto\st\*n ne skrivamo za celibat, kakor ga on Mor da gre pa njegova pozabiji\*ost  celo tak^ daleč, da je pozabil, da ima na vratu ceJt-bat in bi rad na stara leta postal ata, pa ne more. Da s podaljškom njegovih starih možganov nekaj ni v redu, sc kaže na vsa kem koraku.
Tako se jc pokazalo tudi pri božjih potih, ko pravi, da smo se razjezili na romarje. V resnici smo pa božja pota vsem toplo priporočili, posebno no\-o tam doJi na solnčnem llvaru kamor pa seveda ne hodijo branjevci in kramarji, ker tam odpustkov zaenkrat se ne prodajajo. Mi se na prodajanje odpustkttv ne spoznamo, bili bi pa »Slovencu« od srca hvaležni, če bi nas seznanil s tem poslom, saj dc*bro nese. Za vsak slučaj s\'etujcmo tudi ^Slovencu*, naj čim prej poroma na Hvar, kjer se bn lahko po mili volji okopal v prijetni morski kopeli, za katero mu nismo prav nič nevoščljivi. Pa se nekaj drugega bo lahko mimogrede opravil. Na llvaru nanrreč to plo južno podnebje ne leči samo sladkorne bolezni, temveč  tudi senilnost.
Notar Anton Carli umrl
Ptuj, 23. jurrja Bridko je odjeknila v ponrsieljek zjutraj ve3t, da nota.rja Antona. C a r l i j a ni vec med nami. Pokojml Anton Carli ni bil znan samo v mesUi v Ptuju, marveč tudi v širSi ptujski okolici, saj je imel vsak dan opraviti s podeželskim ljudstvom. Bil je zelo priljubljen in spoštovan tako med meščani, kakor tudi med okoličani.
Pokojni notar Anton Carii se je rodil leta 1876. v LjubljaJii. kjer je tudi matu-riral. Po maturi >e študiral pravo v Gradcu in na Dunaju. Po univerzitetnih študijah je služboval kot sodni pripravnik v Gorici. Kmalu je zapustil tudi sodi5č>, nakar je služboval kot notarski kandidat V raznih krajih Notranjske v Postojni, Senožečah, Gorici, IIirski Bistrici, Sežani, dalje v Črnomlju. Deta 1909. pa )c bn imenovan za notarja v Žužemberku, kjer It deloval do leta 1925., *co se je preselil ■ pisarno v Ptuj. — Med svojim službovanjem v Žužemberku je bil zelo agilen narodni delavec. Povsod, k j erko'i je mogel, je sodeloval z veliko vnemo in ljubeznijo do slovenskega naroda. V Žužemberku je bil ustanovitelj Sokola, kateremu je bil tudi starosta do njegovega odhoda v Ptuj. Tudi v Ptuju se je javno udejstvoval, bil je član skoraj vseh društev, le zadnja leta, ko ga je trla bolezen, se je odtegnil javnemu živi jen ju in se posvetil svoji d nižini in delu. Svoje otroke je vzgojil v stro. go nacijonalnem duhm. Najstarejša hčerka Vida. je ravno letos maturirala na mariborskem učiteljišču, starejši sin Milan pa študira medicino v Zagrebu, sin Borut pa trgovsko pomorsko aicademijo v Boki Kotorski, dočim študirata najmlaj&a Silvo ra
Zdenka še gimnazijo v Ptuju.
Pokojni    notar   Carli je bil pravičen
mož dobreg-a. srca. Težko ga. rxvio pogrešali vsi. ki so eta poznali. Pogreb bo jutri ob 18. v Ptuju. Bodi mu lahka zemlja! Težko prizadeti rodbini nase iskreno so-
žaJje!
Obup Slovenca v Zagrebu
Zagreb,   24. Julija Včeraj dopoldne je skočil  na vogalu Ljubljanske ulice in Ilice pod tramvaj 26 letni   avtom^hajiik   in   šofer   Albert   s ko <l a.  doma iz Novega mesta,  ikoda je 2t>
dve led brez dela. Sreća ali nesreča je pa hotela,  da  je voznik   pravočasno ustavil
voz, taso. da se obupancu nI zgodilo nič * hudesra.
škoda je prišel od doma v Zagreb s tre buhom za kruhom. Hodil je od Poncija <io Pilata, ze;IaBil se je pri vseh svojih zaau cih, ki jih ima v mestu precej, ker je bil več  let   v  Zagrebu   zaposlen,  toda nlhć« mu nI mogel pomagati. Živel je v silni be* di in končno je obupal, tako da si je ho tel končati življenje.  Najprej Je odšel v lekarno in hotel kupiti salmijaka; ker kh pa ni dofcil. se je ustavil na vogalu s trd nim sklepom SKočiti pod tramvaj. Iies Mi je vrgel  prel  tramvaj na tračnice, pa ^' voznik   pravočasno  ustavil   voz.  Videč, da se  mu  samomor ni  posrečil,    je Skoda vstal, pobegnil in se skril v bližnjo velo kjer pa je našel stražnik in pa odpeljal
na policijo. Tam Je povedal, kako daleč Ka Je spravil« beda, potem »o ga pa Iz-pustili.
/
tev 16^
/SLOVENSKI NAROD«, <tee 24. jtiffjs. 1F34.
Stran S.
Danes vesela
filmska opereta
EUTM KINO MATICA
Predstave ob 4., 7. U  in 9. K uri.
Dvorec na jugu
Liane Haid    —    Viktor de Kowa
DNEVNE VESTI
— Uradne ure samo dopoldne. Iz Beograda prihaja za državne uradnike razveseljiva vest, da je ministrski svet skleni), da bodo od jutri do preklica v vseh državnih uradih uradne ure samo dopoldne, in sicer od 7.30 do 13.30. Pobudo za ta sklep je dala ministrskemu svetu huda vročina, ki je pritisnila zadnje dni tudi v nafti državi.
— Imenovanje  pri  železniški direkciji.
Ta pomoćnika železniškega direktorja v Zagrebu je imenovan načelnik gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani inž. Pavle Staržik; za svetnike gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani je imenovan svetni k srradbenesra oddelka direkcije državnih 16-le*nic v Zagrebu Vladimir fcakić.
— Poljski Študentje v Beogradu. Dijaška sekcija Poljsko-jugoslovenske Liige v Beogra-du je povabila svoje kolege iz Poljske. Poljski dijaki so se rade volje odzvali vabilu in prispejo 26. t. m. pre^o Sarajeva v Beograd.
— Zagrebški fcrgOvd zaposlitvi tujcev. Udruženje trgovcev v Zagrebu je naslovilo na trgovinsko ministrstvo daljši dopi*. v katerem pravi, da bi bilo treba ustaviti vsako izdajanje pooblastil odnosno dovoljenj za ot var janje trgovin in poslovanje tujim državljanom; vse tujce, ki se pečajo z go.<n>xiarskim delom, bi morale oblasti pozvati, naj takoj zaprosijo za domovinsko pravico in nase državljanstvo; vsem onim tujcem, ki bi v kratkem času ne dobili našega državljanstva, bi morali odvzeti dovoljenje za bivanje v naši državi in jih prisiliti, da se čim prej izselijo; prošnje glede domovinske pravice in državljanstva tujcev bi bilo treba predložiti prisilnim združenjem one gospodarske panoge, kjer prosilec dela, da bi se o njih izjavila. (
— Kongres naših dobrovoUoev/ Sredi septembra b^ v Novem Sadu kongres Saveza jug"0 slovenskih dobrovoljcev, združen z velikimi manifestacijami ob 20-let-nici vstopa prvin francoskih dobrovoljcev v srbsko vojsko. v Novem Sadu se zbere okrog 15.000 dobrovoljcev. obenem pa prispo tudi predstavki zavezniških do-brovoiicev. francoskih, češkoslovaških, poljskih in riimimskih.
— Živahen tujski promet v Hrvatskem Primorju. V Hrvatskem Primorju je od dne do dne več letoviščarjev. Včeraj se je vrnila s pa/mikom »•Jugoslavija« iz Grčije skupina danskih izletnic. ki so si ogledale naso rivijero. Parnik »Kraljica Marija« je prispel včeraj na Sušak in sprejel na krov 370 letovišča rje v, večinoma Čehov in Avstrijcev. v Crikvenieo je prispelo v nedeljo £5 Ehinajčanov. Crikvenica ima sedaj 3400 gostov. Med najbolje obiskanimi letovišči je Novi. kjer je zdaj okrog H50 gostov, od tegn 150 v češkoslovaški koloniji. <>km^ 100 po vilah, drugi pa po hotelih in penzijonih. Sploh so vfii letovišča Hrvaškega Primorja tako dobro zasedena, da je težko dobiti sobo.
— smrt narodnega poslanca dr. T*>Ii-
B*. V- riidži pri Sarajevu je umrl narodni poslanec za srez Slatino dr. Ignat Tolič. Pokopali so ga včeraj v Osijeku.
— Promocija. V petek 20. t. m. je bil promoviran na dunajski univerzi za doktorja filozofi ic pianist 2. Roman Klasinc s Pragerskega. Leta 1020 je absolviral z odličnim uspehom klavirske študije na državni akademiji za glasbo na Dunaju in mu je bila takrat podeljena glede na izredno nadarjenost in sposobnost diploma akademije. Čestitamo!
— Poroka. Jutri ob 11.30 se v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani poroči gosp. Karel
t o v i e k. uradnik narodne banke v Parizu z srd<V Bredo Lam u t. hi^rko višjega poštnega svetnika k. dr. Ivana T^-muta in gospe Mure. priznane nase pesnice in narodne .i* lavke. Mlademu paru 7.0. liTTo  mn^sro sreče!
— Za alastnimi kopuni fu=> vsakomur cede   sline   in   nekdaj   so  nase gospodinje
s kopuni zaslužile prav mnogo, saj smo jih v starih čas'h pošiljali v Nemčijo, na Francosko In tudi na Angleško, a doma ni bilo postene ohceti. kjer bi se ne bili mastili   z   lepo   pitanim   Kopunom. Kakor
vse kaže. je kopno tudi slovenski izum, saj beseda kopun izhaja od »kopiti in so si
Nemci izposodili svojega »Kapann-i-z slovenščine. Po nemfckem izrazu so pa naši strokovnjaki skrrt ovičlli izraz *kapu-nizirati«. ko petelinoko vendar le Kopu-nimo. Naš kmet živi v prav težkih razmerah, vendar se pa ne loti kopunjenja, ki bi mu  donašalo prav  lepe  iohodke, in
zato nam .T^sip Oosak v novi številki odličnega   ilustriranega   mesečnika »Rejce malih   živali*   priporoča   vzgojo kopunov. Posebno   gospodinjske    učiteljice nadalje valnih  šol   naj   bi  se  specijalizirale  za ta
posel in praktično uvedle moderno kopu-njenje t našo vas, saj se blago prav lahko proda, vendar ga je pa mnogo premalo. r»r. Kocjan nadaljuje svojo razpravo o avitaminozah   in   drugih   boleznih perutnine,
Franc Krištof pa piSe o popolnem izkoriščanju   krmil.   Kun tara   Vilko predlaga
enotne cene pri prodaji in nakupu kuncev. Petelin Ivan pa opisuje rejo golobo«-v zaprtih prostorih. Klub ljubiteljev športnih psov objavlja prav interesantno nadaljevanje opisa našega ilirskega ovčarja in znani ornitolog dr, Ponebšek nas seznanja z ornitološkim observatorijem v Ljubljani. Kako naj strežemo kanarčkom, ko se golijo, nas uči znani strokovnjak Joža Kelnarič, a Korotanski nam opisuje sivo
papigo ali Jako, ki je najbolj zgovorna, Zakrajšek E^on pa lepe bengalske ščin-kavce. 0 aKvarizmu govori Oskar Savin-ski. razen tega je pa v drugih rubrikah polno koristnega za nafte rejce malih živali.
— Vreme. Spremenljivo, deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Beogradu. NajvLSja temperatura je znašala v Skopi ju 41, v Beogradu 35, v Sarajevu 34. v Splitu 31, v Zagrebu 30. v Ljubljani 29. v Mariboru 26.1. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 761.6 temperatura, je znašala 14.7.
— Oeato no »srangaJi«. Tudi na deželi ga včasih radi malo polomijo. Nedavno so fantje v Oolnjem Mokropolju, občina Brusnice, vzeli nekemu posestniku v temni noči brano in lestev. Oboje so odnesli na cesto in jo jzasrangalit. Dolgo so čakali, da bi se pripeljal kakšen kolesar ali voznik, a sreča jim ni bila mila. Končno so se Ča-
karvja mveličali in polaeoma oxfhajallt
šrango so pa pustili. Baš tedaj je pri vozil po cesti iz Novega mesta proti Zagrebu velik tovorni avto. Vozilo je lestev prelomilo na dvoje, brana pa se je zvalila na travnik. V tovornem avtu so sprva mislili, da gre za roparski napad. ko pa je ostalo vse mirno, je šofer avto ustavil in mirno naložil brano ter nadaljeval pot. Posestnik, ki je zjutraj opazil, da sta mu izginila brana in lestev, se je takoj obrnil na orožnike, ki so kmalu prišli resnici na dan. Lestev so vrnili lastniku, ker pa nI bila za rabo, jo je pok u ril. Orožniki sedaj zasledujejo šoferja, da bi vrnil brano, vendar o tovornem avtu ni nobenega sledu.
— Ivan Podržaj še vedno straši. Beograjska »Politika«, ki je ubogega Ivana Podržaja odkrila in mu posvetila tudi največ prostora, poroča zdaj. da se ukvarjaj, trije najboljši ameriški detektivi 2 njegovo zagonetko. Newyorška policija je prejela protokol, ki ga je sestavila dunajska policija, ko je zaslišala Podržaja. Protokol je seveda zelo obsežen in spravlja baje Podržaja  v kritičen položaj.
Iz Lfutrifatie
—Ij Valvasorjevo rojstno hišo bodo vendar obnovili. Bila je najbolj zanemarjena v vsej okolici. Ker spada med zaščitene stavbe, adaptacije niso dovoljene, obnova pročelij pa menda ni bila prepovedana. Na treh straneh — hiša stoji prosto — je omet odpadel že tako, da je začel razpadati zid. Dolgo bi najbrž ne bilo treba čakati, pa bi se hiša podrla, klju'1 temu, da je bila zaščitena. Zdaj bodo temeljito obnovili tri pročelja, fasado ob Starem trgu pa bodo samo pokrpali. Ob Ljubljanici so na zunanji strani pri treh nadstropjih starinski moetovži ter je hiša ob tej strani ohranila še povsem svoje prvotno lice. Ni pa več prvotna na Starem trgu, saj je v pritličju trgovski lokal. Seveda zdaj ne bodo ničesar spremenili, da bi hiša izgubila svoj starinski mačaj, le omet bo nov in barva sveža. Za obnovitev pa bi se lahKo odločili že prej. ko še ni bilo toliko škode na ometu in ko bi ne bili tako veliki »troski.
—Ij Po predpisih... čudne prometne razmere so na Dolenjski cesti. Ljudje so pritožu jejo. moledujejo za zboljšanje in potrpežljivo čakajo že več let, toda nič se ne spremeni. Predvsem je treba povedati, da je na Dolenjski cesti zelo živa hen promet v jutranjih urah. posebno ob tržnih dneh. Cele kolone kmeč&ih vozov čakajo pred mitnico in čedalje več jih je vselej, ker uslužbenci dohodarstvenega urada ne zmagujejo dela, ko je takšen naval. Zato se ustavi skoraj ves promet na cestnem križišču nad kolodvorom. Toda dočim je to kolikor toliko nujno, če pač ne morejo hitreje poslovati na mitnici ter ne namestiti več uslužbencev, se niaomur ne zdi nujno, da mora Čakati pred železniškim prelazom po četrt ure. Zjutraj, ko se ljudem mudi na delo, morajo nestrpno čakati na prelazu, dokler ne odpelje vlak. Toia vlaka navadno ni in ni od nikoder. Klo vozi v Ljubljano, ga češče ni niti še na dolenjskem kolodvoru, prelaz na Dolenjski cest] je pa že zaprt. Železničar men-da zapira tako zgodaj po predpisih, da mora biti prelaz zaprt že tedaj, ko privo-zi vlak šele z I-avrice na dolenjski kolodvor. In včasih stoji del j časa na kolo dvoru, ko je več potnikov, pred prelazom Pa čaka množica ljudi in navadno stoji tam tudi tramvaj. Ta čas, ko čakajo Iju 1-je prod ■zapornicami, 'bi  lahko prišli že do
magistrata ali v nasprotni smeri do Rudnika. Ti imenitni predpisi se baje ne morejo spremeniti, menda že zato ne, ^er so že taao dolgo v navadi, da so postali tradicija. Do letošnje spomladi so si ljudje skušali pomagati tako. da so plezali čez železniški plot — seveda previdno, ker je tudj to strogo prepovedano —, a spomladi so  železnico ogradili   še  z  višjim plotom,
da ne more nihče grešiti zoper predpise, živeli predpisi, samo promet na Dolenjski cesti naj vzame vrag!
—Ij še teden dni bodo delali v Ljubljanici. Materijala ni več mnogo v strugi. Pod jubilejnim mostom je struga že čista; zdaj že izvažajo materijal, ki ga je še nekaj pod vzpenja-čo. Proda in blata je pa še v struci navzdol od jubilejnega mostu. Tudi tisti materijal bi morali izvoziti, a ga zdaj najbrž ne bodo vsega, ker so računali samo na izvoz materijala, ki
je <bil nakup-ičen med tromost jem in jubilejnim   mostom   (okrog 5000  Kub. metrov).
—Ij Prva počitniška kolonija otrok ljubljanskih mestnih uslužbencev se vrne s 24dnevnega letovanja v Kamni goric: z avtobusom jutri 25. t. m. ob 18. uri pred Mestni dom. Roditelje prosimo, da pridejo po svoje otroke.
—Ij P°licij»ka racija. Danes ponoči je policija ponovno priredila veliko čiščenje zla-sti na periferiji in po zakotnih pivnicah, kjer se klatijo sumljivi elementi. Policijski organi so zajeli 24 večinoma mlajših moških, ki jim je edini cilj življenja
potepuštvo. Med aretiranimi je tudi nekaj Bosancev, ki jim delo ne diši in so s svojim obiskom počastili naše mesto, da bi živeli na tuj račun. Pri zaslišanju se je pokazalo, da so med njimi tudi taki, ki jih policija zasleduje zaradi tatvine. Nekatere bodo zadržali v zaporu, druge pa odgnali v domovinske občine in jim prepovedali povratek.
— Saje so se vnele. Dimnikarski mojster Kernc je včeraj popoldne s svojimi pomočniki zažigal v dimniku hiše ge. Svetinove na Kongresnem trgu št. 1 saje. Nenadoma se je uigal tram, vzidan v dimnik. Poklicali so gasilce, ki so kma!u ogrenj zadušili. Davi ob 3. je ponovno pričelo goreti in so morali spet poklicati ga-
silce. Ves Himni k so razkopali in odstranili t^amovje. Pri tem je precej trpeJo zidov je, sicer pa ogenj druge Škode m napravil.
—Ij Nesreča pri delu. Danes so ie zgodaj zjutraj nadaljevali v Ljufoljaničinl strugi regulacijska dela. Pri vzpenjači na Sv. Petra nasipu, kamor odvažajo izkopani materijah je med drugimi privezoval vagončae tudi Soletnl delavec Tomaž Bau-man, stanujoč na Cesti dveh cesarjev št. 115. Ravno so spustili po vzpenjači v strugo prazne vagrnčke. da bi jih priklopili drugim, ki so že čakali v strugi. Bauman, ki je čakal spodaj, ni utegnil odskočiti in je prišel med dva vagončka. ki sta ga stisnila tako močno, da mu je popolnoma zmečkalo desno nogo. Takoj so pokucali reševalno postajo in z avtom odpeljali Banmana v bolnico. Nesreča se je zgodila okoli
Iz Celja
_, šahovski turnir za prvenstvo Društva jugosl. akademikov v Celju se bo pričel v sredo 25. t. m. ob 20. v kavami /-Evropi«. V prvem kolu bodo igrali naslednji pari: Ogrizek—Diehl. Povoden— Evgen Marek. Dobrajc -Peterman. Gorin-Šek_Ivan Marek. Na društvenem šahovskem brzotumirju so b-li v soboto doseženi naslednji rezailtati: Ivan Marek 11, Jože Peterman 9 in pol. Vladimir Diehl S m pol, Albin Dobrajc 8 Viljem Povoden 7, Evgen Marek 6, Helmut Gorinsek 4, Franc Potraje 2 točki.
_c T'mrli so v celjski bolnici: v soboto 63-letna žena kočarja Helena Vohova iz Dobrteše vasi v nedeljo pa 84-letna občinska reva Antonija Obrulova iz Dolenje vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu, 67-letni Jakob Ko št orna j .občinski revež, brez stalnega bivališča, in 55-letna prevžitkarica Marija Plevnikova rz Roginske gorce pri Pristavi.
—c   Vesela    nojrOroetim.     tekma  bo v
sredo 25. t- m. ob 18.30 na Glaziji. Za zmago se bosta borili odlbovsko moštvo SK Celja in moštvo članov celjskega »Merkurja«._ __
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« vode. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, ie »Franz Jose-fova« r renči ca izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
|7 M*i*ifMM*a
— Iz drža\Tiega prm'dnisHva. Prvi državni pravdnik g. dT. Zorjan je nastopil redni dopust. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomestoval državni pravdnik g.
Sever.
— Iz državne službe. V višjo skupino je napredoval na realni gimnasrjl v Maribora g. prof. Josip MhiKar.
— Dva kolesarja trčila skupaj. T soboto sta pri vozila po Tattenbachovi ulici dva kolesarja z veliko brzino drog proti drugemu in silovito trčila. Oba sta padla s koles na trda tla, kjer sta si zrahljala kosti. Na nesrečo pa se je v oba zaletel še dvovprezen voz, ki je občutno ranil kolesarja Ortana.
— Nesreča pri košnji. Te dni je pomagal organist Maks Caf pri Sv. Marjeti ob Pesnici pri košnji. Pri deta pa je bil taico nespreten da je padel na koeo in se globoko urezal v levo roko. Ponesrečenec se zdravi v bolnici, kamor so ga prepeljali mariborski reševalci.
— Nedelja nesreč- V nedeljo so reševalci pripeljali z avtomobilom v bomico 261etnega delavca Ferda Omana, ki si je pri padcu težko poškodoval glavo tn noge; istega dne je bila pripeljana v bolnico tudi Zofija Cerinjatk, 22 letna služkinja,  ki  si je pri delu z nožem vbodla v
levo roso in si prerezala žilo; sličoo nezgodo je doživel tudi 24letni delavec France Konig, ki si je pri cepljenju trsk ob-rezal levo roko.
— Usoden padec s stavbe. V ponedeljek zjutraj se je težko ponesrečil 58-letni Franc Nerat, uslužben pri stavbniku Naa-simbeniju. Pri delu je Nerat padel s stavbnega odra in se pri tem po vsem telesu zelo močno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali mariborski reševalci v bolnišnico.
— »Mariborski teden.« V okviru letošnjega »Mariborskega tedna«, ki se bo vršil
od 4. do 15. avgusta, bosta med že na tem mestu omenjenimi številnimi razstavami še gostilničarska in   hotelirska  ter umetniška
razstava. Prva nam bo prikazala moderno hotelsko spalnico z moderno kopalnico; 2 mizici za zajtrk, service za obed v sobi. Ta razstava bo obsegala štiri oddelke, od katerih je opisani prvi. Drugi oddeleic bo predstavljal restavracijsko kuhinjo s hladilnimi napravami, posodo in plinskim šte-dili.ikom. Polovica tega oddelka bo obsega'? lepa kmečka restavracijska sob*, d-u-go   polovico    pa   luksuriozno opremljeno
kompletno poročno mizo. kot jo prirejajo pn hotelskih gostijah. Četrti oddelek pa bo obsegala razstava raznih živil do najmanjših malenkosti, ki se uporabljajo v hotelski industriji. Druga razstava pa nas bo seznanila z umetnikom prof. Gvajcem. ki bo razstavi] okrog 30 slik.
— Predsiojništvo mestne policije v Mariboru pozivlje vse lastnike biciklov, ki še niso dvignili evidenčnih tablic, da jih takoj dvignejo. Proti onim, ki ne bodo storili tega do 31. julija, se bo uvedlo kazensko postopanje. Evidenčne tablice se dobe pri predstojniitvu v sobi št. 18 vsak dan od 8. do 12. ure.
— Kroglo v srce. V nedeljo zvečer se je v Framu naveličal življenja znani posestnik  Pavel Turner in si  pognal kroglo
v srce. Nesrečnež je bil na mestu mrtev. Vzrok samomora ni znan. Tragično dejanje komaj 36 let starega moža je globoko presunilo vse, ki so pokojnega poznali.
Umorili so ga,
ker je znal pisati
Zadnji trenutki in smrt nemškega pesnika Ericha
Muhsama
PoročaLi smo že o smrti nemškega pesnika Ericha Muhsama, socijalista, pacifista in Žida. Bilo je torej dovolj povodov, da so ga sovražili, mučiii in slednjič v ^obnovljeni Nemčiji« ubili. Bil je med prvimi aretirane:, ko so prišli na krmilo narodni socajalisti. Z besno radostjo so pretepli pesnika, ki je stal leta 1919 v ospredju revolucionarnega prevrata na Bavarskem. Skoraj šest let je presedel v ječi, pa »se ni poboljšal«. Ostal je socijalist, pisal in govoril je dalje proti nacijonaListični vn rrrilitaristični reakciji, zlasti se je pa zavzemal za politične jetnike, ki je njih bridko usodo sam dolga leta delil.
Na dan požara nemškega parlamenta 27. februarja 1933 je bil aretiran. Hoteli so ga prisiliti, da bi prepeva! »Deutschland, Deutschland uber aHes«, pa ni hotel. Ta odpor je tako razdra-ž,il hitlerjcvsko tolpo, da ga je neusmiljeno pretepla. Ko ga je S. aprila \idela njegova žena, ga ie komaj spoznala. Bil je gladko obrit — vse aretirane Žide so v zasmeh obrili po obrazu in glavi — obraz je imel zabuhel, več zob iz-bitih. Ž!ene aretlrancev so zaman prosile oblasti, da bi njihove može izpustile ali jim vsaj olajšale trpljenje. Zagrozili so jim, da vržejo še nje v ječo, če ne bodo nehale prositi za može.
Mučitelji so si i-zmislili naknadno pretvezo za Mfihsamovo aretacijo. Obdolžili so ga umora talca 2. maja 1919 med krvavimi spopadi v Munchenu, krier je bil zatrt upor. Miihsam ;'e bil pa takrat že od konca aprila v ječi. Toda hitlerjevci bi ga biLi vsekakor kaznovali s koncentracijskim taboriščem. Bil ie pesnik, socijalist in Žid, same grozne obdolži t ve v očeh onih, ki odklanjajo pravo inteligenco, prezirajo duševno delo. služijo socijalni reakciji in imajo možgane zmešane po barbarski mistiki rase.
Muhsam ie šel skozi več koncentracijskih taborišč in povsod so ga mučili. Bil je naglušen in hitlerjevci so ga bili po ušesih, da bi mtt irh odprli. Lani jeseni je videla njegova žena. kako ima ušesa okrvavljena in zabuhla. Ko ga je vprašala, kako se mu godi, ji je odgovoril, da srca nima v redu. To je pomenilo, da so ga zopet pretepali. Nekoč je prosil, naj mu dovolijo napisati ženi pismo. Poveljnik koncentracijskega taborišča v Oranienbnrgu Stahlkopf, ki je o njegovi krutosti marsikaj povedal bivši socijalisticni poslanec Šeeger v svoji znameniti knjigi, je poklical k Mfihsamu ruskega fašista Dimitrova in ta je na njegovo povelje zlomil pesniku
Iz Ptuja
Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON"
— Gasilsko službo ima do prihodnje nedelje 29. t. m. 2. vod 1. red s četnikom Rudolfom Erlačem in četarjem Jožefom Kmetecom, reševalno službo pa opravljajo šofer Frane Sirec in četar Konrad Vau-potič in od moštva Ferdinand Rakuša in Alojz Murko.
-— Nočno lekarniško službo ima do vključno 27. t. m. lekarna »Pri Sv. Antonu« (mag. ph. Bogo Orožen).
— Tatvina pofjskih pridelkov. Posestniki na Bregu pri Ptuju so zadnje čase opazili, da nekdo stalno krade z njiv polj Ske pridelke. Zadeva je prijavljena orožnikom o Ptuju. Posestniki pa naj v lastnem interesu takoj vsako tatvino prijavijo ah" občini ali pa orožni s tvu.
— Vandalizem. V Ptuju se je zelo razpasla zloba paglavcev, ki ne morejo videti na novo prepleskanih poslopij. Kakor hitro je katero poslopje prepleskano, že ta
namaže j o paglavci poslopje ali s svinčnikom ali pa raznimi barvami, s čimer povzročajo hišnim posestnikom občutno škodo, obenem pa tudi kvarijo lice mesta. Policija budno pazi na take zlobneže, ki bodo slej  ko prej  prišli v roke pravice.
Iz Novega mesta
— Pridobitev nadega kopališča. Nade kopališče je vendar dobilo toliko zaželje-no tn koristno prho. Novi kopalisčni mojster m miroval, dokler mu ni občina ugodila in postavila, prhe. Tako se sedaj lahko sleherni kopalec    osveži in  opere ne-
snago, Id se je nabere v Krki Kopalna sezona sicer Se ni na višku, vendar je doslej obiskalo kopališče že okrog- 1300 ko-peJcerv. Voda, ki je zaradi neprestanega deževja bila narasla in mrzla,  je upadla
In ima že 14.5° C tako da bo v par dneh. če bo seveda ugodno vreme, primerno topla za, nase razvajene meščane, M se kopljejo šele, če ima voda nad 17° C.
— Pralnica v Kandiji. Na zadnji občin-dri seji so sklenili, da se postavi v Kandiji tolikanj potrebna pralnica. Pralnica bo stala, blizu poslopja g. Vovka. Les je Že na vožen in ga bodo v najkrajšem času obdelali in postavili pralnico.
— PlSčanec brez noge. Neka gospodinja je kupila v petek na trgru par lepih jarcJc za rejo, ki so sedaj prav pocem. Jarčki je kazala svojim znankam,    ko je
ena opazila, da eni manjka noga. Lastnica nesrečne jareke je razburjena stekla na stražnico, kjer je stražniku p r i po vedova, da prodajajo na trgn    piščance brez nog-.
Mož postave jo je seveda potolažil m ji si-eto val, naj da jarCko kmetici nazaj, toda podjetne kmetice že ni bilo več na trgu.
— V°z3iiki in s kamenjem posuta Trdinova oe*ta- Trdinova cesta je od štembur-jeve pa do ulice Skaivekega posuta z debelim kamenjem, tako da je le majhen del ceste neposut za pešce. Ker pa nekateri voniikl kljub dobremu poznavanju cestnega reda vozijo z enim delom voza po tej neposoti stezi, mora mimoidoči, če si noče nog lomiti po sredi nasute ceste, skakati čez plot, da ga voznik ne podere in povozi. Včasih se človeku zdi,   da vozniki to na-
oba palca, rekoč: »Tako ti smrdljivi Žid, zda i pa lahko pišeš svoji ženi.« Večkrat je odločno izjavil svoji ženi: wNaj zgodi kaikoJi z menoj, ne verjemi, da sem si končal življenje, samo tega nikar nc verjemi.« Mož je vedel, zakaj to izrecno naglasa.
Letos 8. julija je bila žena zadnpč pri njeni v Oranienbursru. Seveda pa ni slutila, da ne bo nikoli več govorila ž njim. Govoril je mirno, kakor navadno je naročil ženi. naj pozdravi znance. Veselil se je zavojčka in skromne vsote denarja, ki mu ga je bila prinesla žena. Pritoževal se ni na nič posebnega. Tistega večera mu je dejal paznik iz oddelka SS, ki s<j po 30. juniju zamenjali SA: > Miilisam, kako dolgo hočete še biti na tem svetu?« »Dolgo, le dolgo,« je odgovoril pesnik. »Cti>te torej. Če si v dveh dneh ne končate žaljenja, vam bomo pomagali mi.« »Nikoli si ne bom končal življenja,« je odgovori] Miihsam. S tem ie bila njegova usoda peča tena. Drugi dan .ie bil že mrtev. Zatrjevali so, da se fe obesil.
L-ez dva dni so njegovo /eno poklicali na policijo in dva stara uradnika sta ji povedala, da je njen mož umrl. »Ni umrl. umorjen je bil,« je odgovorila uboga žena. »Gospa Miih^amova. najina dolžnost je sporočiti vam, da je vaš mo/ umrl,« sta dejala uradnika. Uboga žena se je takoj odpeljala v Oraniemburg, kjer so ji pa izjavili, da se ie njen mož obesil. V neki krčmi je bila skupina nekoliko vinjenih mož SvA. med njimi tudi zloglasni, takrat že odšlo vije ni poveljnik taborišča Stahlkopf. Muhsanova žena je ponovila svojo trditev, da se njen mož ni obesil, temveč da je bil umorjen. Stahlkopf ji >e pa odgovoril: »Ne varite krivde na SA. temveč na SS.« Na mestnem pokopališču je videla svojega mo-ža radrctrč. Na njeno željo so odprli krsto in videla je na moževem vratu sledove vrvice. 16. julija ga je pokopala na berlinskem pokopališču v Dah lenu.
V pogovoru z tnozemskimi novinarji je Miihsanova žena izjavila: »Oo-spodje, prosim vas, da tolmačite svetovni javnosti mojo zahtevo. Zahtevam, da pod kontrolo raztelesijo truplo mojega moža in potem se bo jasno pokazalo, da se ni obesil, temveč da je brl umorjen. Moža so mi ubili, ker je zna! pisati. In zdaj je na vrsti Ossietzki. Tudi on zna pisati. Pomor jen i bodo vsi, ki bj znali pisati in govoriti o brutalnostih in umorih, za katere niso odgovorni samo oni. ki jih izvršujejo, temveč v prvi vrsti Hitler in Goring.«
merno defevfo. PoHcIJa naj takim vozju-kom. ki nočejo poznati cestnega, rrrta., posveča več pozornosti.
— V naSem mctfta je ie od nekdaj navada, da prireja XjOxroeno drudtvoc o* sobotah promenadne koncerte. Tako Je bilo prejšnja lota in poefagalcev ter srprehn-j al cev je b0o vedno dovolj. I>tos pa zaman hodijo ob sobotah .ia trg, da bi ob grodbd vsaj malo pozabili vsakdanje aJcrbl in se razvedrili. Radovedni smo, kaj je vzrok, da se je ta stara takorekoč tradicionalna navada, da godba igra ob sobotah zvečer na trgu, opustila oziroma se opušča. Kolikor nam je znano, ima Gocfbeno društvo svoje podporne čfeme ia ravno od njih čujemo največ pritožb, češ, zakaj ne i£ira godba običajno kakor prejšnja letA. Saj godba ni samo za nas meScane, marveč se je gotovo razvesele tudi tujci, ki pridno posečajo našo metropolo.
Iz Kamnika
— Dve lepi prireditvi. Kanmišfei Sokol je imel v soboto zvečer ob svitu reflektorjev na glavnem trg« svoj letošnji telovadni nastop. Da je bila ta ideja posrečena, je pokazala rekordna udeležba grle-dakev, ki so z živahnim odobravanjem ll-kazali svoje priznanje vzornim nastopom posameznih ode t kov. Orodna telova.d*>a članov na drogu jn bradlji je pokazala, velik napredek nadih telovadcev, pa tudi le-vedba prostih raj Je btta precizna ln skladna. V vsem se je poznalo, da se telovadci z vtiomo in lju/beznijo oklepajo dela
v aokolBkih vrstah. Kajpak je tudi to pot iel največ odobravanja nastop starejših Sokolov, ki so lepo izvedli vaje s palicami in zaključili lepo prireditev, na katero je kamniški Sokol lahKo ponosen. V nedeljo popoldne so na mestnem kopalliču kamniški plavači pokazali svoje znanje v
borbi z juniorji Ilirije. Pri skokih se je prvi plasiral Ilirija« Ziherl, za njim pa Kamničan Tone  Pogačnik.  V plavanju «*e
kamniSki plavači niso mogli taso uspešno meriti z mtlniranlml »Illrijanl razen Toneta Cererja, ki je pri plavanju 5° metrov prosto zaostal za L»e»nardoim samo ta mahljaj roke, na 100 metrov pa je dosegel prvo mesto pred Zlherlom. Kamnik ima veliko nado v gardi mladih plava-čev in v juniorkah, ki bodo ob vestnem treningu lahko doeegle še lepe uspehe. Waterpolo tekma je končala z 8:0 v korist
Ilirijanov, vendar pa je zmaga izražena v preveliai razliki. Kamničani so bili mnogo boljši kot pa kaže rezultat. Občinstva je   bUo   precej,   vzorna   izvedba prireditve
pa zasluži priznanje. Po končanih plavalnih tekmah sta se na nogometnem Igrišču srečali enajstorici Kamnika in Svobode. Po živahni igri je ostala tekma s 3:3 t2:2) neodločena.
Izpred sodila
— Kaj vas je privedlo sem, obto-
ženec.-'
— Dva stražnika, gospod sodnik.
Pri starinarju
— Tu. gospa, imam najnovejše starinsko pohištvo.
*BTJO VENSKI VTA ROĐ«. cme 24. JuTifa 1934
165
Ponson du TerraU:
78
Lepa Židovka
Roman.
— Na nekaj si pa pozabil, — je pri-ponrnil Ciodion.
— Na kaj pa?
— Da borno morali čakati mesec dni, predno dobimo od grofice narkozo.
Ta r>orniskik je bil resen, toda Raoul ni imel časa za odgovor, kajti na hodniku so se začuli koraki.
— Tiho, je zak-lical Racal. — Ka-patan prihaja!
In res je zaškripal v ključavnici ključ in težka vrata so se počasi odprla. Na pragu je stal kapitan La Chansse. poveljnik in upravitelj trdnjave Ha. Ni bil otožen, kakor navadno, nasprotno, njegov obraz je kazal dobro voljo.
— Gospoda, — je dejal, — oprostite, da vas nekaj dni nisem posetil.
— Kaj ste bili bolni? — je vprašal Coarasse.
— Da. M*ičol me je revmatizem in strašno so me bolele moje stare rane,
— je potožil kapitan.
— Meni se pa zdi, da ie vam že odleglo, iker vas zopet vidimo, — je pripomnil Raoul.
— Ah, da, mnogo bolje se počutoi,
— je odgovoril kapitan, — in zato sem tudi takoj prišel k vam.
— Čedalje prijaznejši ste, gospod kapitan. — mu je dejal Coarasse.
— Gospoda, ali ste še vedno zadovoljni s svojim vsakdanjim življenjem?
— Se vedrio, gospod kapitan.
— Upam, da so ječa rji prijazni z vami?
— Seveda so.
— A M se vam godi dobro?
— Imenitno!
— Stavim, da se vam bo še tožilo po trdn;avi, kadar jo zapustite.
— Samo, če pridemo kdaj iz nje, — je pripomnil očka Samuel.
— Hm, hm, je že mogoče-..
— Zares? — se je začudil Coarasse.
— In morda še prej* KaKor se vam
zcfi, — je odgovoril kapitan.
— Kaj nas bo kralj končno pomi-lostil? — je vprašal Ciodion.
— Eh, dvomim, da bi kralj spioh vedel, da sedite v ječi, — je odgovoril kapitan.
— O tem vendar ne more biti nobenega dvoma, saj ie lastnoročno podpisal ukaz o naši aretactjL
Kapitan je samo skomignil z rameni, rekoč:
— Takih ukazov podpisuje kraij na kupe.
— Kako tore i pridemo iz ječe? — je vprašal RaoaL
— Po mojem moeniu bo sodišče ponovno sklepalo o tem.
— Kdaj?
— Malo prej je odšei od mene advokat, s katerim sem dolgo govoril o vaši zadevi. Ce se ne motim, noče pospešiti odločitev sodišča.
— Kako se pa piše ta advokat? — je vprašal RaoaL
— Povedal mi je sicer svoje ime,
pa mi ie uslo iz spomina___Čakajte ..,
Vergnou... Vermoud ... Varnaond...
— Vergniand? — se je oglasil Raoul.
— Da, da Vergniaod! To je imeniten dečko, bog mi je priča. Ta bi zaslužil meč za pas in ostroge na pete.
— In ta gospod nas hoče osvoboditi? — je vprašal Coarasse zaničljivo.
— Hoče vam priboriti pravico, ki so vam jo doslej odrekali.
— Kaj poveste!
— Kar se mene tiče, gospoda, bi mi
bik> to samo ljubo. V prvi vrsti zato, ker ste po nedolžnem zaprti...
Gaskonski plemiči so se molče prikloniti.
... drugič zato, ker  ljubim   mir in
pokoj...
— Kaj pa mislite s tem, gospod kapitan?
Kapitan je zamahnil z roko.
— Ali veste, gospoda, da je moj položaj napram vam vedno težavneiši?
— Res? — se je začudil Raoul.
— Vi niste navadni jetniki m zato moram postopati z vami zelo obzirno.
— Za vašo obzirnost smo vam od srca hvaležni, gospod kapitan.
— Ves dan ste v poslopju prosti, samo čez noč ste zaprti.
— To je res!
— In brez skrbi sem samo ponoči.
— Zakaj?
— Tristo rogatih, kaj bi pet tako rx>gurrmjh in krepkih plemiče v, ka&or ste vi, ne moglo tvegati vsega, da pridejo končno iz ječe?
— Pes je. toda povejte nam, adi smo kdaj kaj takega že poskusih?
je vprašal Galaor.
— To rri važno, — ie odgovoril kapitan, — toda zelo bi bil vesel, če bi se vam Gim prej odpria rrdnjavsita vrata in moja iskrena želja je, da se to tudi zgodi.
— Hvala vam za vašo prijaznost, gospod kapitan, — je odgovoril Raoul.
— Oprostite, — je vzkliknil kapitan, — skoraj bi bi4 pozabil, da boste kmalu zvedeli novico.
— Kakšno pa?
— Tovariša dobite^ Gaskonci so namrsiki obrvi.
— Le nikar se ne jezite, — jih je tolažil kapitan. — sai je tudi on plemič od pete do glave, ki pride v ječo zaradi nedolžnih grehov. Imenuje se baron de Cheverille. Je mlad in lep tako, da vas bo gotovo očara4.
— Ali bo zaprt na našem hodnika?
— Da, v sosedni celici, — je odgovoril kapitan.
— In bo tudi jedel pri nas?
— če ne boste ugovarjali... Kapitan je prijazno pozdravil m odšel.
— Kateri vrag nam posoja na vrat tega novega tovariša? — je zagodrnjal Coarasse.
Koliko društev je na svetu
Mednarodni urad v Ženevi ima posebno sekcijo, ki se zanima za društveno življenje po svetu. Po podatkih te sekcije je bilo leta 1931 na vsem svetu 731.256 društev, od teh 518.611 poljedelskih. 76.411 stavbnih. 72J69 konzunuLh. 56.940 delavskih in 7023 obrtniških. V Evropi je bilo 338.783 društev, v Aziji 120.002, v Ameriki 34.050, v Avstraliji 6536, v Sovjetski Rusiji 325*895, v Nemčiji 52.030, v Franciji 35.364, v Bolgariji 2609 itd.
Na vsem sveta je bilo organiziranih članov društev 165.947.979. Od teh odpade samo na Sovjet. Rusijo 96.462.400 organiziranih članov poedinih društev, kar priča, da je društveno življenje najbolj razvito v Rusiji.
188 žrtev vročine
V Ameriki in Kanadi imajo strašno vročino, ki je zahtevala že mnogo človeških žrtev, kmetom je pa napravila ogromno škodo, saj jim je suša uničila skoraj vse poljske pridelke, vročina pa pomorila mnogo živine. Temperatura je dosegla na mnogih krajih 51° C. V St. Louisu so imeli te dni celo 56°. Število žrtev strašne suše in vročine je vedno večje. Vročina pritiska že nepretrgoma 17 dni in nobenega upanja ni, da bi se ozračje kmalu ohladilo. Položaj farmarjev je od dne do dne obup-nejšL Iz New Yorka poročajo, da je zahtevala vročina že 188 človeških žrtev. Z druge strani Amerike, iz države Co lorado, pa poročajo, da tam sneži.
Poljedelski minister je izjavil, da bodo na pobudo prezidenta Roosevelta pogozdafi ogromno zern&rsoe od kanadske meje preko severne in južne Da-kote, Kanasasa, Oklahame in Texasa do mehiške meje, da se v bodoče prepreči katastrofalna suša. Stroški za po-
gozdovanje bodo znašala 75,000.000 dolarjev.  V soboto ie divjalo nad New
Yorkom silno neurje in obalo so zalili
morski valovi, ki so presenetih* mnogo kopalcev. Suša je zadela 1224 vladnih okrajev in 22 držav ameriške umje. V nekaterih okrajih sploh ne bo nobenega pridelka, v drugih bo pa dosegel pridelek komaj  10 %  normalne letine.
Poceni ženini in neveste
Na svetu so necivilizirani kraji, kje., neveste in ženine kupujejo in delajo to odkrito, ne da bi se sramovali dočim se pri nas ženin često tajno proda za bogato doto. V Beludžistanu pa moških ne cenijo posebno visoko in ženske, ki jth kupujejo, dajo za moškega pol litra žganja ali dva zavojčka tobaka. Pravijo, da moški več ni vreden, če se pa moški ženi. kupi nevesto javno, samo da so ženske dražje. Najnižja cena za žensko so tri ovce. Na Malajskih otokih pa ženske nimajo tako visoke cene; za tri škatlice maže za čevlje dobiš že dobro ženo. Malajci se namreč večinoma preživljajo s čiščenjem čevljev po velikih mestih in zato se tam krema za čevlje visoko ceni.
Pri Tuaregih v Sahari se plača za nevesto okrog 600 [>in. preračunano na naš denar, dovoljeni so pa obrok', če nevestin oče ženinu zaupa. V Turke -stairu se plačujejo neveste po živi teži in zato starši svoje hčere dobro hranijo, da se z rede. čim več hči tehta, tem več dobe starši za njo in sicer mask. V Ugandi so oa lopet prikrajšani moški, kajti tam j%h te preveč in zato stane moški samo nekaj prgišč smodnika, dočim je trena dati za ženo pTiblržno 40 prašičev. Skoraj povsod mora oče dobiti za hčerko kopnimo, samo pri nas ji mora dati še doto. Te-fko je hiti v civilizirani državi oče hčerke, bo vzdihnil marsika-teri oče, ki bi dobil v Ugandi zeta za prgišče smodnika.
Umrl nam Je naš predobri, nepozabni soprog in papa, gospod
Anton Carli
javni notar
v nedeljo ob v> 23. uri po velikem trpljenju.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. t. m. ob 6, uri popoldne iz bolnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 26. t. m. v mestni cerkvi.
Ptuj, dne 23. julija 1934.
MARIJA CARLI, roj. PEHANI, soproga, MILAN, VIDA, BORUT, SILVO in ZDENKA, otroci
Malinovee
kg Din 16.—
Marmelada
kg Din 15.—
samo pri
speč del. Sv. Petra cesta 35, Ljnbljana
		■".
•	-t"	/ ■ {. ,.
i • -	/.DIU ZF.\,!K POOBLAŠČENIH GRADITELJEV ZA DBAVSKO BANOVINO V LJITBLIANI naznanja, da je umri njegov član, gospod	
-	JOŽE BRICELJ	
	graditelj in prokurist ljubljanske gradbene družbe	V:
	Pogret) dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. t. hl, ob 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Božjemu grobu v Stopanji vasi.	-
■ «;.."	Ljubljana, dne 23. julija 1934.	
• ■ . - 1 --T"	Uprava združenja.	
' . C -		
stkojepisni pouk
med pocitoicami se vršijo tečaji od 6. do H8. m od ^8. do 9. ure Bvecer za začetnike in iz-vežbanee. šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2,—.
Začetek pouka 6. avgusta. Vpisovanje dnevno od 6. do %S. zvečer. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 2329
ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga Specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, LJubljana, Marijin trg 2. — Kdor trupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! WT
£»0 5© paka ftiLN i la_njl izdelovainica. perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja, gnmbnic itd. — sJuljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št 12 (poleg Slami ca), Vošnja-kova St 2. 25/T
DifašKe sobe
oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0.50 para.
NEVESTA V 50-TIH LETIH
žena razkriva svojo skrivnost
Makulaturu! papir
proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
»Pred tremi metci mGem znti sa-niaia, da bi kak mož mogei nperiti svoj pogled na meo«. Skrbi io težave so napravile moje Hce na-gobaxvo in mmJko hi izgobtla sem že vsako nado, ko sem v časopisih črtala, kako a« je neka žena rešila gob ter postala na videz za 30 let mlajša z enostavno uporabo kreme Tokalon, hranila kozo. Sklemhi sem, da •fctvcH «**t*j> to poizrknsčm- MIhNc si mofe se4|e m presenečenfe, ko ftem opažala, da mi je lic« od dne do dne videti rabjše. Za svojo sedanjo idrk) m srečo se moram zahvaliti edino kremi Tokalon, hranffc. «a kozo, ter svetttjem vsaki ženi. da je poizkuet skori mesec dni. TJetoki so naravnost čudoviti«.
Seveda ta nevesta ne mara, da bn objavili ione in naslov. Njen mož J« vis^i bančni ttraJ-nik. Za pristnost njenega žormega pisma pa se jamči. Krema Tokalon, hranilo za kožo, vsebuje »BioceU, ta sijajni izum dr. Stefskala, profesorja dunajskega vsenčiKsta. Krema hrani in pomlajuje kožo. Gobe in Črte kmalu bcgtnejo, rumenkasta m uvela polt pa postane sveža, čista in mladostna. Uporabljajte redno hranilo za kožo Tokalon in že po enem mesecu boste videti za deset let mlajša.
+
LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA naznanja tiržno vest, <te je
umri njen najboljši sodelavec, gospod
Jože Bricelj
graditelj in prokurist
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v sredo, dne 25. julija, ob 17. uri na pokopališče pri Božjem grobu v Stepanji vasi.
V Ljubljani, dne 23. juirja. 1934.
Uprava ljubljanske gradbene dražbe«
N"aš zlati, ljubljeni soprog in atek, sin, brat, stric in svak. gospod
JOŽE BRICELJ
graditelj in prokurist ljubljanske gradbene družbe
nas je danes po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil.
Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Božjem grobu v Stepanji vasi dne 25. julija ob 17. uri.
V Ljubljani, dne 23. julija 1934.
V talni osamelosti globoko žalujoča njegova druži m ca rONtKA, soproga — ZVONKICA, >LAJWETKA  in MAJORA, hčerkice,
ode, bratje in sestre ter ostali sorodniki.
POZOR!
Spalnice iz trdega vezanega tn mehkega lesa, kakor tndi vrne drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica št. 6. 2335
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila
A. PRF.SKER. LJUBLJANA, Sv. Petra oeedu
štev.  14. 6VT
pozor:
Celo pečeno pisk o se dobi vsak dan za Din 15.- v restavraciji ;Pod skalco-c, Ljubljana, Mestni trg št. 11, pri Cigliču, kakor tudi ražnjiči, čevapčiči in vsakovrstna vina. 2375
PRODAM
STALNO SVEŽE HRUŠKE
jabolka, slive, debele melone — kg Din 2.75, franko kupčeva postaja — razpošilja 35 kg košar** G. Drechler, Tuzla. 2376
Urejuje: Josip Zupančič, — Za >Narodno tiakarnoc: Fran JezerSek. — Za opravo tn fnaeratni de) Usta: Oton cunstoi  - Vsi v Ljubljani