THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI EBYI SEOVENSKI LIST » A] Geilo: Za vero in narod — za pravico In resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 175. CHICAGO, ILL., SREDA, 12. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 12, 1928. LETNIK XXXVII. Premogarji glasujejo. - Bootlegarji proti Al Smithu. DANES BODO ODLOČILI PREMOGARJI V 1LLINOISU O NOVI POGODBI Z OPERATORJI.— LEWIS JE ODOBRIL POGODBO IN MISLI, DA JE VELIKO DOSEŽENEGA Z NOVO POGODBO. — PREMOGARJI MARSIKJE, SE S POGODBO NE STRINJAJO. Springfield, III. — Illinoiški premolar j i in operatorji so prišli pred par dnevi do spo-l^izuma in sprejeli so novo pogodbo. Ta pogodba bo v veljavi od IG. septembra letos pa do 31. marca 1932. Mezdna lestvica te pogodbe je za kompanijske delavce SO. 10 na dan. Za premolar je, ki delajo na kontrakt, to je ocl tone, bodo prejemali po 91c. od tone in ne 87e. kakor smo zadnjic pomotoma poročali. Potem se mezde razlikujejo za razne mehanikarje, strojnike itd. Oni. ki vodijo stroj za podkopavanje premoga je določena mezda ? 10.07. Strojni nakladati od $7.50 do $8.04. O tej pogodbi danes glasujejo illinoiški premogarji. Voditelji unije so prepričani, da bodo premogarji z večino odobrili sklenjeno pogodbo in da so v par dnevih obnovi delo in obrat v illinoiških majnah. | Na drugi strani je pa tudi j precej onih, ki se z novo mezdno pogodbo ne strinjajo. Trdijo, da po jih unijski voditelji prepričevali, da bodo dosegli staro jacksonvillsko pogodbo, katere pa niso, marveč so popustili na milost operatorjev in tako doživeli poraz na celi črti. Glasovanje o novi mezdni pogodbi bo pokazalo kje je večina. Resnici na ljubo je zadnja stavka silno škodovala premo-garjem. Toliko časa so vzdržali na stavki za jacksonvill-sko pogodbo, zdaj pa morajo sprejeti precejšno mezdno znižanje. Ne bo se pa to ustavilo samo pri premogarjih. Velja tudi za drugo delavstvo, da si zapomni, da premogarji so bili prvi ki so morali skozi preizkušnjo hude krize in da zdaj pride vrsta na druge. Kapitalisti niso tisti, da bi odjenjali. Za kulisami že delajo načrte, kako se bodo spravili na delavce drugih strok. Zato ni pričakovati v bližnji bodočnosti posebno dobrih časov za delavce. Naskoki na interese delovnega ljudstva se bodo vršili v presledkih a sigurno. Na drugi strani se pa življenjske potrebščine še vedno dražijo. Meso in sploh vse je poskočilo v ceni od lanskega leta za precej odstotkov. Čudna slika — plače dol, a draginja gor. . . V ZRAKU POSTAL' MUTAST Richmond, Va. — Willirm Atkins, 35 letni automobilski mehanik je šel v Atlanto, kjer se je vršila letalska tekma. Ko je opazoval več ur letalsko tekmo se je ojunačil, da bi šel tudi on v zrakoplov, da bi videl, kako se vozi po zraku. Šel je, a ko se je vrnil je prišel ves bled in prestrašen iz letala. Ko so ga tovariši obgo-varjali ni mogel spregovoriti niti ene besede. Pri vožnji po zraku je moral revež silno trpeti vsled strahu, kar je povzročilo. da je otrpnilo glasovno živčevje v grlu. Mož je popolni mutec in zdravniki ne vedo. kako bi mu pomagali, da bi mož zopet dobil nazaj dar govora. BOOTLEGARJI IN SMITH-0Y PROGRAM. • Vsi oni, ki verižijo s prepovedanimi pijačami in delajo s tem velike dobičke so proti Smithu. Detroit, Mich. — Tukajšno mesto je že znano radi svoje lege blizu kanadske meje, da je tu središče raznih tihotapcev, ki se na tajen način pečajo s tihotapstvom prepovedanih pijač. No, stvar še ni tako huda ali značilno pri vsem tem je to, da so razni tihotapci sklenili spraviti skupaj veliko svoto kapitala, ki naj se porabi v kampanji proti demokratskemu kandidatu guv. Alfred Smithu in njegovemu programu. To se pravi, da bootlegarji so za prohibicijo, ker jim slednja nosi velikanski kapital. Pač lepa kombinacija, suhači se bodo našli v objemu onih, ki na tajen način delajo kupčijo s pijačami. Eno dobro stran imajo letošnje volitve in ta je, da bo a-meriški narod pokazal svoje prepričanje napram prohibici-ji. Ako je ameriški narod res sit prohibicije in proti tisti, kar se tolikokrat čita in sliši, potem vemo, kdo bo bodoči predsednik Združenih držav. Ako pa propade Smith, tedaj naj z njim utihnejo pa tudi vsi oni, ki se jezijo nad prohibicijo in izjavljajo, da je večina proti prohibiciji. -o- ŠVEDSKI PAPIRNIČARJI ZMAGALI. Stockholm, Švedsko. - Stavka v švedskih papirnicah je končana po času dveh mesecev, ko so delavci odšli na stavko. Lastniki papirnic so napovedali znižanje zaslužka, kar je dvignilo med delavci odpor. Družbe so priznale delavcem stare plače in delavci so se vrnili na delo. -o- LOEWENSTEIN NI BIL ZASTRUPLJEN. Pariz. — Belgijski finančnik Alfred Loewenstein, ki je na misterijozen način izginil iz zrakoplova, ko se je peljal iz Belgije v London je bil te dni v Parizu po posebnih zdravniških in kemičnih izvedencih raztelešen in preiskan. Krožile so govorice, da je moral biti zastrupljen. Toda izvedenci niso našli najmanjših znakov, ki bi pokazali na kako zastrupljenje. Pravijo, da bo to pač nesrečen slučaj, da je padel iz zrakoplova med potjo v London. ■-o- ŠUBLJEV KONCERT, se bo vršil v Little Falls, N. Y. v soboto 15. septembra ob 8 uri zvečer v dvorani Slovenskega Doma, 36 Danube Street. Rojaki naj ne zamudijo prilike in se v velikem številu odzovejo vabilu našega "slav-čka". Opozarjajte svoje prijatelj« In znance na zanimive porasti ▼ "Amerikanikem Slovenca!* STARODAVNI LES ZA "CONSTITUTION Na »liki vidimo obtesano hrastovo deblo staro nad 500 let, katerega so obtesali Indijanci in sužnji pred 75 leti. To starodavno deblo in za $5000 vrednosti smrekovega lesa je podarilo "Long Leaf Yellow Pine Manufacturers Association" za rekonstrukcijo zgodovinske ladje, imenovane "Constitution". NESREČEN DAN ZA 'ARETACIJA RADIKALCEY LETALCE. V nedeljo se je ubilo 8 letalcev in sedem je težko poškodovanih. — Vzrok nesreč so neprevidnosti in ne dovolj vzgojeni letalci. Lafayette, Ind. — Tukaj sta se smrtno ponesrečila Darwin Leighty, 18 let star letalec in 15 let stari Robert Burns, oba dijaka z višje šole v Otterbein, Ind. — V Bedford, Ia. se je smtrno ponesrečil Ivan Cobel, 35 let star, predsednik tamoš-nje Citizens State Bank. — V Florence, S. C. se je ubil Jack McElveen, 23. let stari para-šutni skakalec. — V Des Moines, Ia. se je ubil letalec Gil-hausen. — V Camp Perry, Ohio, se je ubil poročnik So-per, 25 let star. — V Sioux Falls, S. D. se borita s smrtjo Harold Tenant in Frank Kuehn. — V Kansas City se je smrtno obžgal L. W. Dugger, ko se je vžgal njegov zrakoplov. Sedem oseb pa je več in manj poškodovanih. Vse te nesreče so se dogodile v nedeljo 9. septembra po Ameriki. Kritiki pravijo, da se zrako-plovna manija prehitro prijemlje mladih ljudi. Vsi bi bili radi nekaki zračni heroji, a pri tem pozabljajo, da je treba za letanje največje previdnosti, pa tudi tozadevne sposobnosti in znanosti. Sploh trdijo, da bi morala vlada paziti na to, kdo sme letati in kdo ne. Samo od vladnih ekspertov preizkušeni in licencirani letalci naj bi imeli pravico do letanja. LOMBARDOV TOVARIŠ PODLEGEL RANI. Chicago, 111. — Joe Ferraro, Član Lombardove telesne straže, ki je bil zadnji petek vred s svojim bosom ustreljen, je v ponedeljek popoldne u-mrl. Umrl je, ne da bi izdal kake tajnosti o svojih pristaših. Čudni ljudje so italijanski zarotniki. Med seboj se pobijajo, a oblastem ne izdajajo nit! svojih sovražnikov, le manj seveda svoje pristale. Y PITTSBURGHU. Oblasti so zaprle 121 premo-garjev. — Nastal je pretep, ko bi se imela vršiti konvencija takozvane grupe "Save the Union". Pittsburgh, Pa. — Zadnjo nedeljo bi se imela vršiti tukaj konvencija grupe, ki si je nadela nalogo ohraniti unijo. Je to radikalna grupa in voditelji unije ^vijo, da obstoji iz gotovih k 'inističnih nrza-dovoljnežev. Unija je imela na straži svoje pikete, agitatorje za unijo, ki so nameravali uplivati na nezadovoljne-že, da njih taktika je brez-glavna, ki drvi v propad, a obenem tudi celotni organizaciji nadvse škodljiva. Pri tem je prišlo do spopada in začel se je pravcati pretep. En premo gar se bori s smrtjo v bolnici, več jih je nevarno obrezanih in obklanih. Policija je prijela 121 premogarjev povečini radikalne grupe, ki se bodo imeli zagovarjati pred sodni jo radi pretepa in nemirov. Uradniki premogarske unije pravijo, da so to provokaci-je radikalcev med premogarji, ki bi radi povzročili v vrstah organizacije zmešnjave in pri tem prišli na površje. te2ka nesreča na reki ELBI. Berlin, Nemčija. — V Alto-ni so imeli na reki Elbi neko zabavo in so prižigali umetni ogenj. Na vodi je križarilo vse polno izletniških parnikov, pri tem pa je parnik Corn wood, ki je prevažal premog, s polno paro zavozil v izletniški parnik Koenigin Luise, ki je imel na krovu nad 300 oseb. Več oseb je prišlo ob življenje, nekatere pa so zadobile poškodbe in se zdravijo v bolnišnici. -o-.- iz kitajske vojske. Tientsin, Kitajska. — .Nacionalistične čete so zasedle železniško progo med Tientai-nom in Mukdenom. Severne čete se umikajo v neredu, pravi poročilo. KRIŽEM SVETA. — Milan, Italija. — Devetnajst oseb je zgubilo življenje in 26 oseb je hudo poškodovanih, ko je automobil, ki je vozil v auto dirki 120 milj na uro zavozil v gručo ljudi blizu vasi Monsona, ki so stali ob cesti in opazovali auto dirko. Strašen je bil prizor po ne- v • ^B sreči. ^ — London, Anglija. — Iz Ukrajine prihajajo poročila, da tamkaj trpi pomankanje nad 2. milijona Židov. Vzrok slabe razmere, slaba letina in ljudem grozi velika lakota, ako ne pride od drugod takojšna pomoč. Londonski jud-je so že začeli s pomožno akcijo za svoje brate v Ukrajini, pravi poročilo. — Ashland, Wis. — Frank Miller, tukajšni farmar se je danes pritožil na oblast, da mu je neki zrakoplovec, ki je hotel pristati na njegovi farmi, tako sestrašil kravo, da je ista poginila. Miller je izjavil, da ako oblasti ne poskrbe, da so kaj takega ne dogodi več, se bo ob drugi priliki poslužil puške proti nadležnimi letali. Baton Rouge, La. — V Louisiana državni jetnišnici je prišlo do spopada med pazniki in jetniki, ki so nameravali pobegniti iz ječe. Med bojem je bilo šest jetnikov smrtno zadetih, eden težko in osem lahko ranjenih. — Chicago, 111. — Dva mladoletna roparja sta prišla v restavracijo Josepha Mačka na 1701 So. Racine ave. in zahtevala od lastnika denar. Maček se je postavil v bran, tolovaja sta na njega streljala in ga težko ranila. — Newwark, N. J. — David L. Pierson, predsednik društva "Sons of the American Revolution" priporoča, naj bi se 17. septembra, ko se bo obhajala 141 obletnica sprejetja konstitucij, opoldne po vseh cerkvah zvonilo in razobesilo zvezdnate zastave. — Salem, 111. — Mrtvega so našli v hotelski sobi Howarda Towse-ja, potovalnega za-, stopnika tvrdke Smith-Davis Furniture kompanije iz St. Louisa. Ni znano, li gre za u-mor, ali samoumor. — Travers City, Mich. — Tukaj je umrl cestni pometač James McCune. Bil je reven in so ga pokopali na mestne stroške. Ko pa ga je dobil v roke pogrebnik, je našel pri njem denarja v znesku $2900. POTREsV OHIO. Cleveland, Ohio. — Potresni sunki so se čutili predvče-rajšnim popoldnem ob obrežju eriškega jezera. Sunke so čutili od Clevelanda do mesta Lorain. Kake škode od potresa ni zaznamovati nikjer. -o- KONVENCIJA ILLINOIŠKIH LEGION ARJEV. Waukegan, 111. — Tukaj se je zbralo v ponedeljek nad 1000 delegatov ameriške legije iz vseh delov države Illinois na deseti letni konvenciji. Po mestu je bila v ponedeljek dopoldne sijajna slavnostna parada, v kateri so sodelovale vse mestne organizacije. Udeležba pri slavnostni paradi je štela nad 20,000 ljudi. Iz Jugoslavije« 0. J BM^^^BWB* OROŽNIKI V SREMU ZASLEDUJEJO POŽIGALCA IN IZ-SILJIVCA, KI POŠILJA GROZILNA PISMA POSESTNIKOM. — ENAJST POŽAROV V ENI VASI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Požigalec in izsiljevalec. V sremski vasi Erdeviku so zadnje čase nastali pogosto veliki požari. Dva, tri dni pred požarom dobi lastnik posestva, kjer požar nastane, anonimno pismo, v katerem se mu grozi, da mu bo pogorela hiša, če v gotovem roku ne položi na določenem kraju večje vsote denarja. Ker skoraj gotovo ni hotel nihče dati denarja, so se požari pojavljali vsakih toliko dni. Vsa zasledovanja policije in orožništva so bila popolnoma brezuspešna. Neznanec je neovirano požigal po Erdeviku. Tako je pred dnevi dobil posestnik Mijatovič pismo, vendar pa on stvari ni prijavil policiji, temveč je sklenil. Ia obračuna sam z zločincem. Vsako noč je s puško stra/i* • >šo V ponedeljek, 20. avg. opolnoči je ležal v grmu ter opazil, da je nekdo kakih dvajset metrov vstran od njega prizma? žveplenko. Ustrelil je tja iz puške in slišal rahel vzdih ni pa nikogar našel tam. Iz Vin-kovcev je bila poklicana policija in policijski pes je odkril sledove. Toda policija je zelo rezervirana, zdi se pa, da se nahaja zločinec mec vaščani Erdcvika. Dosedaj je bilo že 11 lakih požarov Aretiran pisec grozilnih pisem v Belgradu. Belgrajska policija je aretirala nekega dimnikarja Ivana Vendriha, ki je prišel lani iz Zagreba v Belgrad. Vendrih je baje pisaril razna grozilna pisma politikom, tako Radiču in Pribičeviču kakor tudi Korošcu in Vukičeviču in drugim. Pisma je pričel pisariti od novembra prejšnjega leta, ko sta sc Radič in Pribičevič spravila. Po mnenju policije so imela ta grozilna pisma nedolžen značaj in je bil Vendrih dnleč od tega, da bi mogel svoje grožnje uresničiti. Smrtna kosa. V Trbovljah je preminula po dolgi mučni bolezni v 57. letu starosti gospa Ema Flore-ninijeva. — V Celju je umrl g. Ivan Bračič, prokurist pri celjski tvrdki Franc Zangger. Pokojnik je bil spoštovan, delaven mož. Težka nesreča koči jaza v Domžalah. Iz Domžal poročajo: V ne-ljo, 19. avgusta popoldne je Kirhnerjev sin iz Domžal peljal v dvovprežni kočiji dvoje gospodov v Radomlje. Na nekem ovinku, ko so prispeli že blizu Radomelj, pa je nasproti kočiji pridrvel neznan avto. Ker šofer ni mogel takoj ustaviti voza, kočijaž pa tudi ne takoj brž zaviti vstran, kajti radi ostrega ovinka nista mogla drug drugega videti, se je avtomobil zapodil naravnost v konje in kočijo*. Pri tej nesreči je bil en konj takoj mrtev, do-čim ima drugi konj zlomljeno nogo, tako da trpi lastnik konj občutno škodo. Kočijaž sam je pri karambolu padel s sedla in se je le neznatno poškodoval, dočim je kočija tudi močno pokvarjena. Pasažirjema se ni ničesar zgodilo. Značilno je, da je avtomobil, kakor hitro je mogel ,odkuril svojo pot, ne da bi se zmenil za žrtve nezgode. Tudi se radi tega ni mogla ugotoviti njegova štev. -"o- Dekl ica utonila v vodnjaku. V vasi Gornjem Vrapču pri Zagrebu se je pripetila težka nesreča. 131etna Anica, hčerka tamkajšne učiteljice Ane Latovičeve, je črpala vodo iz dvoriščnega vodnjaka. Ker je bil čeber za deklico pretežak, se je ta nagnila nad vodnjak. Ko se je trudila ,da bi izvlekla čeber k sebi, je deklica izgubila ravnotežje in padla v vodnjak. Sosedje so opazili nesrečo male Anice in so takoj prihiteli na pomoč .Poklicani so bili tudi orožniki. Po dolgem reševanju se je res posrečilo, da so deklico potegnili iz vodnjaka, toda že mrtvo. Deklica je v vodi utonila, najbrže pa je že pri padcu v globino izgubila zavest in si ni mogla pomagati. - • -o- Nečloveški oče. V vasi Bajmoku pri Subotici je prišlo te dni do strahovite družinske žaloigre. 36Ietni zidarski mojster Anton Pajdušič je sklenil, da zastrupi svoje tri otroke v starosti 4, 3 in 2 let ter se potem loči od svoje žene, od katere je že več mesecev ločeno živel, ter se potem poroči z nekim 181etnim dekletom .Dekle mu je baje že obljubilo, da se poroči z njim ,če se znebi svojih otrok. Nečloveški oče je pred dnevi prinesel pozno zvečer lug domov, ga raztopil v vodi in dal tekočino piti ubogim otrokom. Otroci so lug res izpili, dasi se jim je zelo upiral, nakar so se onesvestili. Po preteku kake ure so se prebudili in začeli jokati. Sosedje so na obupni o-troški jok vdrli v sobo in našli najmanjšega otroka že mrtvega .Ostala dva so prepeljali v bolnico, kjer je triletna deklica kmalu nato umrla, živ pa je ostal samo najstarejši, štiriletni deček, pa še o življenju le-tega dvomijo .Nečloveškega očeta so aretirali. Izjavil je, da je bil sit življenja in da ni imel denarja za preživljanje družine. Vendar pa je njegova ločena žena navedla pravi vzrok njegovega strašnega dejanja. -o- Smrtna kosa. 18. m. m. je umrla v Zg. Hu-dinji pri Celju zasebnica Ana Esihova, stara 48 let. — V celjski javni bolnici je umrl 18 letni hlapec Jakob Kre-hlanko iz Kostrivnice za škr-latinko. — Na Krekovem trgu v Celju je umrla 19. m. m. v visoki starosti 83 let gospa Zofija Stegujeva, vdova' po drž. geometru in mati dr. Josipa Steguja, veterinarskega nadzornika In referenta t>ri sreskem poglavarstvu j Celju. Stran 2 Ammm ss r r- - AlflgRUCANSfrf StOVENEg Sreda, 12. septembra 1928. AMBRIKANSKI SLOVENEC Prri in m jttmjli sl«mski list ▼ Ameriki. Ustttotljsfl leta 1891. I shaja mk dan rtfttn nedelj, pO-nsfcljkor in dnevov po praznikih. Izdaja in EDINOST PUBLISHING CO. Nftllo* aredMitra hi oprave: 184* W. 22od St., Chicago, HI. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto Za pol leta 45.00 . 2.50 Za Chioaco, Kanado Za četo leto___ Za po! teta in Evropo: __$6.00 3.00 The First and Um Oldest Slovenian Newspaper in America« Established 1891. Ifcsoed dai&, except StedfiTi day and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1648 W. 22nd St., Chicago; I»L Phone: CANAL 0098 Subscription: For one* year______________________$5.00 For half a year.......................2.50 Chicago, Canada and Ear ope: For one year _______________________„.$6.00 For half a year __________________________ 3.00 PGXOfL — Številka pole« vašega nttel*ra na listo znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti do poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—-Na dopise brea podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Slovanov. Vti taki pojavi so v bistvu naravnega razvitka. Pridobitev za zdnižno slovansko idejo je v tem, da se pri svobodnih in politično neodvisnih slovanskih državah ideja združenja lahko neovirano propagira. Čehi so bili voditelji panslavistične ideje, a s kakšnimi težkočami so se morali prej boriti! Zdaj je izmenjava idej brez vsakih ovir. Ni več ca-rizma, niti ni kake avstrijske policije, pot je prosta. Ta okol-nost je velikega pomena, in naravna druga stopnja pri ideji združitve. Tretja stopnja bo sledila, če pride do kakršnekoli združitve. Ta stopnja jfe ekonomska, gospodarska vzajemnost. Sodim, da je socialistična mentaliteta v tem pogledu zgrešna. Socialisti menijo, da mora priti najprej do ekonomske skupnosti, vzajemnosti, potem bi mogla slediti šele kaka slovanska, toraj narodno-politična vzajemnost. Ekonomska skupnost je materielnega značaja. Materielno pa izhaja samole iz idejnega, nikakor ne narobe. Tudi zdrav' internacionalizem je idčja, in se mora najprej ta ideja vkoreniniti, potem šele mu more slediti kaka internacionalna vzajemnost. Kakor je pot do širne, svetovne mednarodnosti šele mogoča, ko pridejo narodi sami v red in v domače ekonomsko ravnovesje, tako morajo tudi Slovani priti najprej med seboj do združitve, uravnati predvsem domače razmere, potem šele bodo vstopili v krog drugih narodov, tvorili del internacionale. Nihče ne misli na kako imperialistično združitev slovan-stva, ako govori o združitvi Slovanov. Imperializem ni v slovanski naravi, za kaj takega je Slovan premehak in predobre narave. Tako stremljenje bi vsebovalo tudi gotove boje in neprestane nemire, kar bi oviralo vsak napredek na duševnem, še bolj pa na ekonomskem polju. Združitev bi morala vključevati ves obseg pravega napredka pri slovanskih narodih samih brez vsakega tlačenja kakih narodnih manjšin v velikem okviru slovanske domene, in dalje mirno sporazumenje z vsemi slovanskimi sosedi z izrazitim pointom do neke zdrave, trezne mednarodnosti, kakršno zahtevajo bolj in bolj sedanje svetovne razmere. Da bi bila taka združitev v prospeh vseh slovanskih plemen, je na dlani. Ni treba propagirati kake pretirane narodnosti, malovrednega narodnjaštva, a vsak narod se mora zavedati svoje narodnosti, kakor vsak človek svojega človečan-stva. Zdrava zavednost slovanske skupnosti, pametna slovanska vzajemnost, mora hasniti vsem plemenom, in bi hasnila, ako bi do takega združenja prišlo. Ali pa je taka združitev tudi mogoča? Mnogi majajo z glavami in kažejo na nepovoljne razmere, kakršne vladajo zdaj med posameznimi slovanskimi plemeni in državami po svetovni vojni. Nihče ne more zanikati, da so tla za kako združitev zelo neugodna. Malodušnost gotovih krogov je baje upravičena, tako vsaj oni mislijo in trdijo, ker doba po svetovni vojni ni prinesla zaželjenega sadu, morda celo kakemu združenju nasprotne pojave. Združitev Slovanov bi bilo velikansko delo. Do takega uspeha se ne pride v enem dnevu. Zgodovina ne pozna nenadnih skokov, koraka počasi. Smelo si upamo trditi, da razvitek nikakor ni nepovoljen, temveč popolnoma naraven in v marsičem pravilen. Ideja slovanske združitve je dobila svoj izraz najprej v stremljenju panslavizma. Vsako dejanje mora sloneti na kaki ideji. Ideja je bila potrebna, dobra, a po razmerah skvarjena. Ruski carji so hoteli idejo izrabiti v svoje namene, vpreči so jo hoteli carski in drugi krogi v voz pravoslavja, kakor v Bolgariji, so je tlačili neslovanski vladarji, kakor v Srbiji, ni našla pravega odmeva, kakor pri Poljakih in Slovanih pod avstrij-sko-ogrsko monarhijo, je naletela na silne težkoče, a ideja je le bila, in to je za razmere za enkrat zadostovalo. Panslavi-zem je danes nekako pokopan, ker je izvršil svojo nalogo. Sad te ideje je bil, da so se upostavile posamezne slovanske države. To je bil nekako drug korak. Do panslavizma ni prišlo, a prišlo je do slovanskih držav, morda celo v Rusiji. Površni opazovalec bi morda sodil, da so ravno te države zapreka do slovanske združitve, ker so se z državami pojavili silni prepiri v državah samih in med seboj. V Jugoslaviji je krik in vik, na Balkanu vedni nemiri, med Čehi in Slovaki prepir, Čehoslovakija in Poljska se gledata pisano, Poljak črti Rusa itd. itd. Nič na tem. Do tega je moralo priti, in je samole znamenje čisto naravnega razvitka, da je prišlo. Vsak zakon se začne navadno zelo "srečno", ampak ne traja dolgo, pa se pojavijo zakonski prepiri, dokler se sčasoma zakonsko življenje ne umiri. Tudi med narodi ni drugače. Notranja izravnava novih držav ne more priti kar čez noč, a izravnati se morajo razna nasprotstva. V Jugoslaviji preti celo notranja borba, pretila je tudi med Čehi in Slovaki. Ni izključeno, da pride med slovanskimi državami celo dO kakega oboroženega spopada. VESTI IZ PUEBLSKE NASELBINE. Pueblo, Colo. Prosim cenjeno uredništvo, da mi dovoli nekoliko prostora v listu A. S., da nekoliko poročam o razmerah v naši naselbini. Kar se dela tiče, je bolj slabo, pa vendar se sliši, da se bo zopet nekoliko bolj odprlo. Tudi iz drugih krajev slišimo le pritožbe, da se slabo dela. Nadalje poročam, da so se tudi med našimi mladimi nekateri zganili in se odločili za zakonski stan. Dne 22. avgusta sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj Anton Babich in Jennie Lesar. Ženin je dobro znani rojak tu v Pueblu. Njegovi starši so domačini z Dobrega polja iz Bruhove vasi. Nevestini starši so pa doma iz Ribnice .Zdaj bivajo vsi v Pueblu. Napravili smo "Surprise Party", katerega se je toliko oseb udeležilo, da je bila domača hiša premajhna. Iti smo morali v dvorano društva sv. Jožefa, kjer je gostom prav fino igral na harmoniko John Kastelic. Vse se je dobro zabavalo. Svatba se pa je vršila na nevestinem domu, tam pa je lepo po domače zaigral na harmoniko Louis Mihelič. Vse se je oživelo in se vrtelo, da je bilo veselje. Spodaj podpisana, kot mati neveste ,se vsem prav lepo zahvaljujem za u-deležbo. Nadalje naznanjam, da sta se tudi poročila 1. septembra Anton Hribernik in E-lizabeta Lovšin. Tudi tam so se prav dobro zabavali. Podnevi se je vršila svatba na nevestinem domu, zvečer pa pri ženi-novih starših, pa tudi v St. Mary's šolski dvorani. Nadalje naznanjam, da bo imelo žensko društvo prav lepo igro, ki se imenuje "Begunka". Igra se bo priredila 16. septembra, na katero se vse prav uljudno vabi. Nobenemu ne bo žal za 50c, katere bo dal za vstopnico. — Društvo Western Star št. 16 bo prire- dilo 29. septembra ples, na ka terem bo ta posebnost, da bo lahko nekdo prišel prav za mali denar do krasnega de-mantnega prstana, čisti dobiček je namenjen v korist društva. Kdor ima tikete, naj se le požuri, da jih bo veliko štte-vilo prodal. Pozdravljam vse rojake sirom Amerike, listu pa želim veliko število novih naročnikov. Terezija Lesar. -o- DELAVSKE IN DRUGE VESTI IZ CANON CITY. Canon City, Colo. Tudi jaz želim napisati nekaj vrstic iz naše slovenske naselbine v Canon City, Coio. Rad bi poročal kaj veselega, a žal nemorem, ker je le več žalostnega, kakor pa veselega za poročati. Kar se tiče dela, je tukaj jako slabo. Slovenci smo zaposleni večinoma v premogovnikih in ravno zdaj poleti prav slabo obratujemo. Kakor znano, preteklo zimo smo bili na stavki, tako da imamo vedno dovolj nezaželjenih počitnic. Toliko torej o delu. Dne 27. avgusta je preminul po hudi in dolgotrajni bolezni Frank Zaverl. Omenjeni je zbolel 7. marca 1926. Prizadeval si je na vse mogoče načine, da bi zadobil ljubo zdravje. Hodil je okoli zdravnikov in v toplice, a vse je bilo zastonj, zdravja za njega ni bilo več. Umrl je za revmatizmom. Pokojnik je bil doma iz Tujega grma, občina Trebelno pri Litiji. Tukaj v Canon City zapušča soprogo, ki pa je tudi že bolna skoro 20 let in štiri o-troke. Nadalje zapušča v Canon City brata Matta, in v Sa-lidi, Colo., brata Joe. Bil je član treh društev in sicer: "Napredni Slovenci", št. 9. Z. S.Z., dr. 'Triglav", št. 147, J. S.K.J. in dr. Sv. Antona št. 180, K.S.K.J. Vsa tri gori o-menjena društva so se korpo-rativno vdeležila pogreba in mti položila venec na grob kot zadnji spomin. Iz tega je razvidno, da je bil pogreb velik, ker je toliko število društvenih članov spremljalo pokojnega na zadnji poti. Pri tem pa smo tudi imeli zopet priliko videti, kako je lepo če spada rojak h kakšni slovenski podporni organizaciji. Pomoč ima tedaj ob času bolezni, kakor tudi v slučaju smrti. Društvo, h kateremu spada, mu stoji v vsakem oziru ob strani. Torej, kateri še ni član nobenega društva, priporočam, da bi pristopil v našo Z.S.Z. na zapa-du, ali pa v J.S.K.J. K sklepu prisrčno pozdravljam vse rojake širom Zed. drž., Vam g. urednik pa lepa hvala za priobčitev teh vrstic. Joseph Skrabec. -o- RAZNO IZ CLEVELANDSKE NASELBINE. Cleveland, O. Zadnji dnevi avgusta in prvi septembra so bili prav veseli za slovenski Cleveland. Same zabave, veselice, pol ducata piknikov, semenj, vrtni koncerti, zraven tega pa še domače zabave. Najbolj se je obnesel izlet Orlov in naraščaja sploh. Bili smo vsi zadovoljni, vladal je tudi red in mir na splošno. Mladi naraščaj je bil tudi jako zadovoljen, to se jim je brale na obrazih, gotovo se bodo spet kaj kmalu pokazali. Drugi dan. to je bilo v ponedeljek, na Delavski praznik, je pa slov. kat. pevsko dr. "Lira" imelo svoj izlet ali piknik, ki pa žal ni bil posebno dobro obiskan. To pa ne sme vzeti poguma članom društva, ker bilo je že popreje veliko zabav, na vseh pa ne more biti velika udeležba. Le pogum in naprej, da se bo šc dalje glasila slovenska pesem po naši naselbini. Zdaj pa je prav gotovo, da pridejo "Turki" v Cleveland, in sicer 7. oktobra v Slov. Nar. Dom na St. Clair Ave. Videli bomo, kaj znajo. Dasiravno so hudi, vendar se jih nič ne bojimo. Nas je toliko Slovencev v Clevelandu, da lahko dvakrat napolnimo veliko dvorano. Zdaj pa se bližamo času, ko ne bo več piknikov in drugih zabav na prostem. Jesenske vreme je čmerno in kmalu zatem pridejo zimski dnevi. Ni pa potreba, da bi nam bilo zato dolgčas, ker imamo dobri list Amer. Slovenec, ki nam prinaša lepe članke in zanimive povesti, da se z njimi kratkočasimo. Ne bi smelo biti slovenske katoliške hiše v Clevelandu, kjer bi ne bili naročeni na ta dobri katoliški list. V knjigarni Amer. Slovenca se dobijc tudi vsakovrstne knjige, katere se lahko naročijo. Ni boljšega razvedrila in zabave v zimskem času, kot je dobro poduč-no čtivo. J. B. ZDRAYSTYO. — Springfield, Mass. — Na Agawam letališču v bližini Springfielda je na zemljo treščilo letalo; pilot in dva potnika so bili na mestu mrtvi. -o- So ljudje, ki lahko drugim svetujejo dobro, sebi pa ne zaslužijo za sol. VZROKI BOLEZNI V RAZ-NIH STAROSTIH. Vrhovni zdravnik federalnega zdravstvenega urada, H. S. Cumming, je nedavno izjavil zanimivo trditev, da je človek najbolj prost bolezni vseh vrst v starosti med 20 in 25 letom. Za časa dojenja in v najbolj rani mladosti je človek največ podvržen boleznim, ali v kasnejših letih in z začetkom odraslosti "linija slabega zdravija" naglo pada do najnižje točke. Potem pa se polagoma dviga, dokler doseže vrhunca v starih letih. To je eno izmed najbolj zanimivih dejstev, ki so očitna iz študije nedavno izvedene od U. S. Public Health Service. Študija se je nanašala na kakih 8000 oseb, kelokožcev.vseh starosti in obeh spolov, živečih v navadnih okolščinah v Hagerstown, Md., katero mesto se smatra za tipično malo mesto srednjevzhodnega o-krožja Združenih Držav. O-pažalo se je stanje bolezni v tem mestecu tekom dveh let in pol. Kakor se zdi. to je prva študija te vrste na svetu. Imamo sicer študije o posebnih skupinah prebivalstva, kot šolskih otrok, tovarniških delavcev itd., ali ta študija se je ba-vila z vsem prebivalstvom od dojenčkov do starih ljudi, skratka na vse osebe, ki tvorijo tipično prebivalstvo. Našlo se je, da se polovica bolezni v vseh starosti nanaša na dihala. Razun teh prevladujočih bolezni, vštevši navaden prehlad, našlo se je, da je za vsako dobo življenja značilna neka posebna bolezen. V detinstvu se poleg bolezni dihal značilne nalezljive bolezni, kot ošpice, oslovski kašelj, osepnice, difterija. škrlatica, potem pa bolezni kože, ušes, oči in zob, kakor tudi živčne in prebavne bolezni. V starih letih se poleg dihalnih bolezni pojavljajo takozvane organič-ne bolezni, kot bolezni krvnega toka, živčevja in obisti. Takih bolezni je malo v mladosti. Edini vzrok, ki povzroča večje število bolezni pri mladih odraslih ljudeh, so bolezni v zvezi s porodom, in te se seveda tičejo le žensk. Je tudi nekoliko bolezni, ki so bolj pogoste pri mladih ljudeh, kot venerične bolezni, legar in tuberkuloza, ali v primeri z drugimi vzroki ne vsebujejo visokega odstotka bolezni. Ogromen gozdni požar v bližini Ohrida. V planinah na meji prespau-skega in ohridskega okraja je te dni nastal velik gozdni požar v smeri od Leskovca proti Istoki. Ogromen požar se razteza na prostoru v dolžini 20 km in se še vedno širi, čeprav so podvzeti vsi koraki, da se lokalizira. Uvedla se je preiskava. — Prav tako je nastal nedavno v gozdu Hrni Vrh v bugonjskem okraju velik požar, a je orožništvo s pomočjo prebivalstva okoliških vasi požar kmalu lokaliziralo in ga pogasilo. Ženska kronika. — Prva žena, ki je bila izvoljena v kongres Združenih držav, je bila Miss Jeannette Rankin iz Missoula, Mont. Bila je izvoljena 1. 1916 na republikanskem ti-ketu. Miss Alice M. Roberston iz Muskogee, Okla., je bila druga žena, ki je prišla kot kongresnica v kongres 1. 1921. Zgodovina surovega masla. — Surovo maslo — "Butter"— so spoznali naj prvo v Arabiji. Bilo je v starih časih, ko so A-rabci prenašali mleko v vrečah iz kož. Neki Arabec je poleg drugega tovora naložil tudi vrečo mleka, ki ju na strani bingljala na kameli in tolkla ob kameline kosti. Ker je bilo potovanje dolgo več kot en dan, je Arabec, ko je razvezal vrečo, našel v vreči vodeno kislo mleko, a na dnu veliko trdo kepo. Pokusili so in dopadlo se jim je. Nato so začeli maslo delati na način, da so napolnili vreče z mlekom in iste stepali s palicami. Pozneje so jeli vte-pati mleko v posodah in zdaj era že več let po mlekarnah prod uc i rajo s stroji. Primeren odgovor. - N«'ki človek .je naletel na slučaj, k d bi imela biti neka žena r a > no povožena od poulične kare. iz katere je izstopila in hotela pred njo preko ceste, Hiiro skoči mož in potegne zamišljeno ženo nazaj izpred kare. V tem hipu pride za njo njen soprog. lepo zahvali rešitelja in reče: "Vzemite, mož. en dolar kot nagrado za vase junaštvo, s katerim st<- rešili življenje moji dragi ženi." Mož. ki je rešil ženo. odgovori: "Ali right! Vi že veste bolje kot jaz, koliko je vaša žena vredna . . ." Radovednost. — Kaj ne, moj dragi možiček, da me boš ljubil v decembru prav tako. kakor me sedaj v gorkem juliju?' "Seveda, menda ja, pa Še bolj in dalje, saj vendar ima december en dan več, kakor junij . . ." Lepa kombinacija za zdravnike. — Prvi zdravnik "No, kaj pa ima paci.ient? ' — Drugi zdravnik: "Čudovito kombinacijo. Ima vnetje slepiča, naduho. revmatizem, sladkorno bolezen in poleg tega 1nn,Poo dolarjev . . ." V času hudih konkurenc. — Neki gospod, ki je šel mimo sedečega slepca, ki je prosil mi-lodarov, ogovori slepca: "Se mi zdi. da vi vidite." — Berač odgovori: "Veste, v teh slabih časih, ko je konkurenca tako velika, je pač potrebno, da tudi ta slepi odpiramo svoje oči . . ." Res čudno! — Očka. ali velike ribe jedo tudi sardine? — Seveda. — Kako pa škatljo od-pro? 2IV POKOPAN. Po angleškem izvirniku jfenoltifc Bennet, napisal Paulus. (Dalje.) Zavedal se je svoje moči in svojih zmožnosti in vedel je, — po tem kar je doživel ob svoji smrti, še prav dobro vedel — da njegovo delo ne bo brez plačila; In pisal je; Pisal je pravzaprav že pred polomom tudi. Snoval je načrte, zapisoval misli, o-črtaval značaje, pletel dejanja. Pa vse le bolj iz dolgega časa in za igračo, včasi tudi zrn vajo; kakor se mečeborec igra s svojim orožjem v prostem času za zabavo. Sedaj, pa je bilo njegovo delo resno; Vrgel se je vanj s polnimi, spočitimi močmi, črpal iz zakladnice ^vojih neizrabljenih misli, burno je delovala in ustvarjala domišljija, dejanja so se kopičila in zapletala, značaji so se začrtavali, rastlo in zorelo je delo, vredno slavnega pisatelja Aleša Blaža. Nesreča je pogosto tisto jeklo, ki izkre-še iz naših lenih možganov najlepše misli, udarci usode zjeklenijo često tudi najmeh-kejšo voljo —. Pa nastale so težave. Kdo bo poiskal založnika? Aleš je sklenil, da mora Lenka pomagati. Nekega popoldne je poklical iznenadeno ženko v svoje "najsvetejše", kjer je pisal in delal in kamor jej ob času dela vstop pod nobenim pogojem ni bil dovoljen; Položil je pred njo debel rokopis. "Tole preglej!" ~~ Začudena je brala Lenka: "V borbi dveh svetov. Roman iz življenja. Napisal H. B." "Ti si to napisal — ?' "Da." » k J "Ampak — ne razumem! Ti si vendar —." "— bil sluga pri pisatelju Alešu Blažu, hočeš reči; Da. Prepisoval sem njegove rokopise na čedno; opazoval sem ga pri njegovem delu. Pri tem sem se naučil tudi jaz pisateljevanja." "Ni mogoče! Neverjetno !— In kaj misliš s tem?" "Denarja si hočem zaslužiti!" "Tvoja skrb me zares gane!" Lenka se je smehljala. "Torej to je tisto "delo", ki si o njem govoril —! Ampak povej mi, kdo ti bo pa dal denarja?" "Založnik seve!" "Za tole —?" Z lahno posmehljivostjo je pokazala po debelem svežnju papirja. Aleš je bil precej užaljen. Hladno je dejal: "Vzemi rokopis v svojo sobo, ga preberi in potem šele sodi! Pisatelja ne smemo so^ diti, dokler ga nismo prebrali!" "To je pa zares čudno —. Moj mož, pa pisatelj. — No, videli bomo —1" Tistikrat je moral Aleš večerjati ob devetih mesto ob pol osmih kakor običajno, juha je bila neslana, pečenka napol sirova in na salati je manjkalo olja in jesiha. Lenka je s plamenečimi lici in z žarečimi očmi nosila na mizo,'ubila dva krožnika, prevr-gla kozarec z vinom, svetlo je gledala moža in pravila: "Se nisem gotova s tvojim romanom, zato ti še nič ne povem, ker pisatelja ne smemo soditi, dokler ga nismo prebrali!" In tisto noč je Aleš spal sam. Ko je drugo jutro proti osmim stopil v obednico k zajutrku, je ležal na njegovem prostoru rokopis,ovenčan s svežim cvetjem in zelenjem, in ko je Lenka prinesla kavo. ji je koj na prvi pogled videl, da je vso noč bdela in brala. Postavila je kavo na mizo in se mu vrgla na vrat. "Moj Hinko —! Odpusti! Nisem vedela! Ti si cel Aleš Blaž!" Zmenila sta se, da bo Lenka nesla rokopis k založniku in koj tudi na denar poča- kala, o pisatelju pa dejala, da je bolan in da sam ne more v mesto. S tem se je Aleš hote! izogniti neljubemu srečanju in obenem izbrisati vsako sled za seboj. VI. Skoraj leto dni je minilo. Aleš je služil denar. In mnogo j« zaslužil. Čudno; dokler je živel, so ga revno plačevali, — sedaj pa. ko je bil mrtev, so mu dajali bogate nagrade ter ga nadlegovali z naročili in ponudbami. "Človek pač šele po smrti pride do prave veljave!" je umo-val in bil za eno izkušnjo bogatejši. Skoraj nikamor ni zahajal. Ni bilo časa. Zatopljen v svoje misli je sedel v svoji sobi, kadil in pisal, pisal in kadil. Obiski so polagoma čisto izostali. Celo "Družinski dnevnik", edino vez s svetom, je popolnoma zanemaril. Ce bi se bil svet podrl, v "Mirnem dolu" bi tega menda niti zvedeli ne bili. o- ŠIR1TE AMER. SLOVENCA! Sreda, 12. septembra 1928. amerikah«! Stran O-OOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ Zapadna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shuttc, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony JerSin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar. Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo. Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich. 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grura, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Araerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev nevih društev zadostuje o3em oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! o OOOOOO OOOOOO OOOOOOOODO 00<><><><>000-0< DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DR. "NAPREDNI |bo poskrbelo. Za plesaželjne SLOVENCI" ŠT. 25. !Ludi ne bo manjkalo zabave, kajti svirala bo izvrstna kianj-jska harmonika v rokah pravega mojstra. Strašen krvav zločin v Gorici na Primorskem. TRIJE MRTVI. V noči od torka na sredo 22. augusta so se odigrali v Gorici v Gosposki ulici krvavi dogodki, ki so razburili vse mesto. Kaj je gnalo zločinca, Lojzeta Breganda, doma iz Podgore, da je izvršil grozna dejanja, je še ne pojasnjeno. Prva Bregandova žrtev. V torek ob 11. uri zvečer je potrkal na vezna vrata hiše čt. 18 v Gosposki ulici. Bregant, ki je hišnici odgovoril, ko ga je vprašala, kdo je, da je od kvesture in ima nalog napraviti preiskavo pri Viktorju Kogeju, osemnajstletneni uradniku iz Idrije. Hišnica je peljala Breganta v stanovanje gospe Uršičeve v 2. nadstropje, pri kateri je stanoval Viktor Kogej. Gospa Uršič, misleč, da je došlec res uradna oseba, mu je pokazala malo Kogejevo sobico, ki jc bila še razsvetljena, znamenje, da je Viktor še bedel. Po preteku 10 minut se je neznanec Frankfort, III. | T< m potoni se vabi vse člane, ijatelje in znance našega uštva, da M' udeležijo veseli-katero bo društvo priredilo nedeljo, IG. septembra na •lin Siivnikovi farmi. Za po- vsega dovolj za vse ko za stare kakor za mlade, •sobno za prazne želodce se Kdor se hoče pošteno zabavali in ljubi veselje, naj pride 16. septembra na našo prireditev. Več ko nas bo. tembolj se bomo zabavali. Z bratskimi pozdravi John Kukmar.. tajnik. marešal takoj prihitel, po^> vprašal kaj je, in hotel na pomoč, a ni mogel, ker so bila vežna vrata zaklenjena s ključem od znotraj. Ko so mu stanovalci vrgli oba ključa, ki so ju imeli pri sebi, se mu tudi ni posrečilo odpreti vrat, ker je ključ tičal od znotraj v vratih. Ves ta čas pa je zločinec Bregant, ko je dovršil zločin nad Kogejem, čakal v veži, da si bo s streli utiral pot. Ko se ■ ji, a se je pozneje popolnoma ga trpljenja je zločinec umrl." Iz potčka krvayih dogodkov je jasno, da je morilec iz Pod-gore nameraval uničiti le življenje mlademu Kogeju in da je Teo Ventin le slučajno postal žrtev Bregantove zločinske roke. Mladi Viktor Kogej, ki je bil star komaj osemnajst let je pred enim mesecem prišel iz Idrije v Gorico in dobil v kratkem času službo uradnika na žagi na Rojcah, ki je last bivšega orožniškega /mareša-la Fraschinija. Kogej je bil svoj čas zelo živahen delavec v komunistični stranki v Idri- Iočene žene dolžne plačevati [terja ter ga nato v gozdu za- niTAI 1VM nitfflltH «M A r» AW« ft 1 * «M * A M 1 TI_1 i. _--- - - - .J _ _______.1 mu je zdelo čakanje le predolgo in se je med tem časom zunaj zbiralo vedno več ljudi, se je vrnil po stopnicah nazaj, stopil na teraso, se spustil po strehah, ki se nižajo kot stopnice in splezal preko nizkega zidu na dvorišče hiše št. 13. na Korenjskem trgu. Ko so po precejšnjem čakanju domačini odprli vežna vrata od znotraj, so prihiteli ka-| rabinerji s brigadirjem, ki jih. je poklical alpinski marešal, v Kogejevo sobo. Tu se jim je ločil od nje. Teo Ventin, druga žrtev Bregantova, uradnik pri užitnim, je bil svojčas D'Annun-zijev legijonar na Reki in je sedaj igral vidno vlogo v goriškem fašju in pri raznih u-druženjih. Zato so mu goriška fašistovska in druge organizacije pripravile slovesen po-' greb, ki se je vršil v četrtek i 23. m. m. Lojze Bregant, doma iz Podgore, ki je služil vojake v Limiji, odkoder se je pred , , „ T . , . • . . . , kratkim vrnil, je bil na glasu odstranil, sel nazaj po stopili- nudil grozen prizor. Kogej je, , , , v . , ~ , , . . . „ ^ , i-i xt, - i ! kot pretepač in zelo vrocekr- cah m skozi vezna vrata, ki. ležal na tleh v lastni krvi s t !1 .. . „ , mu jih je hišnica odprla, naj prestreljeno glavo. Zakaj je ulico. Ni še preteklo pol ure, Bregant izvršil ta umor, se ne ko je spet nekdo odpiral vežo,' ve. Pravijo, da je zločinca .1JS ® a sedaj s ključem. Odklenil je gnala ljubosumnost k temu in za seboj zopet zaklenil vra- groznemu dejanju. Drugi so ta in pustil ključ v ključavnici, spet mnenja, da je bil spor Kmalu so sosedje zaslišali; med njima radi neke službe, obupne glasove iz Kogej eve sobe. Gospodinja Uršič je bila prepričana, da se je Kogeju zmešalo in ni šla gledat v njegovo sobo nego stekla budit ven. Pa tudi nosil se je čudno, i Podgorci pravijo, da po "li-Veljal je za samosvojega čudaka. —o- TO IN ONO. ČUDNI ZAKONI. Nekateri govore tudi o političnem maščevanju. Šele oblastem se bo morebiti posrečilo, Turški parlament je sprejel po temeljiti preiskavi priti pred kratkim zakon, ki prepo stvari do dna. Zadeva bo se- veduje s strogimi kaznimi u- IMENIK IN NASLOVI KRA JEVNIH 1928. DRUŠTEV Z. S. Z. itev. 1. dr. sv. Martina. Denver, < lo. — iYc«1s. George Pavlakovich, f/17 Grunt St., tajnik Tolin Marolt, Mm Kl«in IM., blagajnik Steve Mauser, I lo4 Washington Street. — Vsi v ' »enverju. S ir :->e vrše vs.iko drugo i clo v mesccu v dvorani slovenskih 'Iruštev. Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.— ris. Jut Shustar Sr., 2131 Routt . . ta j*. :k f.'lin \Y. Cri-t, 513 Mol-St., bl.igainik Martin Kolbezen, M S». Santa F t-. Vsi v Pueblo, Colo, le se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu \ dvorani sv. Jožefa. Stev. 4. dr. Za pa d ni Junaki, Mid-i!e, Utah. - Predsednik Frank Kolo R.ik 315. tajnik Joseph Percich, mahati 43. Dan Radovich, \ r>e vsakega 10. v ecu v dvorani Dan Radovicha. Štev. 5. dr. Planinski Bratje, Lead-■ ille, Colo. — Prfidsedivk John Fajdi-31«) \V. 2nd St.. tajnik Joe Mohar. t W. 2nd St., blagajnik Frank <,[/. |r., 503 W. 3< ! St. Seje se vrše ikega 11. v tne^ecu na 5.!7 Elm St. i v I,eadvilic, C«">lo, Štev. 6. dr- Zvon, Colorado Springs, ;„\,!o. — Predsednik Kapseh, taj-Michael Kapseh. 508 N. Spruce St.. il i »ajnik Frank Klun. Seje se vrše kepa 12. v mesecu v dvorani dru-Zvon in društva Triglav SNPJ. Štev. 7. dr. Sv. Roinegavenca, Den-r, Colo. Predsednica Anialia Za-ir, 10 Shecdy Row I'M') Washington St !»!a'::r. 40S E. Messa Ave., blagajnik John Uutkovich, 1201 S. Santa Fc. Vsi Pueblo. Seje se vrše vsako drugo ••redo v mesecu v dvorani sv. Jožeta. Stev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik John Major, i je. RFD. 1. Dox 49. blagajnik Joe Smith. Seje sc vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 20. dr. "Planinke", Leadvillo, Colo. - Predsednica Mary Kibitz, tajnica Eva Zeleznikar, 323, tajnik Frank Ambrose, Box /5, blagajnik Anthony Mehle, Box 331. Seje >e vrše vsakega 15. v mesa-cu. v Lake View dvorani. RFD. 1. Box 40. tajnik Anton Shuk-Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Juseph Tursich, tajnik Joseph Grdiua. 6121 St. Clair Ave., taj. Mary Grum, j blag. jos. Ponikvar. Seje 5e vrše vsako lilair. Marv Per- drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 do me 4576 Pearl Street. — Si-je poldne v Narodnem domu. e vr>e \>ako prvo nedeljo v mesecu Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali- v dvorani Slovenskih društev. da, Colo. — Predsednik Joe Kocman. Štev. 8. dr. Biser. Mulberry. Kans.— Box 6bl, tajnik John Ilrvat. 619 W. 'i ds. 11 >e I 'i i lic h. R. 3. tajnik in bla- 2nd St., blagajnik Anton Gaber, 444 inik John Rovcht, R. No. 3, zdrav-i.ik Dr. Therss. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. 3tev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Arko, Prospect Heights, tajnik Jo-ph Skrahec, 412 \V. New York \ve., blagajnik Frank Lovriha, Pros-:.ect Heights, zdravnik Dr. Holmes, he je se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Anton Dremeljavih prostorih. Štev. XI. dr. Sv. Janez Ncpomuk, Rock vale, Colo. — Predsednik John Mak, tajnik in blagajnik Joe Eiper-Mck. Jr., Box 103. — Seje se vrše v-aki tretji pondeljek v mesecu v taj-nikovtll prostorih. štev. 12. dr. Zgodnja Danica. Sco-field, Utah.—Predsednik Peter Zmer-, /likar, taj. L'rstlla Pasich. Box 53, b*.:-Rajnik John G^-rišek. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kens.—Prcds. Frank Terlep, Box 121, tajnik Anton Lcsjak, Box 118, blagajnik Anton Lcsjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 14. dr. Sloga Slovenec, Spring-land, Utah. — Predsednik Anton Ko-privnik. Box 461, Helper, Utah, tajnik August Topolovec, Box t>78. Helper, Utah, blagajnik John Vimpol-shek, Box 594 Helpe?. Utah. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v Aug. Topolovec prostorih ob 10. uri dopoldne. Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. —Preds. Geo. Badovinar, Box 3254» tajnik Frank Pance, R. R. 1, Box 33, Diacson Citv, Pa. tajnik Frank Vo-. 239 Bush St., blagajnik Ralph j vino. Bregant je bil taeas v veži dotične hiše. Oborožen s samokresom je Ventin odprl vrata, stopil v vežo in jih za-seboj zaklenil pustivši pa ključ v ključavnici. Po kratkem boju med Ven-tinom pa Bregantom, je Ventin podlegel, ustreljen v glavo. Bregant je tedaj odprl hišna vrata in jo odkuril po Korenjskem trgu. Brigad ii Zorzi, ki se je tačas nahajal s karabinerji pri Kogeju, je slišal strele, zato je takoj stopil na ulico in videl Breganta, ki \Y. 3rd St. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu. Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, Weil Frankfort, 111. — Predsednik John Majdich, K. R. 2, Box 22, tajnik in blagajnik John Kukman, 605 E. St. Louis St. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Poljski dvorani tri 504 South Logan St. ob 2. uri popoldan. Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brock, Pa. — Predsednik Louis Ru-d lph. Box 162. Central City, Pa., tajnik in blagajnik Frank Zorman, Box PJJ. Seje se vrse vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Max Se-lak. Box 62, Cokcton, \V. Va., tajnik in blag. John Jurca, Box 364, Pierce, Seic se vrše vsako 1. nedeljo. Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. — Preds. Anton Stojs, R. 8» tajnik Joe Bohorch, R.F.D. 8, blagajnik loc Bohorch, Vsi v Pittsburg, Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Margaret Vintar. preds.; Marv Zupančič, podpreds; Mary Sed-mock, tajnica. 1316 Et. 55th Str.; Rošc Grebene, zapisnikarca, Mary Vintar. blag.: Martha Korelc. re- diteljic.V Nadzornice: Frances Ponikvar. Mary Tomazic. Frances Anton eic. Zdra\nika: Dr. Oman, Dr. Kern. Seje se vršijo v Slovenskem Narodnem Domu v starem poslopju, dvorana št. 4. vsaki drugi ponedeljek 472 E. 152nd St. Nadzorniki: Frank Mom, Ignatz Blatnik in John Debe-Ijak. Vsi v Clcvelandti. Društvo zbornic vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kaučičovi dvorani na Waterloo Rd. Društveni zdravnik je dr. Louis J. Pernic. Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jur-jovec, tajnik in blagajnik Peter Vidmar. 1849 \V. 22 n d St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. uri zvečer. Štev. 34. dr. "Bratje Slovani," So. Brownsville, Pa. — Predsednik Andy Mihelčič, Bok 281, tajnik Ant. Krištof, box 734, S. Brownsville, Pa.; hlagjnik ledin Stepek, Box 733. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu <>b 10. nri dopoldne v !io v mesec« ob 10. nri dopoldne v Manoghcla dvorani, S. Brownsvil'e, I'a. Društveni zdravnik br. F. S. Hoover. Brownsville. Pa. Štev. 36. dr. "Jugoslav Delavec" So. Chicago, III. — Predsednik Jacob Stajduhar, %00 Ave. L., tajnik Anton Mutz, 9393 Ewing Avenue, blagajnik Matija Thomas, 9525 Ave. M. Štev. 37. dr. "Cvetoči Nageljni," Cle Elum, Wash. — Predsednik Frank Žagar. Box 801, tajnik Frank Moskon. Box 181, blagajnik Caspar Miller, So. Cle Elum. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti gl. tajniku Z.S.Z., da se to popravi. ki ne plačujejo davkov, prisiliti k temu s srednjeveškimi dri blodila po torturami. n. pr. s tem, da jim, dni in noči. Končno je prispe- svojim bivšim možem alimen te, če imajo ti manj imetja in dohodkov. V Newyorku morajo biti krstni listi opremljeni z otrokovim prstnim odtisom. Na San Domingu je otrokom pod šestim letom vožnja na železnici prepovedana.. In da končamo z Evropo: Na Norveškem zdravnika strogo kaznujejo, če napiše recept z nerazločno pisavo. -—o- JADRNICA NA VISOKEM MORJU. Ameriški šesterojambornik "Sterling", ki je po svoji brzini in izredni brhkosti znan po vseh delih sveta, je priplul v London kakor orel s polomljenimi perutmi. . . Trije izmed jamborov so odlomljeni tik na krovu, kakor bi bili žveplenke. Prvega častnika je ubilo. Kapitan pripoveduje, kako je bil pripravljen, da se ladja vsak hip razbije. Odpluli so dne 16. aprila 1927 iz Adelaide. Čim so dospeli na visoko morje, jih je zgrabil strašen vihar. Ko so objadrali Kap Horn, so na stotine milj daleč srečavali ledene gore, katerih ena je bila sto čevljev visoka. Pri Falk-tandskih otokih je bilo najhujše. Mraz je bil silen. Vse naokrog same ledene gore. Pravo čudo, da je jadrnica ostala cela. Glavni jambor je padel najprej. Lesov je, vrvi in jadra so se zapletla med seboj v nerazrešljivo zmedo. Ladijskega pomočnika je ubilo. Kuharja so razbitine zaprle v kuhinjo. Cele ure so se valili valovi preko krova. Celo večnost smo bili igrača elementov. Glavna lina se je udrla, nakar se je eden mornarjev zavil v kose jader in se zagozdil v odprtino kakor holandski fant, ki je zamašil vrzel v jezu. Na ta način je preprečil, da voda ni u-drla v notranjost ladje. Nato se je zlomil antenski jambor-rešilne čolne so odnašali valovi drugega za drugim. Slocl-njič je vihar tako nenadoma minil, kakor je bil nastal. -Jadrnica. je nato z zasilnimi .iri-rn or ju mnoge žgejo podplate. Na Japonskem pomeni težak la v St. Thomas v Zapadni Indiji. Tu si jo je privezal neki prestopek proti svetosti parla-.holandski vlačilec in jo privk- nienta, če v njem zazehaš. Denarna kazen za ta greh je visoka. Nu, če bi pri nas kaznovali vse grehe, ki jih počenjajo na parlamentarnih tleh ! Posamezne države Zedinje-ne ameriške republike med seboj kar tekmujejo, katera bo imela čim več čudaških paragrafov. V Pennsylvaniji te kaznujejo, če se spogleduješ z dekleti. V Arkansasu te ne kaznujejo, če kradeš kokoši-ie tekel proti vodnjaku na Ta vrsfa tatvine je priljublje-Kornu. Na njegovo povelje na med neštevilnim črnim de-naj se bežeči človek ustavi, je lovstvom po plantažah. Ko so odgovoril Bregant s streli, ki pa niso nikogar zadeli. Tedaj se je orožniški brigadir poslu-žil svojega orožja in streljal ter zadel Breganta v levi kolk. Nenadoma se pa pri zločincu nekaj zabliska in se zasliši grozen pok. Vnela se mu je žei::-tina, ki jo je nosil s seboj, eksplodirala mu odnesla ves kolk in mu odparala trebuh. Ko so Breganta prinesli v bolnico je j še izjavil, da se je podal h Kogeju z namenom, da bi ga o-kradel. Po dveh urah grozne- RAZPISANA JE SLUŽBA pomožnega urednika pri 'Amerikanskemu Slovencu'.' Biti mora vešč slovenskega in angleikega jezika. Služba stalna za pravega moža. Prijave za službo se sprejemajo do 15. septembra. Oni* ki mislijo, da so sposobni za to službo, se lahko prijavijo, če v bližini osebno, Če oddaljeni pa lahko pismene, na naslov: " Amerik anski Slovenec", 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. hoteli nekoč uvesti paragraf, ki bi kokoši varoval pred tatovi. ga je večina v parlamentu kar na hitro odklonila, češ da bi morali potem zapreti vse črnce in plantaže bi ostale brez delavcev. V Kaliforniji So tudi 2ENITNA PONUDBA. V svrho poznejše ženitve želim znanja z moškim v starosti od 50 do 60 let. Na premoženje ne gledam. Kadilci pipe ne pridejo v poštev. — Sem vdova z odrastlimi otroki. Imam primerno premoženje. — Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod M. P. sr mmmmmmmmmm—mmmmmmimmmm—m—^mm rwrniioiriinriiiinmiii............................... 4Vi% obresti plačuje na denarne vloge PRUDENTIAL BANK (Zakrajšek & Češark) 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. To je sedaj državna (State) banka ter ima $175,000 glavnice in rezerve. O njeni zanesljivosti toraj ne more biti dvoma. — Poslužujte se kel v London. Najmlajši med posadko je bil brezžični telegrafist Anderson, ki je bil lo-pot prvič na morju. Vendar je do zadnjega vztrajal na .svojem mestu in klical na pomoč, a ni dobil odgovora. -o- V PIJANOSTI SE JE IZDAL. V okolici Trnave na Slovaškem se je v zadnji dobi naselil delavec Bernard Uzak in živel tiho in sam zase. Nedavno je prišel Uzaka obiskat prijatelj Anton Fuska in ob tej priliki so mnogo pili. Ko je Uzaka prevzela pijača, je začel prijatelju pripovedovati čudne stvari. Rekel je, da je pred osmimi leti ubil in oropal gozdnega čuvaja Antona Rich- kopal. Pri tem mu je pomagal brat. Uzak je tudi natančno opisal mesto, kjer naj bi bil Richterja zakopal. Dva dni nato je Fuska v a-nonimnem pismu Uzaka naznanil orožnikom in natančno podal njegove navedbe. Orož-ništvo je uvedlo preiskavo in Uzaka aretiralo. Uzak je izpo-četka trdovratno tajil in rekel, da se je pred Fuskom samo postavljal. Ko so pa šli preiska-vat v gozd, so na označenem mestu dejansko našli človeške kosti. Sedaj se je Uzak udal in umor priznal. Tako se je no osmih letih pojasnilo, kam je izginil gozdni čuvaj Richter, o čemer se je svoj čas v javnosti veliko razpravljalo. ■-o- NENAVADEN RAČUNSKI TALENT. V pariški matematični družbi je pred kratkim v izredni seji nastopila 20 letna hči grškega trgovca, ki trajno biva v Parizu. Dekle je vse presenetila s svojim nenavadnim spominom za imena in številke. Cisto svojevrstna so pomožna sredstva, ki se jih pri tem poslužuje mlada Grkinja. Številčne pojme druži z barvami. Namesto številk stoje pred njenimi duševnimi očmi barvne različice in z njihovo pomočjo rešuje najtežje naloge. Za njo ima vsaka številka svojo barvo : 1 črno. 2 sv i tlom meno, 3 zlatorumeno, 1 brončeno, 5 modro, 6 temnorumeno, 7 temnomodro. 8 sivo. 0 temno-brončeno, 0 belo. Dekle je vedno živelo pri očetu in se vedno zanimala za matematiko. S 15 leti je že dobila za rešitev matematičnih nalog od raznih učenih družb več nagrad. Sama ne ve. od kje njene matematične sposobnosti in zakaj spravlja številke v zvezo z barvami. -o- TRINAJSTLETNA MATI. V Berlinu, v revnem stanovanju, je pred kratkem porodila trinajstletna deklica otroka. Njeni starši niso do zaH-njih dni niti opazili, da je v drugem stanu. Deklica je tudi redno obiskovala šolo. Porod se je izvršil v najprimitivnej-ših razmerah. Mati in otrok sta ohranjena. Kdo pa je oče, se — kot po navadi v velemestih — ni moglo ugotoviti. -o- Ko jc ljubosumnost so ukradla v srce, je šla ljubezen na počitnice. Nobena ženska noče biti tih družabnik v zakonski družbi. Najlažje sodiš človeka po predmetu, za katerem stremi. PRODAM skoro nov in popolnoma v dobrem stanju ohranjen štedilnik za premog in plin, z oddelkom za pečenje. Cena čudovito nizka. Vprašajte na 2237 W. 22nd Str., Chicago, 111. t,sr,č preko Chrrhnuisa i«i Brcinenn r.a največem in najhitrejšem nemškim parni kom COLUMBUS ali n kakšnim drugim paro-hrortom omenjene črle. Samo 7 dni preko morja. Iivrstnc kabine Irc*.jj-^rn razreda. samo snbt\ TiKETI ZA SEM IN TJA 1*0 Zi*i£AKI CENI Za informacij? \ pi n.'aj'c K;«-teriknli;;n takalnetra airpnta -M 130 W. Randolph SJ.. f hirajo. NORTH GERMAN LLOYD, J O S. SNIDER Hartford Undertaking Co. 1468*7 Glonarm St* Denitr* Cdl*. Xer«tone 2779 South 3X96 m priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi potrebe po najnižjih cenah in t najlepllm redta. V ODGOVOR NA VSA VPRAŠANJA NAZNANJAMO, da se povest Džungla 99 ki je izhajala v našem liatu, dobi vezana v knjigo. CENA JE $1.20 ZA OBA DELA SKUPAJ. Naročila s potrebnim zneskom pošljite na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. r strips* amerikam ski slovenec Sreda, 12. septembra 1928. J Zena z zaprtimi očmi Pierre l'Ermite. - Poslovenil dr. Lovro Suinik. ^OOdOOOOOOOOOWOOOOOOOOOOOOOOOflOOOOOOOOOOOWOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOO V I '■i- IV Toda v "življenju se najde vedno kaka Melanija. . je pisal g. župnik, odgovarjajoč na sobaričino pismo. . "in zemeljska sreča je sestavljena iz toliko delcev in kosov, da vedno katerega manjka. . Posebno TaHovik Hughe izkazuje mladenki takšno spoštovanje kot ga ni nikdar nobeni prejšnjih usležbenk. No, nekega jutra, ko sta bila oba moška v tovarni, ga. Hughova pa Še v postelji, je morala Marija odgovarjati pri telefonu na kaj neprilično sporočilo, kajti telefonirala je o-čividno mala Lily. Marija je bila imela to slutnjo že koj po prvh besedah in ob zvoku glasu, ki ga vendar še ni nikoli slišala. "Ali je tam g. Ludovik Hughe. "Ne." "Ali je v Parizu ?" "Ne vem." • > ? "Kako da ne veste?" «- » u • "Ne." "Kdo pa ste . . .?" • Sobarica." " 1 ' ^ "No, prav!. . . Moja mala, jaz sem gospodična Lily, prijateljica vašega mladega gospodarja. Razumete?. . . Ludovikova prijateljica, njegova mala ljuba prijateljica. . ." "Menim, da razumem." "A, vi menite. . . ? Ste pa res zabavni. Tako ali drugače, vaš malopridni gospodar je na tem, da me zapusti. . . 2e tri tedne ne da od sebe nobenega znaka življenja!. . . Jasno je, da to ne more dalje trajati. Potem pa se bliža poletje, hotela bi biti na čistem radi gotove vile ob morju, ki mi jo je obljubil. . . Bodite tako ljubeznivi!. . . Zagotavljam va3> da ne bo zastonj. . . In celo, no, povejte mi svoje ime. . .! Halo!. . . Halo!. . . Ne prekinite naju!. . . Še govoriva. . . Nikar. . ." Zveze ni prekinila telefonistka, temveč Marija, ki je bila čisto enostavno zopet obesila slušalo. Pred kosilom je Marija izkoristila treno-tek, ko je bila sama z Ludovikom, da ga je obvestila o stvari: "Sprejela sem davi telefonsko sporočilo za vas od gotove gospodične Lily. . ." "Lily?. . . Ona je telefonirala semkaj!. . . In vendar sem ji bil to izrecno prepovedal... In kaj ste ji potem odgovorili. . .?" V tem hipu se je oglasil zvonec za h kosilu. "Ko bomo pokosili in vi tudi, to je okrog dveh, naredite tako, da boste prinesli cvetlice nazaj v rastlinjak. Počakam vas tam. Moram vedeti vse, da se znam ravnati." Kosilo je bilo prisrčno in hitro. Oče, g. A-dolf Ilughe, je bil odločno drug človek, odkar se je njegov veliki sin tako odkritosrčno, tako brezpogojno povrnil k svoji boljši naravi. A leto je bilo polno težav, čutil se je u-trujenega, tiščalo ga je v glavi. . . "Lačen in žejen sem počitka," je dejal. . ., "rad bi šel za dva meseca v zelenje in samoto na primorje. Ludovik bi mi moral iz-takniti v kakem mirnem kotičku udobno vilo, kamor bi se podal, da se malo popravim od možganske motnjave. . ." "Iskal bom. . . Zanesi se name. . ." "Da, toda podvizaj se! V juniju smo že, sedaj je pravi čas. In nič ne rečem, da ne bi nekoč česa kupil na deželi. . . To pariško življenje postaja čedalje bolj brezumno. . . Tišči me v gotovih trenotkih bolj kot morem povedati. Ah, mir!. . . da bi imel mir!. . ." Tudi Marija je naglo odkosila v kuhinji. Bila je izpostavljena ondi običajnemu naga- TISKARNA AMERIKANSKl SLOVENEC janju, za katero si je izmišljevala Melanija vedno nove načine, kajti njena potreba, da si brusi zobe, je postajala baš spričo dekletovega molka in prezira vedno hujša. Neredko je Marija prostovoljno pozabila na svojo kavo in šla s poobedkom v jedilnico, kjer je bila — kjer je verjela, da bo bolj mirna. Nato je nosila nazaj v rastlinjak tistih nekaj cvetic, ki jih je postavljala na mizo za obed. Isto je storila danes, vedoč, da je imel njen mladi gospodar kar najbolj upravičeno željo, da govori ž njo. Kes ga je zatekla v cvet-ličnjaku, kjer je pisal dolgo pismo tej neprevidni Lily, ki se je bila drznila telefonirati mu na zasebno stanovanje, kjer bi bil mogel vsakdo — celo njegov oče — priti k aparatu. . . Marija mu je povedala naročilo, ki ga je bila prejela. Medtem ko je govorila, je Ludovik Hughe zmajeval z glavo s skrbipolnim obrazom: "Kako naj se znebim tega. . .? Ni drugače, na vrsti je odkupnina!" "Prelomiti bi bilo tako enostavno!" "Tako enostavno. . . ? Uboga moja mala..., vi pač niti ne slutite, kaj so takšne ženske!... Najprej vam govore, da vas ljubijo. In ko je človek mlad, je tako naiven, da tem lažem verjame. Resnično, zagotavljam vas. . ., verjame jim. Njihova prevara je tolikšna, da jih v začetku včasih same premoti. Toda kaj kmalu zapazite, da vas te ženske ljubijo kot ljubi volk rebrce. . kot ima mačka rada miši. Zlasti kadar se jih hoče človek otresti, občuti strašno, globoko moč oprijema. . . 'Me-tresa\ oh, kako je ta tako poniževalna beseda pravilna!" Ludovik Hughe je. sledeč svoji navadi, hodil po rastlinjaku gori in doli. Bil je vrgel proč cigareto in se zagledal v daljavo kot da motri položaj. "Veste-li, kako pravijo tej Lily tam na Montmartru? Pravijo ji 'gospodična Suhoti-na'. Prime se celo železa, jaz pa niti oddaleč nisem železen! Vidite, pošteno sem padel!" "A oni večer ste jo pri mizi branili s tako lepo vnemo!. . ." "Očividno, branil sem jo. . ., ampak iz nekakšnega moškega napuha. . . Človek ima kljub vsemu svoj ponos!. . . Noče izgledati kakor da ga je čisto navadno speljala kaka uličnica. . . Sanja pač o bolj slavnem, bolj poetičnem, bolj nežnem porazu!. . . To pa je vsakdanja, plehka in osmoljena pustolovščina. S to Lily sem se zapletal od vseh strani. Je res. . obljubil sem ji za poletje vilo. . . Tak tepec! . . . Ah, kako so moški vendar neumni! . . . Ko pomislim, moja dobra Marija, da bi bil zavoljo te dekline zapustil očetovsko hišo, če bi me ne bili vi zadržali. . . In veste, ko bi bil odšel, bi se ne bil vrnil nikdar. . ." "Da bi bil šel živet ž njo?. . "Ki pa ne bi bila več marala zame, ker bi bil brez denarja Bil bi citrona, ki jo vržejo proč, potem ko so jo izželi. Nazadnje pa je. . . napisal sem ji pravkar list, v katerem skušam, da je ne razdražim. . ., ampak da jo nalahko utopim. Ne odrekam ji denarja, kolikor ga ji lahko dam. . . Je preteklost vmes. Je to nekako tako kot truplo, ki ga vlečeš za seboj. . . Vse se plača, zlasti stvari, ki so vam jih ponudili. . ., skoraj vrgli v glavo... Toda sedaj bi hotel imeti prosto pot za bodočnost Oh, da bi postal svoboden!. . . Razumete li, Marija ?" DOBRO delo, postrežbo in siiko ceno dobite pri na«! Pilite nam po cene predno oddate naročalo drugam! IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim druitvam ca tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo is slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno pceinate, AMERIKANSKl SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. mm m Zanimive nove iknj ige Ravnokar smo prejeli v razprodajo zbirko peterih knjig, s katerimi bi radi, vsled njih izredno poučne in zabavne vsebine, seznanili nase čitatel je in jih jim zato najtopleje priporočamo. POZDRAV IZ DOMOVINE. Pumo vsem Slovencem, razkropljenim iirom sveta. Topli pozdravi iz domovine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c FANTIČ, LE GORI VSTAN. Zlata vredna knjiga, ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim zanimanjem čital. Cena, bros. 25c, vez.............35v l) 2) 3) NOVA VERA. Marsikdo je tej novi veri popolnoma udan, da se sam niti ne zaveda. Preberi to knjižico, da bos spoznal samega sebe. Cena..............I5c 4) POJTE. Lično vezana knjižica, v kateri je 190 nabožnih pesmi. Cena ..............................................25c 5 PREPEVAJTE. Zbirka 170 naših lepih narodnih in dragih pelmi. Cena ..............................................25c Celotna zbirka vseh petih broširanih knjig, stane torej •ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo PISANO POLJE $1.10 Naročilo s potrebnim zneskom pošlite na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. 1 RAVNOKAR SMO PREJELI sledeče NOVE Victor plošče 81204 — CARLOTTA SOTlS NA BREGU, valček ..............................75c Ta plošča nam podaja godbo instrumentalnega mednarodnega kvinteta s harmoniko. Oba komada sta živahno zanimiva in ugajata zlasti onim, ki se radi vrte. 81250 — MLATIČI SE ENA, mešani kvartet .75c To ploščo so izdelali pevci Adrije. Prva je pesem slovenska narodna o mlatičih. Pika-poka-pok !Kdo je ne pozna! Kdo jo rad ne čuje! — Druga pesem "ŠE ena" pa Vam pove mično povestico o solncu, ki se je zaljubilo v lepo devojko Ano. Naročite to ploščo in čujte sami. 81413 — STUDENTOVSKA, prizor v krčmi ZELENI JURIJ, iz kmečkega življenja. ...............75c 81414 Tu so se združili pevci Adrije in pa Ho-jerjev trio ter rekli par domačih v pogovoru in pesmi ob spremljevanju harmonike. Novo in zanimivo. ■ T —- DOMAČE VESELJE, prizor razposajenih veseljakov VESELA POLKA, harm, in kitare z med vzkliki 75c Prvi komad so zopet člani Adrije in Ho-jerjev trio. Kaj vse prednaša ta prizor, je pač teško povedati. Ga morate slišati in gotovo se bo tudi Vas polastilo razposajeno veselje. Drugi komad pa je polka za ples. DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO PRIPOROČAMO. 58923 Ženitovanje, 1. in 2. deL Slika s petjem in orkestrom . $1.25 58924 Romanje, 1. in 2. deL Nabož. slika s petjem in orglami _ 1 25 Vojaiki nabor, polka — Poročni valček, harmonika . 75 79483 Nagajivka, xnaxurka — Coklarji, Samarijanka, orkester.................. .75 79484 Vesela Gorenjka, polka — Korajia velja, polka, orkester___________ .75 5JH * *akon»ki stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75 !Jl!f *°tla,v keho — Jfciufcar na gauge, smešna slika s petjem.........75 J°lietaka »lovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....75 *r?e"kancc .v 5Uri domovini, slika s harmoniko in petjem.............75 80333 V krčmi, 1. in 2. deL Slika s harmoniko in petjem 75 80334 France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester _.....75 80481 Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester _ '75 JJ^i j* luŠ^\noč — Nie*a ni» Petje * orkestrom.................ZZ >5 80526 Ribniška - Nai maček, petje z orkestrom.....................I 75 80527 Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, vaiček, orkester.....75 Za vse druge plošče nam pišite po cenik. Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako plofičo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške. Dodatne opazke. G. Molek je predaval o argumentih nasprotnikov evolucije. Na podlagi objav v Proletarcu sem nekoliko na ta predavanja odgovoril. Na ta odgovor je prišel "Dodatek: Trunkovi argumenti." K temu dodatku naj sledi nekaj dodatnih opazk. « * * "Razvoj je g. Trunka dvignil toliko višje, da ne pravi več: 'Vi ste opice'/' Ne vem, če sem kdaj ta izraz rabil. Sicer pa, ako kdo trdi, da bi bil človek goli potomec opic, malo bolj razvit le, se ne sme pritoževati, ako bi kdo rabil ta izraz, kakor ga je rabil stric Kuk proti pod-učitelju Samesu, ko sem bil jaz prvič priča evolucijske debate. Sames je utihnil in odšel poražen. "Njegovi argumenti . . . namočeni v staroveški (aristotel-ski) logiki." Aristotelovo logiko morajo sprejeti tudi hiper-moderni misleci, ali pa ne bodo logično mislili. Stari ali moderni vek, po Aristotelu začrtani zakoni logike bodo ostali. * * * "Osoljeni od poklicne zofi-stike." Jaz bi se toraj posluževal namenoma zofistike, in bi se je nekako moral vsled poklica. Hvala lepa za tako nizkotno zaušnico. Jaz bi se kaj slič-nega niti misliti ne upal o g. Moleku, še manj zapisati. -Jf. :!: "Socialistično naziranje . . . hazardna igra." Je in ostane. Materializem izključuje Boga. Ako se moti v tem edinem, je vse izgubljeno. Toraj je postavljen na "eno karto". iS :[: ". . . prosto voljo, da zanika zakon evolucije." G. Molek govori vedno le o evoluciji. Evolucija je tudi, da se razvije iz žrebeta konj, iz semena rastlina. Stavim, da niti on niti kak drugi privrženec tega zakona ne pozna, in bota težko dva evolucijonista istega mnenja o tem — zakonu. Kaj naj se zavrže ? * # * "Župnik Trunk naj niše, da je mehanska evolucija materialistična, if you please — še taka budalost, domišljija, švin-del . . ." Priprost župnik sem, a nisem na glavo padel, da bi kaj takega zapisal. Cemu meni POZOR! CITAJ! Sedaj imam najboljša različna zdravila, katera prekosijo vse druga na svetu, če vam lasje odpadajo ali ste jih že izgubili in če je le še mah na srlavi vam popolnoma zopet zrastejo. Toraj nc odlašati, da ne bo prepozno. Od Bruslin tinkture postanejo sivi lasje v osmih dneh popolnoma naturni kakor v mladosti, prahute, luskine, srbečica na glavi ali drugod se odstrani v treh dneh. "VVahčič Fluid ozdravi najstariji Reumatizem in trganje po kosteh v kratkem času. Najboljša zdravila zoper rane. opekline, kraste, turove. li-šaje in drugo na koži, kurje oči. bra-dovice itd. Ta zdravila in še druga se dobijo samo pri meni. Vsakemu $5.00, kateri bi brez uspeha rabil. Pišite po brezplačni cenik. JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St.. Cleveland, Ohio. Get a can of FLIT today I FLIT uničuje mole, muhe, stenice, ščurke in druge mrčes!. nekaj insinuirati, in na taki neresnični podlagi argumentirati? Kako naj to imenujem? It means a damned thing indeed. * * * "G. Trunk je v zmoti, ko govori o evoluciji iz 'golega nič'." V zmoti bo tisti, ki trdi "zunaj nature ni nič — in ta zunaj je nič," in to je g. Molek in vsak materialist. Svet je, pa bi bil postal iz nič, ali bil večen." Iz golega ničesa ni res nič," pravi Molek sam. Ampak v isti sapi je postal iz golega ničesa kar ves svet. Ako ni, je svet večen. Pojm večnosti pa izključuje vsako izpremembo. Pojm raz-vitka pobija vsako večnost. Vsaka tudi resnična evolucija bi bila nemogoča. Kje je zmota? s?: :fs "Socialistična filizofija sloni na trdnem temelju: na življenju, na živih dokazih razvoja od najnižjega do dozdaj najvišjega kompleksa." Temu temelju manjka najpoglavitnej-še, glava, filozofija je toraj V pravem pomenu brezglavna. (Dalje pri h.) -o- ZGODAJ ZREL. V K od an ju so zaprli 12-let-nega dečka, ki je že dve leti preživljal svojo družino in sebe s tatvino. Bil je tak "mojster", da je družina živela v izobilju in si je njegov oče kupil celo avtomobil. Odhod parnikov Tu navajamo parnike in njih odhod iz New Yorka ter njih evropsko pristanišče : 1. sept. — Paris — Havre 1. sept. — Hamburg — Hamhurg G. sept. — lie de France — Havre s ■■/t f 't ^mr^^ 8. sept. — Columbus — Bremen .12. " — Aquitania — Cherbourg 15. " — Majestic — Cherbourg 19. " — Berengaria - Cherbourg 22. " — Paris — Havre 22. " — Deutschland - Hamburg 22. " — Saturnia — Trst 29. " — lie de France — Havre 2. okt. — Pres. Wilson — Trst 6. " — Columbus — Bremen 6. " — Majestic — Cherbourg 6. " — Hamburg — Hamburg 10. " — Berengaria - Cherbourg 13. " — Paris — Havre 17. okt. — Mauretania - Cherbourg 20. " — lie de France — Havre 24. " — Aquitania — Cherbourg 27. ** — Deutschland - Hamburg 27. " — Majestic — Cherbourg 1. nov. — Columbus — Brtmen 6. " — Paris — Havre Poleg navedenih odide še mnogo drugih parnikov v tem Času. Pišite po nov Vozni Red ter vse na. daljne informacije na PRUDENTIAL BANK (ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 West 42nd Street New York City. Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebni*. LOUIS J. ZEFRAN, Licensed Embalmer 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8740. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo ročila za premog — drva In prera-žanje pohištva ob Sata seHtr*. Pokličite Telefon: Boossielt, tm, LOUIS STRITAR »It W. 21 et Placet ILijii^J!" i.,