THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI i LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico,in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 181.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. SEPTEMŠRA — THURSDAY, SEPTEMBER 18, 1930.
LETNIK XXXIX.
' i i . ' — ■
STRANKA, KI JE NAJVEČ PRIDOBILA PRI VOLITVAH, ODLOČNA NASPROTNICA FRANCIJE. — FRANCOSKO ČASOPISJE NEVOLJNO NAD IZIDOM, DOČIM SE ITALIJANSKO VESELI. — ANGLEŠKO ČASOPIS-JE VIDI V TEM IZIDU NEVARNOST.
Nemčija. — Nič
^anjše presenečenj«^ kakor v Nemčiji sami ne vtada v ino-®^stvu glede izida nedeljskih
.rzavnozborskih nemških voli-
v- Listi v raznih državah tu-v različno komentirajo nepri-^°vani sijajni porast nacijo-®listične stranke fašistov.
stranko je ustanovil Adol'f itler pred kakimi dobrimi še-lfeti, in sicer po vzorcu ^all3an. Musrsolinijeve stranjo 2 istim imenom. Pripadniki stranke so skrajni nacijona-1 in, kakor italijanski faši-,' tudi strastni zagovorniki ktatorstva in' nasprotniki rlamentarizma. Njih ime je znano, ko so pred par ^ci zahtevali, da Nemčija sprejme naložene ji vojne 8lcodnine in se je na njih ^Zadevanje vršilo tudi sploš-j glasovanje v tem oziru, ki c ,Je Propadlo. V tistih časih ,Je .»jih. časopisje ostro Jzr&,
o zmagovalcih v bivši
ZalQ
zlasti pa še o Franciji.
Uje ni Čuda toreJ' da ^ za v ® tako sijajni izid pri volit-
Porastli so od prejšnjih
^ sedežev na 107 — skrajno
^ev°ljil Francijo. Francosko
"°Pisje v splošnem smatra ta
Uj^v za znak, da se je mišlje-
g nemškem narodu predru-
0 in da se je v njem na
Poživilo sovraštvo do
j, --^ije, in to celo zdaj, ko je
2a spravo z Nemci, ko je
nOVo
fncija pokazaia tako dobro ?r°stovoijno
V°ljo
IZ
",VJljno predčasno ^ila Porenje. tag a®pr°tno pa je italijansko {jj^^Je polno slavospevov za stranko. Saj je po
uši	. _ _
Ijj vendar tako podobna ita-
pavn®kem« fašizmu in zdaj
Tpubratec pozdravlja bratca.
^1 Hitlerjevo sovraštvo na-
Franciji Italijanom prav
t de-
tonsko časopisje pa vidi w!t v izidu teh volitev ne-za demokracijo, kakor lia Povrnitev agresivnega du

nemško zunanjo politiko.
--o-
UMORILA SESTRO
k 7 Angeles, ' ' A- Steel
H i*

Cal. — Mrs. 38 let stara, je bi-
izgubo svojih dveh o-Jih je odpeljal njen . kateri je neznano kam 4a • U- duševno tako potrta, niso več mogli potolažiti.
sestra ~ ~ 1 Je trudila,
* sestra, R. B. Weimer, dobr'(Udila' da bi ^ spravila
Oon—voljo, a ji ni uspelo. V
DEBATE 0 SPLOŠNI RAZOROŽITVI
Italijanski zastopnik se zavzemal za splošno razorožitev. — V enakem smislu je govoril nemški zastopnik, ki je tudi pripomnil, da se nemška zunanja politika ne bo izpremenila.
Genova, Švica. — Pred nekaj dnevi je zastopnik Anglije pri sedanjem zasedanju lige narodov dvignil svoj glas in izrazil zahtevo, naj se vendar končnoveljavno kaj ukrene glede splošne svetovne razorožitve držav. Kot odmev na ta govor sta se v sredo oglasila italijanski zastopnik, senator iScialoja, in nemški zunanji minister, ,Dr. J. Curtius.
Kar je govoril italijanski zastopnik, se pač ne more smatrati za drugo, kakor za j*olo hinavščino. Dočim namreč ves svet ve, da tiči Italija do zob v orožju in da se vsa njena vzgoja vodi v militaristič-nem duhu, se je Scialoja izrazil, "da se Italija popolnoma strinja z Anglijo, in da se mora delovati na obsežno razorožitev."
Nemški govornik se je nato izrazil, da v imenu svoje dežele toplo podpira predlog Anglije in Italije, kakor tudi, da je Nemčija zelo zainteresirana v splošno razorožitev. Slednjič je priporočal, naj bi se kon-cenl drugega leta vršila razo-rožitvena konferenca, ki bi našla pravo rešitev, s katero bi se zadovoljili vsi narodi. — Pripomnil je tudi, da se zunanja politika, ki jo je vodila Nemčija doslej, ne bo izpremenila, kljub nepričakovanemu izidu pri volitvah.
-o--
SMRTNA KOSA
Waukegan, 111. — Preteklo soboto je v naši naselbini ugrabila smrt kar dve življenji. — Podlegel ji je Frank Petkov-šek, biysi glavni uradnik K.S. K.J., katerega pogreb se je vršil v ponedeljek; druga pa je Mrs. Ana Rep, ki je bila pokopana v torek. Naše sožalje sorodnikom, pokojnikoma pa večni pokoj.
Rojaki Slovenci!
Gotovo je vsakdo pred nekaj dnevi z ogorčenjem čital poročila o gnusnem umoru, ki so ga izvršili italijanski fašisti v Trstu nad štirimi slovenskimi žrtvami.
Ta umor je upravičeno razburil vso slovansko javnost. Zlasti pa je šel do srca Jugoslovanom v domovini, kakor tudi v tujini; naš jugoslovanski narod ne more pozabiti in preboleti izgube svojih štirih nadebudnih, navdušenih sinov.
Rojaki Slovenci. Najhujšo, rano je s tem zločinskim umorom prizadejal fašizem našemu slovenskemu narodu. Da pokažemo svoje ogorčenje, posetimo vsi
VELIKI JUGOSLOVANSKI PROTESTNI SHOD
KI SE BO VRŠIL PRIHODNJO NEDELJO, 21. SEPTEMBRA, V "SOKOL CHICAGO" DVORANI, 2345 SO. KEDZIE AVE., CHICAGO, ILL. PRIČEL SE BO OB 2. URI POPOLDNE.
Slovenski bratje in sestre. Obiščimo ta shod in pokažimo s svojo udeležbo, da obsojamo krvavo strahovlado, ki jo uganja fašizem nad našim narodom, pokažimo stari domovini, da sočustvujemo z njo, vzbudimo pozornost Amerike in z njo svetovno pozornost na krivice, ki jih zadaja zločinski fašizem. Nihče, ki ima slovensko srce, naj ne izostane od shoda.
Iz Jugoslavije.
V VASI DOLJANE PRI ŽUMBERKU POGORELO OSEM HIŠ IN ČEZ TRIDESET GOSPODARSKIH POSLOPIJ S PRIDELKI. — MNOŽINA KOBILIC V ZAGREBU— SMRT-NA KOSA IN DRUGE VESTI.
ZBOROVANJE DELAVSKE FEDERACIJE
Govornik se zavzemal za u-vedbo starostne pokojnine.
Springfield, 111. — V tukaj šnjem mestu se točasno vrši 48. letno zborovanje illinoiške državne delavske federacije. Izmed vseh govorov, ki so jih imeli do zdaj delegati priliko slišati, je bil predvsem sijajen govor podpredsednika in delegata iz Streator, 111., o pokojninah, ki jih je dolžna vlada preskrbeti za onemogle delavce.
"V človeški družbi," je dejal, "kjer je krutost proti živalim prepovedana po zakonu, kjer se varuje življenje žuželk, rib in drugih živali, bi se pač tudi vladna odredba, ki bi poskrbela za onemogle lju-di, ne mogla smatrati za neumestno. Vlada izhaja iz ljudi in je postavljena za vse ljudi, in bi se torej morala zanimati ne samo za tiste, ki lahko delajo in plačujejo davke, ampak tudi za onemogle. Ako bi bila v veljavi starostna pokojnina, bi lahko dve tretjini natlačeno polnih sirotišnic podrli."
t>o
h
je imela Mrs. Steel in hude napade žalosti aJ ioi'a ^ je zagrozila: "Ne-' ■ i» aH te pa ustrelim."

3e od J' Saj bi rada umrla," ji V \JVorila sestra. Nato je; ^es te/lmer stekla po samoto t °ddala tri strele na , * Je ne+ J0 na mestu ubila, l ustrew° še sama sebe hote-
v V*aW a se J'1 ni Posrečili* njena je v ječo in ča.
e.

'»te
Ar*ER, SLOVENCA!
V ANGLIJI ZAPIRAJO ŽE-LEZNIŠKE POSTAJE
London, Anglija. — Kaka trgovska depresija vlada v Angliji, je velik dokaz to, da jSo mnoge železniške družbe morale zapreti več svojih postaj za potniški promet, ker se jim niso izplačevale. Tako je bilo zadnji teden širom Anglije zaprtih 90 postaj, kar je pkupno število do zdaj zaprtih povišalo na 176. Mnogo pa so k temu pripomogli tudi motorni busi, ki dobivajo vedno močnejša tla.
ŠE NIKAKIH SLEDOV ZA MORILCEM
South Bend, Ind. — Za morilcem, ki je v nedeljo zjutraj umoril 171etno Alice Woltman, kakor smo poročali, do zdaj še niso dobili nikakih določnih sledov. Edino, na kar se morejo oblasti opirati, so krvavi prstni odtiski na oknu, skozi katerega je morilec splezal, in pa krvava žepna rutica, ki go jo našli blok daleč od hiše, kjer se je izvršila tragedija, in ki nosi začetno črko "G". Vse osebe, ki so bile doslej osumljene in zaprte, so morali izpustiti vsled pomanjkanja dokazov. Pogreb umorjene deklice se vrši v četrtek.
-o——
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
KRIŽEMJVETA
—	Hankow, Kitajska. — Kitajski komunisti ob Jangtze reki izvajajo dnevno napade na ameriške trgovske ladje, ki plavajo po reki. Isto se godi tudi vsem drugim inozemskim ladjam.
—	Messina, Italija. Strahovit vihar je obiskal to mesto v noči od ponedeljka na torek. Ena oseba je bila ubita in ena ranjena, ko j,e orkan porušil strop neke hiše. Več barak je voda odnesla.
—	Mexico City, Mehika. — Na trgu Plaza de la Constitu-cion je v pondeljek zvečer, ob času, ko je bilo več tisoč ljudi zbranih tam, ki so proslavljali mehiški dan neodvisnosti, eksplodirala bomba, ki je pet oseb težko ranila.
—	Dublin, Irska. — Kakor kaže vladna statistika za prvih sedem mesecev tekočega leta, se je iz tukajšnjih Fordovih tovarn izvozilo v Zedinjene države 6500 poljedelskih traktorjev; to je skoraj polovica, kar jih je tovarna sploh izdelala.
Chicago, 111. — 151etni St. Walsh, 4016 W. Monroe St., si je hotel pridobiti ime z vzdržnim sedenjem na drogu. Izbral si je za ta namen visoko poslopje na 4317 W. Monroe Street. Komaj pa je dosegel vrh droga, tako pripoveduje njegov tovariš, ki ga je spremljal, je otrpnil, pričel lezti navzdol in končno padel mrtev na tla. Na vrhu droga je bila namreč napeljana žica visoke napetosti, katere se je deček dotaknil.
BREZPOSELNI ČRNCI DEMONSTRIRALI
Množica 500 črncev se spravila nad zaposlene bele delavce.
—o—
Chicago, 111. — Prvi brezposelni nemiri v večjem obsegu, ki jih ima Chicago zaznamovati v letošnjem slabem letu, so se vršili v torek dopoldne na 51. cesti in So. Parkway, kjer je začetna točka nove proge, ki jo gradi cestna železnica proti jugu. Pri gradbi so po večini zaposleni beli delavci.
Omenjenega dne se je zbrala tamkaj množica kakih 500 črncev, ki so s silo zahtevali dela. Ker se jih ni moglo upo sliti, so najprej začeli s kričanjem in se nato spravili nad bele delavce ter jih nadlegovali, kar je dalo povod, da so se pričeli pretepi, ki pa niso imeli resnih posledic in je prispela policijska patrulja kmalu razpodila črnce. Aretiran je en črnec in en beli delavec.
—-o---
KORUMPIRANI SUHAČ
PRI IGRI GA ZADELA KAP
Santa Monica, Cal. — Med tem, ko je s svojo ženo igral tenis, se je 481etni Milton Sills nenadoma zgrudil in par minut nato umrl. Sills je bil slaven igralec na odru in na filmu. Pred dvema letoma je zbolel na fizični oslabljenosti, na kateri je ves čas bolehal. Rodom je bil iz Chicage, kjer je tudi dobil svojo višjo izobrazbo.
Fond du Lac, Wis. — Pred tukajšnjim sodiščem se ima zagovarjati suhaški agent, Wm. M. Graves, na obtožbo nekega farmarja zaradi izsiljevanja. Graves je sam pri zasliševanju .priznal, da je skušal dobiti od farmerja znesek $100, da bi ga ne naznanil. Farmer je izjavil, da se on sploh ni bavil s trgovino s pijačo.
-o-
POSLOPJE BOMBARDIRANO
Waukegan, 111. — Novo dvonadstropno stanovanjsko poslopje na Ash St. in Glen Flora Ave. je bilo žrtev bombnega napada, ki je napravil na njem škode okrog $25,000. Podtaknjeni ste bili dve bombi, ena v sobi na frontni strani v prvem nadstropju, druga v ozadju v pritličju. Eksplodirali ste skoraj istočasno. Kakor domnevajo, so dali delavski nesporazumi povod za napad.
Ogromen požar v Beli Krajini
Metlika, 29. avg. — Nocoj okolu polnoči je nebo nenadoma zažarelo. Zarenje je pričalo, da je spet nekje zavladal ogenj, ki letos zelo velikokrat uničuje lepo Dolenjsko. Še pred jutrom so prišle v vas grozne vesti, da je vas Dolja-ne v plamenih. Kako je ogenj nastal, nihče ne ve. Dan poprei so Zumberčani praznovali veliko mašo in je tudi mogoče, da je ogenj zažgal kak ponočnjak. — Prva je opazila ogenj hči istega posestnika, kjer je začelo najprej goreti. Med tem ko so vsi spali, je ona bila pri bolnih svinjah. Naenkrat je zagledala, da je iz domače hiše bruhnil ogenj. Hitro je stekla v gorečo hišo in začela buditi domače. Le čudno, da ni zgorel noben človek.
Ker je vas med hribi, niso od drugod opazili tako kmalu ognja. Iz Metlike so prišli gasilci šele dopoldne, ko je že skoro vse gorelo. Strašen je bil pogled na ognjeno morje požara, ki je uničil 8 hiš, ll hlevov, 17 svinjakov in 3 pode.' Mnogim je zgorela vsa krma, žito in drugi pridelki. Zgorelo je tudi precej kokoši. Trinajst posestnikov je zelo občutno prizadetih.
-o-
Kobilice v Zagrebu.
Zagreb je nenadoma poplavila velika množica kobilic, ki so skozi odprta okna prišle tudi v stanovanja in neprijetno iznenadile stanovalce, ki so se na vse načine trudili, da se rešijo nepovabljenih gostov.
-o-
Smrtna kosa V Mariboru je umrl Peter Žnidaršič, star 70 let. — V So dražici je umrl Franc Pakiž, posestnik, mlinar in lastnik žage, star 65 let. — Umrla je v Mai-iboru Elizabeta Brlič, rojena Bračko, stara 58 let, zaseb-nica. — v bolnici v Brežicah je umrla Ana Debevčeva,„roj. Dietzova, stara 56 let. — V Gradcu je preminul Jernej Brauhart, ptujski špediter. -o-
Smrtna nesreča v Zagrebu
Ivan Temel, ki je bil usluž-ben za elektromonterja pri tvrdki Paspa v Zagrebu, je popravljal električni motor pri tiskarskem stroju tiskarne Narodne Prosvete v Zagrebu. Na nesrečo ga je oplazil električni tok in ga ubil.
-o-
Poškodovan pri delu Uslužbenec v tobačni tovarni v Ljubljani, Emil Zupane, je prišel pri stroju med kolesje, ki mu je zlomilo levo roko.
Poškodba
Miha Klopčič, 551etni strojni mojster, ki je nameščen pri stavbeni družbi na Teznu, si je zelo poškodoval desno roko jn so ga morali odpeljati v mariborsko bolnišnico.
Nesreča
Na koroški cesti v Mariboru je padel z voza 461etni France Pavlič iz Ribnice na Štajerskem. Pri padcu si je zlomil desno nogo pod kolenom. Peljali so ga v bolnišnico.
-o-
Poplava Donave pri Apatinu Donava je pri Apatinu predrla nasip in poplavila okoli 300 jutrov zemlje s koruzo. — Kmetje trpe veliko škodo.
Malarija v Zadru
Iz Belgrada poročajo, da razsaja v Zadru malarija in skoro ni več hiše brez bolnika.
Nafto iščejo
Pri Zvorniku so pri vrtanju našli sloj peska, ki je bil prepojen z nafto. Inženjerji, ki vodijo vrtanje, upajo, da bodo našli v globini 800 do 1000 m močno žilo nafte.
-o-
Ponesrečen kolesar Josip Kozjak, star 27 let, doma z Grada pri Bledu, je med potom iz Radovljice do Bleda tako nesrečno padel, da si je razbil lobanjo. Dr. Slivnik ga je našel in ga za silo obvezal, na kar so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
-o——
Utonil v Dravi Utonil je pri kopanju v Dravi 201etni hlapec Rudolf Jašo-vec od Sv. Petra. Njegovega trupla še niso našli.
Nesreča
Anton Rebolj, posestnik iz Ponove vasi pri Grosupljem, je s travnika proti domu peljal velik voz otave, ki ni bil pravilno naložen. Po slabi cesti se je zibal in pri veliki kotanji se je prevrnil nanj. Sosedje so ga izvlekli izpod voza in ugotovili, da ima zlomljeno nogo.
-o-
Nesreče v Celju
V	Celju je padel s kolesa 18-letni France Krevelj, posestnikov sin iz Loke pri Zidanem mostu. Zelo se je potolkel in je moral v bolnico.
-o-
Z okna je padla
V	Novem mestu je bila 41et-na hči posestnika Janeza Brul-ca sama doma. Zlezla je na okno in tam zaspala. V spanju se je prekopicnila in padla kake »4 metre globoko in si pri tem zlomila nogo v kolku.
-o-
Nož poje svojo pesem Pijani fantje iz Čabramka so navalili na 401etnega čevljarja Alojzija Jagra ter ga 4-krat sunili z nožem v hrbet. Čevljar se je prej s fanti spri, nato so ga napadli.
Jesenice
Na Jesenicah so na praznik 8. septembra slovesno blagoslovili dom Kat. narodne prosvete. Blagoslov je izvršil mil. g. ljubljanski škof Rozman.
AMERIKANSKI SL'OVENEC
k
]Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. .Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
______$5.00
_____2.50
_______1.50
Za celo leto _
Za pol leta__
Za četrt leta _
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _____________________$6.00
Za pol leta___________________3.00
Za četrt leta____________________1.75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year .....................
For half a year
.......$5.00
______2.50
For three months —------------------- 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............................$6.00
For half a year ____________________________ 3.00
For three months ................:---------- 1-75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu.	____
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	____
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___
J. M. Trunk:
Ali gremo navzdol?
Ni ravno najhujše za posameznika, ako morda gmotno nazaduje. Kak prej premožen farmar je ubožal; kak delavec je prišel v gmotne stiske; kak profesijonist nima uspehov,. Kaj takega se pogostoma dogaja. Na uzrokih nazadovanja je pri tem marsikdo nedolžen, ker so bolj razmere dovedle do nazadovanja, razmere, katere niso vedno v njegovih rokah.
Drugo pa je, ako začne s kom moralično iti navzdol. Mo-ralično začne kdo propadati, kadar se oddaljuje od pota poštenosti, varčnosti, pravičnosti, zanesljivosti. Kak butlegar gmotno lahko napreduje, v resnici pa gre rapidno z njim nazaj, navzdol, ako se je pri svojem početju podal na pot moralne korupcije. Brez duše je telo mrtvo, brez idealov ne more nihče napredovati.
Tudi pri vladah, narodih je isto. Najboljši in najsijaj-nejši gmotni napredek je v resnici nazadovanje, ako trpi pri tem idealistično naziranje, se mori duša vlade ali naroda.
Vlada*ima namen, da pospešuje dobrobit svojih podložnih. Njena politika mora sloneti na trdni podlagi pravičnosti, poštenosti; pri podložnih mora skrbeti za mir in red in pro-speh, in pri tem mora ščititi pravice podložnih, zatirati vsako zlo. Vladna morala mora biti idealistična, ker le tako se organizem naroda ohrani zdrav, ker red in poštenost je narodna duša.
Tako na znotraj napram lastnim podložnim. Vsaka vlada ima tudi zunanjo politiko. Stopi v dotiko z drugimi vladami, narodi, in zavzame pri tem gotovo smer. Grobo zgre-šenje pri tej smeri dovede lahko do težkih zapletljajev, do vojnih spopadov. Pogostoma pa se ne kaže pri zunanji politiki nobena grobost, niti ne na zunaj nobena napaka. In vendar se zunanja politika lahko oddalji od ideala, spridi svojo dušo in zaide.
Ali se ne oddaljujemo od ideala?
"The New York Times" poroča o govoru, katerega je imel Paul Cravath na zavodu za politiko v Williamstownu. Nanaša se na odnošaje naše Unije do ruskih sovjetov. Zdi bc, da je Mr. Cravath porinil v stran vsak idealizem in postavil vso zunanjo politiko na podlago trgovske ugodnosti, golega biznesa, kšefta. Neslo bi nam, toraj priznajmo vse, kar je zdaj v Rusiji na vladi. Ni treba, da bi se morda ideal pravice in pravičnosti izrecno zapostavil. Vsako oddaljenje od tega ideala je na sebi zapostavljenje. Kak narod se lahko temu idealu približa ali se od njega oddalji, ampak dozdaj še noben narod ni zapustil tega ideala brez občutne škode. Razloček je tudi med vlado, ki ideala poštenosti in pravice ne doseže, in med vlado, katera se temu idealu naravnost odpove, in se odloči za politiko, katera naj bi dosegla namen za vsako ceno ne glede na kako načelb. Mr. Cravath ne zavrne ideala, ampak zida smer zunanje amerikanske politike napram sovje-tom le na — biznes. Rusi niso na glavo padli. Peter A. Bogdanov je takoj zapazil, kje je amerikanski "ideal", in je naznanil, da "bi bili v slučaju nepriznanja , sovjetov sovjetski kupci primorani izpremeniti svoj program in zmanjšati nakupe v tej deželi."
Glasom "Times" je bila tudi debata o govoru prav melanholična. O kakem idealu poštenosti niti sledu ni. Vse je bilo le — kramarsko. Vprašanje "Ali naj Unija prizna So-vjete?" je bilo stavljeno na drugo vprašanje, namreč: "Ali bo neslo? Kako bo priznanje vplivalo na veliki biznes?"
Ni prav nič treba razmotrivati, ali gremo navzdol, daleč navzdol smo že padli.
Mr. Cravath in noben pošten človek se ne bo podal v kake obravnave s tatovi glede ukradenih predmetov. Pri očitnih tatovih se ne more govoriti o kakem "sporazumu". Vsak poštenjak bo prej vprašal, na kak način je kdo prišel do predmetov, katere stavi na prodajo, in ali je posest zakonita, legalna. Z drugimi besedami se to pravi, da bo vsak poštenjak postavil neki moraličen standard, in da se ta standard upošteva, ne glede na učinek pri biznesu. Neki biznesi so namreč taki, da noben poštenjak noče imeti z njimi opravka.
V Williamstownu so vrgli ideale skozi okno, in Bogdanov je videl skozi dilco ter povedal, da imajo Sovjeti mnogo prijateljev pri "velikem biznesu". Mr. Cravath sicer ne .spada med te "velike biznesmene", ampak vse se je gibalo le okoli "kšefta", ideali so se postavili pa v kot. To je navzdol, in posledica je krivica in tiranija.
TO IN ONO IZ DETROITA Detroit, Mich.
Saprament, dirindaj, ta je pa dobra. V enem mestu glasujejo za odpravo imena "kranjsko", na drugem kraju pa kar celo naselbino prekrstijo na slovensko ime Krayn ali Kranj.
V dopisu iz Johnstowna, Pa., sem namreč bral, da se je Mr. Fi\ Bavdek posebno prizadeval, da si je naselbina nadela to "strašno" ime Krayn. Rojak Fr. Bavdek, osebno vas ne poznam, kakor tudi vi ne poznate mene, detroitskega poročevalca, ali vseeno mislim, da prav sklepam, da ste Kranjc, ker se toliko potrudite za to ime. Ker sem tudi jaz Kranjc, zato vam iz daljave podajam roko in vam častitam, ker se ne sramujete in ne bojite imena kranjsko.
Po kranjsko bi bilo, da bi ga sedaj na zdravje vseh Kranjcev zvrnila eno merico (kar v Kranj — na mostu), pa, ker je suša v naravi, v žepu in v kleti, bo ostalo samo pri pobožni želji; saj tudi velja, saj je svet poln želja, pa se le uče naprej. Pa še mi Kranjci naprej živimo in si zapojmo ono znano' pesem — Zadovoljni Kranjc — lil živimo naprej v miru in v ljubi zadovoljnosti.
Ne vem ali naj dekleta v Detroitu pomilujem ali naj fante poprašujem, kako je to, da v naši naselbini ni nič porok. Fara brez porok je malo čudna. Gospod duhovnik bo še pozabil, kako se deli. zakrament sv. zakona. Vse gre nekako drugače pri nas kot drugod. Včasih je odrasla mladina štela zakramente in pri zadnjem so veselo dostavili: sedmi sv. zakon, na katerega "že komaj čakam. Te lepe navade so se pri nas kar opustile.
Tako ne sme biti. Detroitska fara letos ne sme biti brez po-
roke, sta dejala fant in dekle. Sedaj vas pa žene radovednost, kdo sta ta dva junaka; kar kašljati ste pozabili, kakor je v cerkvi po zimi nabada po-kašljevati. Ljudje po zimi v cerkvi strašno kaši ja j o, ko gospod oznanujejo pobožnosti med tednom in razne kolekte. Ko pa gospod oklicuje zakonske pare, hipoma postane tiho, da bi se slišala cerkvena miška, ki gloda cerkveno klop.
Da pridemo nazaj .k sobotnemu dogodku, vprašam, kdo sta toraj ta dva korajžna? Cenjeni bravci A. S. to radi zveste in vam bom predstavil ženina in nevesto. Upam, da no-voporočenca ne bosta .na mene huda, če bravcem izdam imena ženina in neveste.
Iz znamenitega Clevelanda je došel ženin Mr. Joe Klen-kar in si je poiskal nevesto Miss Mary Majestic. Na Harding Ave. so tako lepa dekleta toraj, da je iz bližnjega Clevelanda došel fant v bogati Detroit po izvoljenko. Odklen-kalo je tedaj obema samsko življenje in v soboto, 13. sept., sta si obljubila zakonsko zvestobo v slovenski cerkvi sv. Janeza Vianneya na Highland Parku. Novoporočencema želimo obilo sreče na pot zakonskega življenja. Detroitčani kličemo novoporočenemu paru "Na mnoga leta!" Dragi fantje in dekleta po Detroitu se pa skorajžite in junaško posnemajte' novoporočenca ter svojim tovarišem in prijateljicam ter starejšim ljudem privoščite nekaj uric veselja, če jih povabite na svoje ženitova-nje. Kdo bo prvi junak sedaj za tema dvema? Fantje, koraj-ža velja! Plaha dekleta, katera bo prva tako srečna, da bo ila pred altar s svojim ženinom? Cenjeni bravci A. S., ko bom dobil odgovor na to važno vprašanje, vam bom gotovo
poročal.
Zaenkrat boste morali še nekoliko počakati, da se mlajši, samski ljudje odkašljajo, pripravijo, razgovorijo. Ta stvar, veste, ni tako lahka kakor mačko v žaklju kupiti. Jaz kot nadležni poročevalec k temu samo pripomnim, da do pred-pusta je še veliko tednov. Koliko, da je še tednov, preštejte sami, ker jaz imam poročati še več drugega.
Ko sem na svojem letošnjem potovanju v Lemontu srečal prijatelja iz južne Chicage, mi je sveto obljubil, da bo prišel pogledat Detroit, ki ga tolikokrat hvali Amer. Slovenec. Jaz tega prijatelja lepo opozorim, da naj še pred zimo dospe v jesenski, hladni Detroit. Ako ga bo kdo vprašal, po kaj je šel v Detroit, bo sedaj lahko pokazal Amer. Slovenca z dne 5. sept., kjer je naslikana ura na vodo, ki jo imamo v Detroitu. Sedaj se bo tovariš lahko odrezal in dejal: "Na uro sem šel gledat". Detroitčani smo pa tudi dostopni in olikani ljudje, zato bomo vsakemu prišlecu drage volje razkazali lepoto in znamenitosti Detroita. Toraj napravite jesenski sprehod v Detroit! Ni treba hoditi, lahko se peljete z avto, kot mi je dobro znano, so tu okoli lepe vožnje ceste. Ce je kdo nejeveren Tomaž, naj se prepriča na lastne oči in bo morda pri tej priliki kdo še kakšen nov avto kupil. V Detroitu namreč imajo toliko avtomobilov, da jih prodajajo. Albin, ali še čujete po kranjsko? Tam okrog Pre-serja še pripovedujejo po kranjsko. Požurite se! Zima bo tu kmalu prikimala, potem nam obetajo joj. Sicer pa o starki zimi takrat kaj več,, ko jo že bomo videli. Je stara, naj gre proč, naj gre v kot!
Naj vam še to povem. Pre-tečeno nedeljo zjutraj sem bil nepričakovano vstopil v neko kuhinjo. Videl sem, kako je šivala kuharica. Takoj srčno opozorim, da se ne sme šivati v nedeljo. Malo čudno me pogleda in jaz dobim zaslužen, kratek odgovor: pa tudi jesti ni treba v nedeljo. Ali veste, kaj je šivala ta oseba? Kokoš je bila "nafilala" in potem jo je zašila in lepo dala pražiti. Seveda za dobro pečenko so bile takoj dane vse pravice. Pečenka pa 'number oVie'. Cez pečenko pa nič "kikat"! Drugače ne bo okusne pečenke 27. novembra, na zahvalni dan ali na Thanksgiving Day. Glejte, kako lepim časom gremo naproti! Petelini bodo peli, kokoši bodo kokodakale, ' purani bodo junaško klonili svoje glave za naše trebuščke. Kaj hočemo, delo je treba razdeliti. Vsak naj častno izvrši dano mu nalogo!
Zadnjo nedeljo sem bolj zgodaj vstal, ker je bila pač lepa nedelja. Prisedel sem k oknu in sem zamišljeno zrl v jesensko naravo. Prisluškujem
in čujem, da zunaj šumi. Šurn-lja in šumlja. Gledam na cesto in mislim p-očetkoma, da veter obrača papir na cesti in to povzroča šum. Kar zapazim, da se giblje nekaj na drevesu, ki stoji pred oknom moje sobe. In kaj je bilo? Videl sem na drevesu dve krasni, lepo reje-ni šoji, ki sta se igrali s suho vejico. No, pravim samemu sebi, prav, da ste se nežne živa-lice približale človeškemu stanovanju. Bo bolj kratkočasno okrog hiše, saj zadnji čas ima hiša malo obiskovalcev. Dejal sem, toraj tudi šoje se v Detroitu "mufajo". Po letu so šoje gnezdile na drevesu, ki stoji na vogalu posestva, a sedaj so se približale k hiši. Jaz sem mislil, da'se na jesen samo •ljudje selijo od kraja v kraj, ker jih preganja kruta brezposelnost in pomanjkanje denarja. Ljudje si pač pomagajo v priprostejša in cenejša stanovanja. Prekladanje iz kraja v kraj, to je mučno za ljudi, pa kaj se hoče, ker smo popotniki na tem svetu. Tako se ljudje premeščujejo, dokler ne do-spemo v varno luko večnosti. Tam se ne bo treba seliti ne o sv. Juriju in ne na jesen. To bo pa dobro. Poročevalec.
-o-
KAJ POROČAJO IZ CROSBY, MINNESOTA
Crosby, Minn.
Dolgo se že nisem oglasila v našem priljubljenem listu. Temu je bilo vzrok slabo zdravje. Sicer tudi sedaj nimam za poročati kaj posebnega. — Delavske razmere so, kakor povsod tudi tukaj prav slabe. IPar rudnikov obratuje po kake 4 do 5 dni na teden. Zaposlenih pa imajo jako malo delavcev. Veliko boljše je bilo v začetku pomladi, ko so začeli obratovati v odprtih rovih. Delali so samo en mesec s polno paro, potem so pa vse delavce odpustili in ustavili ves obrat. Brezposelnost je torej tukaj velika.	W
Pred ne dolgim časom sem bila na "Masabe Range", kjer sem obiskala več mest, kakor: Virginia,' Eveleth, Gilbert. Tam je nekoliko boljše, ker imajo več dela, kakor tukaj. Obiskala sem tudi moje staro bivališče na Ely. Med tem potovanjem sem obiskala nešte-vilno veliko starih znancev, prijateljev in prijateljic. Povsod so me prav lepo sprejeli in mi postregli z vsem najboljšim. Zadnji večer predno sem odhajala so mi naredile Mrs. Frank Petek in Mrs. Frank Sterbenc, "Surprise Party". Prav zares so me jako presenetile. Do solz sem bila ginjena, ko so mi moje nekdanje prijateljice izkazale tako lepo čast in mi darovale tako lep dar. Ne morem se zahvaliti vsaki posebej, ker bi uzelo preveč prostora. Zahvalim se pa prav lepo iz srca vsem skupaj. Ce bo kedaj mogoče, bom povrnila vsaki posebej. Ce pa mi to ne
bo mogoče, naj vam pa Bog poplača za vse, kar ste mi dobrega storile. Bog vam poplačaj ves trud in vse darovQ. Bog vas živi!	\?>
Pozdravljam vse članice S. Ž. Z. in vse moje prijateljice v Ely, Minn. Amerikanskemu Slovencu bi želela da* bi se razširil v vsako slovensko hišo.
Mary Stefin.
JAVNA ZAHVALA
West Allis, Wis-
Ovim putem se lijepo zahvaljujemo mi svi hrvatski župlJ8* ni Hrvatsko katoličke župe Sv. Augustina u West Allisu, na-
šoj dragoj brači Slovencinia, ko ju su nam išli u svakom pogledu na ruku in nam dopust" li, da se služimo sa njihovo« crkvom skoro dvie godine bez-platno. Pak još tomi izkazali nam veliku ljubav pa nas P0' sjetili u lijepom broju prig0' dom naše svečanosti, kad snio imali blagoslov naše nove cr-kve na 31tog augusta ove godine. Najljepša hvala bracl Slovencima svima a napose hvala društvu sv. Jožefa, koJe je sa svojii% društvenom kajakom uzveličalo našu svečanost. Pa ljepa hvala i slovel' skom župniku velečasnom Rudolfu Potočniku. I mi svi želimo ljubav za ljubaV vratiti. Živela ljubav bfatsP medju hrvatskom i
slovensko«1
bračom na sve vijeke. )ozdrav u Kristu.
Ža Hrvatsku katoličku cf. kvu Sv. Augustina.
Crkveni odbor i župnik* Zvonimir Manduric-
NAZNANILO DRUŠTVEN^ ČLANICAM KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Indianapolis, I«1^'
Vsem članom katoliških ' na in mater se naznanja, ^ bomo imele v soboto, dne 20, septembra sv. spoved in v nc' del jo, dne 21. sept. skupno sV' obhajilo -pri pol 7. sv. ma^ Prošene ste vse, da se prav S0' tovo udeležite, ker je tretj nedelja v septembru glavnl letni društveni praznik, je 15. septembra praznik ™' Matere Božje. Pridite drUŠ*ve' nice, da se vsaj enkrat v vse skupaj udeležimo skuPnC pobožnosti in tako skupno P°

častimo Marijo. Marija nas
1)0
W di
prav gotovo uslišala, za kav prosimo, če bomo izpolnjeVfl , to, kar smo obljubile pri pu v to društvo. Nismo pile v društvo s tega name® j da če bi eni ali drugi kdaj ne ugajalo, da bi potem zaržV tega iz društva izstopila. ji ljubile smo pred Marijini"1 tarjem, da hočemo spolnj6V' vsa pravila vse do smrti.
Ako mogoče, katera "nima ^ poravnano glede denarja, bomo o tem boljše na seji Pj^ govorile. Pridite na sejo, & ^ vsake tri mesece. Plačujem0 ;
y J]!
vsaka po 10c na mesec, velika sVota in toliko pač V?
(Dalje na 5. strani.)

NEVAREN LOV
(Dalje.) ,
"Slabotni eksemplari, ki so bolj vajeni krova ko džungle."
Vzdignil je roko in Ivan, ki je vršil službo natakarja, je prinesel kavo. Le s težavo je Rainsford brzdal svoj jezik.
"Vse to je namreč igra," je nadaljeval general prijazno. "Predložim enemu od, njih, gre na lov. Dam mu proviant in izvrsten lovski nož. Dam mu tudi tri ure prehitka. Nato mu sledim, oborožen le z majhno pištolo z najmanjšim kalibrom in najmanjšim streljanjem. Ce mi moja žrtev za tri dni ubeži, tedaj je dobila igro. Če pa jo najdem, potem je izgubila."
"In če se brani tega lova?"
"Oh," je dejal general. "Seveda pustim vsakomur, da izbira. Nikomur ni treba igrati te igre, če noče. Če noče igrati, ga prepustim IVanu. Ta je imel
nekoč čast služiti kot uradni izvrševatelj kazni pod velikim belim carjem ga palice obsojenih vojakov. Ivan ima zato čisto svoje nazore o uporabi palice. Brez izjeme vsi se zato odločijo za lov, gospod Rainsford."
"In če dobijo igro?"
General se je smehljal.
"Do danes še nisem nikdar izgubil." Nato je hitro dostavil: "Nočem, da me imate za širokoustneža. Mnogi nudijo le čisto navaden problem. Tu pa tam naletim na Tatarja. Eden od teh bi skoraj dobil. Navsezadnje sem moral poklicati na pomoč pse."
"Pse?"
"Da, prosim. Pokažem vam jih." General je peljal Rains-forda k oknu. Luči v hiši so svetile na dvorišče. Rainsford je mogel opaziti ducat temnih
postav. Ko so se obrnile proti njemu, je zapazil njih zeleno se lesketajoče oči.
"Zelo dobri psi," je pripomnil general. "Vsak večer okoli sedmih jih izpustim. Ce bi kdorkoli poskušal vstopiti v mojo hišo ali pa jo zapustiti, bi doživel nekaj zelo žalostnega." In pri tem je zažvižgal poskočno pariško melodijo. — "In sedaj vam pokažem svojo zbirko glav. Ali greste z menoj v knjižnico?"
"Upam, da me boste za da nes opravičili, general Žarov. Se res ne počutim dobro."
"Kaj res?" je vprašal ge-nei'al ves v skrbeh. "No, mislim, da je to le posledica vaše dolge plavalne ture. Dolgo in mimo spanje vam je potrebno. Stavim, da boste jutri ko prerojeni. Potem pa greva na lov? Obeta se mi nekaj prav izrednega.""
Rainsford je hitel k vratom. "Škod a, da ne morete iti danes
z menoj. Upam na zanimiv lov. Velik in močan črnec je, ki skoraj zgleda, kot da bi si znal pomagati. — Pa lahko noč! Upam, gospod Rainsford, da boste spali imenitno!"
Šele k lunchu je prišel drugi dan general Žarov. Imel je obleko podeželskega plemiča. Obleka je bila brezhibna. Zelo se je zanimal za Rainsfor-dovo zdravje.
"Jaz pa se ne počutim dobro," je dejal. Sem slabe volje. Včeraj sem opazil, da se me loteva moja stara bolezen."
Na Rainsfordov vprašujoč pogled je odgovoril: "Ennui, dolgočasje."
Ko je general drugič vzdignil čašo, je dejal: "Včerajšnji lov ni bil lep. Fant je zgubil glavo. Šel je naravnost naprej, da zasledovanje sploh ni dalo nobenega problema. To je tista neprijetna stvar pri mornarjih; tepci so in v gozdu se ne
spoznajo. Same neumnosti in nerodnosti delajo. Človek se mora jeziti! Ali želite še kozarček, gospod Rainsford?"
"General," je tedaj dejal Rainsford z vso odločnostjo. "Takoj hočem zapustiti ta otok."
General je nagubančil čelo, kakor da bi bil razžaljen. "Toda, moj dragi prijatelj," je protestiral, "saj ste komaj prišli. Niste še bili niti na lovu!"
"Hočem iti še danes," je dejal Rainsford. Videl je, kako ga opazujejo prodirajoče o-gljeno-črne oči generala. Nenadoma se razjasni generalov obraz. Znjova je natočil Rainsfordov kozarec in dejal:
"Danes zvečer bova lovila midva — vi in jaz."
Rainsford je odkimal. "Ne, general," je dejal, "jaz ne bom lovil."
General je skomignil z ramami in z užitkom pričel jesti grozdje. "Kakor želite, moj
prijatelj," je dejal. "Imate pravico izbirati si. Toda, dovoljujem si opozoriti vas, da se boste prepričali, da je moje pojmovanje športa mnogo zabavnejše ko Ivanov sport."
Pomignil je orjaku, ki je stal čmeren v kotu.
"Vendar ne mislite reči, da . . ." je kričal Rainsford.
"Moj ljubi prijatelj," je dejal general, "ali vam že nisem povedal, da govorim o lovu samo resno? Prišla mi je ta misel ko navdahnenje. Napi-jam nasprotniku, ki je vreden mojega meča — vendar enkrat."
General je vzdignil svojo čašo, toda Rainsford je sedel nepremično in strmel vanj.
"Boste videli, da je tak lov vreden napora," je dejal general ravnodušno. "Vaša pamet proti moji. Vaše lovsko znanje proti mojemu. Vaša sila in vztrajnost proti moji. Šah na prostem. Pa tudi to, za kar
a vi1" iz-
staviva, ni brez vrednosti ne?"
"In Če dobim jaz —" pričel Rainsford s hrip glasom.
"Z veseljem se prizna"1 premaganega, če vas ne dem do polnoči tretjega ^ je dejal general Žarov. ' -jjj. ladjica vas bo izkrcala na c ^ ni v bližini mesta. Seved* , se morate obvezati, da ne. flj ste o »vsem doživljaju niti besedice."
"Na nič se ne obvežem- $
po-
"Tako? V tem slučaj
bom ... Pa kaj bi se o te"1
ste*
gajala? V treh dneh se -o tem pogovarjava Pr' nici Veuve cliq-uota." ^o-General je srkal sv°Je q6\o-Nato je prešel v čisto P ven ton. "Ivan," je dejal
fordu, "vam bo dal loV^lii-leko, provijant in nož. ! j^gjjr gam vam, da nosite ke; zapuščajo manj vidno (Dalje prih.)
GOSPODARSKA STATISTIKA
ameriški izvoz in uvoz znatno padel v l. 1929-1930.
Zunanja trgovina Združenih Držav v minolem fiskalnem letu (od 1. julija 1929 do 30. julija 1930) pokazuje posledice gospodarske krize, ki prevladuje več ali manj po vsem svetu in katere pojavi so padi v cenah blaga, nezaposlenost in zmanjšana kupna moč. Skupna dednost izvoza in uvoza bla-je bila znatno manjša kot v letu 1928-29. Manjša vrednost izvoza je bila v glavnem Posledica manjših izvoženih količin in vrednost uvoza je Padla zlasti vsled nižjih cen u-voženega blaga. Mednarodna ^govinska bilanca je bila seveda aktivna (t. j. Združene Dr-^ave so izvolile večjo vrednost kot so uvozile), ali ta ugodna klanca je bila manjša kot v Prejšnjem letu, ko 'je bila naj-Večia v zadnji dobi.
Vrednost izvoza v minolem "skalnem letu je znašala 4694 ^iljonov dolarjev, kar je za J njem letu 80 miljonov oziroma 12.5% manJ kot v prejšnjem letu. To ^ bil prvi upad v stalno rasto-Cem razvoju izvoza od 1. 1921 aPrej. Najbolj značilna pote atega upada so bili manjši iz-bombaža in avtomobilov, 1 tudi izvozi drugega blaga, asti surovih j^stvin, so znat-n° Padli.
Uvozi v Združene Države so .Jašali 3849 miljonov dolarji' je za 443 miljonov ali I °dsto manj kot v prejšnjem „ u- Prebitek izvoza nad uvela? ^ zna^al ^45 miljonov do-kar je sicer mnogo, ali kot prebitek od 1082 mi-v prejšnjem letu. . Javno blago izvoza so bili: Por industrijalni stroji, str • •	or°dje> električni
J11 in aparati, petrolejski Pr	avtomobili, mesni
Jie ^ti, železnine in jeklovi-
, ' Pšenica vštevši moko, ba-^fir i,
je Kei»iikalije, tobak ter sad-8Uv	Uvoz so tvorili v
t0/em surova sila, kava, su-kjtvčuk (rubber), trstni čas0 • kože in kožuhovine, in drugi papir, lesna v0l ' rastlinska olja, kositer
Umetna gnojila, gl^ ailada je še vedno ostala pr ^0 tržišče za ameriške
830 te"
Uvozi tja so znašali od .^Ijonov dolarjev in uvozi
l(an 487, Izvozi Pšenice v
' ki so pravzaprav natrij.6,11* za Evropo, so padli od S?0 ^ miljonov dolarjev
^ iT v,2' V Centralno Ameriko ubo so znašali skoraj 412 ov dolarjev napram pov-ti0y izvozu od 434 miljo-v0žj ' Prejšnjih petih letih. U-j?? so znašali skoraj *'Jonov dolarjev napram Jonov povprečnega u-?rej§njih petih letih. Nlj°Zl v Južno Ameriko so U 551 miljonov dolarjev \ 28-29 na 436. Uvozi iz g^^erike so znašali skodlic miIjonov dolarjev na-
issvo • V pre-i®njem letu. ,V.e sku^1 ? Vse evropske drža-n°v ^ S0 zna§ali 2173 mi-[tl>lj0n farjev, kar je za 224 \ ^ V »ianj kot v prejšnjem 'H vVozi iz vse Evrope pa so
f°vd0]l'e(inost 0(1 1165 miljo-
n°V	karJ'e za 114 mi-
. anJ kot v prejšnjem
letu. Padli so izvozi v vse poglavitne evropske dežele. Edino-izjemo je tvorila Sovjetska Rusija, glede katere je izvoz porastel od 59 miljonov dolarjev v prejšnjem letu na 124 miljonov in uvoz od 18 na 22 miljonov dolarjev. Porastek izvoza v Rusijo je izviral zlasti iz večjih prodaj električnih aparatov, strojev in poljedelskih orodij (zlasti traktorjev). Izvoz teh samih je znašal 43 miljonov dolarjev, t. j. za 33 miljonov več kot v prejšnjem letu. Vrednost pošiljatev bombaža v Rusijo pa je padla na 18 miljonov dolarjev.
Znatno je padla vrednost izvoza v Angleško, Nemčijo, Italijo in Nizozemsko. Uvoz je padel zlasti iz Belgije, Francije, Nemčije, Grške, Nizozemske in Angleške.
Izvoz v Azijo je padel za 17 odsto ter je bil vreden 566 miljonov dolarjev. Uvozi iz Azije so znašali 1096 miljonov dolarjev, 10% manj kot v prejš-
NIHČE NE VE, KJE JE SREČA ZAKOPANA
POUK 0 TEM IN ONEM.
Pred par meseci je bil ta kos zemlje, ki ga vidimo na sliki, skoraj ničvredna prerija. Leži v bližini Venice, Calif. Odkriti pa so bili na njem oljnati vrelci in zdaj donaša ta kos na tisoče in tisoče dolarjev vsak dan.
KANADA ZAPRE VRATA
EVROPSKIM PRISELJENCEM
W. A. Gordon, kanadski minister za imigracijo in kolonizacijo je naznanil, da nova kanadska vlada namerava zapreti vrata priseljencem iz kontinentalne Evrope (t. j. Evrope razun Angleške) razun izkušenim poljedelcem "primernega tipa", ki imajo zadosti sredstev, da se takoj nastanejo in vzdržujejo na farmah, in razun žen in otrok oseb, ki so že nastanjeni v Kanadi.
Ta korak — izjavil je kanadski minister — je potreben vsled nezaposlenosti v Kanadi. Svrha je, da se prepreči prihod ljudi, ki ne bi bili v stanu najti delo po svojem prihodu, in da se zaščiti kanadsko ljudstvo pred večjo nezaposlenostjo. On smatra sedanji položaj kot začasen, ali hoče vporab-ljati stroge mere, dokler se ne zboljša položaj zaposlenosti, in tudi v bodoče kontrolirati imigracijo tako, da ne bo več prispevala k nezaposlenosti. Nič se ni spremenilo glede
KAJ SE SLISI PO SVETU? ^
O STARIH KANONIH
V nekaterih starih kitajskih rokopisih se bere, da so leta 961. prišli pred cesarja Tsai-Tsona tujci in so mu pokazali, kako se dajo s pomočjo ognja metati puščice na veliko razdaljo. Leta 1001. so Kitajci že imeli nekakšne cevi za metanje ognja. Čez sto let, so iznašli "tho-tsian", to so bambusove cevke, katere so napolnili z razstrelivom ter jih potem u-porabljali, kakor danes bombe. V srednjem veku so Arabci do-
MESTO SLEPCEV
V pustem vzhodnem delu Turčije je mesto, katerega prebivalci so po večini slepi. To je mesto Adlyaman, ki šteje 7000 prebivalcev in od teh vidi dobro samo 209, vsi drugi so pa popolnoma ali deloma slepi. Bivši turški sultani niso niti s j prstom ganili, da bi olajšali tem nesrečnežem usodo. Celo očesne klinike ni imelo mesto, čeprav je nad 5000 slepih prebivalcev v njem. Sestradani reveži obdelujejo malo rodovit-
sti uporabljali takozvani grški ogenj. Za metanje tega hudega morilnega sredstva so u-porabljali nekake razpršilnike. Ti kanoni so bili najhujše vrste za tedanje čase. Zgodovinar Junville piše v svoji "Zgodovini kralja sv. Alojzija":
no zemljo, da se za silo preživljajo.
Moderna Turčija se je spomnila tudi teh nesrečnežev, toda sadovi njenega dela se bodo pokazali šele na bodočih pokolenjih. Vzrok splošne slepote je kronično vnetje očesne
"Nekega dne so prišli Turki s < hudim orožjem, ki so ga klicali "Petriera", s katerim so metali grški ogenj, kar je najhujša stvar, kar sem jih kdaj videl. Ko je padlo na tla, je naredilo tak ropot, kot da je palo z nebes. Ko je letelo po zraku, se je zdelo kot žareč zmaj in je svetilo kot ob največjem dnevu."
priseljevanja iz Angleške in Združenih Držav, ali vlada za sedaj ne bo sploh podpirala priseljevanje od nikoder. Minister pa poudarja, da nove odredbe ne bodo nikakor ovirale prihod turistov in trgovcev iz Angleške in Združenih Držav.
Imelo se obzira za one priseljence, ki so že na poti, ali ti bodo pregledani ob prihodu.
-o-
SVETOVNI ZLATI ZAKLAD
Federalna banka v Zedinje-nih državah je objavila podatke o svetovnem zlatem zakladu. Ta znaša kakšnih 13 milijard dolarjev. Levji del, 5 milijard, imajo seveda Zedinje-ne države. Na drugem mestu je Francija z 2 milijardami. Pc kake pol milijarde imajo Anglija, Nemčija, Japonska in Argentina. Vendar pride zadnja na prvo mesto, če razdelimo zlato gotovino na število prebivalcev vsake dežele. Potem pride na vsakega Argen-tinca po 40 zlatih dolarjev, na Francoza 39, na Američana samo 32 in na Angleža 15 dolarjev. Vse ostale države zda-leka ne dosežejo teh številk.
ZVIJAČA VSTAŠKIH AFRIDOV
Poročali smo že o uporu af-ganskega plemena Afridov v severozapadni Indiji ter o angleških vojaških letalcih, ki so obsipali upornike z bombami. Zdaj pa javlja "Morning Post" iz Kalkute, da se je ta letalska odprava proti Afridom končala z velikim fiaskom. Afridi so namreč prevarali letalce s tem, da so jim nastavili svoje stare plašče in turbane, ki so jih letalci cele ure obmetavali z bombami. Med tem pa so se Afridi zbrali na drugem kraju in se je njih vojski, ki ji poveljujejo izkušeni dosluženi indijski vojaki, posrečilo pridobiti za upor še sosedna plemena. Kakor vse kaže, bodo imeli Angleži precej dela z vstaši, tembolj ker je najmodernejše sredstvo — letala — popolnoma odpovedalo.
-o-
Podpirajte trgovce in obrtnike, ki osrlašajo v Am. Slovencu-'
mrene, ki se podeduje od po-kolenja do pokolenja.
-o-—
KAJ POMENJATA 'ALBION' IN 'BRITANNIA'?
S tema dvema označbama Anglije se peča v nekem angleškem časopisu švedski raziskovalec Elbert Ekwall. Ime "Albion" navaja že Rufus Sex-tus Avenius v 4. stoletju pred Kristusom, a se pri tem opira najbrže na podatke kartagin-skega pisatelja Hamilkarja (približno 500 let pred Kristusom), tako da je bilo to ime znano že Kartažanom. Albion pomenja: "bela dežela" in je po vsej priliki keltskega izvora. — Označbo "Britannia" rabijo i grški i rimski pisatelji in izvira najbrže iz valiziške besede "prydyn", to je tetoviran. Britanci so si z iglo opikali kožo in nato namazali z rastlinskim sokom.
MEDNARODNA BORBA PROTI ZOBNIM BOLEZNIM
V Bruslju zboruje ta čas mednarodni kongres zobozdravstvene stroke, ki se ga je udeležilo po svojem zastopniku tudi Društvo narodov. Ta zastopnik je izjavil, da smatra Društvo narodov za potrebno, da se osnuje vse dežele sveta obsegajoča organizacija za pobijanje zobnih bolezni in da bo to organizacijo skupaj z mednarodno zvezo zobozdravni-
kov tudi izvedlo. Preiskave o zdravstvenem stanju prebivalstva različnih dežel so pokazale, da so zobne bolezni prav tako važne in potrebne pobijanja kakor bolezni, ki jih Društvo narodov mednarodno pobija že sedaj.
-o-
ŠESTI ČUT ŽIVALI
Prirodopisci so že dolgo domnevali, da morajo imeti živali posebne čute, kakršnih ljudje nimamo in ne poznamo. Čudovit je n. pr. smisel za smer pri golobih pismonoših. Natančno opazovanje je pokazalo, da bo res tako. Čebela vidi ultravioletne žarke, ki so za človeško oko čisto nevidni. Mravlja ima boljši vonj kot vsak človek. Nekatere živali so posebno občutljive za električne valove pri brezžičnem br-zojavljanju. — Kljub napredku v znanosti so na svetu še vedno uganke.
-o-
TANKI V PRIHODNJI VOJNI
Ob italijanski meji imajo Francozi sedaj velike vojaške vaje. — Tanke, to je neke vrste oklopne avtomobile, ki se pomikajo na velikanskih verigah, so spravili Francozi že 2000 metrov visoko in z njimi bodo prekoračili skoro 3000 metrov visoke grebene. V tankih je prostora za več mož in za strojne puške. Že leta 1925. so Angleži vpeljali tanke za enega moža. Ti tanki vozijo s hitrostjo navadnega avtomobila in strokovnjaki računajo, da bodo v nekaj letih dosegli hitrost 150 kilometrov. V prihodnji vojni se bo vojak .kar v tanku peljal v nasproten tabor, če mu ne bo sovražnik podku-ril s težko granato.
-o-
ZOPET ŽRTEV RADIUMA
New York, N. Y. — Preteklo soboto je podlegla že 16. žrtev radija tekom zadnjih pet let v tovarni, kjer izdelujejo plošče za ure s svetečimi se številkami, West Orange, N. J. To pot je izdihnila 27 letna Anna Stasi. Kakor v vseh prejšnjih slučajih so se posledice zastrupljenja pokazale šele par let po zaposlitvi pri tem nevarnem delu.
KDAJ STE PRIŠLI V ZDRUŽENE DRŽAVE-
Na to vprašanje mora ino-zemec in dostikrat tudi državljan imeti pripravljen odgovor ob vsaki priliki. Kajti odgovor na to vprašanje služi za dokaz o zakonitem prihodu v Zdr. Države in, kdorkoli ne mdre dokazati, da je prišel zakonito, je v sumnji, da je prišel nezakonito. Kdor hoče dandanes dobiti prvi državljanski pap;r, mora dokazati, da je bil zako nito pripuščen v Združene Države, in da se to more dokazati, mora v svoji prošnji navesti ime parnika in dan, ko je prišel. Drugače mu je pot do prvega papirja in do državljanstva zaprta — in dostikrat tudi do zaslužka, kajti mnogo podjetij in mnogo unij zahteva prvi papir od delavcev.
Kar velja za prvi papir, velja seveda tudi za drugi papir. Kdor je dobil prvi papir pred dnem 1. julija 1929, mora sedaj dokazati, da je prišel zakonito. Skratka podlaga za naturalizacijo je zakoniti prihod v Združene Države, in da se to dokaže, treba znati, s kakim parnikom je kdo prišel.
Isti dokaz treba doprinašati, ako kdo zaprosi za "permit", t. j. za dovoljenje za povratek po začasnem obisku v stari
tum ali še večkrat oboje. Mnogo ljudi ne zna niti za približ- . ni datum prihoda, nekateri niso sigurni niti za leto. To je navsezadnje naravno. Tedaj se ni polagalo mnogo važnosti na te podatke in s časom je človek na nje pozabil.
Kaj naj ti ljudje storijo? Ako je kdo prišel pred dnem 3. junija 1921 in ne more dokazati, da je bil zakonito pripuščen (bodisi ker je prišel nezakonito ali pa, ker se ne spominja, kdaj je prišel), sme zaprositi za registracijo prihoda pri najbližji priseljeniški postaji. Treba vložiti posebno prošnjo, priložiti pristojbino $20 in kasneje podati se na priseljeniško postajo skupaj z dvema pričama. Postopanje traje približno šest mesecev ali še več, predno se zadeva poravna, in je precej potratno, zlasti za one, ki stanujejo daleč od kake priseljeniške postaje. Ali v mnogih slučajih to je pač edina pot iz težave.
V večini slučajev pa je najboljše, da si človek poišče potrebne podatke o svojem prihodu. To je najcenejše in prihrani zamudo in mnogo sitnosti. Ali kako naj človek to najde, ko je pozabil? So pač načini, da se to najde. Vsakdo se vendarle spominja na neke o-
kolščine v zvezi s svojim prihodom in na podlagi tega, kar se človek spominja, more strokovnjak v večini slučajev najti potrebne podatke.
Immigrants Information Bureau, ki je našel datume prihoda mnogih rojakov, bi znal iz svoje izkušnje navesti mnogo slučajev, ko človek ni znal ni za leto ni mesec, še manj za ime parnika, pa vendarle po natančnem izpraševanju o vseh okolščinah prihoda je dobil zadosti informacij, ki so končno dovedle do najdenja potrebnih podatkov.
Immigrants Information Bureau, 215 — 4th Avenue, New
kraj. Kdor odide iz Združenih Držav brez "permita", ima vendarle pravico dobiti od a-meriškega konzula izvenkvot-no priseljeniško vizo, ali konzul mu izda to vizo le tedaj, ako dokaže,, da je bil poprej zakonito pripuščen v Združene Države. Imamo prežalostne slučaje nekaterih rojakov, kateri so odšli začasno v stari kraj, pa se ne morejo povrniti v Združene Države, ker se ne spominjajo, s kakim parnikom so prvič prišli v Ameriko in zato ne morejo konzulu dokazati, da so bili zakonito pripu-ščeni.
Ravnotako treba dokazati zakoniti prihod, ako inozemec hoče, da se ženi in otrokom pripozna pravica do prednosti v kvoti, kar je dandanes sploh edina mogočnost, da bi prišli v Združene Države.
Iz vsega tega je razvidno, kako je važno imeti točne podatke o svojem prihodu. Velikansko pa je število ljudi, ki je pozabilo ime parnika ali da-
York City, ki ga vodi naš rojak R. F. Hlacha, rad pomaga rojakom v tem pogledu, kakor sploh v vseh zadevah, tičočih se priseljevanja, naturalizacije, kompenzacij itd.
Za stranke v New Yorku je urad odprt poleg navadnih u-radnih ur tudi ob sredah zvečer do 7. ure in v sobotah popoldne.
Denar v Jugoslavijo brzofavnini potom?
MI RAČUNAMO:
Za ameriške dolarje:
?
DO YOU KNOW WHY— le Hefty folks AR Seem to Have the Softest Snaps?
yxs-
International Cartoon Co.. i». y.jf.
.pm for this paper By Frank Lee!
A	LUQJ Afte^o
^'ODct . WHH-d: B.G h«sm5 tdtej the
fvute -
3(6 &U. IS A
af4.too«ej
AND
uttv-t 3ftfc
Ltw ,s m
A BAGGAGE.
5MA3HEE-'
WOKU.O Aif>rr.ir»
• 1 1
Afl TONlO
C.IFTS 3o«os
VUCiSHTJ «. 1
THE smae
WHILE t_, rTL*
©(MOTHER. STHVO HW5TI.es Pit
AT 1W ,3tAST ToftNACI'
ANP EVEN —
-sfc&y 1
- UTTtt
4
Za dinarje:
5.00 ...	.....$ 6.15	200 Din ..	....$ 4.45
10.00 ...	..... 11.25	500 Din ..	9.80
15.00 ...	..... 16.35	1000 Din ..	.... 18.90
20.00 ...	..... 21.45	1500 Din ..	.... 28.00
25.00 ...	..... 26.55	2000 Din ..	.... 37.00
35.00 ...	..... 36.70	3000 Din ..	.... 55.40
50.00 ...	51.90	4000 Din ..	.... 73.50
75.00 ...	77.50	5000 Din ..	.... 91.60
100.00 ...	..... 103.00	10000 Din ..	.... 182.00
200.00 ..	..... 204.00	15000 Din ..	.... 273.00
300.00 ..	..... 306.00	20000 Din ..	.... 363.00
400.00 ...	..... 407.50	30000 Din ..	.... 543.00
500.00 ..	..... 509.00	40000 Din ..	.... 724.00
600.00 ...	..... 610.50	50000 Din ..	.... 902.00
700.00 ...	..... 712.00	60000 Din ..	.... 1082.00
800.00 ...	..... 813.00	70000 Din ..	.... 1260.00
900.00 ...	..... 914.00	80000 Din ..	.... 1441.00
1000.00 ...	..... 1015.00	90000 Din ..	.... 1620.00
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Uradujemo: Dnevno od 9:00 z jutra) do 4:00 popolfine. Ob torkih in sobo tih do 8:30 zvečer.
KAPITL in PREBITEK........$ .300,000.00
PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00

PREDRZEN LET NA SEVERNI
TEČAJ
Pred nekaj tedni je vzbudila po vsem svetu silno senzacijo vest, da so našli na otoku White Island, ki leži na 80. stopinji severne širine in 32 stopinj vzhodne dolžine med Spitzbergi in med Franc Jože-fovo deželo truplo že 33 let pogrešanega raziskovalca polarnih krajev, inženerja Salomona Andree-a.
Poskus, ki ga je napravil Andree, da bi z zrakoplovom dosegel severni tečaj, spada med najdrznejše poskuse te vrste. Dne 11. julija 1897 se je dvignil z 2 spremljevalcema na Spitzbergih v zrak in se ni nikdar več vrnil. Po golobih-pis-monoših je javil Andree še 13. julija, kje da se nahaja, od tedaj pa ni bilo več sledu o predrzni trojici. Pozneje so našli prazno rešilno bojo, o kateri so smatrali, da so jo Andree in njegovi spremljevalci vrgli iz zrakoplova, a to je bila le domneva.
Salomon Andree je bil rojen 15. oktobra leta 1854. v mestu Grenna na Švedskem. V letih 1882. in 1883. se je udeležil velike polarne ekspedicije, leta 1884. pa je postal prvi inžener švedskega patentnega urada.
Priprave za njegovo ekspe-dicijo so požrle mnogo denarja. Podpore ni dobil nobene od nikoder, ker se je ljudem zdelo podjetje pač preveč predrzno in neizvedljivo. Ko se je dvignil na Spitzbergih v zrak, ni verjel nihče na njegov uspeh.
Andree je bil prepričan, da bo mogel svoj zrakoplov do neke mere ravnati s pomočjo snovi, in je računal, da ga bo veter zanesel najprej na severni tečaj, na drugi strani pa proti jugu zopet do obljudenih krajev, in sicer v času, ki ga je bil on preračunal, da se zrakoplov lahko v zraku drži. Treba je bilo torej le počakati na ugoden veter. Prvič je poskusil svojo srečo 1. 1896., pa se je kmalu spustil na tla. Naslednje leto je napravil svoj poskus drugič, bil pa je že previdnejši; toda njegova tovariša Stind berg in Frankel sta mu prigovarjala, da ne smejo potratiti s pripravami preveč časa. Še enkrat odnehati in se zopet vrniti, to ne gre — ali sedaj ali nikdar! Andree se je res dal pregovoriti in nato se 11. julija 1897. spustili v zrak.
Tragični dogodek v polarnih krajih bodo težko kedaj popolnoma razkrili. Mogoče je Andree sam baš nad otokom, kjer so ga sedaj našli, potegnil za vrvico in tam pristal. Mogoče je rešil takrat tudi male sani in mal čoln, ki ga je imel s seboj v zrakoplovu in je skušal na ta način priti nazaj na Spitzberge. Ni tudi izključeno, da se je severnemu tečaju bolj približal kakor si mi to mislimo. Toda to so le ugibanja in domneve.
Andreejev poskus je edinstven v zgodovini raziskovanja severnega in južnega tečaja. Ce je ohranjen njegov dnevnik, utegnemo še kaj zvedeti o njegovih zadnjih trenotkih. Zanimivo pa je tudi, da so našli njegovo truplo še celo ohranjeno, kajti doslej so bili mnenja. da so mogočne ledene pla-
sti njegovo truplo kar zdrobile.
Zrakoplov, s katerim je krenil Andree na severni tečaj, je zamislil francoski inžener La-chambre. Narejen je bil iz najboljšega materiala. Obod je bil iz najboljše svile, mreža o-krog balona pa je bila spletena iz 384 vrvi, ki so bile po 65 metrov dolge. Vrvi so lahko nosile težo 360 kil. Ventile je napravil Andree sam, ni jih pa namestil na gornjem delu zrakoplova, ampak približno na sredini. Koš je tehtal 200 kil in je bil pritrjen na zrakoplov s 6 močnimi vrvmi.
Zrakoplov so izdelali v Parizu, kjer si ga je ogledal na razstavi na Marsovem polju tudi takratni predsednik francoske republike Faure. Leta 1896. so ga naložili na vojno ladjo "Virbo" in ga prepeljali na Danski otok pri Svelbordu; kjer so zgradili zanj mogočen hangar, ki pa se je kmalu močno poškodoval. Kljub temu pa so z velikimi napori nadaljevali priprave za polet. S hrano je bila posadka dobro založena za'štiri mesece. Po končanih pripravah so se spustili v zrak v temno negotovost, v smrt.
fWIIIIWIMIIIIIMIIIIBIIIIIBIIIIMilll
mainiiMiiiBig"11"!!
NOVI CENIK IN IMENIK KNJIG, KI SE DOBE V
Knjigarni "Amerikanski Slovenec
Izrežite in si shranite ta cenik knjig, prišel bo prav, ko si bote želeli naročiti kako knjigo.
ff
V
Moi
3I1BII
IIIIWIIIW
POVESTI IN ROMANI
(Dalje.)
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str.
Interesantan roman iz ruščine.................. 75c
VILJEM HAUFFOVE PRAVLJICE, Fr. Nedeljko. Zanimive ............................ 45c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave ........................ 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po............ 75c
V	PETIH LETIH OKROG SVETA, J. Lavtižar. Broš. 170 str. Doživljaji avstrijskega ujetnika ........................................$1.00
V	PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice ............................................ 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest 25c
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja ................................................................ 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je
pra vzanimiv ..................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reimmichl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita .............................................. 75c
ZGODOVINA 17 PEŠPOLKA, K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega
17. regimenta ................................................$1.00
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ......$1.00
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tla-
čiteljem ............................................................$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar. Broš. Leta 1897. je ves kulturni 184 str. Velezanimiva povest iz češkega
-- --- življenja, ki bi jo moral citati- vsak naš
človek ................................................................ 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU, Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str..................................................... 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČE-NIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja
v Ameriki ...................................................... 45c
ZA MILIJONI, A. K. Green. Trdovez. 253
253 str. Zelo napet in zanimiv roman____ 75c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovez. 258. str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela,
vsak v svoji knjigi. Vsak del ..................$1.25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi
zvezek. Vsak po .......................................... 35c
ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str.
Povesti iz Kobariške doline ...................... 75c
ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in
zanimiva povest ............................................ 35c
ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva
knjiga .............................................................. 60c
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HU-ZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez.
388 str.............................................................$1.50
ZLOČIN V ORCIVALU, E. Gaborian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in
zanimiv ............................................................$1.25
ZMISEL SMRTI, P. Bourget. Broš. 157
str. Zelo poučna povest iz francoščine. .. 75c ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti zapeti in zelo zanimivi $1.25 ZVONARJEVA HČI, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja.......... 65c
ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140
str. Napeta in zanimiva povest ................ 50c
ŽUPAN ŽAGAR, Š. Slavec. Broš. 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem ................................................................ 50c
svet iskreno želel ekspediciji uspeh in srečen povratek. Ta želja se žalibog ni uresničila. Zato pa se kulturni svet tem spoštljivejše klanja požrtvovalnosti tako nesrečno umrlih polarnih junakov.
-o-
STARI RED PO CERKVAH
Ostrogonski nadškof dr. Ju-stinijan Seredy je izdal encik-liko, v kateri opozarja duhovščino da so bili verniki v cerkvi po prastarem krščanskem običaju razvrščeni po spolu, to je moški na desni, ženske na levi strani. Ta običaj se je po mestih izgubil, pa bi bilo dobro, da bi se obnovil. . Duhovščina naj to v svojih cerkvah izvede, v kolikor je mogoče.
-o-
PROSTOZIDARJI V JUGO-GOSLAVIJI V Lipskem je izšel nedavno koledar "S. von Daklens Ka-lender fur Freimaurer" (Dak-lensov koledar za prostozidarje), po katerem živi v Jugoslaviji le 100 prostozidarjev. Na Poljskem pa jih je 450, ki so organizirani v 11 ložah. Veliki mojster vseh lož na Poljskem je sedaj prof. dr. Kazir-kiewicz. V koledarju.je tudi seznam hotelov, ki so priporočeni prostozidarjem za prenočevanje.
--o--
Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo.
ov V°uv
THEY NEVER INVITE HER
Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (bad breach), the social fault no one forgives, was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and checks infection. Use it daily. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo.
LISTERINE
ends halitosis
Kills 200,000,000 germs
ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE
ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE. ABECEDNIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE, Rev. K. Zakrajšek .................. 45c
AJDOVSKI GRADEC. Dr.' J. Tominšek.. 20c AMERIKA IN AMERIKANCI. Rev. J.
M. Trunk ........................................................$4.00
ANALIZA DUŠEVNEGA OBZORJA OTROŠKEGA i*i dušeslovni proces u-
čenja. H. Schreiner .................................... 50c
BRESKEV IN MARELICA. Pouk kako
vzgajamo in oskrbujemo ............................ 40c
DICTIONARY. Webster's, žepni ............ 30c
DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako
ga uredimo. M. Humek.............................. $1.50
DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................... ..$1.50
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Du-
ler ......................................................................$1-25
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov 25c DUŠEVNA RAST OTROKA IN MLADOSTNIKA. Dr. K. Ozvald.................... 75c
FILOZOFIJA. Fr. Veber............................$1.50
GIMNASTIKA, poučna knjiga o telovadbi 45c GOSPODARSKA GEOGRAFIJA. Dr.
V. Šarabon ............................................... ...$^25
GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo........ $1.25
GRADJANŠKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima američlfih
gradjana .......................................................... 25c
GRŠKO-SLOVENSKI SLOVAR. Anton Dokler ....................................................$5.00
IDEJNI PREHODNIKI, današnjega socializma in komunizma ............................ 75c
IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhovništva .................................. 60c
KAKO SI OHRANIMO LJUBO
ZDRAVJE. Dr. H. Vedcnik .................. 25c
KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnegji vzhoda 45c
KLETARSTVO. B. Kalicky ........................$2.00
KNJIGOVODSTVO, 2. del. Iv. Podles-
nik ................................................................$1.00
KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Usenič-
nik .................................................................. 85c
KRATKA ZGODOVINA SLOVEN- . SKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafe-
nauer .	................................$1.00
KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc $1.00 LJUBAVNA IN SNUBILNA PISMA.... 35c
MILOSRČNOST DO ŽIVALI ............ 25c
MLEKARSTVO, s trticami o živinoreji $1.00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI.
Dr. A. Gosar ................................................ 35c
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Maj-
dič ...................................................................... 75c
NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje
užitnih in strupenih gob ..........................$1.50
NAUK O ČEBELARSTVU. Rr. Rojina. 50c NEMŠČINA BREZ UČITELJA, 1. in 2.
del, vsak del po ............................................ 45c
OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka........ 25c
O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke
Znanstvena razprava ..................................$1.25
OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Ame-
rikancem v premislek ................................ 25c
OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem
življenju ........................................................$1.00
PSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko..... 15c
OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA.
A. Jamnik ...................................................... 75c
OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M Brezigar .......................... 75c
OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarino-
znanstvom ......................................................$1.00
PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna
knjiga o vzgoji............................................. 60c
PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konje-
rejcem ............................................................... 75c
PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL.. 40c
POGLED V NOVI SVET .......................... 15c
POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ......................;...............................................$1.50
POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-
slovensko, Jos Petrič ................................ 25c
PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sad-
jerjece ..............................................................$2.00
PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po
knjigi o slenem vedenju ............................ 75c
PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec................ 45c
PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus-..............$1.00
RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Moho-
rič Navodnik in zakon ............................ 45c
RAČUNAR V DINARSKI IN KRONSKI VELJAVI ............................................ 75c
RASTLINSKI IMENIK, slovenskih de-dežel. Slov.-latinsko-nemški. Al. Benko-
vič .............................................................'....... 25c
RAZLIČNO BLAGO. "A. M. Slomšek......$1.25
REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S.
Voszka ............................................................ £5c
ROČNI SLOV. ANGL. IN ANGL
SLOV. SLOVAR ........................................ 95c
SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in
konserviranju .................................................. V5c
SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako
ga izdelujemo in kako z njim ravnamo.. 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida ................................ 15c
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A.
Dokler............................................................... 75c
SLOVENCI, desetletju 1918 — 1928. Dr.
J. Mal ..............................................................$5.00
SLOVENCI Fr. Erjavec. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled ..........................$1.25
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fel.
Kalinšek ..........................................................$5.00
SLOVAR SLOVENSKO-NEMŠKI. Dr.
KF. Bradač v....................................................$2.50
SLOVENSKA SLOVNICA. D.r A.
Breznik ............................................................$1.00
SLOVENSKA STENOGRAFIJA F. Novak, 1. in 2. del. Vsak po ....................... 60c
SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida .................................... 95c
SLOVENSKI PRAVOPIS. Dr. A. Breznik ......................................i............................... 50c
SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI ................................................................... 25c
STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za izletnike..................$1.45
SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega
preporoda ........................................................ 50c
SVETA RUSIJA. Dr. F Stele in Fr. Tre-
scglav .............................................................. 45c
TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk ........................................ 45c
UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat. 1. in
IGRE
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so. mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanjim (m) 35c
.... 35c
75c
25c 35cu
45c
35c . 25c
75c
20c
30c
75c
20c
35c
5c 30c
2 zvezek. Vsak zvezek po ........................ 45c
UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik
1. in 2. zvezek. Vsak po ....................... .$1.25
UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik............................... 40c
VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s
skromnimi sredstvi ......................................$1.50
VINARSTVO. Andrej Žmavč ................. $2 00
VLADAR. Nice. Machiaveli. Lastnosti, ki
naj bi iih gojila -vladajoča oseba. ........ 40c
VZOR-ČLOVEK, ALI OSEBNOST
KOT IDEAL. Dr. T. J era i....................... 50:
UČEBNIK RUSKEGA JEZIKA. ProT.
J. Orožen ................................................. $1.25
VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz Majeva.. 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori. Dr. Gosar............... 50c
ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPON-
DENČNEGA PISMA. Fr. Novak.........50
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih
rabi'slov. narod ........................................85c
ZDRAVILNA ZELIŠČA ......35c
ZGODOVINA BREZOVIŠKE. ŽUPNIJE. Jos. Novak...............95c
ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik .........'...........................................$1.00
ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA Iv. Grafenauer.................$1.25
ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .........\.................................. 60c
ZDRAVJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata .......................... 85c
ZGODOVINA SREDNJEGA VEKA. A.
Melik ...........................................,.................. 75c
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH IN SRBIH. Dr J. Mal . ............................................. $1-50
ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem .......................$1.25
ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister ............................$2.00
AFRICANKA, opera v 5. dejanjih...........
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igro-
kaz v 3. dejanjih .......................................... 30c
AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih
dejanjih ............................................................ 50c
BEDAK PAVLEK, Br. Bevk, Zbirka
otroških iger .................................................. 50c
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare.
Igrokar v 5. dejanjih .................................. 50c
BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška
igra v 5. dejanjih ........................................ 60c
BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Ča-rodejua brivnica. — Radi nagrade (m).
—	Čašica kave (ž). — Zaklad (ni). — Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž).— Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). — Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Žid (m). — Izgulbjena stava (m). ■— Čudna kupčija (m). ..:.............................
ČAROSTRELEC. - Romantična opera v
treh dejanjih ....................................................
ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju..................
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek.
Poučna navodila igralcem ........................
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni
igrokaz s petjem v 4. dej.........................
DNEVNIK, Veseloigra v 2. dejanjih.......
DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih ....................................................................
EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih ....................................................................
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Konvencio-lielne laži. — Prve tri igre za moške,
četrta za mešane'vloge ..............................
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra
v petih dejanjih ............................................
JENUFA. — Opera iz moravskega kmet-
skega življenja ..............................................
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ............;.....................................................
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3- dejanjih................ 35c
K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih............................
KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju.. KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Žaloigra
v 5. dejanjih ..................................................$1.00
KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v 5. slikah.......... 25c
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikali) .................................................................. 75c
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2. dejanjih.
—	Trije tički. Burka v 2. dejanijli.......... 15c
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v enem dejanju .................................... 45c
LJUDSKI ODER. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v
treh dejanjih ................................................... 45c
LUMPACIJ VAGABUND. — Čarobna'
predstava v 6. dejanjih ................................ 45c
MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v petih dejanjih ..................................
MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5. dramat-
skili slikah ......................................................
MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih.... MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori ........................................................
MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v petih dejanjih .....................................................
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska
igra v 5. dejanjih .....................................
MODRA PTICA. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikah).... 50c NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih
dejanjih ............................................................ 20c
NEDELJSKE URE NA DRUSTV. O-
DRIH. Silv. Sardenko................................ 50c
1. Nevesta z Libanona. 3 dramatske jslike
Zerun iz Nazareta. Slavospev v dram: prizorih.
Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž), i prerokinji. Dramska silhueta (ž),
NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v
dveh dejanjih ................................................
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v
treh dejanjih ..................................................
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirili dej.......
OPOROKA LUKOVSKEGA GRAŠČA-
KA. Veseloigra v 1 dejanju ....................'„
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3 dejanjih ..........................................
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........
PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična
igra v 3 dejanjih ............................................
PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE.
Pav. Golia. Božična povest v 4. slik......... 50c
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in
7 slikah ...........................................................
PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh
dejanjih ................................-...........................
POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dej... POTOPLJENI ZVON. Dramatski bajka
v 5. dejanjih ..................................................
PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih........... iSc
PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m) Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, blagovest-nika. (m) — Domov, (ž) Dramatska
slika v enem dejanju........................... 50c
PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična
opera v treh dejanjih .................................... 25c
RADI OREHA. Ljudika igra v 3. dej..... 35c
REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v petih dejanjih ............................................. 45c
RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dejanjih ................................ 40c
75c
50c 20c
35e
60c
45 c
► ■V
2
3.
4.
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dej. 70c ZAKLETI GRAD. Romantična igra v pe- '
tih dejanjih ....................................................
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v
treh dejanjih ...............................................
ZA NOVI ROD. Stanko Majceni. Tri eno-dejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka 4«
ZBIRKA LJUDSKIH IGER........-
2. snopič. — Vedeževalka (m). — Krnet Herod (m). — Župan Sardamski (m)
Jeza nad petelinom in kes (ž).
30c
50c
3. snopič. — Mlini pod zemljo (ni), —; 7. in 8. snopič. —• Sinovo maščevajne ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m)-
—	Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Nežka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi'k igram: — Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem za" njic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrka-vajo. — Cigan je zmaknil klarijent. —• Fesem z vrh gora odmeva. — Pozdravljamo te srce blago ....................................
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Oce-tova kletev (m). —- Čašica kave (ž)--;;"
10.	snopič. — Fernando, straji Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre
' sem, zdaj pa tja (m). ■— Poštna skrivnost aH začarano pismo (m). — Straho-vi (ž).............................................................-
12.	snopič. — Izgubljeni sin (m). — V ječi (m). — Pastirci in kralji (m). — Ljudmila (ž). •—• Planšarica (ž).............
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). — Marijin otrok (ž).
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ..................................................
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m).
—	Fabijola in Neža (ž).............................
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božič- " ni večer (m). — Svojeglavna Minka (ž).
17.	snopič. —- Diinež, strah kranjske de-žele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Pri" ' sil jen stan je zaničevan (ž)..................... 3
30c
30c
30c 3«
ZA MLADINO
otrokom prijatelj, voditelj
30«
20c 20c
iSf
2fic
?0c 75c
40c
5 c 40c
25c
25r
60c 20c
75c
ANGELČEK,
in učitelj ...............................................■•-•"''
BELORANJSKE OTROŠKE PESMI- ^
Božo Radič ....................................................
BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar.
Pesmi za mladino ........................................
BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrabl. Kratke ^
povestice .......................................................... 45c
DANE. A. Rape. Mična povestica..............
DA STE MI ZDRAVI, dragi otroci. Df- jOC
Iv. Robida. Poučne povesti...................... jqc
DIVJI MOŽ. Koroška pravljica..................
KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimiv«
poučne basni ..........................................i......
KOLAČKI. Z risbami ....................................
KRALJ ZLATE REKE. John Ruskih 4()c
Pravljica .......................................................... cqc
LECTOV GRAD. Juš Kozak ....................
LEŠNIKI. Jos. Stritar. Knjiga za odrast- ^
lo mladino .....................................................
MALI AVE MARIA. List za slovensko ^
ameriško mladino ....................................... m
MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice
MIHČEV MIHEC. J. Korban ....................
MLADIM SRCEM. Ks. Meško. Zbirka
povesti. 2. in 3. zv. Vsak po ....................
OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladin- ?JC
ska knjiga s slikami .................................... je
ORLIČ. Mladinski list ..................................
PRIGODE ČEBELICE MAJE. W. Bon- ?j£
sels. Roman za deco ....................................
ROBINSON CRUSOE. Daniel De Foe. fl(|
Povest za mladino .......................................- J
ROBINSON STARŠI. Povest z barvani- ^
mi slikami ...................................................... \ J
SLIKE IZ PRIRODE. Nande Verbenja- ^
kov .................................................................... '
VITOMILOVA ŽELEZNICA. Još. Kor- ^
ban. Povest ..................................................... «5C
VOLK SPOKORNIK. Ks. Meško, Povest' VRTEC. Časopis s podobami za slov. nila' ^
dino .............................................................•'
ZGLEDI BOGOLJUBNIH .. OTROK- ^ Ant. Kržič, 1., 2. in 3. del. Vsak po..........
SLOVENSKI MOLITVENIKI
KAM GRES? trde platnice zlata obreza.-* MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE:	iic
V	platno vez,, zlata obreza.......................'jj.Ot
V	usnje vez., zlata obreza ........................
Vatirane platnice zlata obreza ...............
Bele koščene platnice, zl. obreza...—'......
MARIJA VARHINJA:
V	platno vezan ..............................................
Fino usnje vatirane platnice .................... i
NEBESA NAŠ DOM:	'	ft
V	platno vezan ...................................-..........jj.SO
Fino usnje, vatirane plat., zlata ...........
OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obr- ?jt Bele koščene platnice, zl. obr. ............... ^
RAJSKI GLASOVI: V platno vezan.......gj.jO
Fino usnje vatirane plat., zl obr........... ^
SKRBI ZA DUŠO: V pitno vezan............ji.5c
Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza......
i
,5»
j
SVETA URA: V platno vezan....................
V fino usnje, zlata obreza .....................
SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obr' |
VODITELJ V SREČNO VEČNOST'- ^
platno vezan ............
ZDRAVA MARIJA:
zlata obreza
Vatirane P
latnic*<oO
..........$1
Bele koščene platnice, zl. obreza ......." $1'
Zlate platnice ..........................................
ZGODI SE TVOJA VOLJA: V	liC
vez., rdeča obreza .................................
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Or-dru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo P°št" nine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd ST.,	* CHICAGO, ILU
i
AMERIKANSKI SLOVENEC
septembra 1930
o TRDOŽIVOSTI IN NENAVAD NIH OBLIKAH PRI ŽIVALIH
IZ SLOV. NASF.1M
(Nadaljevanje z 2. strani.)
ka prav lahko zmore in ji ni treba radi tega društva zapuščati. Potrudimo se vsaka nekoliko in Marija nam bo vse bogato poplačala. Pozdrav vsem Slovenkam, posebno članicam Materinega društva.
Ana Kovač, tajnica.
SLOVENCEM V CHIGAGI
naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam.
JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street
Phone Canal 4090 Chicago, 111.
mili) le lokalno, a od teh sta u-mrla le dva.
• Te števile povedo, da umrje od narkoze na 3000 operi-rancev komaj le eden na posledicah narkoze. To se pravi, da obvladujejo zdravniki dandanes tehniko narkozitiranja že tako, da so smrtni slučaji vsled narkoze že kar izjeme.
Če pa vpoštevamo, da se ;?mrt vsled narkoze ne da vedno točno dognati in da narkozi pripisujejo dosti smrtnih slučajev, katerih pa narkoza v resnici ni kriva, postane odstotek smrtnih slučajev v narkozi še manjši. Ljudje naj se torej narkoze ne boje preveč.
Znanost pa išče vedno še nova mamilna sredstva, ki naj bi bila popolnoma neškodljiva. -o-
ISKANJE NAFTE V JUGO SLAVIJI
Pred meseci so začeli na planini Majevici okrog 50 km od Zvornika, iskati nafto. Pri prvem vrtanju so že v globini 65 metrov naleteli na precej, močan vrelec. Vrtanja pa še nadaljujejo in se vrše sedaj pri vasi Zavidu. Tu so že v globini 50 metrov našli naftin vrelec, ki, se smatra za glavni vrelec na tem mestu. Na nekem drugem mestu so izvrtali zemljo do 131 metrov globoko. Naj-
Kolar Floral Co.
A. B. KRAMARSIC & J. L. KOLAR
SLOVENIAN FLORISTS
610S WEST 22nd STREET, CICERO, ILL. Phone Cicero 1230
Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912.
Zaloga vse vrste pohištva in Radijev
za gotovino ali na lahke obroke
2105-11 WEST 22nd STREET	Telefon Canal 6138 CHICAGO, ILL.
GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE.
Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupo^ vati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas!
REVMATIZEM ODPRAVLJEN
NOVO IN USPEŠNO ZDRAVLJENJE Tisoči so zadobili zdravje
~	Zdravniško vedo v Nemčiji po pravici občudujejo
(	in priznavajo vsi narodi, kakor smo jj tudi mi dolžni
hvalo za zdravilno moč medicin, ki donašajo zdravje /mmilijonom trpečih. Slavni nemški zdravnik in znan-stv'enik> Dr. Otto, je nedavno odkril uspešno zdravilo VI	"RHEUMADOR", ki odstrani vsako vrsto revma-
\r	tizma hitro in popolno, brez ozira, kakega značaja je,
fjmt|; ali kako dolgo že trpite na njem. "RHEUMADOR'' Us! V4 zdravljenje gre popolnoma na dno bolezni in uniči / If V-i\ revmatične bakterije, ki vam povzročajo bolečine in j	M _ muke.
ilJjfL^.	Strahovite bolečine v sklepih, mišicah, živcih,
:	kosteh, hrbtu, otekline, trganje po živcih, in njih
vnetje, trganje v ledjih, okorelost, bo odstranjeno iz vašega telesa po nekajkratni uporabi. Kako veselje bo za vas, ko boste zopet se .počutili zdravega, oproščenega muk in bolečin in boste zmožni delati celi dan. Cena za celo zdravljenje je samo $3.00. Uspeh garantiran, ali se povrne denar.
NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ, ampak samo izrežite ta oglas in ga pošljite s svojim naročilom takoj. Za zdravljenje, $3.00, boste plačali pismonoši, ko vam ga bo prinesel.
CHICAGO MEDICAL LABORATORY 1723 NN. Kedzie Avenue	Dept. S	Chicago, 111.
SEDAJ
je čas, da mislite na zimo, ki bo kmaiu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih po kakovosti od
$9.95
NAPREJ.
PECI
takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena:
$54.50
4. GRDINA IN SINOVI
^govina Pohištva in Pogrebni Zavod
6019 s. Clair Ave.—1053 E. 62nd St., Cleveland, O
Za vse naša podjetja odgovarja en telefon i	HENDERSON 208S
L Urniture, Radio, Victrolas, Records, AMBULANCE.
Jacob Gerend Furniture Co.
7°4-V06 West 8th Street. Sheboygan, Wis.
I j j>rj ^
, l(M>rd-£amo naš Pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. udi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Čft&fe^	Telefon: 377-J — 4080-W.
VELIKA IZBIRA
kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od
$17.95
NAPREJ.
t PALACZEV P0GREBNIŠKI DOM *
T Naša postrežba je brezplačna, kar	""""'lliij^ti	T
T se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — fjmA
Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, r	'lift,
«b Berwyn in vsem predmestjem. — Pre- \ • r, važamo umrle osebe iz vseh delov me-	'Jjjjg
sta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, V • Jk "F postrežba točna. — Automobili na raz- \	%Wsi
polago za vse slučaje.	V	{f»
J FRANK E. PALACZ	^Š	*
t, i	Registrovani embalmer	/^ff'	^
T
4f Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882«;
+ 1916 W. 22nd St. near Lincoln,	%
CHICAGO, ILL.	J
v * <9 t * HHfe *
11 * MI
račune tvrdk, posameznikov in kor-oj>ra J imamo pri tem pred očmi, da izvršimo 0 v obojestransko korist.
^erchant6 & Miners Bank
CALUMET, MICH. Podružnice:
A ST- LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000.
Stran 5
=	IJ" a flff A	If F^C 171 trA katero priredi Slov. Pevsko in Dramatično
I	VAdILU na VtbtLltU
\	1930., v American Slovenian Auditoriumu, 253 Irving Ave., Brooklyn. N. Y. Začetek ob
i	8. uri zvečer. — Vabi	Odbor.
globlje bodo vrtali do 1200 m. ,
t
Splošno se smatra, da se bo izkoriščanje naftinih vrelcev na 1 omenjeni planini obnesli kar 1 bo gotovo pocenilo sedaj dragi bencin v Jugoslaviji.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
(NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom v Jolietu, Rockdale in v vsej jolietski okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. John Kramarich, s 1614 Cora Street, Joliet, III. Vsem naročnikom in rojakom ga najtopleje pri- j poročamo, da mu gre j o na ro- j ko in. pomagajo širiti katoliški I dnevnik Amer. Slovenec. Od njega si lahko naročite in nabavite tudi vse slovenske plošče in knjige iz naše knjigarne.
Uprava Amer. Slovencar
NEUPRAVIČEN STRAH PRED NARKOZO
Strah pred narkozo in njenimi posledicami se loti skoro vsakega bolnika, če mu rečejo, da se mora dati operirati. Pa tudi za zdravnike ni lahek odgovor na vprašanje, ali sme bolnika narkotizirati ali ne.
Ljudje imajo o narkozi (u-spavanju) prav čudne in zelo različne nazore. Zato pa je zelo hvalevredno, da je zbral dunajski profesor dr. Breitner, prav obsežno statistiko o razmerju med številom v narkozi izvršenih operacij in pa med Številom,, smrtnih slučajev, o katerih pravijo, da jih je zakrivila narkoza. Potrebne podatke je dobil prof. Breitner od 16 dunajskih bolnišnic, kjer si vse take slučaje natančno zapisujejo.
Statistika 16 dunajskih bolnišnic izkazuje 152.360 v narkozi izvršenih operacij. Izmed vseh teh operiranih bolnikov jih je umrlo le 55 na posledicah narkoze in ne na operacijah samih. Nad 15,000 bolnikov pa so narkotizirali (oma-j
TAKOJ JIH NAROČITE!
Ravnokar je prejela naša knjigarna dve nove slovenske plošče, ki ste izšli te dni. Obe ste lepi, zanimivi po vsebini in jih bo sigurno vsakdo, ki jih bo naročil prav vesel. Plošči ste:
"Jaz pa za eno deklico vem" in na drugi strani "Spomin" štev. 25142. Dueta, katere pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe.
"Samo Tebe ljubim" in na drugi strani "Krasna Karoli-na", štev. 25143. Prvi komad je valček, drugi polka, katere proizvaja zelo živahno H oyer Trio.
Te dva komada bota prinesla v slovenske domove po A-meriki štiri vrlo lepe komade, ki bodo obujali našim ljudem najlepše spomine na mlada leta in obenem jih bodo zabavali ob raznih prilikah. Pišite po te plošče na našo knjigarno in jih naročite dokler ' so v zalogi. Glejte današnji oglas Columbia na zadnji strani tega lista.
da se tudi pri domačih živalih' rode mladiči čudnih oblik, na primer tele s petimi nogami, z dvema glavama, zrasli dvojčki itd. Kje so torej meje te zagonetne igre narave?
TO IN ONO.
KAKO KRADEJO
Ing. Tadeus Perkitny je ob- i javil v nekem poljskem listu 1 zanimivo razpravo o tem, kako se na svetu krade. Mož je 1 prepotoval skoro ves svet in i zanimal se je, kako tatovi pri 1 poedinih narodih kradejo.
Če pusti človek v indijski i džungli hišo na stežaj odprto, i kakor je navada, najde vse v I nji nedotaknjeno, čeprav se 1 vrne šele čez mesec dni. Če ! stori to med črnci Suahele, ki ' so deloma že civilizirani na ev- ! ropski način, ne bo našel čez ' mesec dni zrcala na steni ali noža na mizi. Utegne se mu i tudi pripetiti, da mu puste za- 1 jmorci prazno steklenico, v ka- 1 terr je imel pripravljeno pivo ! za žejo. Če pozabimo zakleni- : ti stanovanje kje na Švedskem ali Norveškem, izgine morda • v enem mesecu denar, ležeč na mizi. Če pusti človek stanovanje odprto v Franciji, najde • čez teden dni prazno celo o-klopno blagajno. Na Špan-( skem mu izgine že v 3 dneh ura in drifge manjše stvari poleg posode, na Češkoslovaškem najde že drugi dan gole stene, pa tudi polomljeno pohištvo, na Poljskem pa najde že čez eno uro vse stanovanje prebrskano in polomljeno vse, kar se da .zlomiti.
Res je, da se krade povsod in vse, toda tatovi ne poslujejo povsod enako. Samo divji narodi tatvin ne poznajo. A-meričan se enkrat v življenju temeljito pripravi na roparski napad, opleni vagon z dolarji in živi potem poštene do smrti. Francoz vlomi enkrat v petih letih v blagajno in ukrade toliko denarja, da je preskrbljen do prihodnjega vloma. — Španec napade trgovca na samotnem kraju, potem pa hodi ponosno in samozavestno, kakor da se ni nič zgodilo. Da bi si pa žene kradle dan za dnem perilo, ki se suši, da bi si sosedje kradli kokoši iz kurni-kov, da bi otroci lomili veje z jablan in da bi ne bilo varno nič, kar ni na debeli verigi, to je tipično poljska lnstnost.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA t
|iu Icar mora umreti. Morda je to baš ono, po čemer ločimo živstvo od mrtve nara-Ve' ker mrtva narava pač raz-a ne more umreti. Vča-S1J Pa je prav težko določiti, je kaka žival že mrtva ali se »vi. Celo pri človeku smo !rat v dvomu, saj večkrat sušimo in beremo, da je bil ziv pokopan ali da je na-Idezni 'mrtvec oživel. Še tež-f kakor Pri človeku in visoko jzvitih živali pa se da dolo-v ®rtvo Stanje od živega pri 'h nižje vrste.
Spanje z bolj počasnim di-^njem, oslabelim bitjem srca, ^man jšano spre j eml j ivostj o j ZUnanjega sveta nam je s °ba smrti. A celo zimsko ;tnje živali, ki jim pade to-j„da na štiri stopinje Celzija elovanje srca na osem u-
iivl' • mmuto» J'e še polno H0 Jenje v primeri z navidez-Vai;mrti° nekaterih nižjih ži-
Vel^eka živalca — 1 milimeter Vjj,8' ^sto prozorna, ki živi A Ifgij v' vlažnem mahu — te ^ Ce ji zmanjka mokro-' Zlije Pogledom lahko opa-kako se neha gibati., le k S? skrči, posuši in posta-;aJi!(ePica prahu. Ta kepica ; °fvtane leta in leta brez %an^ega znaka življenja, Vojj a ena sama kapljica ste /ad°stuje,
da zopet nara-^ U(*e' se Prerodi> se j la^ gl^ati in jesti. Ta poskus hočgj^novimo, kolikorkrat
H h! kakor suša vpliva
v az na nekatere živali-. Sm° slišali
zmrzlih
ož!ve ' ki pri ognju naenkrat Hej0' 4abe lahko tako zmrz-V-Se •'i"1 i°mijo noge ka-les, da se dela led med iJjj k°žo in mišicami, a če ■	°S«vamo, zopet o-
k j2 eki francoski učenjak Si!)0stavil p°lže mrazu 150 ničlo, a razen ene-8' s0 V®i zopet oživeli. Posku.-
tefe Živ ali' da izdrže neka" ]\Tjj.j a" še vetji mraz.
^iti^ti podobno spanje
Vj ].a niti mraz ne pomenijo
%„lnc* življenja. Kateri
%0v smem'o torej zazna-
Vdaa 1 k°t nastop smrti ?
h. prenehanje
bitja srca SUnJehanje dihanja? A s V« le celota, posamezni dalje in ne moremo ^ M, p>aj neha živeti posamez-f^ir-Jn° J'e dejstvo, da ra-
^le v 1vVecih lasje in noh" ^	mrtvecev so že
presadili na rane živih in koža je narastla. Pri usmrčenih je deloval mozeg še nekaj minut, ko so že obsojencu odsekali glavo. Srce pa je nekoliko bilo tudi že dvajset minut.
Posamezni telesni deli imajo posebno življenje. Če presadimo kos črnčeve kože na belega, postane ta bela in narobe. Pokazalo pa se je tudi nekaj drugega. Neki deklici so pri neki nezgodi izrezali s trebuha kos kože in jo presadili na čelo. Po mnogih letih se je ta del kože odebelil, in sicer ob istem času, ko.se je začela de-beliti koža na trebuhu.
Poskusi so pokazali, da se dado pri nižjih živalih presaditi celo glave. W. Finkler je delal take poskuse na žuželkah. Pri vodnih hroščih je presadil glave samic na trupla samcev, ter narobe in živali so živele! dalje. Samice z glavo samcev so se vedle kot samci, medtem ko so se pravi samci vedli napram njim kot napram samicam.
i Posamezni organi pa lahko žive pod izvestnimi pogoji nekaj časa tudi, če jih ne posadimo na živo telo. Pogoj je seveda, da dobi odrezan organ hrano, kot jo dobiva v živem telesu s krvjo. Znano je dejstvo, da so pripravili izrezana srca raznih živali, da so bila in se ohranila leta in leta pri živ-jlenju. Tudi človeško srce se da za nekaj dni — do enega tedna — oživeti.
Neki učenjak je napravil zanimiv poiskus. Odsekani pasji glavi je dovajal po žilah do-vodnicah tople pasje krvi; dosegel je, da je glava odprla -obček in celo obrnila oči proti človeku, ki jo je poklical po imenu.
Drug poskus. Prerezali so gliste deževnice in pustili, da sta se zrasla oba prva in oba zadnja dela. V zadnjem primeru j a nastala glista brez ust, ki je živela toliko časa, dokler je imela dovolj življenskih sokov v sebi. V prvem primeru je nastala čudna žival, ki je žrla na obeh koncih, dokler se ni v sredi razpočila.
S podobnimi poskusi se dado ustvariti nove čudne živali: podgane z več glavami in nogami. Čudno je, da so živali, nastale po takih poskusih, o-stale pri življenju in da še žive. Učenjaki jih goje in opazujejo, kako različne oblike more ustvariti življenje.
Večkrat vidimo in slišimo,
8gWWWIIii1>S—riW	HMilii Biiiii WiiiWilWIIIWIIIiHill JiilllMIi Mili
»nail
£
SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume
ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
?
skozi
nosil v *
PETO POGLAVJE.
Tomova prisega.
Kakor okamenel sem nekaj časa stal osupel od groze in strmel v mrtvo obličje svoje matere. Nato sem se sklonil, da bi jo vzdignil, in sem videl, da je bila zabodena prsa, zabodena z mečem, ki sem ga roki.
Sedaj sem vse razumel. To je bilo delo tistega španskega tujca, katerega sem bil srečal, ko je bežal od kraja umora, in ki je iz hudobnosti ali iz kakega skrivnega vzroka skušal umoriti tudi mene, ko je doznal, da sem sin njemu znane matere. In ta vrag je bil v mojih rokah, in zato, da bi se bil sešel z Lilijo, sem ga pustil, da je uš<*l mojemu maščevanju, meni, ki bi bil — da bi bil vedel vse — ravnal ž njim, kakor ravnajo anahuaški svečeniki z žrtvami svojih bogov. Sedaj sem razumel vse in pretakal solze sočutja, togote in sramote. Nato sem se obrnil in stekel kakor blazen proti domu.
Pri vratih sem nameril na očeta in brata Geoffreya, ki sta baš prijezdila s trga v mestu; z mojega obraza sta razbrala, da se je moralo nekaj strašnega prigoditi, kajti vpra-šla sta me oba v eni sapi:
"Kaj pa se je zgodilo ?"
Trikrat sem pogledal očeta, preden sem mogel izpregovoriti, ker sem se bal, da ga tudi udarec ne bi umoril. Ker pa sem končno moral govoriti, sem se obrnil proti bratu.
"Mati leži umorjena tam na vinogradskem griču. Neki Španec jo je umoril, Juan de Garcia po imenu." Ko je oče slišal te besede, mu je obraz prebledel, kakor da bi ga srce močno zabolelo, odprl usta in zamolkel glas se mu je izvil iz prsi. Zdajci pa je položil roko na sedelski gumb, vzdignil duhu podoben obraz kviško in rekel:
"Kje je ta Španec? Ali si ga ubil?"
"Ne, oče. Nameril je name blizu parka, ko pa je izvedel od mene, kako mi je ime, me je hotel umoriti. Branil sem se z gorjačo,ga užu-gal in premlatil, da je imel dovolj, ter sem mu vzel meč."
"No in potem?"
"Sem ga pustil, ker takrat še nisem vedel, kakšen zločin je izvršil nad materjo. Pozneje vam povem vse!"
"Ti si pustil, da je ušel, sin! Ti' si pustil, da je Juan de Garcia ušel! Potem, Tom, bodi božje prokletstvo nad teboj, dokler ga ne najdeš in ne dovršiš, kar si danes pričel."
"Nikarte me proklinjati, oče, saj me že moja vest dovolj proklinja. Rajši obrnita konja in jezdita v Yarmouth; tam leži njegova ladja in tjekaj je bil odšel pred dvema urama. Mogoče ga vseeno še dobita, preden razvije jadra in odpluje."
Brat in oče sta brez vsake nadaljnje besedice- zasukala svoja konja in v polnem diru oddirjala v zgrinjajočo se temo.
Jezdila sta v takem diru — konja sta bila dobra — da sta dospela v malo več kot poldrugi uri do Yarmoutha; taka ježa je hitra. Toda ptiček je bil že odletel. Zasledovala sta ga do nabrežja in doznala, da se je bil nedolgo poprej vkrcal v čoln, ki je čakal nanj, in se odpeljal ž njim na ladjo, ki je bila zasidrana v ladjestaji, ki pa je imela veČina jader razpetih. Ko je čoln dospel do ladje, je ladja neutegoma odplula in se je sedaj že izgubila v noč! Tedaj je oče dal razglasiti,
da plača dve sto zlatov nagrade oni ladji, ki bi ujela Španca; dve ladji sta mahoma odplu-li na pot, vendar je niste našli, ker je bila že pred jutrom daleč pred njimi na potu čez morje.
Čim sta oče in brat oddirjala, sem sklical hlapce in druge posle ter jim povedal, kaj se je bilo dogodilo. Nato smo se podali na pot s svetiljkami — v tem se je bilo že stemnilo — in dospeli do goščave, kjer je ležalo truplo moje matere. Jaz sem se mu prvi približal, kajti poslovje bilo strah; a tudi mene se je polotil strah, dasi ne vem, zakaj bi se je bal sedaj, ko je bila mrtva ona, ki me je tako srčno rada imela. Vem pa dobro, ko sem dospel do mesta, kjer je ležala, in sem videl dvoje očes, ki so se svetile proti meni, ter slišal pokanje grmovja, ko ga je nekaj lomilo, bi se bil skoraj sesedel od strahu, dasi sem dobro vedel, da je bila samo lisica ali tavajoč pes, ki se je priklatil na kraj smrti.
Vseeno sem šel naprej, poklical ostale, naj gredo za menoj; konec vsega je bil, da smo položili materino truplo na vrata, ki smo jih bili doma sneli s tečajev, in jo nesli posled-njikrat na njen dom. Tista steza je meni še dandanes grozljiva. Dobrih sedemdeset let je že tega, kar mi je umrla mati, umorjena od svojega bratranca Juana de Garcia, vendar vzlic temu, da sem star in utrjen zoper take prizore, ne hodim rad ponoči sam po tisti stezi.
Brez dvoma je bila domišljija, ki nam dostikrat čudno zaigra, kar se mi je pripetilo komaj pred dobrim letom; šel sem nekega večera v novembru nastavit zanke kljunačem, ko sem slučajno šel mimo onega velikega hrasta; prisegel bi bil, da sem videl ves dogodek še enkrat. Videl sem sebe, kako sem kot mlad fant z ranjeno roko, ki mi je bila še vedno obvezana z Lilijinim robcem, počasi lezel po pobočju griča nizdol, za menoj pa so se pomikali štirje posli, težko hro-peč pod svojim bremenom. Slišal sem šumenje reke in vetra,ki je pred sedemdesetimi le-, ti šepetal po trstju. Videl sem pooblačeno nebo, na njem tu pa tam sinje lise, in medlo svetlobo, ki se je svetila na belem bremenu, ležečem na vratih, in na rdeči madež na njenih prsih. V resnici sem slišal samega sebe, ko sem govoril stopajoč naprej s svetiljko v roki in opozarjal posle, naj-se zavoljo strmine drže na desno, in čudno mi je bilo poslušati moj glas, kakoršen je bil v mladih letih. Da, da, bile so zgolj sanje; vendar smo ljudje taki sužnji bojazni svoje domišljije, da zavoljo mrtvih celo jaz, ki sem skoraj že v njihovem krogu, ne grem ponoči rad po tisti stezi.
Naposled smo dospeli s svojim bremenom domov, kjer so ga prevzele ženske z jokom, da opravijo svojo nalogo pri njem. Sedaj sem moral tešiti ne samo svojo žalost, ampak tudi tolažiti sestro Marijo, katera je skoraj blaznela od tuge in groze. Krčevito je ihte-la toliko časa, da se je je polastila neka otopelost; tedaj šele sem šel in izpraševal posle, ki so sedeli v kuhinji okoli ognjišča, kajti tisto noč ni šel nikdo spat.
r Mali- ..rib )
"Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh ni-g^vih pri jatrl ?ev?
/fHumBia\
M	. Trt o. v.	M
Dve najnovejši plošči
75c
25142—Jest	pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
in Josephine Laushe ...................................
25143—Samo	Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25100-F
V i| J0<><XXXKKK><><>0^^	>00
PISANO POLJE
i Soooooooooooo ^ X m; Trunk
•J>00000000000
Grom in toča.
In zagrmelo je v mestu "zlatih vrat", San Francisco, in za-grmela je Mrs. A. Markovich, in ko hudo zagrmi, se za grmenjem vsuje enako huda toča, in ta toča naj bi se vsula na "leadvillskega nepridiprava" in "politikaše in hinavce njegove vrste," in toča je bila tako huda — v Leadvillu seve — da je od samega veselja nad "čofanjem" Mrs. Mary Su-pan v Woodwardu, Iowa, razobesila rdeče fance in to veselje sporočila tudi v Prosveto.
He, he. Naj bo na obe strani povedano, da v naših gorah še
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmemejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Mnogi so se o
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in Jtočno postrežbo. Priporočamo, da pred no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave angleško in obratno
na
Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo
Zagorski zvonovi, narod. Peaem, , u nobene tog • Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj......75o * . _______________
25101—F—Bleški	valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c
25102—Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c
25103—Moj	očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................7Sc
25104—F—Gozdič	je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c
25105—F—Kak	ribcam dobro gre, Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c
25106—F—Al'	me boš kaj rac^a imela, Ljubca moja, kaj si sirila, petje, sestri Mihilič..75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c
25109—Je	pa davi slanca padla Pojmo na štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c
25110—Ljubca,	kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75č
25111—Leži,	leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c
25112—Oh,	ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c
25113—Iz	dolenjskih goric, polka,
25114—F—	Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115—F—	Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše......75c
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c
25117—Selško	veselje, Ljubca je videla, ženski duet ...................................75c
25119—K	oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c
25120—Pod	okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c
25122—Tam	za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c
25123—Sinoči	je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c
25124—Moji	tovarši so me napravli, V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše.—75c
25125—Dober	večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj.—75c
25126—Vetrček	po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c
25127—Brez	cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c
25128—Katarina,	polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c
25129—Gozdni	valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c
25130_Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl.~75c
25131-Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c
25132-F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c
25133-F—Prodana	nevesta, O j dobro jutro junfrca ...........................................75c
25134-	F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo
zanimivo in humoristično ......................................-75c
25135-F—-Večerni	valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c
25136-F—Po	gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ................................75c
25137-	F_Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor,
Škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c
Vesela Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Iloyer Trio ........................75c
Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
25140—Pleničice	je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c
25141—Žabja	svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in
John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c
manj takrat, ko je zagrmela Mrs. A. Markovich. Mr. A. Grdina je govoril v San Fran-ciscu. Bojevita Mrs. Markovich je sporočila v Prosveti, da je žalostno za moža, ako veruje v take coprnije. Kot tedanji predsednik katoliške jednote je g. Grdina govoril o razmerju Slovencev do vere, katoliške vere, in če govori o coprnijah; se to nanaša pač na versko na-ziranje, na vero, in vsaj jaz še nisem nikjer bral, da bi bil kdo govoril o kakih političnih coprnijah. Ali je g. Grdina v mestu San Francisco govoril o — politiki? Saj se poznamo, nismo enoletni zajci, in vemo, kako je, ako postane kaša prevroča.
Mrs. A. Markovich meni, da "bi bil jaz njegovo ime omadeževal", in naj tudi naši čita-telji vidijo, kakšna je. Tako-le se sama fotografira:
"Naj Trunku tudi naznanim, da verujem v Boga, hodim v cerkev in sem svoje otroke izšolala v katoliški šoli. Ne verujem pa v tisto, kar uči Trunk svoje podrepnike, ker imam preveč izkušenj iz Ely, Minn., kjer sem živela 13 let in tudi mnogo delala za cerkev. Ta-mošnji Slovenci mu tudi lahko povedo, da sem jaz več kot preveč ugajala tistemu pristu, ki je še danes tamkaj in sem ves svoj čas žrtvovala za cerkev in delala duhovnu usluge. Vse to je bilo "za božji Ion". Torej nisem tako slaba oseba kot me on skuša prikazati."
Srečni ljudje, ki vejo toliko "dobrega" povedati o sebi. šmentana pa je roba le v tem, da pride vse enkrat na neko tehtnico, in tam se bo pokazalo tudi, kaj je bila tista enako šmentana — coprnija. Šment je tudi, da toča pobije navadno tam, kjer zagrmi, vsaj v Leadvillu ni prav nič pobitega po kaki toči.
lijoni ljudi beračijo, nešteti tisoči pa stradajo. Zgodovina Rusije je nepretrgan neskončni beg pred šibo lakote."
Najmanj bo treba še dolge dobe, da čas prikaže, kaj je n* problemu pravilnega, in napačnega, ko teoretično Pre; sojanje niha zdaj sem, zdaj tja. Praksa je najboljša rešitev
vsake teorije.
* * * £ j
Vlačenje iz mlake.
G. Anton Mravlje je V^ časom smatral za vrlo vazn° zadevo v času sedanje delav ske mizerije, da zapiše dolg storijo o kaplanu in Urški i razklanih hlačah in šivanj teh hlač in laterni in §e ve.C sličnih rečeh. Očividno je slil, da se bodo delavci ^ trumoma začeli organiziraj boriti proti brezdelnosti, ^ on potisnil "moje bratce mlako. Taka naravnost a»®® stvar zasluži pač le bolj s ^

Moje "vinu j ete
nje poštenih ljudi", napadate celega stanu
vi t pi-
pac
šen odgovor. Zdaj pravi.^ jaz ne bom mogel pote? ^ svojih bratcev iz mlake. ' treba, g. Mravlje. S taking storijami ne morete P0^ koga v kako mlako, le s se ošpricate. Moje "vlace,,. iz mlake" imenujete "nap3 „, Ali Vi
fCpP
mi storijami o razklanih
čah? Silno ste občutij^,
sebi, pri drugih pa ni
take tankosrčnosti.
Svetujete, da naj bi
sal o delavskem vpr^3^.
Vem, kaj in kako delam. ^
liti se nočem. Čemu ne P^Jj I
Vi o tem perečem vpr8® «
ko pišete sto^ le
vprašanju, bote vedeli. j( pri tem najvažnejše vP^.^ji o naziranju, vprašanje 0 ^ Očividno ste materia^8 ^ naziranju. Svobodno V a111 j vorite o Bogu in bogovih- ^ p> niti ne pojmite božje id ^ sebi, dalje govorite, da hovniki "držimo trpina v ^ gah verskih zmot,," tor8-1. ^ htevate od nas, da naj ^ pustimo idealno, versko ran je pri reševanju w tf se pridružimo vašemu m ^ lističnemu naziranju P problemu. Tega ne bote ^ kali, ker to, kar Vi iltie"y zmote, smatramo mi za ^ f' co, in to, kar Vi imate ^ nico, je v naših očeh z . f Kolikor smo duhovn1^
se nočem, o tem brezdelja, ko pišete razklanih hlačah? Ako ličkaj razumete
o
smo duhovi
klicani pri nju, bomo storili in v vrste materialistov
Amerikanski Slovenec
^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
25138-
25139-
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
NaroČilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati "naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Sodba o sedanji Rusiji.
Govorimo o ruskem problemu. Po vsej pravici. Problem obstaja in se razvija pred našimi očmi. Kaj sličnega svet še ni videl. Kdo naj presoja ta problem? Gotovo ga more pre-motriti le kak narodni ekonom. Narodna ekonomija obsega celo vrsto vidikov, od katerih se noben ne sme prezreti. Sodijo tudi drugi, pač vsak iz svojega stališča.
Tudi romanopisec H. G. Wells je napram poročevalcu izrekel sodbo. Kot pojav iz take strani je zanimiva. Glasi se:
"To so obžalovanja vredni ljudje!" je odvrnil Wells s sočutno kretnjo. Med dvema eks tremoma nihajo sem in tja — med filozofijo 18. stoletja in med moderno tehniko 20. stoletja. Sovjetska Rusija — Rousseau in Fordov avtomobil! Ali je vobče mogoče v deželi, ki ima za seboj celo vrsti) napol dobrih letin, uničujoče suše in katastrofalne žetve, u-ganjati na podlagi modeme tehnike zgrajeno in temu odgovarjajoče poljedelstvo? Mi-
delavskem Jj^j.
at
of
stov se pa. nikoli ne bo je dali, dokler nas Bog pri zdravi pameti.	v*'
Ne napadajte, in ne bo — napadal.
—o— Samo cent in pol sta°^tte^'
Slovenec" naročnike
zan""

In vendar koliko z*"~'iett in koristnega berila njem za ta cent in
gdnina oceanu
cheuboubga
bkeme^
PREKO 6 DNI PREKO
Potujte v in iz
JUGOSLAVIJE
na najhitrejših parnlkih. jih plove,
BCEHf.^ EUCCP^
ali
na znanem eksprcS nem parniku
COLUMBUS,.
Za navodila vpra&ajte lokalnega tantopniKu
NORTH CERMAX
LLOYD
130 W. Randolp« St.. Chicago