PORTOROŽ / SLOVENSKI FILMSKI MARATON
Radio, doi -
slovenski film leta
Vsaka generacija ima svoje filme, svoje filmske junake in svoje filmske
sanje. Tudi Slovenci jih imamo. V devetdesetih letih, kolikor je minilo od
prvih slovenskih metrov filma, ki jih je posnel advokat Karol Grossman v
Ljutomeru, pa do danes živimo tudi Slovenci za svoje filme, svoje igralce
in režiserje.
v soboto se je v Portorožu končal 5. slovenski filmski mara-
ton, na katerem so proglasili najboljše filmske ustvarjalce in
njihova dela.
Posebna žirija Društva films-
kih delavcev je podelila tri nag-
rade in priznanje, imenovane po
enem od začetnikov slovenskega
filma, Metodu Badjuri, revija
Stop pa izbrala še igralko in
igralca leta. Priznanje za
življenjsko delo pa je prejel gle-
dališki in filmski režiser Jože
Babic.
Letošnji najboljši film v Slove-
niji je Radio.doc. Režiser in sce-
narist Miran Zupanič je zanj
prejel zlato nagrado Metoda
Badjure z diplomo. Za kamero je
bil pri tem filmu Karpo Godina,
montaža je delo Stanka Kostan-
jevca, glasbo pa je napisal Urban
Koder.
Predsednik žirije Jane Kavčič
je o filmu dejal: "To je edini film
celotne produkcije preteklega
leta, ki učinkuje kot celostno in
domišljeno kinematografsko
delo, v katerem je režiser uspel
uveljaviti pristna sredstva films-
ke govorice."
Ptujčani smo nagrade posebej
veseli, saj je Miran Zupanič
Ptujčan, diplomirani režiser in
diplomirani pravnik ter asistent
na Akademiji za gledališče, ra-
dio, film in televizijo v Ljublja-
ni. Pa tudi film je iz našega okol-
ja, saj je v njem sodelovalo kar
nekaj Ptujčanov in okoličanov.
Miran Zupanič je avtor mnogih
dokumentrnih filmov - gotovo
se mnogi še spominjate doku-
mentarca o zastrupitvi vode na
Ptujskem polju poleti 1989, pa
tudi dokumentarnega filma Oči
Bosne, za katerega je pred dvema
letoma prejel bronasto nagrado
Metoda Badjure. Nagrajen pa je
bil tudi njegov filmski prvenec
Operacija Cartier, in sicer z nag-
rado Evropskega zdi^ženja tele-
vizijskih postaj v Španiji leta
1992.
Miran Zupanič je ob prejetju
te nagrade povedal: "Veseli me,
da je film sprejet tako po svetu
kot doma. Sodeloval je na nekaj
filmskih festivalih: v Montrealu,
Makedoniji, Umeu, Stockhol-
mu, zdaj pa je v na medna-
rodnem filmskem festivalu v
Kairu."
Srebrno nagrado Metoda
Badjure je prejel Metod Pevec
za scenarij celovečernega filma
Carmen, ki je zvečer doživel prvo
projekcijo v portoroškem Avdi-
toriju. Bronasto nagrado Metoda
Badjure je prejel Brane Bitenc
za kratki igrani film Lojze se je
zbudil tako kot po navadi. Revija
Stop je za najboljšega igralca
razglasila Vlada Novaka za vlo-
go v Striptihu in za igralko leta
Natašo Barbaro Gračner za vlo-
go v Carmen.
Mariia Slodniak
Miran Zupanič, režiser slovenskega filma leta.
PTUJ / 40 LET GASILSKE ZVEZE
Ob jubileju sprejem
Ob 40-letnici delovanja Gasilske zveze Ptuj, ki združuje več
kot 5.700 gasilcev iz 63 gasilskih društev na območju bivše
občine Ptuj, je bil v sredo, 29. novembra, popoldne v dvorani
ptujske Mestne hiše svečan sprejem za predstavnike pri-
padnikov te humanitarne organizacije.
Ker je bil župan mestne
občine odsoten, sta v njegovem
imenu gasilce sprejela podžupa-
na Ervin Hojker in Ivan Jurko-
vič. Ob tem sta se zahvalila vsem
nekdanjim in sedanjim gasilcem
za njihov pomemben prispevek
pri varovanju našega pre-
moženja ter za njihov prispevek
pri premagovanju težav ob raz-
nih naravnih in drugih nes-
rečah, ob onesnaženju pitne
vode in v drugih primerih, ko so
se gasilci izkazali in dokazali, da
so vsakomur in ob vsakem času
pripravljeni priskočiti na
pomoč.
Za sprejem se je v imenu vseh
gasilcev zahvalil predsednik ga-
silske zveze Franc Simeonov, v
imenu vseh županov, ki so jim
ob tej priložnosti izročili zlate
plakete GZ, pa se je zahvalil dor-
navski župan Anton Velikonja.
O pomenu gasilstva je govoril
tudi svetovalec za to področje
Janez Mere, zbrane pa je prese-
netila Marija Hemja-Masten,
ki je predstavila vsebino
obsežnega zbornika o gasilstvu
na ptujskem območju, ki je že v
pripravi in naj bi izšel v začetku
prihodnjega leta.
Več o gasilskem jubileju na
14. strani!
-OAf
2 . DOMA IN PO SVETU
7. DECEMBER 1995- TEDNIK
Slovensko veterinarstvo seje s spremembo zakona organiza-
cijsko preobrazilo v tri dele. Primarni del sestavljajo veteri-
narske postaje, ki delujejo na terenu. 40 odstotkov njihovega
dela je vezanega na posle, ki jih z odredbo o preventivnih
ukrepih z zakonom odredi država.
Sekundarna služba nadzira
transport živali, izdelkov živaU
skega izvora, surovin in odpad-
kov. V njihovo pristojnost spada
tudi odvoz kadavrov, neškodljivo
odstranjevanje živali brez lastni-
ka in podobno. V laboratorijih se
ukvarjajo z raziskavami, ki sicer
niso profitne, so pa potrebne.
Svoje rezultate potem posreduje-
jo veterinarskemu inštitutu in fa-
kulteti. Te službe so financirane
iz proračuna. Veterinarji delujejo
še kot inšpektorji pri obmejni
službi. V Sloveniji je v različnih
službah zaposlenih okrog 800 ve-
terinarjev.
V Ormožu imamo dobro organizi-
rano veterinarsko postajo. Vodi jo
Borut Zemljič, ki je hkrati pred-
sednik Veterinarske zbornice Slo-
venije.
"Veterinarska zbornica je bila us-
tanovljena 22. maja letos. Sloveni-
ja je edina država v Evropi, ki ima
z zakonom predpisano ustanovitev
zbornice, katere osnovna naloga
je, da ščiti interese primarne
službe. Prav v zadnjem času je bilo
veliko govora o možni stavki vete-
rinarjev, saj je država dolgovala ve-
like vsote denarja. Tudi na naši
postaji so bile težave z realizacijo,
čeprav smo denar na papirju imeli.
Dolg države do ormoške postaje je
znašal okrog 10 milijonov tolarjev.
Pri tem je treba vedeti, da gre za
plačilo naročenega in že opravlje-
nega dela, in ne za kakršnekoli
kredite ali subvencije."
O bodoči organiziranosti veterine
so v ormoški postaji razmišljali že
zelo zgodaj in se odločili, da osta-
nejo skupaj tudi po reorganizaciji
in lastninski preobrazbi. Kadrov-
sko so dobro zasedeni, saj večina
veterinarjev opravlja še dodatno
specializacijo, tako da uporabni-
kom lahko na več področjih ponu-
dijo zares kvalitetne storitve. Z ja-
nuarjem jih bo zapustil strokovn-
jak za reprodukcijo domačih živa-
li, ampak upajo, da bodo spomladi
uspeli najti primerno zamenjavo.
Pravnoformalno spada ormoška
veterinarska postaja v Obdravski
zavod, vendar so si že pred leti iz-
borili določeno samostojnost, ki
pa se konča pri skupnem žiro
računu. V preteklih letih so veliko
sredstev, ki jih niso mogli realizi-
rati v osebnih dohodkih, vložili v
opremo postaje in zato mirno
pričakujejo lastninsko preobliko-
vanje. Izpolnjujejo namreč vse po-
goje za verifikacijo: kadrovske,
materialnotehnične in prostorske.
Poleg del, ki jih naroča država, in
skrbi za gospodarske živali se vse
bolj ukvarjajo tudi z ambulanto za
male živali. Male živali sicer ne po-
menijo velikega deleža v prihod-
ku, vendar nameravajo ambulanto
razvijati še naprej. Ob nizki fre-
kvenci si za stranke lahko vzamejo
dovolj časa. Zdrave živali in zado-
voljne stranke pa so njihov cilj.
Zgodi pa se seveda tudi to, kar se je
ravno tisti dan, ko sem bila pri
njih na obisku: lastnik je pripeljal
ranjenega psa. Veterinar se je do-
bro uro trudil, da ga je za silo
zakrpal, potem pa je lastnik mirno
izjavil, da denarja pa nima.
S steklino doslej niso imeli večjih
težav, v oktobru in novembru so
pregledali dve okuženi lisici in
srno. Kljub temu so občinskemu
svetu posredovali pismo, v kate-
rem predlagajo, da bi za vsako ubi-
to žival, ki bi jo lovec predal vete-
rinarski postaji, dobil simbolično
odškodnino. Tako je to urejeno v
nekaterih drugih občinah. Odgo-
vor še pričakujejo. V ormoški
občini je populacija lisic gotovo
pregosta, saj je optimalno ena lisi-
ca na dva hektarja površine, pri
nas pa je približno petkrat večja od
optimalne. Ker lisica nima narav-
nega sovražnika, bo v naravo mo-
ral poseči človek. Poleg obveznega
cepljenja psov priporočaju cepljen-
je mačk, saj so imeli pred leti v
Ormožu primer stekline pri
mački, ki je večji del svojega živl-
jenja preživela v hiši.
viki Iciemenčič
TEDNIK ye naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEnUlK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin
Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan
Sterle in Milena Zupanič (novi-
narji).
TEHNIČNI UREDNIK, celostna
podoba in prelom: S. Rlbarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, v 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeva
6, 62250 Ptuj, p.p. 95; v (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 4.500 tolarjev,
za tujino 9.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari-
bor.
Po mnenju Ministrstva za informi-
ranje Republike Slovenije št.
23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne
številke 3, za katerega se plačuje
davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.
PTUJ / OBLETNICI KMEČKEGA HRANILNISTVA
Zgodovinsko poudarjena
potreba združevania
Korenine kmečkega hranilništva na Slovenskem so v času, ko
je kmečki živelj začutil potrebo po združevanju in ohranjanju
finančne neodvisnosti pred močnim tujim kapitalom. V Ptuju
jc bila pobuda za ustanovitev kmečke hranilnice dana že leta
1880, pa se zaradi nemškega nasprotovanja to vse do leta
1910 ni zgodilo. Prva hranilnica v Ptuju je tako začela delati
6. julija 1910. Doživljala je vzpone in padce, dokler ni, med
vojno povsem osiromašena, leta 1947 klonila pred Poverje-
ni štvom za likvidaciji^, kmečkih zadrug.
Leta 1969 je bil sprejet Zakon
o ustanavljanju in poslovanju
Hranilno-kreditnih služb in že
naslednje leto je delavski svet
Kmetijskega kombinata spre-
jel sklep o ustanovitvi HKS. Z
odcepitvijo obrata Kooperacija
od KK Ptuj v letu 1978 se je
dejavnost hranilno-kreditne
službe preselila v novonastalo
Kmetijsko zadrugo Ptuj. V pe-
tek so tako v Ptuju slavili dva-
kratno rojstvo te pomembne
službe: 85. obletnico ustanovit-
ve Kmečke hranilnice in poso-
jilnice ter 25-letnico Hranilno-
kreditne službe.
Kaže, da je udeležence in go-
vornike slovesnosti preveval
občutek podobnosti tega časa s
tistim, ko se je porodila potreba
in ideja za nastanek kmečkih
hranilnic in posojilnic. Tudi da-
nes je namreč slovensko kme-
tijstvo pred nevarnim izzivom
kapitalsko močnejše tujine -
združene Evrope, ki vse krepke-
je trka tudi na naša vrata.
Pričakovanje in bojazen sta
občutka, ki nas ob tem spremlja-
ta in narekujeta nujnost stanov-
skega in kapitalskega povezo-
vanja; posebej in znova velja to
za slovensko kmetijstvo, ki je
pred enim največjih izzivov. Po-
trebo združevanja kmečkega sta-
nu v kmetijske zadruge in hra-
nilno-kreditne službe sta
podčrtala oba gostujoča govorca
- župan mestne občine Ptuj dr.
Miroslav Luci in predsednik
Zadružne zveze Slovenije Leo
Frelih. Zgodovinsko pomemb-
nost hranilno-kreditne službe je
poudaril tudi predsednik Uprav-
nega odbora HKS Ptuj Janez
Druzovič. Podkrepili so jo z raz-
stavo "Zgodovinski pregled raz-
voja kmečkega hranilništva", ki
jo je vsebinsko oblikoval Brane
Oblak.
Vodja HKS Ptuj Inga Čič: "De-
nar iz kmetijstva vračamo izkl-
jučno nazaj v kmetijstvo!"
Slovesnosti so dali posebno
umetniško popestritev z otvorit-
vijo razstave slik akademskega
slikarja Albina Lugariča,
domačnost in kmečko pristnost
pa so dale prireditvi ljudske pev-
ke.
Kakšen je pomen hranilno-
kreditne službe danes? Vodja
HKS Ptuj Inga Čič poudarja
njeno večkratno pomembnost:
"Naši varčevalci lahko vlagajo
svoje prihranke, mi pa z njimi
kreditiramo potrebe za investi-
cijske naložbe v kmetijstvu.
Kreditiramo investicije v grad-
bene objekte, mehanizacijo in
Predsednik UO HKS Ptuj Ja-
nez Druzovič je opisal zgodo-
vino kmečkega hranilništva.
nasade ter financiramo tekočo
proizvodnjo. Denar iz kmetijst-
va se prek naše službe vrača izkl-
jučno nazaj v kmetijstvo. Pri
tem je možnih več poti, od di-
rektnega kreditiranja posamez-
nih kmetij do kreditiranja dejav-
nosti Kmetijske zadruge Ptuj, ki
prek svojega poslovanja pripelje
sredstva znova na kmečka dvo-
rišča. Imamo približno osem
tisoč vlagateljev, ki so v glavnem
kmetje, vse bolj pa nam zaupajo
tudi drugi vlagatelji, saj naša
dejavnost zajema hranilne vloge,
tekoče in žiro račune. Pokriva-
mo celotno območje bivše
občine Ptuj, kjer imamo 17 bla-
gajniških mest. Obseg hranilnih
vlog dosega približno 240 milijo-
nov tolarjev, za 133 milijonov pa
imamo kreditiranih investicij v
kmetijstvu."
J. Bračič
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: V Sarajevo in Split so že
pripotovali Natovi vojaki, ki
bodo sodelovali v mirovni
operaciji v BiH. Bosanski
predsednik Izetbegovič, pre-
mier Silajdžič in minister za
begunce Cero pa so se pogo-
varjali z visoko komisarko
UNHCR Sadako Ogato o
načrtih bosanske vlade v zvezi
z vračanjam beguncev ter na-
daljnjih človekoljubnih dejav-
nostih v skladu z daytonskim
sporazumom.
ČEČENIJA: V eksploziji av-
tomobila bombe je bilo v
čečenskem glavnem mestu
Grozni ubitih najmanj 11, teže
in lažje ranjenih pa približno
60 ljudi. Bomba je eksplodira-
la le deset metrov od poslopja
čečenske vlade.
'ik ^ ^
/J^ ^ /fV
BELGIJA: Na nedavnem ses-
tanku zunanjih ministrov Ev-
ropske unije v Bruslju so
skladno z resolucijo varnost-
nega sveta odpravili trgovin-
ski embargo proti ZRJ.
Pričakovali je bilo tudi raz-
pravo o podpisu pridružitve-
nega sporazuma med Sloveni-
jo in EU, a do tega ni prišlo.
/fv
AVSTRIJA: Z objavo uradne
ameriške izjave o izstopu se je
na Dunaju začela šesta gene-
ralna konferenca Organizacije
za industrijski razvoj (Unido),
ki deluje v okviru ZN. ZDA
utemeljujejo izstop s po-
manjkljivo učinkovitostjo in
preveliko birokratizacijo orga-
nizacije, katere obstoj je postal,
vprašljiv, saj bo z izstopom
ZDA izgubila kar četrtino let-
nega proračuna.
^ ^
/JS
FRANCIJA: Stavkovni val, ki
je zajel Francijo, se nadaljuje z
nezmanjšano močjo. Zdaj so
se stavki poštarjev in vozni-
kov javnega prevoza pridružili
še zaposleni v bolnišnicah, za-
varovalnicah in gasilskih
službah. Pravijo, da najhujše
šele prihaja. Premier Juppe je
sklical krizni sestanek mi-
nistrskega kabineta, ki je
potrdil nadaljevanje začetih
reform s preoblikovanjem sis-
tema socialnega varstva vred.
'J/ ^
^ /Tv ^^
VELIKA BRITANIJA/SE-
VERNA IRSKA: Severoza-
hodni otoški državi sta bili
pred nedavnim deležni obiska
ameriškega prdsednika Clin-
tona, ki je predvsem Ircem vlil
novega zagona v mirovnem
procesu za Severno Irsko. To-
krat so katoliki in protestanti
skupaj vzklikali ameriškemu
predsedniku, katerega obisk
so označili kot prvorazredno
politično predstavo.
NEMČIJA: V
Hamburgu so
ustanovili Turško skupnost v
Nemčiji (TGD), ki naj bi
opravljala naloge krovne orga-
nizacije za okoli 3000 turških
demokratičnih društev v
Nemčiji.
ZR JUGOSLAVIJA/MAKE-
DONIJA: Napetost med Beo-
gradom in Skopjem se znova
stopnjuje, ker je vlada ZRJ
uvedla visoke carine na make-
donsko blago. Slišati je raz-
lične razloge za to, eden izmed
njih je, da je krivo makedon-
sko-slovensko soglasje o ne-
priznavanju kontinuitete se-
danje srbsko-črnogorske fede-
racije. Če je tako, je tega Slove-
nija očitno prekršila, saj je ne-
davno priznala ZR Jugoslavi-
jo.
PnpravU: DS
UUBUANA / 4. JAVNA DRAŽBA SKLADA ZA RAZVOJ
Prodani iudi deleži orme
ških in ptujsliilt podietil
v prostorih Ljubljanske borze je bila v ponedeljek četrta jav-
na dražba Sklada za razvoj, ki je investicijskim družbam po-
nudil v odkup deleže podjetij, ki so jih le-ta na Sklad prenesla
v procesu lastninskega preoblikovanja.
Predmet javne dražbe je bilo
tokrat 200 paketov delnic ozi-
roma deležev, med kupci pa je
bilo 23 pooblaščenih investicij-
skih družb oziroma družb za
upravljanje. Naprodaj so bili
med drugim trije paketi delnic
Droge Portorož, pet paketov
delnic murskosoboške Mure,
štirinajst paketov delnic Pos-
lovnega sistema Mercator, pet
paketov delnic Tovarne slad-
korja Ormož in štirje paketi
delnic Term Čatež. Poleg teh
so bili naprodaj delnice in
deleži številnih drugih znanih
in uspešnih slovenskih podje-
tij, med njimi sedmih z
ormoškega in ptujskega
območja.
Začetno ceno enega ali več pa-
ketov posameznega podjetja je
predstavljala pelina ocenjene
vrednosti podjetja na dan 31. 12
1993, ki je bil mejni datum last-
ninskega preoblikovanja. Zani-
mivost dražbe je v tem, kako
kupci - investicijske družbe
ocenjujejo prihodnost in
dobičkonosnost posameznih
podjetij in koliko zbranih certi-
fikatov so pripravljene nameniti
za nakup njegovega deleža. Tako
se je cena mnogim paketom, ker
zanje ni bilo kupca, nižala in v
nekaj primerih dosegla že skoraj
50-odsiotno izklicno ceno. V
mnogim takih primerih je Sklad
posredoval in paket umaknil iz
prodaje. Le v dveh primerih sta
se za paket delnic potegovali dve
družbi in zvišali ceno za štiri od-
stotke: pri delnicah podjetja
Delo Ljubljana in Drogerija
Ljubljana, sicer pa so bili paketi
delnic ali deležev prodani po iz-
klicni ceni. V mnogih primerih
pa je kazalo, da so se kupci - in-
vesticijske družbe dogovorile o
nakupu in niso konkurenčno
višale cen. Najbolj očitno se je to
zdelo pri prodaji delnic Poslov-
nega sistema Mercator, katerega
13 paketov so si kupci lepo raz-
delili. Pri štirinajstem paketu in
poskusu znižanja njegove cene
ga je Sklad umaknil iz prodaje
pri 96 odstotkih izklicne cene.
S ponedeljkovo dražbo je tudi
dosedanji Zavod Radio - Ted-
nik Ptuj zaokrožil svojo last-
niško podobo. Dvajsetodstotni
delež našega podjetja je na 4.
dražbi za izklicno ceno kupila
KBM Infond, družba za upravl-
janje iz Maribora, ki sodi med
tri ali štiri najmočnejše družbe
v Sloveniji in ki so ji certifikate
zaupali tudi številni vlagatelji z
območja severovzhodne Slove-
nije. 60-odstotni lastnik novega
podjetja Radio-Tednik so tako
sedanji in bivši zaposleni ter
upokojenci, 20-odstotni lastnik
je omenjena družba KBM In-
fond, desetodstotna deleža pa
imata še pokojninski in
odškodninski sklad.
Delnice ali deleže drugih pod-
jetij z našega območja so si
družbe razdelile takole: Gradiš
Gradnje Ptuj je za 76 odstotkov
izklicne cene kupila Atena, Ko-
munalno podjetje Ormož za iz-
klicno ceno Pulsar PID iz
Ljubljane, oba paketa
ormoškega Optyla za 98 odsot-
kov izklicne cene Pomurska
pooblaščena družba za upravl-
janje, prvi paket delnic Tovarne
sladkorja Ormož je za 98 odstot-
kov kupila Nacionalna finančna
družba, druga dva po enaki ceni
Kmečka družba, četrtega pa je
Sklad umaknil iz prodaje. Paket
delnic Tovarne vzmeti Ptuj je za
izklicno ceno kupila družba
KBM Infond in paket delnic
prometnega podjetja Štajertours,
prav tako za izklicno ceno,
družba Triglav.
Jože Bračič
TEDNIK - 7. DECEMBER 1995
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
i	siomm imm sodnikov
29. novembra so v poslopju parlamenta pred predsednikom
državnega zbora Jožefa Školča podpisali slovesno izjavo sod- :
; niki, ki jih je državni zbor na predlog sodnega senata izvolil 1 7.
i novembra letos. Med njimi je bil tudi novi sodnik za prekrške v
I Ptuju Branko Dobrijevič.
! iZOBRAŽIVANJi ZA TURžSTiČHE DELAVCE
I	organizaciji GIZ Poetovio Vivat se bo danes ob 1 5. uri v sa-
'	W Ionu apartmajske hiše v Termah pričelo predavanje za turis-
I	tične delavce oziroma člane združenja, ki ga financira ministrst-
1	vo za gospodarske dejavnosti. O tem, kako izboljšati kokovost v
i	turizmu, bo govorila znana turistična strokovnjakinja Helena
I	Cvikl.
i	začetek šole podjetništva i
^a prvo večerno šolo podjetništva v Ptuju, ki se bo pričela
i »zvečer ob 1 8. uri, se je prijavilo 24 podjetnikov iz Ptuja in
^ Ormoža. Pripravljata jo Center za gospodarsko svetovanje in
i	Gea College.	i
gal^Iilia^^	j:
P0£T0¥iO ViVflT Si UVEUaVLJA i
w	--———-- I
C"^eprav finančni podatki devetmesečnega poslovanja gospo- j
darskega interesnega združenja Poetovio Vivat niso najboljši,
podatki o nekaterih aktivnostih v tem obdobju vplivajo optimi-
ji zem, da se bo izboljšalo tudi finančno stanje. Načrtovane ativ-
ii	nosti so bile v glavnem uresničene, le promocijske akcije Okusi-
li te ptujskosf kot kaže zaradi pomanjkanja denarja in nekaterih
|i neusklajenih vsebinskih vprašanj še nekaj časa ne bo. V okviru
ii informacijske dejavnosti so z informacijami o svojih članih	^
f oskrbeli 4704 obiskovalce Ptuja, razdelili dvanajst tisoč izvodov
prospektov in napisali 1963 konkretnih ponudb ter obiskali 47	;
turističnih agencij, kjer so predstavili ponudbo Ptuja in okolice,	j
1768 S&liOSTOjiii PiijETiiiOV
f ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so imeli
do 8. novembra letos priglašenih 1 768 samostojnih podjet-
. nikov posameznikov. Od tega jih ima sedež v mestni občini kar
!: 1035 ali 58,54 odstotka vseh. S trgovinsko dejavnost|o se
ukvarja 1 73 samostojnih podejtnikov, z gostinsko 156, s prevoz-
*	ništvom pa 243.
^^ v' Riilčy RAZSTAVLJA BEilSLAV vukovk
|; ' restavraciji Ribič so v začetku prejšnjega tedna odprli
letošnjo sedmo slikarsko razstavo. Z osemnajstimi slikami se
; tokrat predstavlja slikar amater Berislav Vukovič iz Osijeka, ki je
zadnji dve leti žive! in ustvarjal v Sloveniji. Njegov likovni izraz
. kaže odnos slikarja do ljudi, narave, mesta in življenjskih vred-
•	not, pri čemer uporablja različne tehnike. Razstava bo na ogled
h do konca meseca.
i delo DRUŠTVA SLADKORNIH BOLNIKOV
® ^ ruštvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj počasi končuje |
letošnje aktivnosti. 14. decembra popoldan bo v okrepčeval-
' nici Gastro organiziralo tradicionalno srečanje ob koncu leta s
pogostitvijo (stroški zanjo znašajo po udeležencu tisoč tolarjev).
; Prijave sprejemajo še 13. decembra v društveni pisarni od 8. do
10. ure.
v SOBOTO na PTUJSKI televiziji
I y -lo sporedu je informativna oddaja, v kateri bo več zanimivih
te'^prispevkov. Praznovali so v hranilno-kreditni službi, v Mestni
hiši se^ predstavlja slikarka Cecilija Bernjak, novinarka Darja Lu-
man-Zunec je bila nagrajena na letošnjem radijskem festivalu, v
poslovno-trgovskem centru Domino je bila revija za močnejše, v
; dvorani Center plesni turnir, na ptujskem gradu pa so se pogo-
di varjali o razstavi Gotika v Sloveniji.
Pripravila: MG
GČVOltl SE ...
l^narški župan na
vprašanje o "začaranem"
hotelu Agata dejal, da bo
srečen, ko bo ta problema-
tičen objekt propadel Nek-
danja baronica se je nesoje-
ne snahe Agate rešila po
kratkem postopku - dala jo
je sežgati. V tistih časih je
bilo to, brez javnega nadzo-
ra, lahko. Pa še ena ovira je:
opeka it^gorL
so mestnoobčinski
svetniki modro godrnjali
nad zapravljenimi milijoni
za obnovo zaporov v Prešer-
novi. Pa je eden v tem de-
janju le našel eno svetlo
točko: "Če imamo v Ptuju
okrožno sodišče, rabimo
tudi arest!"
... DA je nekdo na zadnjo
svetniško sejo v mestni
občini poklical Miklavža,
kije prisotnim razdelil zlate
šibe z rdečimi pentljami in
paketek. Volilci so zato
strnili glave in razmišljajo:
Ali so naši svetniki tako
otročji, da potrebujejo Mi-
klavža, ali pa si (glede na
zlate šibe) zaslužijo batine?
... DA se afera učiteljskega
potovanja na Tajsko širi
tudi v naših logih. Tja naj bi
potovalo vsaj pet naših ožjih
rojakov, zagotovo pa je zna-
no, da si vsaj eden poti ni
plačal sam.
... DA je sedaj, po večkrat-
nem odmikanju v neznano,
končno definitivno določen
datum začetka gradnje ptuj-
skega podvoza. Gradnja se
bo začela na NIKOLOVO.
BORZNI KOTIČEK
Trg je bil v pričakovanju denarja od blagajniških
zapisov Banke Slovenije in tega, kam se bodo
tečaji vrednostnih papirjev obrnili. Denar je tu,
tečaji pa nikamor.
Slika donosov je lepa pravza-
prav samo odzunaj. Na uradnem
trgu je najbolj pridobila vred-
nost delnica Salusa ( + 10,7%).
To delnico je ena izmed večjih
borznih hiš na veliko prodajala,
da je dobila denar za nakup dru-
gih delnic. Vendar je bil šok za-
radi velike prodaje le začasen,
investitorji podjetju (farma-
cevtsko podjetje, ti pišejo slo-
vensko zgodbo o uspehu) in del-
nici zaupajo, zato se je cena vrni-
la praktično na izhodiščno vred-
nost. Tej delnici sledi delnica
Nike (+9,7%), kar je bil znak za
prodajo, saj je delnica dosegla
vrednosti izpred enega leta, pri
tako visokih cenah pa je bilo re-
snih investitorjev le malo.
Bližajoča se dividenda je naredi-
la delnico Term Čatež privlačno
kot brhko dekle, le zaradi stanja
na trgu ji koža hitro stara
(skupščina delničarjev bo pred-
vidoma januarja, delil pa se bo
velik kos pogače, narastle iz
dobička). Tudi oče in mama
vseh delnic Dadas ima v teh šti-
rinajstih dneh visok donos
(+7%), za kar se lahko zahvali
predvsem sam sebi. Če bi bran-
jevke na trgu kupovale same svoj
fižol, bi ga začelo zmanjkovati in
bi cena pač narastla. Seveda je v
dobrem in slabem takoj zraven
Dadasa delnica Primofma
(+6,4%).
Na OTC oz. prostem trgu vla-
da, kol pravijo naši na novo priz-
nani južni bratje, "luda kuča".
Tečaji rastejo ali padajo kot na
bungee jumpingu. Z nekaj apli-
kacijami (posli med dvema zna-
nima kupcema, ki jih borzna
hiša samo prijavi na trgu) je eks-
plodirala cena prednostne delni-
ce Hipotekarne banke iz Brežic
(+94,8%). Botra je bila znana
borzna hiša. Zaradi uspešne
prisilne poravnave je napihnilo
tudi redno delnico Rogaške
(+67,7%). Njena "botra" je ena
izmed večjih borznih hiš, ki vidi
svoj razvoj povezan tudi s tem
zdraviliščem. Se pa investitor-
jem že podirajo kupčki, ko reali-
zirajo dobičke, zato cena že drsi
nižje. Tukaj je promet manjši
kot na uradnem trgu, zato so
tudi delnice manj likvidne.
Kdor gleda samo te visoke
dobičke, se mu hitro lahko zgo-
di, da bo bungee vrv predolga...
Vsi, ki so svoj certifikat že zau-
pali komu, se sprašujejo, kdaj
bodo prišle prve privatizacijske
delnice na trg. V začetku leta se
obeta prva lastovka, delnica Ko-
linske, ki pa pri nas ni preveč
razširjena. Kje pa so druge? Ni-
kjer, tudi če podjetje že ima dru-
go soglasje, mora prenesti depo
vrednostnih papirjev na kli-
rinško-depotno hišo, kjer se bo
vodil register nematerializiranih
delnic in obveznic (v teh stvareh
smo pred Avstrijo, čeprav imajo
oni maloobmejno trgovino bolj
razvito). Šele ko bo tukaj vzpos-
tavljen depo novih lastnikov
podjetja, bo le-to ali kdo drug v
njenem ali svojem imenu zapro-
sil za kotacijo na borzi.
Samo Eicart
Dohodnina '95
Še eno dohodninsko leto se počasi izteka. Ključne določbe za-
kona o dohodnini veljajo tudi po uveljavitvi sprememb oziro-
ma dopolnil februarja letos.
Napovedi za dohodnino bo
tako kot v prejšnjih letih treba
oddati do 31. marca. Zavezanci
za dohodnino so vsi, ki prejema-
jo dohodek iz rednega, honorar-
nega in pogodbenega dela, po-
kojnine, iz dela v kmetijstvu, in
iz dobička, ki ga ustvarijo pri
opravljanju dejavnosti ali s pro-
dajo kapitala ter iz nepremičnin.
Tudi za dohodninsko leto '95
velja, da se bo vsem davčna
osnova zmanjšala za 11 odstot-
kov povprečne letne plače zapos-
lenih v Sloveniji, osnovo pa je ob
olajšavah za vzdrževane družin-
ske člane možno znižati še za tri
odstotke, če imamo ustrezna
potrdila in račune za izdatke.
Kot je povedal vodja izpostave
republiške upravne za javne pri-
hodke v Ptuju Marijan Furek,
so do 22. novembra letos prejeli
32.963 napovedi za odmero do-
hodnine v letu 1994, izdali pa so
33.150 odločb, kar pomeni, da so
jih izdali tudi tistim, ki napove-
di niso oddali, in sicer na osnovi
kontrolnih podatkov. Ob koncu
novembra je bila večina odločb
že izdanih, za izdajo jih je čakalo
le še 94. Od 33.510 odločb jih je
bilo z doplačili v skupnem zne-
sku več kot 185 milijonov tolar-
jev 6796, z vračili v skupnem
znesku skoraj 224 milijonov
18.478, 7876 pa je bilo takih z
doplačili oziroma vračili v okvi-
ru tisoč tolarjev.
Zaradi odmere dohodnine so
do novembra prejeli 84 pritožb
in 398 prošenj za odpis, delni od-
pis ali odlog odmerjene dohod-
nine. Za 350 zavezancev pa je bil
dan predlog za uvedbo postopka
o prekršku, ker napovedi za od-
mero dohodnine za leto 1994
niso oddali pravočasno oziroma
je sploh niso oddali.
MG
VIDEM / AVTOBUSNI PREVOZ DO
BOŽIČKOVEGA VLAKA
Prijavite se do
12. decembra!
Božiček bo 17. decembra peljal otroke iz občine Videm v Ma-
ribor in to z muzejskim vlakom. Že sama vožnja z vlakom je
za današnje otroke nekaj posebnega, če pa je to še muzejski
vlak s staro, puhajočo lokomotivo, je doživelje toliko večje.
Občina Videm bo v želji, da bi
se Božičkovega vlaka udeležilo
čim več njihovih malčkov, orga-
nizirala brezplačni avtobusni
prevoz od osnovnih šol v občini
do železniške postaje v Ptuju.
Tako bo odpeljal avtobus izpred
osnovnih šol Leskovec in Pod-
lehnik ob 12.45, izpred osnovnih
šol Videm in Sela pa ob 13.15.
Avtobus bo čakal na postaji v
Ptuju tudi ob vrnitvi vlaka in
udeležence pripeljal v Sela in Vi-
dem ob 16.40, v Podlehnik in
Leskovec pa ob 17. uri. Število
sedežev na Božičkovem vlaku je
omejeno, zato se je potrebno pri-
javiti najpozneje do 12. decem-
bra, bolje pa je to storiti čim prej,
saj utegne biti vlak zaseden že
pred tem datumom. Prijave
sprejemajo na vseh štirih osnov-
nih šolah v občini.
JB
TEDNIK -7. DECEMBER 1995
PO NAŠIH KRAJIH ■ 4
PTUJ / GREENPEACE PO SLOVENIJI
Za nejedrsko Slovenijo
že skuraj petindvajset let se Greenpeace bori zoper
uničevanje in brezobzirno izkoriščanje našega planeta. Ne-
skončnim in brezplodnim pogovorom med politiko in indu-
strijo se upira z dejanji. Z atraktivnimi, vendar popolnoma
nenasilnimi akcijami ter znanstvenimi študijami opozarja
Greenpeace na ekološke škandale in hkrati prestavlja svoje
alternativne predloge.
V ponedeljek se je v Mariboru
začela 18-dnevna turneja Green-
peaceovega avtobusa po Sloveni-
ji. Na njej bodo predstavniki or-
ganizacije predstavili načrte za
izstop Slovenije iz jedrskega
programa, zaprtje jedrske elek-
trarne Krško ter možnosti izrabe
alternativnih virov energije.
Z osemnajstmetrskim avtobu-
som, ki je hkrati razstavni pros-
tor in informacijski center, bodo
zainteresiranim v štirinajstih
slovenskih mestih predstavili
ekološko problematiko in Gre-
enpeaceove pobude za njeno
reševanje. Srečali se bodo tudi z
različnmi nevladnimi organiza-
cijami, ki se ukvarjajo z varst-
vom okolja.
Med drugim bo avtobus pri-
peljal tudi v Ptuj. Moč ga bo obi-
skali v četrtek, 7. decembra,
med 10. in 18. uro na Mestnem
trgu. Zaključek Greenpeaceove
slovenske turneje pa bo 22. de-
cembra na Tromostovju v
Ljubljani.
Vzporedno s to akcijo bodo
člani Greenpeacea skupaj z
ljubljanskim radiom Študent
med 11. in 16. decembrom v ne-
katerih slovenskih mestih pri-
pravili projekt ATOM - multivi-
zija, v katerem bodo s pomočjo
avdio-vizualne tehnike predsta-
vili nevarnosti jedrske tehnolo-
gije.
DS
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ
Slovenski trg 13
62250 PTUJ
(062 771-494)
in
OBČINA MAJŠPERK
OBJAVLJATA
RAZPIS ZA
MEDOBČINSKO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN
GODCEV.
ki bo 6. 1. 1996 v Majšperku.
Prijavljene skupine naj štejejo največ 8 članov. Pogoji
za sodelovanje so:
-	Pesmi morajo biti vezane na ljudske šege in običaje.
-	Temeljiti morajo na ljudski motiviki in tako morajo
biti tudi izvedene, ne umetniško obdelane ali prireje-
ne.
-	Zaželeni so godci na ljudskih instrumentih.
-	Čas nastopa je omejen na 7 minut.
-	Prijava mora vsebovati: natančne naslove
skladb, imena nastopajočih in naslov kontaktne
osebe s telefonsko številko.
Prijave zbira ZKO Ptuj do 20.12.1995,
Odbor za folklorno dejavnost pri ZKO Ptuj si pridržuje
pravico izbire skupin in oblikovanja programa, o
čemer bodo te pravočasno obveščene.
Zaradi datuma srečanja si organizatorji želimo,
da skupine poiščejo pesemsko gradivo, pove-
zano s tem časom.
Za ZKO Ptuj:
Nevenka GerI
Lenorške
ffoWce
v KS Lenart so pripravili program novega samoprispevka za
prihodnjih pet let Vanj so zajeti nekateri projekti, ki so jih že
začeli izvajati, predvsem asfaltiranje in obnova cest ter drugih
komunalnih objektov v mestu in okolici, saj bodo prihodnje
leto praznovali SOO-letnico Lenarta. Prebivalci se bodo o sa-
moprispevku odločali na referendumu 18. februarja prihodnje
leto.
V lenarški osnovni šoli so v decembru pripravili več prireditev
za otroke in starše. V ponedeljek so v večnamenskem prostoru
izdelovali okraske in novoletne aranžmaje, v torek so se
učenci preizkusili v peki drobnega peciva in drugih dobrot, kot
pa nam je povedala ravnateljica Inga Markoli, se bodo do
konca meseca zvrstile še lutkovne in filmske predstave, pa tudi
plesov ne bo manjkalo.
MS
Zdaj v kulturi
### Mojca Gojkovič o jantarni
poti
Mojca Vomer Gojkovič, arheologinja
iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, je pre-
davala o jantarni poti na mednarod-
nem kongresu arheologov, ki se ga je
udeležilo 30 strokovnjakov iz evrop-
skih držav. Tema kongresa je bila po-
vezava krajev od Črnega morja in ob
Donavi do Rima v času rimskega im-
perija. Ptujska arheologinja se je ude-
ležila tudi kongresa s podobno ude-
ležbo pred dobrim mesecem na
Madžarskem, kjer so govorili o
možnosti turizma po jantarni poti, ob
kateri ima tudi Ptuj pomembno mes-
to.
•## F. Simonič - predsednik Li-
kovne sekcije DPD Svoboda
Člani Likovne sekcije DPD Svoboda
Ptuj so izjemno aktivni. Doslej jih je
dva nnandata vodila predsednica Ro-
zina Šebetič, na letnem zboru pa so
prejšnji teden imenovali novega pred-
sednika, Franca Simoniča. Sekcija
ima 36 članov, njihov mentor pa je
profesor Jože Foltin.
###Cecilija Bernjak v Mestni hiši
Po stažu ena najmlajših članic Likov-
ne sekcije DPD Svoboda Ptuj je Ceci-
lija Bernjak - včlanjena je šele leto dni
- že razstavlja v ptujski Mestni hiši. Na
ogled je postavila 11 oljnih slik, ob
razstavi pa je Franc Simonič med
drugim zapisal, da slikarke po njeni
izraznosti ne bi uvrščal med začetni-
ke, saj slika z velikimi in smelimi pote-
zami čopiča, njene slike pa so dosti-
krat odsev njenega trenutnega raz-
položenja, kar pomeni, da slika iz
sebe.
### Slike Rozine šebetič na treh
razstavah
Rozina Šebetič, članica Likovne sek-
cije DPD Svoboda Ptuj, je te dni pos-
tavila dve razstavi svojih del: akvarele
v Kreditni banki v Slovenski Bistrici in
oljne slike v ptujski trgovini Blagovni-
ca. Naslednji teden bo razstavila
akvarele tudi v tovarni Talum v Ki-
dričevem.
### Vojko Belšak premierno v
Trstu
Ptujčan Vojko Belšak, diplomirani
igralec, se je zaposlil v slovenskem
gledališču v Trstu. V petek je nastopil
v svoji prvi poklicni predstavi Mein
Kampf, kjer je igral glavno vlogo, Hit-
lerja. Predstavo so si ogledali tudi ne-
kateri Ptujčani, med njimi režiser
Samo Strelec, ki je uprizoritev in
Belšakov nastop ocenil kot zelo
uspešen.
Pripravila MZ
Na tržišču se je znašla druga
CD plošča ormoške skupine Pri-
digarji. Za razliko od prve, ki so
jo krasili vrhunci ljubezenske li-
rike slovenske punk scene, je
nova plošča religiozno obarvana.
Lahko bi rekli, da so Pridigarji
našli sami sebe. Gotovo pa
bodo našli tudi novo publiko, saj
so melodije, ki jih predstavljajo,
zelo melodične, odlikujejo pa jih
tudi bistra in zabavna besedila.
Ljubezen med občino in
državo se je začela in končala pri
denarju. Vmes pa je bilo veliko
ljubosumja, podtikanj in
nevoščljivosti. Ob ločitvi vedno
eden potegne krajši konec in
ljudje obrekujemo tistega, ki je
pač pri roki. Ker še vedno stanu-
jeta pod isto streho, se vozila z
istimi avtomobili in jesta z iste
mize, ni izključeno, da še vedno
ličila pod isto odejo.
Do pred kratkim so na urad-
nih sprejemih, ki jih je prirejal
župan, goste sprejemale ljubke,
prijetne hostese. Po obisku de-
legacije SKD v Ormožu pa so
skrivnostno izginile. Če je verje-
li zaupnim informacijam, naj bi
namreč ena izmed hostes pred-
sedniku krščanskih demokratov
Lojzetu Peirleiu dejala, da naj se
sleče. Lojzeta je menda zalila
pristna rdečica in le s težavo so
in beležk s seboj prinesejo tudi
kozarce, če pa so bolj ješči, pa
tudi kak kruhek. Iz estetskih, hi-
gienskih in zdravstvenih razlo-
gov. S seboj lahko prinesejo tudi
liste formata A4 in priročni foto-
kopirni stroj. Le na ta način si
bodo namreč izborili kompletno
gradivo.
Unterhund naj bi bil na udaru
predvsem zaradi neurejenih sa-
nitarij. Pristojne službe se men-
ga ustavili in mu pojasnili, da je
dovolj, če odloži plašč.
Na zadnji seji ormoških svet-
nikov je predsednik občinskega
sveta Alojz Sok poleg osladnega
soka prvič ponudil tudi raden-
sko. Porodila se je dilema, ali gre
za širitev ponudbe ali pa počasi
zmanjkuje denarja. Ob upošte-
vanju dejstva, da tudi meterskih
sendvičev ni bilo, in glede na ne-
posrečeno kombinacijo kozarcev
iz vseh vetrov in druge šlampari-
je, dileme ni več. V tem gospo-
dinjstvu škriplje! Zato svetuje-
mo novinarjem, da poleg pisala
da ne strinjajo, da obiskovalci
počepnejo ali posiojijo, kjer se
jim zazdi. Žal ugotavljamo, da se
s tem grobo ruši ormoška tradi-
cija in običaji, ki smo jih negova-
li desetletja in jih kot take želi-
mo ohraniti in prenesli na nas-
lednje rodove. Pristojne službe
očitno ne poznajo zgodovinskih
dejstev. Vsak Ormožan nad šest-
deset bi jim znal povedati, da sta
bili svojčas v Ormožu ulici, ki
sta se po domače imenovali Pifi-
in Scheifigasse. Z malo domišlji-
je si lahko predstavljale, zakaj!
viki iciemenčič
V Evropo in na Balkan
v zadnjih dneh smo se
večkrat srečali z dilemo, ali
morda vse, kar se je zgodilo z
Daytonom in kar se bo dogaja-
lo po njem, ne bo potiskalo Slo-
venije spet bolj na Balkan. V
tem samospraševanju je prav-
zaprav več strahov kot samoza-
vesti in to je tisto, kar ni dobro.
Namesto da se sprašujemo, ali
Evropa ali Balkan, bi morali
iskati odgovor na vprašanje,
kaj storiti, da bi bili še bolj v
Evropi in še bolj na Balkanu.
Torej ne Evropa ali Balkan,
ampak in Balkan in Evropa.
Vsekakor bi morali vedeti, kaj
hočemo, in predvsem ne bi smeli
zamujati. Da pa glede tega ni po-
trebnega soglasja, so nazorno po-
kazali tudi odmevi na četrtkovo
odločitev slovenske vlade, da
prizna Zvezno republiko Jugos-
lavijo in z njo naveže diplomat-
ske stike ter odpravi ekonomske
sankcije.
Seveda je moč razglabljati o
tem, ali je bilo prav, da je vlada
vse skupaj pospremila zgolj s
kratkim formalnim sporočilom
za javnost in da pred tem ni
opravila vsaj grobih konsultacij
v parlamentu. Sklep o priznanju
ZRJ bi bil lahko pospremljen
tudi z nekaj načelnimi in kon-
kretnimi stališči slovenske vlade
glede nadaljnjih (novih) odno-
sov in sodelovanja med Sloveni-
jo in ZRJ. Vendar pa kljub temu
vlade ne bi smeli napadali zaradi
tega, ker je z odločitvijo pohite-
la, ker ni "mečkala", kar je sicer
njena značilnost, ko gre za posa-
mezne druge zunanjepolitične
poteze.
Vsekakor je pomembno, da je
Slovenija neposredno navzoča v
nadaljnjih političnih in gospo-
darskih dogajanjih na območju
nekdanje Jugoslavije; ne zaradi
tega, da bi se povezovala v
kakšne nove tvorbe, ampak
predvsem ludi zalo, da bi lahko
morebitnim takšnim in podob-
nim idejam ustrezno parirala.
KAJ DOBIVAMO -
KAJ IZGUBLJAMO?
Prof. dr. Bojko Bučar je te dni
kritično ocenjeval slovensko
"odsotnost" v mirovnem procesu
v Dayionu, češ da bi morala bili
naša država tesneje vezana na di-
plomatske aktivnosti, povezane
z Balkanom. "Marsikaj bi lahko
prispevali in tudi pomagali pri
reševanju krize." Hkrati pa dr.
Bučar tudi misli, da bi se ob la-
kih in podobnih srečanjih mora-
li vselej vprašali še nekaj. Ne, kaj
bomo pridobili, če bomo zraven,
ampak kaj bomo izgubili, če nas
ne bo zraven...
V odnose z novimi državami
na tleh nekdanje Jugoslavije mo-
ramo vstopiti brez predsodkov
in z veliko mero treznosti.
Vsakršna evforičnosi se lahko
maščuje. Seveda pa bi morali na
gospodarskem področju izkoris-
tili vse svoje prednosti, ki jih
imamo zaradi dolgoletnega
skupnega poslovanja. Na to je
nedavno ob obisku v Sloveniji
opozarjal tudi bosanski premier
Haris Silajdič. In na te "prednos-
ti" očitno misli tudi komentator
Slovenca, ki ob odločitvi sloven-
ske vlade piše, da se je "zgodilo
to, kar se je prej ali slej moralo
zgoditi, saj je priznanje Zvezne
republike Jugoslavije (ZRJ), dela
nekdanje skupne države, tako
rekoč viselo v zraku vse od ta-
krat, ko so se aktivni udeleženci
balkanske vojne v letalskem
oporišču Dayion v ameriški
zvezni državi Ohio sporazumeli
o poglavitnih obrisih prihodnos-
ti v tem delu Evrope, ki mu s
slabšalnim prizvokom rečejo
Balkan. /.../ Slovenska vlada je s
tem priznanjem domači in
predvsem tuji javnosti povedala,
da se Slovenija ne namerava
odreči kosom pogače, ki jo je za-
hodni svei namenil gospodarski
obnovi tega dela Evrope (nov
Marshallov plan), predvsem pa,
da ne namerava izgubiti pred-
nosti, ki je pogojena s skupnim
življenjem v nekdanji skupni
državi. /.../ Hkrati bodo temu de-
janju Slovenije prav gotovo sle-
dile tudi druge republike nek-
danje Jugoslavije, med katerimi,
kot kaže, Hrvašk'a ne želi biti
med zadnjimi, saj je tudi v voj-
nem metežu vedno znala dobro
pretehtati pomen gospodarskih
stikov s Srbijo."
ŠKODLJIVOST "NESPRE-
MENLJIVIH" STALIŠČ
Seveda je treba tudi tako prag-
matično gledati na odnose z no-
vimi partnerji na Balkanu. Svoj
odnos do teh držav moramo zna-
li prilagajati na novo nastalim
razmeram in s tega vidika vztra-
janje na nekakšnih "nespre-
menljivih" stališčih lahko bolj
škodi nam kot drugim. Komen-
latorka Dela zameri slovenski
vladi, ker je "prehitro" priznala
ZRJ, ne da bi pred tem od nje iz-
silila, da se odpove zahtevi po
edinem nasledstvu nekdanje Ju-
goslavije. Proti temu, da bi bila
ZRJ edina naslednica nekdanje
države, se lahko Slovenija enako
(ali celo učinkoviteje) upira po
navezavi normalni odnosov z
njo. Vsekakor je to bolje, kot pa
bi bila slovenska samoobsodba
na "izolacijo".
KONFLIKT S SRBSKO
POLITIKO, NE NARODOM
Novinarji srbskega Vremena
so predsednika slovenske repu-
blike Milana Kučana nedavno
vprašali, "kako pojasnjuje dejst-
vo, da vojne med Slovenijo in
Srbijo pravzaprav sploh ni bilo,
kljub temu pa so stiki med
državama izredno slabi". Kučan
je dejal, da je res, "da vojna v Slo-
veniji junija 1991 ni bila vojna
med slovensko in srbsko vojsko.
ampak spopad slovenske terito-
rialne *obmrambe in takratne
JLA, ki je branila zvezne inter-
ese - predvsem ZIS in takratnega
vojaškega vrha. Ta spopad je do-
kazal, da niti srbski niti drugi
vojaki niso bili motivirani za boj
proti Slovencem. Kasneje, v voj-
ni na Hrvaškem, je bilo vse že
drugače. To je bila vojna med
Hrvati in Srbi. Niti med prvo
niti med drugo svetovno vojno
se slovenska in srbska stran nista
med seboj spopadli, celo na-
sprotno: slovenski partizani so
se skupaj borili za osvoboditev
Jugoslavije. Konfliktov med
tema dvema narodoma ni bilo.
Hočem reči, da nismo bili v kon-
fliktu s srbskim narodom, kljub
temu pa pogostokrat s srbsko po-
litiko. Na pripombo, da to politi-
ko podpira večina srbskega na-
roda, lahko odgovorim, da je
oblast v zgodovini večkrat zama-
nipulirala narod, ki jo je podpi-
ral, kasneje pa to obžaloval. Zra-
ven tega je v Srbiji veliko ljudi,
ki se niso in se ne strinjajo z
Miloševičevo politiko. Zaradi
tega me ne skrbi prihodnost slo-
vensko-srbskih odnosov."
Jaic Koprive
TEDNIK - 7. DECEMBER 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
PTUJ / VABILO NA KONCERT
Komert upokofenskega zbora
Bliža se konec leta. Vsaka družba naredi svoj obračun dela.
Tako ga želimo narediti tudi pevci mešanega zbora društva
upokojencev iz Ptuja.
Zbor šteje 27 aktivnih članov.
Vodi ga neumorni zborovodja
Jože Dernikovič. Število pevcev
in pevk je nizko, a na vajah, ki so
enkrat tedensko (ob sredah) smo
prisotni vsi. Zato nam tudi uspe
naučiti se novih pesmi in
obdržati stari repertoar na dos-
tojni višini. K zboru radi hodi-
mo, saj si tu bogatimo in dopoln-
jujemo jesenske dni življenja. V
naše vrste ob tej priliki vabimo
mlajše upokojence in upokojen-
ke z željo, da spoznajo geslo:
"Kdor začenja peli lepo sloven-
sko pesem, ga pesem osvoji in
zbora ne zapusti."
V letu, ki se izteka, smo s svoj-
im delom razveseljevali številne
poslušalce od Ljutomera,
Laškega in Pliberka do upokoje-
nih prosvetnih delavcev in naših
varovancev v Domu upokojen-
cev v Ptuju. Z enako željo želimo
razveseliti tudi vas, dragi bralci
Tednika, v soboto, 9. decembra,
ob 18.30 uri v Narodnem domu
v Ptuju, z nami se bo družil
moški zbor iz Ljutomera. Vljud-
no vabljeni!
MARIBOR / PRVA RAZSTAVA SLIK PTUJSKEGA AKADEMSKEGA
SLIKARJA VIKTORJA REBERNAKA
Nimrievski vrt
Vemo, da je vrt simbol zemeljskega raja, kozmosa, katerega
središče je, nebeškega paradiža, katerega figura je, duhov-
nih stanj, ki ustrezajo rajskim prebivališčem. Simboli so,
naj se zavedamo ali ne, nenehni spremljevalci našega živl-
jenja in ravnanja. Do kraja jih ne bomo ali ne moremo ni-
koli razbrati in pojasniti.
Slikar s svojim specifičnim in
razpoznavnim likovnim stilom
prav tako "operira" s simboli in
njihovimi pomeni. Ko je slika
končana in kot taka začne novo
oziroma drugačno življenje, po-
skušamo v njej videti, odkriti,
spoznati, čutiti ... slikarjev no-
tranji svet in njegov likovni pog-
led. Prepričana sem, da nam to
le delno uspe, da sicer obstajajo
neke likovne zakonitosti in stil-
ni tokovi, vendar je slikar indi-
viduum s svojstvenimi idejami,
spoznanji in videnji. Kaj nam
torej ponuja (oziroma kaj nam
ostane), ko slikar postavi na og-
led svoje umetnine?
To vprašanje si lahko zastavi-
mo tudi ob prvi samostojni raz-
stavi slik Ptujčana, akademskega
slikarja Viktorja Rebernaka. V
zasebni galeriji Žula v Mariboru
je bila v petek, 17. novembra,
odprta razstava njegovih del, ki
so nastala pretežno v preteklem
letu. Tako smo lahko videli t. i.
slikarski del diplomske naloge,
ki jo je Rebernak opravil nedav-
no pri prof. Janezu Berniku na
ljubljanski likovni akademiji.
Viktorja Rebernaka kot slikar-
ja zanima v tem obdobju
predvsem forma in vsebina v li-
kovnosti in to na povsem samo-
svoj oziroma avtorski način. Pri
njegovem slikarskem ustvarjan-
ju lahko govorimo o slikarju - ra-
ziskovalcu, saj daje prednost de-
finiranju svojega umetniškega
problema in njegovi rešitvi. Zdi
se nam, kot da so motivi na nje-
govih velikih platnih vzeti iz na-
rave, kot da prikazujejo skriv-
nostne vrtove, v katerih se skri-
vajo številni labirinti. Navse-
zadnje nas k temu napeljejo tudi
naslovi slik: Dve debli, Marčev-
ski vrt ..., torej Rebernak izhaja
iz realnosti, vendar njegove slike
ponujajo bistveno več kot le od-
sev neke oprijemljive stvarnosti.
Gre za videnje tistega, česar oko
ne vidi, ali tistega, kar se skriva
zadaj, "za podobo" samo. Gre za
neko iluzijo na skrivnostne, sim-
bolov polne vrtove, ki so skrbno
varovani z visoko ograjo, pa ven-
dar dostopni skozi majhna in
ozka vrata. Torej smo ob slikah
Viktorja Rebernaka prepuščeni
sami sebi oziroma nekemu
skrivnostnemu ritmu, ki seva iz
njih in nas potegne v vrtinec
barv, nanosov, hkrati vidnih in
zgolj slutenih prostorov in glo-
bin.
Umetniško delo je proces ne-
nehnega ustvarjanja in nikdar ga
ni mogoče doživeti kot zgolj en-
kratni in dokončni izdelek. Zato
so Rebernakove umetnine toliko
bolj sporočilne, aktualne in
vraščene z današnjim časom, ker
nas opozarjajo, da "ratio", na ka-
terega se danes tako radi zgovar-
jamo, pač ni vse, ampak da ob-
staja še neki drugi, višji in sim-
bolni nivo, ki je na prvi pogled
skrit očem. Sočasno pa nas hote
ali nehote prisili, da se ob slikah
Viktorja Rebernaka ustavimo in
začnemo z očmi ne le gledati,
ampak predvsem poslušati in
tako postopoma odkrivati skriv-
nostni in le delno spoznavni
umetnikov svet.
Stanka Gačnik
Slikar Viktor Rebernak med svojimi deli.
Foto: Aleš Gačnik
PTUJ / DPD SVOBODA
Tri Rdem kapite za pht/ske Sfopinjiie
V ptujskem gledališču raste
najmlajši rod igralcev, članov,
skupine Stopinjice, ki spozna-
vajo prve veščine igralstva že
drugo leto. Prejšnji teden so v
ptujskem gledališču s svojo
prvo predstavo Ena trikratna
štorija (namesto Rdeče kapice)
navdušili gledalce.
Ogledali smo si povsem dru-
gačno uprizoritev zgodbe o
Rdeči kapici. Rdeče kapice so
bile pravzaprav tri, prav tako so
nastopile tri babice, tri mame,
trije raziskovalci, drevesi in
požrešnež. Rdeče kapice so se
odpravile k babicam prav tako,
kot se to zgodi v pravljici, le da
so jih čakali drugačni zapleti in
da so na koncu marale, kot pač
morajo mlade deklice, domov ta-
koj, ko so to zahtevale njihove
mame. Pri Trikratni štoriji, ki jo
je napisala prav za Stopinjice '
mentorica skupine Nevenka
GerI, so še posebej živahno učin-
kovali komični trenutki, nas-
tavljeni že v besedilu.
Nevenka Gerl je po predstavi
Stopinjice na ptujskem odru.
CERKVENJAK / PRIZADEVANJA ZA ENOIZMENSKI POUK
Za gradnio prizidka
vse pripravljeno
Sliši se malce nenavadno, toda otroci iz okolice Cerkvenjaka se ne veselijo sne-
ga. Pa ne zato, da ne bi bili veseli zimskih radosti, ki jim jih ponuja snežna ode-
ja, temveč zato ker morajo več kilometrov peš v šolo.
Jakob Matjašič, ravnatelj
osnovne šole, pove: "Smo edina
šola v lenarški občini, kjer pote-
ka pouk v dveh izmenah. Zaradi
tehničnih rešitev morajo popol-
dan v šolo otroci nižjih razredov.
Čeprav smo pred osmimi leti
šolo dogradili, je še vedno pre-
malo prostora za enoizmenski
pouk v dopoldanskem času.
Pred leti je bilo že dorečeno, da
bo gradnja naše šole potekala v
treh fazah. Zato imamo že ko-
munalno opremljeno parcelo in
vso potrebno dokumentacijo za
graditev prizidka. Upajmo, da
bodo na občini in republiki ven-
darle prisluhnili našim željam in
bodo tudi slovenjegoriški otroci
kot večina otrok po Sloveniji
obiskovali pouk samo v dopol-
danskem času. To je zelo po-
membno predvsem zaradi tega,
ker se šolski okoliš razprostira
tudi do šest kilometrovod šole.
In to je za učence nižjih razredov
zelo naporno, predvsem v zim-
skem času, saj zapuščajo šolo v
temi. Učenci so vezani na redno
avtobusno povezavo in v popol-
danskem času ne moremo uskla-
diti voznih redov. Otroke je
strah, pa tudi zelo naporno je."
V cerkvenjaški hiši učenosti si
zdaj pridobiva znanje 264 učen-
cev, ki so razporejeni v 16 oddel-
kih. Učilnic je trenutno deset.
Tudi pouk male šole poteka v
popoldanskem času.
Če v Cerkvenjaku ne bodo gra-
dili dodatnih prostorov, bodo
prihodnje generacije prikrajšane
za devetletno šolanje, saj so zdaj
daleč od tistih pogojev, ki jih
Jakob Matjašič, ravnatelj
OŠ Cerkvenjak.
predpisuje zakonodaja. Utesnje-
ni so tudi otroci, ki so v dnev-
nem varstvu v prostorih tam-
kajšnjega gasilskega doma, saj so
ti popolnoma neprimerni za
vrtec.
Že prejšnja lenarška vlada je v
investicijskih načrtih planirala
novogradnjo v Cerkvenjaku, pri-
zidek k osnovni šoli ter prostore
za vrtec, toda letos so ponovno
izpadli. "Vsa dokumentacija in
vse napeljave so bile tako pri-
pravljene, da lahko takoj
začnemo gradnjo. Upajmo, da
bomo že v prihodnjem letu
položili temeljni kamen za novo-
gradnjo," dodaja ravnatelj Jakob
Matjašič. Predračunska vred-
nost investicije je 60 milijonov
tolarjev. Polovico bi investirala
občina, drugi del pa ministrstvo
za šolstvo.
Kljub temu so tamkajšnji
učenci zelo aktivni. Pravkar so
začeli projektno delo, ki bo traja-
lo vse do aprila. Učenci bodo
pod vodstvom učiteljev in zu-
nanjih mentorjev raziskovali ok-
olje, v katerem živijo. Največ se
bodo ukvarjali z ekološkimi te-
mami: raziskovali bodo vodne
vire, vodnjake, onesnaženost po-
tokov, popisali nelegalna odlaga-
lišča ter jih poskušali sanirati.
Ob 60-letnici čebelarstva v nji-
hovih krajih bodo pripravili po-
sebno razstavo, ki jo bodo name-
nili pioflirju čebelarstva Ju-
rančiču.
MS
GRAJENA / 20 LET MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
Prejšnjo soboto, 25. novembra, je bil v Grajeni uspel pevski večer dveh domačih
zborov.
Moški pevski zbor praznuje letos 20-letnico delovanja - ves
čas pod vodstvom prizadevnega Ladislava Pulka. Maja le-
tos so se že predstavili ptujskim poslušalcem na gradu in
imeli v gosteh mešani pevski zbor Radenska. V soboto pa
so se predstavili v svojem kraju in povabili medse pevke
grajenskega ženskega zbora.
Dvajsetčlanski moški zbor se
je predstavil z zaokroženim spo-
redom 12 pesmi - od Gallusa do
Srebotnjaka. Ženski zbor Graje-
na, ki šteje 15 pevk, že šesto leto
pa ga vodi Jerneja Bombek, pa
je zapel šest pesmi. Oba zbora sta
pokazala dokaj ubran zvok in ur-
avnoteženo razmerje pevskih
glasov, kar je prispevalo, da je
povedala, da dela s skupino na
študijski način, da sicer želijo
čim boljši končni izdelek, ven-
dar se ji zdi najpomembnejša
učna pot, ki jo pri tem prehodijo
mladi. Trikratno štorijo bodo
ponudili vsem osnovnim šolam,
že v decembru pa jo bodo zaigra-
li tudi v Cankarjevem domu v
Ljubljani.
Predstavo, v kateri je nastopilo
14 deklet in en fant iz sedmih in
osmih razredov, je glasbeno
opremil Davorin Jukič, kostumi
so delo Stanke Vauda, luč
Tomaža Bezjaka in tehnika Si-
mona Puharja.
M. Zupanič
bilo prepevanje lepo in ga je bilo
prijetno poslušati. Med skladba-
mi gre izpostaviti pri moškem
Grajenski moški pevski
zbor pod vodstvom Ladis-
lava Pulka je sklenil praz-
novanja ob 20-letnici.
zboru izvedbo protestantske
tranje pesmi in Vrabčeve iVllade,
ki ju je Pulko predstavil z jasnim
fraziranjem in potrebnimi gra-
dacijami. V programu ženskega
zbora pa je najbolj uspela na
novo naštudirana glasbena fre-
ska Albina Weingerla Pomlad oh
Jubilanti so v goste pova-
bili domači ženski zbor
pod vodstvom Jerneje
Bombek.
morju. Tako sta nam oba zbora iz
sicer majhne Grajene pokazala,
da se lotevata tudi tehtnejših
skladb.
Jubilante je v nagovoru poz-
dravil ptujski podžupan Ervin
Hojker in jim zaželel še mnogo
uspešnih delovnih jubilejev.
Koncert, ki ga je dobro pozveo-
vala Simona Lacko, in nav-
dušeni aplavzi številnih pos-
lušalcev sicer niso mogli ogreti
vedno premzrle dvorane v Gra-
jeni, so pa zato nagrajevali izva-
jalce, zlasti jubilante, ki so s tem
koncertom sklenili praznovanje
svoje že kar ugledne obletnice.
M.G.
6 ■ NASI KRA.II IN LJUDJE
1. DECEMBER 1995 - TEDNIK
PTUJ /Zli. SEJE MESTNEGA SVETA
bglmovali Ptu/iana in
profesionalno gledališie
že decembra naj bi se informiranje javnosti o delu organov mestne
občine, občinske uprave, političnih strank, krajevnih svetov oziroma o
življenju in delu v mestni občini Ptuj po mnenju svetnikov izboljšalo. V
tem prepričanju so ti namreč prejšnji četrtek po hitrem postopku izglaso-
vali odlok o izdajateljstvu javnega glasila Ptujčan.
Za hitri postopek so se odločili tudi zato, ker se želijo, kot
pravijo, ob novem letu kvalitetneje kot doslej predstaviti
občanom. Že obstoječi mediji naj bi njihovo delovanje nepra-
vilno oziroma premalo predstavljali. Novo občinsko glasilo
bo izdajalo v nakladi pet oziroma deset tisoč izvodov.
Sredstva za izdajo decembr-
ske številke so v ponedeljek že
zagotovili v rebalansu pro-
računa za letos, o katerem so
razpravljali v nadaljevanju
četrtkove prekinjene seje. Go-
spodinjstva ^ bodo sprejemala
brezplačno. Čeprav je nekatere
svetnike skrbelo, kako bo z de-
narjem za izdajo glasila
Ptujčan oziroma ali bo z njego-
vo izdajo v resnici dosežena
nova kakovost pri informiranju
občanov o njihovem delu, so se
na koncu le poenotili, da glasi-
lo v imenu občanov potrebuje-
jo. Javno mu je nasprotovala le
Liberalnodemokratska stran-
ka. Prvotno so svetniki želeli,
da občani v glasilu ne bi smeli
izražati svojih mnenj v obliki
pisem bralcev, vendar so poz-
neje sklenili, da jim to dovolijo.
Ugotovili so namreč, da bi to
bilo nedemokratično.
ŽUPAN OPOZARJA
NA FINANČNE POSLEDICE
Odlok o izdajateljstvu javnega
glasila Ptujčan je predlagala pos-
lanska skupina SLS, ki jo vodi
Slavko Brglez. Ker v tem prime-
ru župan mestne občine Ptuj dr.
Miroslav Luci ni bil predlaga-
telj, je glede na določila poslov-
nika podal le mnenje, v katerem
pravi, da sprejemu tega odloka
ne nasprotuje, opozarja pa na fi-
nančne posledice, ki bodo nasta-
le z izdajanjem glasila.
Slavko Brglez je v imenu pos-
lanske skupine SLS, ki je predla-
gateljica odloka ob podpori vseh
drugih skupin pri svetu, pove-
dal, da se z izdajo tega glasila iz-
polnjuje obveza, ki so jo sprejeli
s statutom občine in poslovni-
kom. Prvo leto naj bi bili pri iz-
dajanju skromni. Glasilo bo
brezplačno in ga bodo prejemala
vsa gospodinjstva. Emil Mesa-
ric (LDS) je menil, da časopis ne
bo brezplačen in bo precej stal
(najmanj sedem milijonov let-
no), plačevali pa ga bodo davko-
plačevalci. Veliko bolj smotrno
bi bilo, da bi občina imela službo
za stike z javnostjo. Tomaž
Neudauer (SDSS) je menil, da
takšna služba ne bi bila smotrna.
Novi časopis ne bo konkurenca
sedanjim, tudi ptujskemu Ted-
niku ne, ki ima ambicije regij-
skega časopisa. Ptujčan bo zajel
le mestno občino. Mestni časo-
pis je po njegovem potreben tudi
zato, ker je letos mestna občina
za uradne objave porabila že štiri
milijone tolarjev (Pripis avtori-
ce: za objave v Tedniku je mest-
na občina letos porabila
1.934.000 tolarjev). Emil
Tomašič (SKD) je povedal, da
poslanska skupina podpira izda-
jo odloka, postaviti pa je potreb-
no ločnico, kdo ima pravico ob-
javljali v njem. Miran Kerin
(LDS) je menil, da so pričako-
vanja o tem, da bo z izdajo tega
glasila za sto odstotkov dru-
gačno informiranje, le preveli-
ka.. Rajko Brglez (Zeleni) je bil
prepričan, da je glasilo potrebno,
ker v mestnem svetu dosti pre-
malo skrbijo za informiranje.
Več sredstev bi morali nameniti
publiciranju, lahko bi tudi sne-
mali seje. Tudi Silva Rogina
(DeSus) podpira predlog za izda-
jo glasila Ptujčan, ker je to pa-
metna ideja, naj se izve, kaj dela-
jo v mestnem svetu, pa četudi se
prepirajo. Tudi Vladimir Čuš je
bil prepričan, da je bolje, če je
informiranja preveč kot prema-
lo. Predlagal je tudi dopolnilo 9.
člena odloka, ki govori o izo-
brazbi urednika; ta naj ima viso-
košolsko izobrazbo družboslov-
ne smeri in ne sme bili nikjer za-
poslen. To dopolnilo je bilo za-
tem sprejeto, čeprav se je Slavko
Brglez ob tem vprašal, kateri
urednik v Ptuju ima visokošol-
sko izobrazbo. Predsednik sveta
Milan Čuček (LDS) je povedal,
da informiranja ni nikoli dovolj.
V mestnem svetu so se čutili pri-
krajšane, doslej se jih je premalo
ali nepravilno predstavljalo. Na
glasilu so nekateri precej delali,
tudi župan, vzroce glasil so nosi-
li iz cele Evrope.
Sledilo je še nekaj mnenj, bolj
ali manj podobnih, ki pa niso
bistveno vplivala na izid glaso-
vanja oziroma odločitev o izda-
jateljstvu glasila Ptujčan. Slavka
Brgleza je na koncu le zanimalo,
kako to, da LDS naenkrat na-
sprotuje glasilu, če pa so bile
pred tem za izdajo Ptujčana vse
poslanske skupine. Vse so se
ludi trudile, da bo prva številka
lahko izšla že decembra. Napo-
vedal je tudi, da jo bodo zalili s
šampanjcem. Kljub obširni raz-
pravi o novem glasilu mestne
občine pa niso veliko govorili o
vsebini in obliki. Povedali so le,
da so se odločili za glasilo forma-
ta A4.
Z OBČINSKIM
PRAZNIKOM NA
REFERENDUM
Znova se je zapletlo pri izbiri
datuma praznika mestne občine
Ptuj. Za zdaj se ve, da to ne bo
niti 23. april niti 18. maj, ker so
oba predloga umaknili iz proce-
dure po krajšem posvetu vodij
poslanskih skupin, ki ga je pred-
lagala poslanska skupina krščan-
skih demokratov, ko so ugotovi-
li, da ne bo niti eden niti drugi
predlog dobil potrebne podpore.
Soglašali so, da bodo za občinski
praznik določili tisti datum, ki
bo dobil podporo na referendu-
mu, za katerega se je že od prve
razprave o izbiri praznika mest-
ne občine Ptuj zavzemala pos-
lanska skupina Zelenih. Na refe-
rendumu naj bi se občani
odločali med petimi predlogi:
SKD-jevim o jurjevem in DeSu-
sovem 18. maju, poslanske sku-
pine Zelenih, Slovenske nacio-
nalne stranke in Liste KS pa
bodo svoje predloge oblikovale v
štirinajstih dneh. Rajko Brglez
(Zeleni) je že na seji predlagal,
da bi bil lahko eden možnih da-
tumov praznika 69. dan v letu
kot simbol na leto 69, ko je bil
Ptuj prvič omenjen. Kdaj bo re-
ferendum, v četrtek niso poveda-
li.
Po številnih polemičnih raz-
pravah so ptujski svetniki
prejšnji četrtek končno le spreje-
li odlok o ustanovitvi javnega za-
voda Ptujsko gledališče, ki naj bi
pričel delati prvega januarja pri-
hodnje leto. S tem se bo po sko-
raj treh desetletjih v Ptuju na-
daljevala tradicija nekdanjega
poklicnega gledališča. Za direk-
torja, ki bo hkrati programski
vodja, je predviden režiser Samo
Strelec, Branka Bezeljak-Gla-
zer pa naj bi se v sklopu novega
gledališča posvetila vzgoji mla-
dih igralcev. V okviru osnovne
dejavnosti bo poklicno gleda-
lišče letno ustvarilo najmanj dve
profesionalni gledališki predsta-
vi. Poklicni projekti ptujskega
gledališča naj bi nosili "blagovno
znamko" ZATO, s katero se je
projekt profesionalizacije ptuj-
skega gledališča tudi začel. De-
nar za njegovo delovanje bodo
zagotovili v občinskem in repu-
bliškem proračunu, deleži pa še
niso znani. Računajo tudi na
sponzorstvo in donatorstvo ter
prodajo storitev.
MG
PTUJ / V MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
Pf/emo iajin plešemo
v novembru, mesecu boja proti alkoholizmu, sta Dis-
panzer za šolske otroke in mladino Zdravstvenega
doma Ptuj in Območna organizacija RK Ptuj organizi-
rala akcijo Mi to počnemo drugače - pijemo čaj in
plešemo". Pobudo za akcijo je dala dr. Zlatka Ivetič-
Drahotusky.
Za izvedbo projekta so se
odločile šole Cirkovce, Hajdina,
Juršinci, Majšperk, Mladika,
Olga Meglič, Trnovska vas, Vito-
marci, Podlehnik in Dijaški
dom. Rdeči križ jim je zagotovil
čaj in propagandni material.
Mentorji RK in svetovalni de-
lavci so skupaj z učenci pripravili
"čajne kotičke", vsak dan delili in
pili čaj ter organizirali "čajanke z
glasbo" - po nekaterih šolah sku-
paj s starši.
Akcija je bila pri učencih zelo
dobro sprejela. Učenci OŠ Mladi-
ka so si povabili v svoj čajni
kotiček g. Janžekoviča, ki jim je
na zanimiv in drugačen način
predstavil vrste čajev, njihovo
uporabo ter kulturo pitja čaja.
V petek, 17. novembra, smo si
na nekaterih šolah ogledali te
čajne kotičke in se pogovarjali z
učenci in delavci šol, ki so sode-
lovali v akciji.
Vsem šolam, ki so sodelovale v
letošnji akciji, se prisrčno zahval-
jujemo za njihovo pripravljenost
za iz\'edbo projekta. Upamo, da
jih bo v prihodnjem letu še več.
Za 00RK Ptuj:
Milovan Milvnli
ORMOŽ / SREČANJE ŽUPANOV
Kot je država prizanesljiva
(h sebe^ naj bo tudi do obiin
v sredo so se v Ormožu sestali župani občin, ki imajo v svoji sestavi
mesta, niso pa mestne občine. Takšnih je v Sloveniji petinštirideset, va-
bilu na sestanek pa se je odzvalo okrog dvajset županov.
Gostitelj, ormoški župan Vili Trofenik, je zagotovil, da ne gre
za ustanavljanje županskega ceha, da pa se pri delu srečujejo
s podobnimi težavami, ki jim bodo s skupnimi napori lažje in
hitreje kos. Pogovor je tekel predvsem o dveh kritičnih te-
mah: o problematiki meril resornih ministrstev za financi-
ranje občin ter o razmejitvi pristojnosti med občino in
državo.
Odnos med občino in državo
se začne in konča pri denarju, na
sredini pa je še kopica nerešenih
vprašanj in nepojasnjenih pris-
tojnosti. Pri urejanju svoje
dežele se zelo radi zgledujemo
po Evropi in prevzemamo raz-
lične modele in sisteme, le pri fi-
nanciranju občin nam to nekako
ne uspeva. Slovenske občine do-
bijo iz državnega mošnjička le 6
do 7 odstotkov, v Švici je ta vsota
zajetnejša, saj pomeni tretjino
vsega denarja. Največje težave so
se pojavile na področju šolstva,
kulture, športa, zdravstva in
cest. Za tekoče delo je denarja
menda dovolj, a kaj ko je potreb-
no veliko vlaganj. Tukaj denarja
ponavadi zmanjka. Poleg vsega
pa so merila, po katerih posa-
mezna ministrstva dodeljujejo
denar, milo rečeno nesmiselna.
Občine so različne in imajo spe-
cifične potrebe. Eden županov je
to ponazoril z banalnim prime-
rom, ki pa ustreza resnici: v Slo-
veniji je že kurilna sezona v raz-
ličnih predelih različno dolga,
da o resnejših razlikah niti ne
govorimo.
Župani zahtevajo tudi izvirno
pristojnost suverenega odločanja
nad svojim prostorom,' saj
državna uprava ne zmore tega
zalogaja in marsikateri projekt
naleti na ovire že pri gradbenem
dovoljenju. In tako projekti, ki
bi lahko zagotovili nova delovna
mesta, čakajo. Župani so bili
mnenja, da o razvoju občine
lahko najbolje presodijo kadri,
ki v njej živijo, in ne ljubljanska
birokracija. Težave v našem
okolju izvirajo tudi iz slabe izo-
brazbene strukture, zato je po-
trebno zagotoviti, da bo srednje
šolstvo lahko zaživelo tudi v ne-
mestnih občinah. Omenili so še,
da so ob drugem odgovornem
delu najbrž pristojni in sposobni
sami določili cene komunalnih
storitev.
Dotaknili so se tudi težav, ki
se porajajo v življenju pod isto
streho z upravnimi enotami
državne uprave. Odnosi med
obema službama so zavozili na
slepi tir. Za župane je nespre-
jemljivo obnašanje države, ki
ima že enajst mesecev v najemu
občinske prostore, pa še ni našla
možnosti in volje, da sklene na-
jemno pogodbo, kaj šele da plača
najemnino. V marsikateri občini
resno razmišljajo, da bi najemni-
ke, ki svojih računov ne porav-
navajo, postavili na cesto. Tam
stojijo tudi avtomobili, s kateri-
mi se prevažajo državni
uslužbenci, a so večinoma last
občine. In potem se zgodi kot v
Omožu na pretekli seji občin-
skega sveta, da je nakup avtomo-
bila za potrebe občine sprejet s
skrajnim naporom in negodo-
vanjem. Eden županov je izrazil,
da je prijetno presenečen, da je
naša država tako bogata. Uprav-
ne enote baje pospešeno zaposlu-
jejo administracijo in se mod-
ernizirajo.
Župani so zagotovili, da
ormoško srečanje ni bilo zadnje
te vrste in da bodo v prihodnje
povabili tudi koga, ki je dolžan
odgovoriti na njihova vprašanja.
Na sestanku sprejeta stališča naj
bi delegacija županov osebno
predala predsedniku vlade. Če
jim bo to tudi uspelo, je veliko
vprašanje, saj se od 17. julija
1991 nihče od državnih voditel-
jev ni spomnil, da bi bilo
mogoče dobro organizirali kak
uraden pogovor z župani. Skupaj
s prejetimi stališči bodo vladi,
parlamentu in državnemu zboru
predali tudi svoj protest proti
načinu in času reševanja zadev
med občino in upravnimi enota-
mi državne uprave.
viki klemeniU
PODLEHNIK / NAD 200 NOVIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV
Po Številu prikljuikov nmt
slovenskih povpreijem
Lanskega julija so začeli v
Podlehniku obsežno akcijo na-
peljave telefona v večino tudi
najbolj oddaljenih gospodinj-
stev. Akcija naj bi bila končana
do sredine letošnjega decem-
bra in s tem bo v krajevni skup-
nosti 205 novih telefonskih
priključkov, skupaj z dosedan-
jimi pa nad 300. Za haloško
krajevno skupnost je to ned-
vomno velik uspeh.
Kmalu bo lahko telefoniral
tudi najoddaljenejši naročnik, ki
je v Ložini, tik ob slovensko-
hrvatski meji. S tem se mnogim
prebivalcem tega dela Haloz ure-
sničujejo dolgoletne sanje, neka-
ko pa se izpolnjuje ludi obljuba
države, da bo omogočila boljše
življenjske razmere v obmejnih
in nerazvitih območjih.
Seveda je bilo potrebno za do-
sego cilja precej napora članov
odbora za gradnjo telefonskega
omrežja, ki ga vodi domačin
Alojz Novak. Pa tudi finančni
zalogaj ni bil tako majhen,
čeprav vendarle nekoliko manjši
kot na mnogih drugih območjih
nerazvite Slovenije: vsak
naročnik je moral Telekomu za
gradnjo telefonskega omrežja
posodili tisoč mark v tolarski
protivrednosti z vračilom v
obodju štirih let, nadaljnih pet-
sto mark pa je znašal nepovratni
prispevek naročnikov. Ob pri-
klopu mora seveda naročnik
plačati še 102 tisoč tolarjev, kar
je znesek, ki velja v vsej državi.
Čeprav mnogi težko, so se
ljudje z območja KS Podlehnik
množično odločali za naročilo
telefonskega priključka. Ko bo
telefon zazvonil še pri zadnjem
naročniku, bo prišlo to sodobno
komunikacijsko sredstvo v pov-
prečju na vsaki dve in pol gospo-
dinjstvi. Vsaj na področju telefo-
nije bo torej krajevna skupnost
Podlehnik postala razvita in nad
slovenskim povprečjem.
JB
Alojz Novak, predsednik odbora za gradnjo telefonskega
omrežja v KS Podlehnik.
TEDNIK . 7. DECEMBER 1995
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
SLOVENSKA BISTRICA / PET LET OBMOČNEGA POLICIJSKEGA SINDIKATA MARIBOR
Spomnili so se padlih v vojni
Seja Območnega policijskega sindikata Maribor, kije minuli
petek, 24. novembra, potekala v viteški dvorani slovenjebi-
striškega gradu, je bila posvečena spominu na padle in
poškodovane aktivne ter rezervne policiste v vojni za Sloveni-
jo in Štajersko. Ob tej priložnosti so podelili svojcem padlih
ter poškodovanim rezervnim in aktivnim policistom spomin-
ska darila.
"Postali smo samostojni in ne-
odvisni od drugih sindikatov,
postali smo partner v pogajanjih
tako z ministrom in vlado kot z
delodajalcema, zato nanju nas-
lavljam zahtevo: če hočete imeti
kvalitetno policijo, jo torej ceni-
te tudi z ustreznim plačilom. Ve-
liko nalog smo si ob tem zadali,
precej smo jih uresničili, del pa
jih zaradi nerazumevanja vodst-
venih struktur tako na MNZ in
UNZ nismo mogli. Sindikat
mora vztrajati pri svojih zahte-
vah po boljšem standardu poli-
cistov in drugih delavcev, zapos-
lenih na tem področju, ter njiho-
vih družin, pri čemer je potreb-
no upoštevati, da bodo imeli
urejene socialne in delovne za-
deve ter da se bodo v času dopus-
ta lahko resnično odpočili," je
med drugim povedal predsednik
OPS Maribor Vlado Marinič,
ko je govoril o vlogi in pomenu
policijskega sindikata. Vprašal
se je tudi, kako nanje gledajo
državljani Slovenije. Jim ljudje v
modrem pomenijo zgolj opazo-
valce prometa in varuhe ljudi in
premoženja ali pa tudi prijatelje,
ki znajo prijazno pomagati in
svetovati? Kot je poudaril Vlka-
do Marinič, so policisti povsem
navadni ljudje, ki jih okolica za-
radi narave dela gleda drugače,
vendar brez potrebe, ker jim
želijo v stiski predvsem pomaga-
ti. Njihova želja je, da jih družba
spoštuje kot ljudi in delavce, ki
po svojih najboljših močeh
opravljajo za državo in državlja-
ne zahtevno službo. Policijski
sindikat je pri tem svojim zapos-
lenim v oporo in skrbi, da se nji-
hove pravice uresničujejo tako,
kot je dogovorjeno z zakoni in
predpisi.
Drugi del svojega svečanega
nagovora je predsednik OPS
Maribor Vlado Marinič namenil
udeležencem vojne za osamosvo-
jitev Slovenije, saj je slovenska
policija v tistih za narod in mla-
do, komaj rojeno slovensko
državo usodnih zgodovinskih
trenutkih poleg drugih pomaga-
la braniti in obraniti njene te-
melje in pravice. Posebno težo in
vrednost pa imajo odločitve tis-
tih, ki so takrat žrtvovali svoje
življenje. "Z gotovostjo lahko
trdim, da bi današnja slovenska
stvarnost brez prispevka dobro
izurjene in odločne slovenske
policije, ki je bila sposobna delo-
vati samostojno in se hkrati
uspešno povezovati z drugimi
dejavniki, bila videti drugačna,
gotovo manj vzpodbudna in z
manjšim upanjem za uspešnejši
jutri," je povedal.
Svečane seje sveta Območnega
policijskega sindikata Maribor
se je poleg Andreja Štera, mini-
stra za notranje zadeve, ter pod-
predsednika državnega zbora dr.
Vladimirju Toplerju udeležil
tudi predsednik države Milan
Kučan. V svojem nagovoru je
omenil viharne čase, ki jih je slo-
venskih narod že preživel v svoji
zgodovini, vendar še nikdar tako
odločujočih za njegovo prihod-
nost, kot je bila junijsko-julijska
vojna. Poudaril je Še, da je kljub
veliki in pomembni vlogi slo-
venske policije v tistih dneh ne-
sporni zmagovalec vojne sloven-
sko ljudstvo.
Na svečanosti, ki so jo s prijet-
nim kulturnim programom do-
polnile gledališka igralka Jerca
Mrzel in pevke slovenjebi-
striškega ženskega noneta, so
podelili spominska darila svoj-
cem v vojni padlih policistov
Franca Sosterja, Mejna policija
Maribor, ter Roberta Hvalca,
rezervnega policista PO Tabor.
Spominska darila so prejeli: Ro-
bert Verbančič, policist PP Pe-
snica, Zdenko Lilek, PO Tabor,
Franc Širovnik, PP Ptuj, Mar-
jan Mauko, Mejna policija
Zavrč, Jožef Kralj, rezervni po-
licist PP Pesnica, in Jože Šrok,
rezervni policist Mejne policije
Šentilj. Priznanja so podelili
tudi najzaslužnejšim članom
OPS Maribor in nekaterim zu-
nanjim sodelavcem. To so:
Franc Krajnc (OPS Maribor),
Aleksander Cvar (OPS Celje),
Radio Maribor, Drago Hedl
(Selnica ob Dravi), Jasna in
Jože Anderlič (Maribor), Fotos-
tudio DA, BM - trgovsko pod-
jetje iz Maribora ter Lovska
družina Rače. Spominska darila
so dobili še predsednik države
Milan Kučan, predsednik DZ
Jožef Školč in minister za no-
tranje zadeve Andrej Šter.
Vida Topoiovec
Seje ob peti obletnici OPS Maribor so se udeležili tudi
predsednik države Milan Kučen, minister za notranje
zadeve Andrej Šter in podpredsednik DZ dr. Vladimir
Topler.	Foto: VT
LENART / POSVET O TURIZMU
Raidnblienost in
neorganiziranost
V petek je v motelu Vindiš v lA'nartu potekala okrogla miza o
turizmu, ki jo je pripravila Mariborska turistična zveza.
Nanjo so povabili predstavnike občin in turističnega gospo-
darstva ter sekcij za gospodarstvo pri območnih zbornicah
Podravja in nekatere druge turistične delavce tega območja.
Najprej so svoje probleme in vizijo
turizma predstavili gostitelji. Kot je
povedal lenarški župan Slavko
Kramberger, imajo v občini še veliko
neizkoriščenih možnosti za sakralni,
ribiški, lovni ter zeleni turizem. Še
vedno pa nimajo denarja za promoci-
jo in približevanja svojih zanimivosti
javnosti. Tamkajšnje okolje bi lahko
bilo veliko bolj ohranjeno, pa tudi po-
nudba bi bila boljša, če bi ustrezne
inšpekcijske službe opravljale svoje
delo. Ponosni so na turistično kole-
sarsko stezo, ki so jo letos speljali po
lenarških krajih člani Obrtne zborni-
ce in gostinske sekcije. Na novinar-
sko vprašanje, kaj bo z objektom Aga-
ta, je lenarški župan odgovoril, da je
bilo pri njem že veliko kupcev, toda
nobenega resnega.
Anton Rous, predsednik mariborske
turistične zveze in moderator okrog-
le mize, je orisal aktivnosti urejanja
okolja, opravljanja vodniških služb,
vključevanja v akcije urejenosti okol-
ja, govoril o društvenih dejavnostih
ter sejemskih dejavnostih doma in v
tujini v iztekajočem se letu. Ugotovil
je, da bodo v prihodnje posamezni tu-
ristični kraji morali več pozornosti
posvetiti gostoljubnosti in prijaznos-
ti, turistična društva pa prirejati ka-
kovosmejše turistične prireditve.
Gost okrogle mize, državani skretar
za turizem Peter Vesenjak, je anali-
ziral rezultate turistične sezone v mi-
nulih devetih mesecih letošnjega leta
in ugotovil, da glede na enako lansko
obdobje niso optimistični, saj je bilo
manj tujih in domačih nočitev. Naj-
več prihodka na področju turizma so
letos ustvarili domači gostje, od tujih
še vedno prevladujejo Nemci in Av-
strijci, glede na politično situacijo pa
prihaja v Slovenijo manj Italijanov.
Več reda in jasnosti, naj bi prinesel
novi zakon o turizmu, od katrega si
vsi veliko obetajo. Čeprav je Vesenjak
udeležence okrogle mize nekajkrat
opozoril, da gre le za delovno gradivo,
na osnovi katerega bo nastal osnutek
zakona in šele nato zakon, smo lahko
opazili, da so ga mnogi jemali kot do-
končno obliko. Oglašali so se pred-
stavniki lokalnih turističnih organi-
zacij in lastniki turističnih agencij, ki
jih je najbolj zanimal novi način
plačevanje turističnih taks ter orga-
niziranost vodniških služb. Vsi so se
strinjali, da bi davek, ki bi ga pridobi-
li od iger na srečo, v prihodnosti v ce-
loti porabih za razvoj in promocijo
turizma. Prav tako so ugotavljali, da
je turizem v naši državi še vedno pos-
tavljen na obrobje ter da mu država iz
proračunskega denarja odmerja le
drobtinice. Cas bi bil, da bi se odgo-
vorni v državi odločili, v katero smer
in kakšno kvaliteto bo nudila naša
država v prihodnosti.
Čeprav smo na pragu zimske turis-
tične sezone, na omenjeni okrogli
mizi tej niso posvečali večje pozor-
nosti, le predstavniki Mariborskega
Pohorja so povedali, da so na letošnjo
sezono dobro pripravljeni. Tudi letos
si veliko obetajo od športne priredit-
ve Zlata lisica, ki bo tokrat kar tri dni
- 5., 6. in 7. januarja. Tega smučarske-
ga spektakla naj bi se udeležili neka-
teri svetovno znani smučarski funk-
cionarji.
Turistični delavci se bodo letos še
srečali, in sicer 14. in 15. decembra na
Bledu, ko bo potekal Slovenski turis-
tični forum, kjer bodo govorili o
osnutku zakona o turizmu, odprli pa
bodo tudi državni Center za turis-
tično promocijo Slovenije.
MS
TEDNIK - 7. DECEMBER 1995
PO NAŠIH KRAJIH ■ 8
OBČINA GORIŠNICA / ASFALTNI ODSEK V GRADISCAH
Kmiani želiio še
več podobnBi akdi
Minula sobota je bila poseben dan za prebivalce Gradišča v občini
Gorišnica. Slovesno so namreč odprli 700 metrov dolg odsek ceste, kate-
rega asfaltiranje so končali pred kratkim.
Odsek povezuje šestnajst hišnih številk v tem delu Gradišča.
Krajani, ki so precej časa čakali na urejeno cestno povezavo,
so se akcije asfaltiranja udeležili v polnem številu ter v okviru
svojim zmožnosti s približno 250 prostovoljnimi urami dela
pomagali delavcem podjetja Nizke gradnje iz Ptuja, kije bilo
izvajalec del.
Investicija je veljala blizu se-
dem milijonov tolarjev. Se-
demdeset odstotkov jih je zago-
tovila matična občina
Gorišnica, preostalih trideset
pa so zbrali s prispevkom kra-
janov.
"Krajani Gradišča si želijo še
kakšno takšnih akcij," je povedal
predsednik gradbenega odbora
ter član vodstva vaškega odbora
v Gradiščah Franc Milošič. "V
letu dni se je v tem delu
gorišniške občine naredilo
ogromno na področju infra-
strukture. Pred meseci smo do-
bili novo vodno črpališče, zdaj se
urejajo posamezni odseki cest.
Radi bi, da se tako nadaljuje tudi
v prihodnje, kajti ta del občine je
še zmeraj nerazvit. Z urejeno in-
frastrukturo bi gotovo zadržali
več ljudi, predvsem mladih, na
kmetijah. Področje Gradišča si
namreč v prihodnje veliko obeta
od turizma, saj skozenj tečeta
znana vinska cesta in evropska
planinska pot. Če pa ne bo ljudi,
je tudi o razvoju turizma težko
govoriti."
Tekst in foto: DS
Med asfaltiranjem ceste v Gradiščah
Franc Milošič, predsednik
gradbenega odbora
DORNAVA / OSKRBA S PITNO VODO
Vodo v vsako gospodinjstvo
"Ena od predvolilnih obljub članov dornavskega občinskega
sveta je bila tudi boljša oskrba s pitno vodo, saj so nekateri
kraji še vedno brez mestnega vodovoda. Svet sije zadal nalo-
go, da v čim krajšem času speljenio pitno vodo v vsako gospo-
dinjstvo in izpolnimo obljube," pravi predsednik dornavske-
ga občinskega sveta Jože Hojnik.
Največ problemov s pitno
vodo imajo na področju bivše
krajevne skupnosti Polenšak.
Vaščani Strejacev, Zamencev,
Strmce Slomov in Brezovcev
imajo le svoje vodovode ali
manjša vaška zajetja. Zaradi
tega v daljših sušnih mesecih
ostanejo mnogokrat brez te
življenjske tekočine, vprašljiva
pa je tudi njena kvaliteta. Te
kraje nameravajo povezati z
obstoječim mestnim vodovo-
dom iz Mezgovcev.
Z veliko nestrpnostjo pa čaka-
jo na dokončanje del prebivalci
Prerada in Lasigovcev. Kot nam
je zagotovil Franc Kukovec,
predsednik tamkajšnjega grad-
benega odbora, so dela v sklepni
fazi in bo sredi decembra voda
že pritekla. Razširili in obnovili
so že obstoječi vaški vodovod ter
ga povezali z mestnim. Pri delu
so res v zaostanku, saj niso imele
sreče z izvajalcem, prišlo pa je
tudi do nekaterih nepredvidenih
sprememb pri gradnji vodohra-
ma. Večji del stroškov bodo
plačali uporabniki sami, nekaj
pa so dobili kot demografsko
ogroženo območje. Tamkajšnji
prebivalci so opravili tudi veliko
del, sami so popravili ceste, ki so
jih poškodovali, ko so polagali
sekundarne vode.
Še vedno pa ostajajo načrti za
povezavo z mestnim vodovo-
dom, ki jih bodo začeli ure-
sničevati že v prihodnjem letu.
Zgraditi bodo morali vodohram
Nadol-Gomila. Pri reševanju te
problematike bodo sodelovali z
nekaterimi sosednjimi občina-
mi.
V občini Destrnik se zavedajo,
kako pomembno je reševanje
tega problema, zato bodo iskali
sredstva povsod, saj v obsto-
ječem proračunu še zdaleč nima-
jo dovolj denarja. Nekaj bodo
poskušali pridobiti iz sklada za
demografsko ogrožena območja,
razmišljajo pa tudi o novem sa-
moprispevku, dodaja Jože Hoj-
nik.
MS
PTUJ / PRAZNOVANJE SOLE O. MEGLIC
Ravnatelj napovedal nadzidavo
Osnovna šola Olge Meglič je minuli petek, 24. novembra, izredno slove-
sno proslavila 16-letnico. Učiteljem in gostom je bil posvečen koncert
mezzosopranistke Sabine Hajdarevič in pianista Antona Potočnika v graj-
skem palaciju, kjer so podelili tudi jubilejne nagrade zaposlenim.
Ravnatelj Ervin Hojker je V govoru napovedal, da bodo
pričeli v letu 1997 dograjevati šolo, v letu 1998 pa bo že do-
končana in pripravljena na devetletni pouk.
Če te možnosti ne bo, si bo
prizadeval za novo šolsko pos-
lopje. Prisotne je pozdravil tudi
župan občine Ptuj Miroslav
Luci.
Učenci in učenke na dan šole
niso imeli pouka v šoli, pač pa
kulturni dan, v katerem so spoz-
nali bližnja mesta: Maribor, Cel-
je, Ormož in Slovensko Bistrico,
pa tudi Veliko Nedeljo, Središče
ob Dravi, Ptujsko Goro in Šta-
tenberg.
MZ
TEDNIK - 9. DECEMBER 1995
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9
PTUJ / ŠE O ZAPLETIH Z ZDRAVSTVENIMI KARTOTEKAMI
Lastnik podatkov je bolnik
Zaplete okrog zdravstvenih kartotek so najbolj občutili pacienti dr. Valerije Saško Bočkaj in dr. Branka Jerkoviča, ki sta od
prvega oktobra zasebna zdravnika na novi lokaciji v Ptuju, na Ormoški 2, kjer je bila do takrat železničarska ambulanta.
Povedala sta, da sta bila zaradi zadrževanja zdravstvenih kartotek svojih pacientov s strani Zdravstvenega doma Ptuj iz-
redno presenečena, ker jima je direktor ZD Ptuj v pogovoru v začetku leta 1995 zagotovil, da bosta prišla do kartotek svojih
pacientov brez problemov.
Preden sta uradno pričela delati na novi lokaciji, je kot bom-
ba odjeknilo pisno navodilo, da bodo morali njuni pacienti
podpisati izjavo o prekinitvi izbire njiju kot izbranih osebnih
zdravnikov, zaposlenih v ZD, plačati za izročitev kartotek po
400 tolarjev, ponovno pa naj bi stekel postopek izbire osebne-
ga zdravnika. To se pravi, da bi pacienti, ki soju že izbrali za
osebnega zdravnika, morali postopek ponoviti. Paciente, ki
so ju v ZD izbrali kot osebna zdravnika z obrazcem "trajno
nadomeščanje", pa bodo prestavili h drugim zdravnikom ZD.
Če bodo želeli prenesti svojo kartoteko, bodo morali plačati
za nakup nove.
Ko sta si dr. Bočkajeva in dr.
Jerkovič pridobila mnenje doc.
dr. Igorja Švaba, da pacienti
kartotek naj ne bi "odkupovali",
je direktor izjavil, da kartotek do
nadaljnjega ne bodo predali. Ne-
kateri njuni pacienti so že konec
septembra zahtevali, da se njiho-
ve kartoteke pošljejo k omenje-
nima zdravnikoma na novo lo-
kacijo, a žal brez odziva. Dogaja-
lo se je celo, da nekaterim niso
hoteli izročiti niti njihovih izvi-
dov, ki so jih imeli v kartotekah.
Do 20. oktobra ni nobeden
njunih pacientov dobil kartotek,
izvide pa so do tega datuma do-
bili le tisti, ki so podpisali izjavo
o prekinitvi izbire osebnega
zdravnika.
POGODBA o PRENOSU
ZDRAVSTVENE
DOKUMENTACIJE
NESPREJEMLJIVA
20. oktobra sta dobila v podpis
predlog pogodbe o načinu pre-
nosa zdravstvene dokumentacije
pacientov, ki želijo nadaljevati
zdravljenje pri njima kot zaseb-
nima zdravnikoma na novi loka-
ciji. Pacientom, ki so takrat
zahtevali kartoteko, je bilo
rečeno, da je "prenos neurejen iz
razloga, ker dr. Bočkajeva in dr.
Jerkovič nista podpisala pogod-
be o prenosu kartotek oziroma
zdravstvene dokumentacije". Ta
pogodba je po njunem pre-
pričanju nesmiselna, saj gre za
vsebino, ki jo tako in tako že
urejata zakon o evidencah na po-
dročju zdravstva in zakon o
zdravstveni dejavnosti. Iz te po-
godbe tudi izhaja, da ju zdravst-
veni dom obravnava kot na novo
izbrana zdravnika, čeprav po
mnenju Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije zadržita
paciente, ki so ju že prej izbrali
za svoja osebna zdravnika.
Za razumevanje nastalih raz-
mer je potrebno zapisati, da sta v
časovni stiski za pridobitev kon-
cesije podpisala pogodbo o sode-
lovanju z Zdravstvenim domom
Ptuj, v kateri piše, da bosta sama
plačevala za storitve, ki jih bodo
v tej zdravstveni ustanovi v po-
poldanskem času in ob sobotah
opravili za njune paciente, če ne
bo šlo za nujne primere. Vedeti
pa je potrebno, da sta Zdravstve-
nemu domu pisno predlagala so-
delovanje z uporabo njunega po-
trošnega materiala v popoldan-
skem času in ob sobotah, vendar
ta ponudbe ni sprejel.
IZSILJEVANJE
ZDRAVSTVENEGA
DOMA PTUJ
Takšno ravnanje ZD Ptuj sta
nova zasebnika ocenila kot izsil-
jevanje, predvsem na škodo bol-
nikov, omejevanje pravic paci-
entov do proste izbire osebnega
zdravnika, zaradi kršitve veljav-
ne zakonodaje pa sta tudi predla-
gala, da se v ZD opravi upravni
nadzor zaradi kršitve 51. člena
zakona o zdravstveni dejavnosti
in da se uvede začasni ukrep za-
radi neposredne nevarnosti za
zdravje ljudi, ker jima niso dos-
topne informacije o poprejšnjem
zdravljenju okrog tri tisoč nju-
nih pacientov. Po navedbah di-
rektorja ZZZS Franca Koširja
bo upravni nadzor opravljen.
Dejanje ZD Ptuj - to je onemo-
gočanje pacientom, da odnesejo
svoje dokumente oziroma da
niso izročili kartotek zdravniku
na novi naslov - je Zdravniška
zbornica Slovenije ocenila kot
dejanje, nasprotno določilu
prvega odstavka 170. člena pra-
vil.
Zavod za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije pa je že pred tem
odgovoril dr. Bočkajevi in dr.
Jerkoviču, da ob spremembi sta-
tusa zaposlitve zdravnika (od-
hod v zasebno prakso) le-ta avto-
matsko zadrži zavarovance, ki so
ga izbrali za osebnega zdravnika,
razen če tega ne izjavijo izrecno
in si izberejo drugega zdravnika.
Zaračunavanje po 400 SIT ob
izročitvi zdravstvenega kartona
je nezakonito in tudi razlog, da
Zavod zaračuna pogodbeno ka-
zen. Tako je bilo ob koncu okto-
bra.
KARTOTEKE NI
DOPUSTNO POSEBEJ
ZARAČUNAVATI
Ker je tudi poslej ostalo še ne-
kaj odprtih vprašanj v zvezi z
zdravstveno kartoteko, zlasti še,
ker naj bi ta po mnenju ZD Ptuj
bila še naprej njegova last, dana
pa bi bila le v uporabo zasebni-
ma zdravnikoma, smo nekaj
vprašanj naslovili ministrstvu za
zdravstvo oziroma dr. Dunji
Piškur-Kosmač, državni sekre-
tarki za zdravstvo. Ta je
vprašanja odstopila dr. Meti
Mence, državni podsekretarki.
Odgovore smo prejeli 28. no-
vembra (zanje pa smo zaprosili
14. novembra!).
TEDNIK: Čigava last so
zdravstvne kartoteke pacientov
in kdo ima pravico vpogleda
vanje?
Dr. Mence: "Uvodoma je po-
trebno pojasniti, da se medicin-
ska dokumentacija, vključno z
bolnikovo kartoteko, zbira in
vodi zaradi spremljanja
zdravstvnega stanja bolnika,
preprečevanja in odkrivanja bo-
lezni, zdravljenja bolezni in
poškodb ter rehabilitacije. Za te
namene, za katere se soglasje
bolnika predpostavlja, osebni
zdravnik razpolaga z dokumen-
tacijo ob upoštevanju pravic in
dolžnosti v zvezi z varovanjem
poklicne skrivnosti in osebnih
podatkov. Dokumentacijo zbira
in vodi bolnikov osebni zdrav-
nik in po potrebi del podatkov
posreduje zdravnikom, h kate-
rim bolnika napoti zaradi
zdravljenja. V ta okvir sodi tudi
opravljanje ustreznega nadzora
nad delom zdravstvenega tima,
ki ga izvajajo pooblaščeni zdrav-
Zadnji odstavek 51. člena
Zakona o zdravstveni dejav-
nosti se glasi: "V primeru
premestitve ali preselitve
bolnika ali če bolnik izbere
drugega zdravnika, je po-
trebno vso pomembno
zdravstveno dokumentacijo
o bolniku predati zdravniku,
ki nadaljuje zdravljenje."
niki. Tudi ti morajo namreč
imeti pravico vpogleda v medi-
cinsko dokumentacijo, pri
čemer je treba vedeti, da je stro-
kovni nadzor sestavni del
zdravstvene dejavnosti. Nadzor-
ne zdravnike enako kot zdravni-
ka, ki bolnika zdravi, vežejo
določbe o varovanju poklicne
skrivnosti in osebnih podatkov.
Drugim zdravnikom in drugim
osebam se medicinska doku-
Dr. Henrik Zlebnik, direk-
tor Zdravstvenega doma
Ptuj, je prepričan, da so za-
pleti, ki so v zadnjem času
nastali med ZD in zasebni-
koma zaradi prenosa karto-
teke, v glavnem posledica
tega, ker nekaterih pojmov
"nismo do konca razčistili
oziroma sproti reševali.
Zato je tudi prihajalo do
poenostavljenih rešitev in
reševanja problemov ne gle-
de na drugega ali v celoti."
Pri kartoteki gre po njego-
vem za tri vprašanja oziro-
ma probleme: varovanje
osebnih podatkov, last-
ništvo in potrebnosti oziro-
ma rabe teh podatkov. Po
formalni plati gre za to, da
se mora tisti, ki ima osnovo
za zbiranje podatkov, držati
predpisanih določil. Izhod
iz vse te godlje, ker tudi za-
koni niso najbolj jasni, so vi-
deli v dogovoru, v katerega
so zapisali, da kartoteke os-
tanejo last ZD Ptuj, dajejo
pa jih v brezplačno uporabo
zasebnikoma.
mentacija posreduje le, če s tem
soglaša ali če to zahteva bolnik.
Skladno za zakonom ima bol-
nik pravico do vpogleda v svojo
zdravstveno dokumentacijo, ra-
zen če njegov zdravnik meni, da
bi to škodovalo njegovemu
zdravstvenemu stanju. Če je po-
trebno, ima pravico dobiti tudi
kopije nekaterih izvidov. Za vse
druge postopke, ki posegajo v
zdravstveno dokumentacijo, pa
je izrecno potrebno soglasje bol-
nika, vključno s postopkom
ugotavljanja invalidnosti, zava-
rovalniškimi postopki in podob-
no. V nekem smislu je torej last-
nik podatkov o svojem zdravst-
venem stanju bolnik, z doku-
mentacijo pa upravlja njegov
osebni zdravnik."
TEDNIK: Kdo je odgovoren
za prenos oziroma kako se pre-
naša kartoteka iz javnega
zdravstva v zasebno zdravstve-
no ambulanto? Se sme s karto-
teko tržiti? Ali jo ima zdravst-
veni dom pravico celo prodati
zasebniku?
Dr. Mence: "Glede ohranjanja
kontinuitete zdravstvene doku-
mentacije zakon odloča, da je
potrebno ob zamenjavi osebnega
zdravnika vso pomembno
zdravstveno dokumentacijo pre-
dati zdravniku, ki nadaljuje
zdravljenje, torej novemu oseb-
nemu zdravniku. Pri tem gre
določbo zakona razumeti tako,
da to predajo bodisi zagotovi
zdravnik bodisi zdravstveni
dom, kjer se je bolnik dotlej
zdravil, in sicer po pošti ali ne-
posredno po kurirju, ne daje pa
Zdravstveni kartoni so bili
nabavljeni iz materialnih
sredstev, ki jih je za delo
prejel Zdravstveni dom od
plačnika - Zavoda za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije. Zato je ZD dolžan
poslati te kartone direktno
zdravniku zasebniku, če
niso zavarovanci posebej iz-
javili, da spreminjajo izbra-
nega zdravnika. (Pojasnilo
generalnega direktorja Za-
voda za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije Franca
Koširja.)
se dokumentacija bolniku v
roke. Povedati je treba tudi, da
bolnikov zdravstveni karton
nedvomno sodi med pomembno
zdravstveno dokumentacijo. Na-
vedeni postopek velja tudi v pri-
meru, ko dotedanji osebni
zdravnik preneha delati v
zdravstvenem zavodu in postane
zasebni zdravnik, ki ima konce-
sijo in pogodbo z zavodom za
zdravstveno zavarovanje. Če bol-
nik (pisno) izjavi, da bo ta zaseb-
ni zdravnik še naprej njegov
osebni zdravnik, mora zdravst-
veni dom na prej opisani način
zdravniku predati dokumentaci-
jo, ne da bi za to zahteval dodat-
no plačilo. Zbiranje in dopolnje-
vanje dokumentacije je sestavni
del opravljanja zdravstvenih sto-
ritev, ki jih plačuje obvezno
zdravstveno zavarovanje, zato
tega ni dopustno posebej dodat-
no zaračunavati."
Uvedba in uresničevanje poj-
ma "osebni zdravnik" zagotavlja,
da ima bolnik le eno zdravstve-
no dokumentacijo, kar hkrati za-
I gotavlja nadaljnje uresničevanje
I še vedno veljavne določbe zako-
na o evidencah na področju
zdravstva, ki pravi, da se podatki
o bolnikovem zdravstvenem
stanju hranijo kot trajni podatki.
Vse to velja za dokumentacijo, ki
se zbira v osnovni zdravstveni
dejavnosti, medtem ko veljajo za
bolnišnično dokumentacijo v or-
j ganizacijskem smislu nekoliko
drugačna pravila. Ne glede na to
pa so ti zavodi oziroma specialis-
ti dolžni po zdravljenju v bol-
nišnici ali specialistični ambu-
lanti pisno sporočiti osebnemu
I zdravniku podatke, ki sodijo v
i bolnikovo osnovno zdravstveno
I dokumentacijo.
DOKUMENTACIJA
LE PRIHAJA
Po najnovejših podatkih je za-
I deva z zdravstveno kartoteko
, tako daleč, da jo Dr. Bočkajeva
I in dr. Jerkovič, kljub temu da
I pogodbe o načinu prenosa
I zdravstvene dokumentacije nis-
; ta podpisala, ker tudi ni potreb-
I no glede na zakonska določila,
i le-to počasi za svoje paciente le
: prevzemata, le malo dlje traja.
! Pacienti morajo le podpisati iz-
I javo, da niso več pacienti
I zdravstvenega doma Ptuj, v roke
dobijo tudi izvide, kartoteka pa
j se odlaga posebej, da jo lahko
; zdravnika prevzameta. Dr.
I Bočkajeva in dr. Jerkovič sta
I nam ob našem obisku povedala,
I da ni res, da ni zelenih receptov
I za dežurno službo; Zdravstveni
i dom Ptuj ima pogodbo za nujno
j zdravljenje. Izdajanje belih re-
I ceptov na neki način pomeni
! oviranje zasebne prakse oziroma
I izbiro zasebnih zdravnikov za
I osebne zdravnike. Bolnik ob
I vsem tem, kar se je dogajalo in se
i še, enostavno povezuje in ugot-
i avlja, da če ne dobi kartoteke,
i ker prekinja izbiro zdravnika v
I zdravstvenem domu, je
j vprašanje tudi, ali bo lahko
I prišel v dežurno službo po nujno
pomoč, tam pa bo dobival bele
(samoplačniške) recepte. Zakaj
bi potem izbral za osebnega
zdravnika zasebnika?
MG
Od 24. novembra deluje v Ptu-
ju podružnica Društva bolnikov
in invalidov z ankiiozirajočim
spondilitisom (kroničnim rev-
matskim vnetnim obolenjem
hrbtenice) Slovenije. Na usta-
novnem zboru, ki je bil v gos-
tišču Olga na Hajdini, so spreje-
li osnovne dokumente (med
drugim so podpisali ustanovno
listino ustanoviteljev), ki jim
omogočajo delovanje, izvolili
vodstvo podružnice in sprejeli
program dela.
Predsednik Podružnice Branko
Gojkovič je povedal, daje njihova
osnovna dejavnost skrb za redno
tedensko izvajanje vaj v telovadni-
ci in v bazenu, organiziranje po-
hodnorekreacijske in športne dej-
avnosti, izobraževanje članstva
ter nudenje pomoči članom. Anki-
lozirajoči spondilitis prizadene oz.
deformira predvsem hrbtenico in
druge sklepe v negibno celoto.
Napredovanje bolezni uspešno
zadržujejo in se ji upirajo z zdravl-
jenjem v zdraviliščih po posebnih
programih, z redno medicinsko
vadbo, dihalnimi in fizioterapevts-
kimi vajami, s plavanjem v baze-
nih z ogrevano ali termalno vodo.
Veliko pa vsak bolnik lahko naredi
sam, če predpisano fizioterapijo
nadaljuje doma.
Ustanovno listino o delovanju
so podpisale tudi ptujske Terme,
kjer člani podružnice izvajajo vaje
v bazenu, in Terme Čatež. Hva-
ležni pa so tudi športnemu zavo-
du Ruj, ki jim je omogočil enkrat
tedensko brezplačno uporabo te-
lovadnice. Za njihovo dejavnost
so zainteresirani tudi v mestni
občini Ptuj.
V ptujski podružnici društva
bolnikov in invalidov z ankiiozira-
jočim spondilitisom je trenutno
okrog 30 članov, pričakujejo pa,
da se jim bodo pridružili tudi bol-
niki z območja Slovenske Bistrice
in Ormoža. Zelo pa bi bili veseli,
če bi kmalu dobili svoje prostore,
da bi lahko nemoteno delovali.
MG
Naša anketa
Spoštovani bralci Tednika In
poslušalci Radia Ptuj!
Vabimo vas k sodelovanju pri
Izpolnjevanju ankete, ki jo ob-
javljamo na tej in naslednji
strani Tednika.
Anketo bomo objavili še dva-
krat, da bo lahko pri izpolnje-
vanju sodelovalo več članov
vaše družine.
Vaše izpolnjene' ankete
pričakujemo do konca 13. de-
cembra. Pošljite jih na naslov:
Radio-Tednik Ruj, Raičeva 6,
Ruj, lahko jih prinesete v
sprejemno pisarno ali vržete v
nabiralnik pred vhodom v
našo stavbo.
Med izpolnjevale! ankete
bomo izžrebali šest nagrad: tri
enoletne naročnine Tednika in
tri knjige Blaženi Franc Rihte-
rič Zdenka Kodriča.
Zahvaljujemo se vam za so-
delovanje!
ANKETA - TEDNIK
1.	Prebivališče
Občina:_
2.	Katere časopise redno be-
rete ob Tedniku:
3.	Po vašem mnenju je Tednik
(Obkrožite odgovore):
-	zanimiv
-	dovolj domač
-	aktualen
-	dovolj informativen
-	objektiven
-	premalo aktualen
-	premalo zanimiv
-	premalo domač
4.	Kaj vas v Tedniku najbolj
pritegne oziroma najraje pre-
berete? (Obkrožite odgovore.)
-	Aforizme
-	ankete
-	Borzni kotiček
-	Črno kroniko
-	Gori, doli, naokoli
-	Govori se
-	gospodarstvo
-	horoskop
-	humor
-	Info - glasbene novice
-	Iz naših krajev
-	Izvedeli smo
-	kulturo
-	križanke
-	Lenarške novice
-	Lujzeka
-	Male oglase
-	Mlade dopisnike
-	Modni kotiček
-	Orfejčka
-	Osebno kroniko
-	Pisma bralcev
-	pravne nasvete
-	reklame
-	reportaže
-	Sedem (ne)pomembnih dni
-	Svet v stolpcu
-	šolski zvonec
-	šport
-	TV program
-	Uradni vestnik
-	V vrtu
-	vzgojne nasvete
-	zahvale
-	zanimivosti
-	Zanke
-	zdravstvo
5.	Česa v Tedniku ne berete
(pomagajte si s seznamom pri
prejšnjem vprašanju)?
6.	Napišite vaše pripombe in
predloge:
7. Če želite sodelovati pri
nagradnem žrebanju, nam
napišite svoje ime in naslov!
10 - NAŠI KRA.T1 IN UUDJE
7. DECEMBER 1995 ■ TEDNIK
Naša anketa
Spoštovani poslušalci Ra-
dia Ptuj in bralci Tednika!
Vabimo vas k sodelovanju pri
izpolnjevanju ankete, ki jo ob-
javljamo na tej in prejšnji stra-
ni Tednika.
Anketo bomo objavili še dva-
krat. da bo lahko pri izpolnje-
vanju sodelovalo več članov
vaše družine.
Vaše izpolnjene ankete
pričakujemo do konca 13. de-
cembra. Pošljite jih na naslov:
Radio-Tednik Ruj, Raičeva 6,
Ptuj, lahko jih prinesete v
sprejemno pisarno ali vržete v
nabiralnik pred vhodom v
našo stavbo.
Med izpolnjevala ankete
bomo izžrebali šest nagrad: tri
enoletne naročnine Tednika in
tri knjige Blaženi Franc Rihte-
rič Zdenka Kodriča.
Zahvaljujemo se vam za so:
delovanje!
ANKETA - RADIO
1.	Prebivališče:
Občina:_
2.	Starost:_
3.	Mnenje o radijskem progra-
mu:
-	dovolj informativen
-	dovolj glasbe
-	premalo glasbe
-	premalo informacij
-	preveč reklam
-	preveč glasbe
-	pester
-	zanimiv
4.	Kdaj nas običajno pos-
lušate?
8.-12. ure
12.-16. ure
16.-20. ure
20. - 24. ure
5.	Najbolj poslušane oddaje
(obkrožite)
-ABCD
-	Avtoradio
-	Čestitke poslušalcev
-	Glasba je življenje
-	Glasba za lahko noč
-	Glasbene želje
-	Glasbeni popotnik
-	Horoskop
-	Kmetijska oddaja
-	kontaktne oddaje
-	Kuharski nasveti
-	Kulturna oddaja
-	Ljubljanska borza
-	Mala pt. kronika
-	Mali oglasi
-	Na današnji dan
-	Napotki za duševno zdravje
-	Nič resnega
-	Ni še vsega konec
-	novice in poročila
-	Obvestila
-	Orfejček
-	o zeliščih
-	Ponudba na ptujski tržnici
-	poročila BBC
-	Rajžamo iz kraja v kraj
-	Radijski kviz
-	Razmere na cesti
-	Sredi dneva
-	Sredi življenja
-	Svetloba duha
-	Škrjančkov ropot
-	Šport
-	Športna napoved
-	Šubidua
-	Tečaj angleškega jezika
-	Varnostne inf.
-	Vroča linija
-V vrtu
-	Za male in velike otroke
-	3-3-3 in as
6.	Nepriljubljene oddaje
(napišite oddaje iz prejšnjega
seznama, ki vas motijo) :
7.	Pripombe in predlogi:
8.	Na kateri frekvenci nas pos-
lušate? (Obkrožite ustrezni od-
govor Predvsem želimo izve-
deti, koliko poslušalcev nas še
posluša na srednjem valu!)
UKV:"98,2 MHz, 104,3 MHz,
SV: 1485 KHz
PTUJ / NA OBMOČNI ENOTI VETERINARSKEGA ZAVODA SLOVENIJE
Ptuj prtdlobivti ugled
Za Ptui, ki si prizadeva, da bi bil regijsko središče in nasploh središče širšega pomena, in ki že ima nekaj pomembnih
sedežev dejavnosti, je prav tako velikega pomena tudi ustanovitev območne enote veterinarskega zavoda Slovenije, ki je
skoraj neopazno začela delati letos prvega julija na Ormoški cesti 28. Vodja enote je postal mag. Joško Pevec, doktor vete-
rinarske medicine. Z njim smo se pogovarjali o novi organiziranosti veterinarske dejavnosti, ciljih reorganizacije, organizi-
ranosti enote, razmerah za delo in o možnostih za njen razvoj.
TEDNIK: Zakaj je bila po-
trebna nova organiziranost ve-
terinarske dejavnosti?
J. Pevec: "Zaradi vključevanja
Slovenije v EU je prišlo do po-
bude o spremembi organizacije
veterinarske službe in s tem do
sprejetja zakona o veterinarstvu,
ki je pričel veljati prvega januar-
ja letos. Do sprejema novega za-
kona se je ta dejavnost urejala na
osnovi zakona o varstvu živali
pred kužnimi boleznimi, ki
ogrožajo vso državo, in zakona o
zdravstvenem varstvu živali.
Novi zakon omogoča stroki
oziroma doktorjem veterinarske
medicine vključitev v enoten so-
doben sitem operativnga dela,
omogoča poenotenje kontrole
sistema veterinarsko-sanitarne-
ga nadzora v klavnicah vseh vrst
in v vseh živilskopredelovalnih
obratih, veterinarsko sanitarne
preglede uvoznih in izvoznih
pošiljk ter veterinarskoinšpek-
cijski nadzor v upravnih enotah
in na meji s sosednjimi država-
mi."
TEDNIK: Kako se je služba
reorganizirala?
J. Pevec: "Novi zakon govori,
da se veterinarska služba opravl-
ja na treh ravneh: primarni, se-
kundarni in terciarni. Na pri-
marni ravni obsega osnovno ve-
terinarsko dejavnost, kjer gre za
zasebno veterinarsko dejavnost,
ki opravlja javno veterinarsko
službo na podlagi koncesije (to
so veterinarske ambulante, vete-
rinarske bolnišnice in veterinar-
ske lekarne), na sekundarni gre
za specialistično veterinarsko
dejavnost, preskrbo veterinar-
skih organizacij z zdravili in ve-
terinarsko dejavnost za osemen-
jevalna središča ter na terciarni
ravni, ki obsega vrhunsko, naj-
zahtevnejšo specialistično in pe-
dagoško veterinarsko dejavnost
v okviru Veterinarskega inštitu-
ta Slovenije in Veterinarske fa-
kultete Univerze v Ljubljani."
V PTUJU
OBMOČNA
ENOTA S TREMI
IZPOSTAVAMI
TEDNIK: Ptuj ima torej po
novem območno enoto veteri-
narskega zavoda Slovenije. Kaj
to pomeni, kako je enota orga-
nizirana?
J. Pevec: "Veterinarska dejav-
nost poteka v t. i. mreži javne ve-
terinarske službe, ki jo sestavlja-
jo zasebne veterinarske organi-
zacije, Veterinarski inštitut Slo-
venije in Veterinarski zavod Slo-
venije, ki je bil ustanovljen s
sklepom vlade 26. januarja letos.
delati pa je začel prvega julija.
Svojo dejavnost opravlja na
sedežu v Ljubljani in v devetih
območnih enotah: Celju, Kran-
ju, Kopru, Ljubljani, Mariboru,
Murski Soboti, Novi Gorici in v
Ptuju, v okviru katerih je orga-
niziranih štirideset izpostav.
S prvim julijem je Veterinar-
ski zavod Slovenije prevzel vsa
dela, ki mu jih nalaga zakon.
Strokovni delavci so nadaljevali
delo, ki so ga opravljali v posa-
meznih veterinarskih zavodih
do tega datuma, nekatere naloge
pa je zavod pričel opravljati na
novo. Med te sodijo veterinar-
sko-sanitarni pregledi uvoznih
in izvoznih pošiljk ter specialis-
tična dejavnost na področju hi-
giene živil, epizootiologije, re-
produkcije in zdravstvenega
varstva rib. Za izvajanje strokov-
ne dejavnosti delujejo pri zavo-
du strokovni oddelki: za higieno
živil, epizootiologijo, reproduk-
cijo, zdravstveno varstvo čebel
in rib, laboratorijsko diagnosti-
ko ter patoanatomsko diagnosti-
ko z veterinarsko-higiensko
službo.
Do ustanovitve območne eno-
te v Ptuju je prišlo zaradi
močnega živinorejskega delo-
vanja na ptujskem, ormoškem in
slovenskobistriškem območju
ter močno razvite živilskoprede-
lovalne industrije, saj to omo-
goča neposredno povezavo stro-
kovne specialistične dejavnosti
Veterinarskega zavoda Slovenije
z uporabniki. Zanemarljivo pa
tudi ni dejstvo, da je z ustanovit-
vijo območne enote v Ptuju do-
bilo zaposlitev veliko domačih
strokovnih delavcev. Trenutno
je zaposlenih 35 delavcev, od
tega dva magistra veterinarskih
znanosti, 23 doktorjev veterinar-
ske medicine, trije delavci s
srednjo šolo ter sedem z nižjo
izobrazbo. V šolskem letu
1995/96 je skladno s programom
izobraževanja vpisalo podiplom-
ski študij - magisterij še pet stro-
kovnih delavcev, kar bo brez
dvoma vplivalo na še višjo izo-
brazbeno in strokovno raven
enote.
STROKOVNA
DEJAVNOST V
TREH
IZPOSTAVAH
Strokovna dejavnost enote po-
teka v treh izpostavah: v Perut-
nini Ptuj, izpostavi Ptuj - teren
in v Mlekarni, ki vključuje tudi
vse dejavnosti Veterinarskega
zavoda Slovenije na območju
občine Ormož ter v izpostavi
Slovenska Bistrica.
V izpostavi Ptuj - teren in Mle-
karna Ptuj je organizirana
dežurna služba, pa tudi stalna
pripravljenost v izpostavah v
Perutnini Ptuj in Slovenski Bi-
strici za dejavnost veterinarsko-
sanitarnih pregledov (uvozne in
izvozne pošiljke, zakoli bolnih
živali, lovski turizem, pre-
prečevanje širjenja kužnih bo-
lezni), laboratorijske in patoana-
tomske diagnostike ter veteri-
narsko-higienske službe z
neškodljivim odstranjevanjem
živalskih trupel.
Ne glede na težave bomo zas-
tavljen program do konca leta
uresničili. Vsi kazalci do sedaj
opravljenega dela kažejo, da smo
izpolnili zaupane naloge, ki smo-
jih dobili s strani ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano ter slovenske vlade. Če
bo zaupanje omenjenih institu-
cij in financiranje Veterinarske-
ga zavoda Slovenije urejeno tudi
v bodoče, lahko pričukujemo, da
bo zavod izpolnil vse naloge in
zahteve, ki jih od njega zahteva-
jo uporabniki njihovih storitev,
potrošniki v državi ter uvozniki
živali in živil živalskega porekla.
Z drugimi delavci Obdravske-
ga zavoda za veterinarstvo in
živinorejo Ptuj, v okviru katere-
ga smo še do nedavnega delovali,
dobro sodelujemo, v skladu z za-
konom in medsebojnimi dogo-
vori pa poteka tudi delitev ob-
jektov in drugih sredstev ter ob-
veznosti do virov sredstev ter
bremen. Delavci Območne eno-
te Ptuj si želimo, da bi se čimprej
vselili prostore, ki jih za nas ure-
jajo na Ormoški 28."
TEDNIK: Kako se bo
Območna enota razvijala v
bodoče, kakšne so njene raz-
vojne možnosti?
J. Pevec: "Strokovno delovan-
je v Območni enoti je močno od-
visno od razvoja regije. Fizični
obseg do sedaj opravljenega dela
je že potrdil in upravičil
odločitev ustanoviteljev. S to vi-
soko strokovno institucijo je
Ptuj pridobil ugled. Vsi dejavni-
ki v regiji pa se morajo truditi,
da se njen ugled utrdi in poveča.
Za to pa se bomo trudili tudi vsi,
ki smo v enoti zaposleni."
•o^MG
Mag. Joško Pevec, dr. vet. med.	Foto: Kosi
PTUJ / USTANOVITEV KLUBA TAJNIC - DA ALI NE?
Za strokovnost
in družabnost
26. in 27. oktobra je v organizaciji Gospodarskega vestnika v
Ljubljani potekal seminar, namenjen slovenskim tajnicam.
Četudi kotizacija ni bila majhna, smo prisotne ugotavljale,
daje prihod skoraj 200 "asistentk" managerjev, kot jih je poi-
menoval prof. Martin Lorbar, eden od predavateljev, dokaz,
da dobiva dodatno izobraževanje tajnic vedno večji pomen.
In prav je tako!
Ob pogovoru s prof. Mojco
Apih-Lamovec, urednico revije
Tajnica, in njeno desno roko
Karmen Slabe sem izvedela
marsikaj koristnega, kar bi bilo
zanimivo in uporabno tudi za
ptujske tajnice. Ker že dalj časa
pogrešamo obliko sodelovanja,
ki bi povezovala zaposlene, pa
tudi trenutno brezposelne osebe,
ki opravljajo ali so opravljale taj-
niška dela v podjetjih, zavodih
in drugih institucijah, smo raz-
mišljale o ustanovitvi Kluba taj-
nic na Ptuju, ki bi se pridružil
koprskemu in celjskemu. Ob
tem, da imamo veliko podporo
tudi v vodstvu Srednješolskega
centra in v Ekonomski šoli na
Ptuju, kjer si pridobivajo znanje
bodoče tajnice in poslovni sekre-
tarji, za to ne vidim nobene ovi-
re. Da pa se stvari ne bi lotevali
neorganizirano ali celo ob že v
naprej nenaklonjenem stališču,
bi želeli nekoliko odmeva na po-
budo o ustanovitvi kluba tajnic.
Verjetno nisem prva, ki o tem
razmišljam, zato bi bila izjemno
vesela, če se oglasi kdo, ki je pri-
pravljen sodelovati v inciativ-
nem odboru za sklic vseh zainte-
resiranih.
Ob prebiranju revije Tajnica
in Pravil Kluba tajnic Slovenije
me za ustanovitev društva pre-
pričuje misel, da je potrebno de-
lavke in delavce, ki opravljajo
tajniška in njim podobna dela
(tajnice, vodje pisarn, admini-
strativno-tehnični sekretarji,
poslovni sekretarji ipd.) poveza-
ti, jim na ta način omogočiti, da
se družijo, izmenjujejo izkušnje,
skrbijo za svoje dopolnilno izpo-
polnjevanje in izobraževanje, si
med seboj pomagajo pri reševan-
ju problemov in težav, organizi-
rajo razna srečanja, izlete ipd.
V današnjem Tedniku objavl-
jamo obrazec izjave o pripravlje-
nosti za včlanitev v Klub tajnic
Ptuja in okolice, ki ga izražite in
izpolnite ter odpošljite na nas-
lov: Silva Brodnjak, SŠC - Eko-
nomska šola Ptuj, Volkmerjeva
19, 62250 Ptuj. Število prejetih
izjav bo osnova za nadaljnje
delo.
Zahvaljujem se za potrpljenje
in pripravljenost pomagati v pri-
pravah na ustanovitev kluba.
Silva Brodnjak
IZJAVA
O pripravljenosti, da se včlanim v KLUB
TAJNIC Ptuja in okolice, če bo ustanovl-
jen
Ime in priimek:_
Datum rojstva:_
Končana šola:_
Domači naslov:_
Domači telefon:_
Službeni naslov:_
Službeni telefon:_
Delovno mesto, ki ga opravljam:_
Bi bila pripravljena sodelovati pri izvedbi
nalog v zvezi z organizacijo ustanovnega
občnega zbora: DA NE
Predlagam, da bi dejavnost kluba zajema-
la naslednje teme: _
Podpis:
TEDNIK - 7. DECEMBER 1995
OD TOD IN TAM - 11
DR. MATIJA MURKO / VELIKA NARODOPISNA RAZSTAVA
ČEŠKOSLOVANSKA V PRAGI LETA 1895
Hajveiii narodopisni
spekiakel na svehi
Prof. dr. Matija Murko je v Letopisu Slovenske matice za leto 1896 objavil
obsežen članek z naslovom Narodopisna razstava ieškoslovanska v Pragi
leta 1895. S tem "poročilom" se je Murko zapisal med pionirje evropske
muzejske kritike.
Za Slovence in slovensko kulturo pa je še zlasti pomemben
njegov sklepni del "poročila", ki gaje Murko podnaslovil s
pomenljivim naslovom Nauki za Slovence. Le-te štejemo za
prvi narodopisni in muzeološki program, v katerem nas
Murko opozarja na pomembnost varovanja naše kulturne
dediščine. Tokrat se bomo, kot je že v naslovu prispevka
zapisano, seznanili z največjo narodopisno razstavo na
svetu, in sicer na način, kot jo je videl Murko, in na način,
kot jo lahko danes razumemo tudi mi.
Sto let je tega, ko si je veliko na-
rodopisno razstavo češkoslovan-
sko v Pragi v 162 dneh ogledalo
neverjetnih in danes skoraj ne-
pojmljivih 2.065.258 obiskovalcev,
ki so plačali vstopnino, kar pome-
ni 12.749 obiskovalcev na dan! Na
binkošte in na dan sv. Venčeslava
pa je bilo na razstavi okroglih
73.000 obiskovalcev. Ali si danes
sploh lahko predstavljamo "evfori-
jo", ki je povzročila nepričakovano
veliko število obiskovalcev, ki so
drli v Prago iz različnih koncev
Evrope? Razstavo so si organizira-
no ogledali tudi obiskovalci iz Slo-
venije, ki so v Prago pripotovali
predvsem z vlaki. In kljub temu da
je narodopisno razstavo ali ustrez-
neje narodopisni muzejski spekta-
kel obiskalo toliko ljudi, je prese-
netljivo, da zgodovina evropskega
muzealstva in muzeologije nave-
dene razstave v Pragi leta 1895
praktično ne omenja. Prepričan pa
sem, da se bo to dogodilo že v nas-
lednjih nekaj letih. In takrat ne
bomo vrednotili le razstave same
po sebi, temveč tudi prispevek Ma-
tije Murka, ki je po mnenju
češkega znanstvenika dr. Stanisla-
va Broučka napisal najbolj kompe-
tentno kritiko omenjene razstave.
Če bi navedene "statistične" po-
datke poskušali prenesti v geograf-
ske okvire Slovenije in v slovensko
muzejsko prakso, bi to pomenilo,
da bi danes takšen muzejski spek-
takel moral privabiti na razstavo
skoraj 700.000 obiskovalcev in to v
obdobju dobrih petih mesecev.
Toda kljub sodobni tehnologiji.
marketingu m oglaševanju di
takšne izzive v slovenski muzejski
praksi prej označili za znanstveno
fantastiko kot za realno možnost.
Da je res tako, se lahko prepričamo
z razstavo Gotika v Sloveniji, ki je
kot dozdevno največji slovenski
muzejski projdct v letu 1995 priva-
bila okoli 24.000 obiskovalcev in
to v enakem časovnem obdobju
kot narodopisna razstava v Pragi
leta 1895.
Kljub temu da dogajanja na raz-
stavi ne moremo rekonstruirati v
celoti, pa se lahko z njo seznanimo
s pomočjo številnih, na videz
obrobnih opisov tako razstave
same kot tudi dogajanja ob njej.
Kljub temu da je bila na ogled
pred sto leti, nam je lahko še danes
tako v ponos kot v poduk, saj se
lahko ob njenem analiziranju mar-
sičesa naučimo. Številne pojavne
oblike, ki jih v današnji slovenski
muzejski praksi razumevamo kot
novosti, so bile v uporabi že takrat,
kar nas preseneča in opominja.
Omenjeni razstava je že takrat
temeljila na racionalni organizaciji
in timskem delu. Obiskovalci so se
lahko seznanili tako z originalni-
mi muzealijami kot s številnimi
modeli. Na njej so uporabljali tudi
rekonstrukcije, kot npr. "starega
mlina, ki je do najmanjših podrob-
nosti ponarejen", pa tudi fotogra-
fij, slik, diaram, tekstov, statistik,
diagramov, "tablic" in map.
Že pred 100 leti so se snovalci
razstave zavedali, kako pomembno
in koristno je v nekaterih primerih
uporabljati figure (lutke), ki so
bile tako dobro izdelane, kot
poroča Murko, da "se vam je
večkrat zazdelo, posebno iz dalja-
ve, kot da imate pred seboj žive
ljudi". Figure so uporabljali pri
predstavljanju različnih oblačil,
pri prikazu različnih šeg in navad
češkega ljudstva itn.
V razstavo so vključevali tudi
prvine gledališke umetnosti in fol-
klore, zato nas ne preseneča, da so
ob posebnih slavnostnih dnevih
prihajale velike skupine iz vseh
čeških in slovaških krajev, da
predstavijo v amfiteatru svoje šege
in navade. Ali si lahko predstavlja-
te večdnevne nastope npr. 4000
Moravcev v "pisanih in bogatih
oblekah", ki so sistematično pred-
stavljali vse navade moravskega
ljudstva? Težko, kajne? In da bo
mera polna: celo "dva slovaška
para sta se zvezala za večnost na
razstavi", poroča Murko.
Vpogled v življenje češkega
ljudstva je bil možen tudi ob ogle-
du češke vasi okrogle jajčaste obli-
ke, ki je štela 24 rekonstruiranih
stavb! Popotovanje po razstavi se
je iz vasi nadaljevalo v "staro Pra-
go", kjer je bilo "vse izvrstno pona-
rejeno; samo tako daleč realizem
ni šel,da bi se tudi nesnage iz hiš
na ulico spuščale". Med vrhunci
(hiper)realizma kot možne muzeo-
loške usmeritve pa moramo izpos-
taviti težko razumljivo, skorajda
neverjetno dejstvo, da v "jedni si-
romašni koči najdemo celo novo-
rojenčka, ki je zagledal beli svet na
razstavi". Resnično neverjetno,
mar ne?!
Presenečeni pa smo lahko tudi
nad dejstvom, da so se že pred sto-
timi leti zavedali pomembnosti iz-
delovanja (muzejskih) spominkov.
V rekonstruirani kovnici, kjer so
nekdaj "stari Čehi delali denar", ta-
krat pa so tam kovali medalje, so si
obiskovalci lahko le-te kupili za
spomin.
In da so kreatorji razstave vedeli,
kaj delajo, se lahko prepričamo iz
različnih obrazstavnih dejavnosti,
ki bi jih danes poimenovali kot
(muzejske) pedagoške ali anima-
cijske aktivnosti. Med njimi bi iz-
postavil predavanja o narodopi-
snih temah, ki jih je bilo po mestih
in vaseh na tisoče. Samo dijaki so
jih imeli okoli 1400! Dejstvo je, so
se Čehi že takrat zavedali vzgojne-
ga in izobraževalnega pomena na-
rodopisne razstave. "Navduševali
so se iz preteklosti in sedanjosti za
bodočnost, merili in cenili so svoje
moči ter premišljevali, kje in kaj je
še treba delati." Razstava kot oseb-
na izkaznica naroda ni bila le ilu-
stracija njihove ustvarjalnosti,
temveč hkrati tudi kulturološka
revizija in kažipot za v prihodnje.
"Zametki" sodobnega muzejske-
ga marketinga, dejavnosti stikov z
javnostjo, kulturne animacije ipd.
nas navdušujejo in nam hkrati po-
jasnjujejo, "zakaj se je ves narod
češki v svojo narodopisno razstavo
tako zaljubil". Vsa predmestja in
nazadnje sama Praga, vsi stanovi,
tudi branjevke, so imeli svoj "dan"
na razstavi.
Kljub racionalni odločitvi za
muzeološki scenarij in dobri orga-
niziranosti narodopisne razstave
moramo pritrditi Murkovemu
mnenju, da so "lahko možje, ki so
sprožili misel narodopisne razsta-
ve in jo srečno izvršili, zadovoljni s
svojim delom (ki je preseglo njih
pričakovanja), ponosen pa sme biti
nanje tudi ves narod".
O dejstvu, da je repriza velike
Narodopisne razstave češkoslo-
vanske v Pragi leta 1895 nemo-
goča, sem se lahko prepričal na
lastne oči, in sicer 100 let kasneje.
V Moravskem muzeju v Brnu in v
Narodnem muzeju v Pragi so pri-
pravili v "spomin" na veliko naro-
dopisno razstavo češkoslovansko
pregledni razstavi, polni "lepih"
predmetov iz ruralnega okolja, ki
pa sta bili le bleda slika prejšnje,
tako po pristopu k razstavi, številu
eksponatov kot tudi po obiskanos-
ti in odmevih, tako domačih kot
mednarodnih.
Omenjena razstava, o kateri je
"poročal" Murko, je tudi po nje-
govi zaslugi močno vplivala tako
na razvoj narodopisja kot na raz-
mah muzealstva v različnih ev-
ropskih državah. Zato bi kazalo
nasvete prof. dr. Matija Murka,
da se lahko od Cehov marsičesa
naučimo, upoštevati še danes. Pa
ne le kot etnografi ali etnologi,
temveč tudi kot muzealci in mu-
zeologi, saj je Češka še danes ena
od velesil na področju varovanja,
raziskovanja ter prezentacije na-
ravne in kulturne dediščine.
Aleš Gačnik
Predstavitev tradicionalne oblačilne kulture iz sredine 19. stoletja na "spominski" narodopisni
razstavi v Narodnem muzeju v Pragi.	Foto Aleš Gačnik
Lutki v narodnih nošah iz prve polovice 19. stoletja sta ob vho-
du na razstavo vabili obiskovalce tako v letu 1895 kot v letu
1995. Narodni muzej v Pragi, junija 1995. Foto Aleš Gačnik
ORMOŽ / SKOZI LUČI IN SENCE RUDA JURČCA
Blaženost in bridkost zapisanih besed
4. novembra letos, na dan, ko je bilo v daljnem Buenos Airesu pred dvajsetimi leti konec luči in senc zemeljske poti ormoškega rojaka Ruda Jurčeca,
so pred ormoškim gradom odkrili njegov doprsni kip. Družbo mu na prostoru, kjer bo našel svoje mesto še kakšen pomemben Ormožan, delata tre-
nutno Stanko Vraz in Franc Ksaver Meško.
Ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi knjiga z nas-
lovom Blaženost in bridkost zapisanih besed. Prispevke je
izbral in uredil Alojz Geržinič iz Argentine, ki je v uvod-
nem poglavju predstavil življenjsko pot in delo Ruda
Jurčca, spremno besedo o pisatelju pa je zapisal Andrej
Rot.
Širša javnost je o Ormožanu
Rudi Jurčcu, ki se je rodil 1. aprila
1905, izvedela nekaj več šele po
letu 1991, ko je pri Prešernovi
družbi v Ljubljani izšel prvi del
njegovih spominov na mladost in
rojstni Ormož z naslovom Skozi
luči in sence. Njegovo pisano be-
sedo pa je bilo v Ormožu prvič jav-
no slišati v začetku 1993, ob tradi-
cionalnem srečanju Prlekov.
KJE SE MLADOST
ZAČNE IN KJE
KONČA ...
S tem razmišljanjem se prične
prvi del njegove knjige luči in
sence.
"Moj rojstni kraj Ormož je kakor
zrcalo večnosti," beremo v njegovi
knjigi. Ormož opisuje kot najlepši
in najčudovitejši kraj, ki je bil na
prelomu stoletja in tik pred prvo
vojno razdeljen na slovenski in
nemški del, kjer so slovenski otro-
ci hodili v slovensko šolo na Har-
deku, nemški v nemško, ki je bila
zgrajena v mesto, malčki pa prav
tako v slovenski in nemški vrtec.
Kasneje se je mularija igrala svoje
igre ne glede na jezikovno in na-
rodno pripadnost, saj so tudi slo-
venski otroci dobro govorili
nemško, nemški pa so prav tako
razumeli slovenski jezik. Občutlji-
vi in bistri Rudek je nekako že zaz-
naval tisto tiho valovanje, ki je
dalo slutiti, da se na obzorju ne
samo za Ormož, tisti njegov slo-
venski del, temveč za Slovence
nasploh odpirajo nova obzorja.
"Grajski hrib je stal in še stoji
trdno, mi na nasprotnem hribu pa
smo živeli šele v perspektivah,"
piše.
Zanimivi so opisi smrti in po-
grebov, odsev dobe, dogajanja in
ljudi, ki pa so se še posebej vtisnili
v njegov otroški spomin. Precej
pozornosti je posvetil imenu dr.
Ivana Omulca - slovenskega odvet-
nika.
Opisuje julijsko nedeljo 1914.
leta, ko se je v daljnem Sarajevu
zgodil atentat na avstro-ogrskega
prestolonaslednika Franca Ferdi-
nanda in njegovo ženo Zofijo,
kako so na ta dogodek reagirali
ormoški Nemci, opisuje sovraštvo
med Nemci in Slovenci, ki ga je
atentat še poglobil.
V prvem delu knjige luči in
sence Jurčec med drugim opisuje
tudi politična neskladja med dija-
ki, kar je bilo še bolj kot v Maribo-
ru čutiti v Ljubljani, kjer so bila
vodstva strank. Ob slovenskih po-
litičnih dogodkih se je Ruda
Jurčec v svoji knjigi lotev&l tudi
politike v širšem, takrat ju^TOslo-
vanskem prostoru in jo primerjal s
tisto onkraj državnih meja.
Novembra 1928. leta se je Jurčcu
uresničila njegova dolgoletna želja
po študiju na politični visoki šoJi
za diplomatske vede v Parizu, kjer
je diplomiral junija 1931. Nas-
lednje leto si je ogledal Švico in
Nemčijo ter se vrnil v Pariz. Ko je
prišel v domovino, je moral še k
vojakom.
RUDA JURČEC -
SLOVENSKI ČASNIKAR
Prvi del knjige Skozi luči in sence
naj bi se končal z letom 1929, ven-
dar Jurčec v svojih spominih sega
še v čas, ko se je vrnil v Ljubljano,
kjer se prične njegovo obdobje čas-
nikarske dejavnosti. Sodeloval je
pri raznih časopisih in revijah.
Omeniti je potrebno Slovenca,
kjer je 1. januarja 1934 nastopil
redno službo kot član uredništva
in ostal do konca vojne. V zadnjih
dneh decembra 1941 je po odhodu
dr. Kuharja v London postal ured-
nik za zunanjo politiko, po odho-
du dr. Ahčina v Rim pa glavni
urednik. Delu pri Slovencu se je
marca 1935 pridružilio še mesto
dopisijika francoske agencije Ha-
vas ter agencije Reuter iz Londo-
na. 1936. leta so ga imenovali še za
urednika pri ljubljanski po-
družnici jugoslovanske uradne
agencije Avala. To je ostal do od-
stopa dr. Korošca iz Stojadino-
vičeve vlade, pa spet po vrnitvi dr.
Korošca po Stojadinovičevem
padcu. Bil je tudi predsednik Slo-
venskega časnikarskega društva.
Vodstvo vodilnega slovenskega
katoliškega dnevnika Slovenec
pod italijansko in kasneje nemško
zasedbo Ljubljane je šlo skozi
neštete težave in nevarnosti. Ob
tem se je izkazalo, da je Ruda
Jurčec obvladal nemajhno mero
diplomatske spretnosti in se zave-
dal nujnosti poguma in celo tve-
ganja, ko je šlo za službo domovi-
ni. Kljub vsemu je le malo
manjkalo, da ga gestapo 4. maja
1945 ni prijel.
Dva dni kasneje pa je bil že na
poti iz domovine. V Potovanju
skozi čas (1959) je zapisal: "V
meni je zvenela slutnja, da grem
daleč, daleč, daleč, in doba, ki se
odpira, bo dolga, dolga. Sonce še
ni klonilo v zaton, ko sem že drvel
na kamionu po soteskah in ravni-
nah Koroške. Žrela podrtij na levi
in desni in grobovi, zasuti pod nji-
mi."
Njegove slutje so bile žal pravil-
ne.
Vida Topolevec
BLAŽENOST IN BRIDKOST
ZAPISANIH BESED
Naslovnica knjige Rada
Jurčca Blaženost in bridkost
zapisanih besed, ki je izšla le-
tos ob devetdeseti obletnici
rojstva In dvajseti obletnici
smrti.
12 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
7. DECEMBER 1995 ■ TEDNIK
GORAN ČESULJ / SKRIVNOST MEŠANJA PIJAČ - 5.
Šampait/ec
Vino šampanjec (ime nosi po vinorodnem okolišu Champagne v Franciji)
ima že iz davnih zgodovinskih časov dober glas. Pred več kot dva tisoč leti
so ga pridelovali v severovzhodno od Pariza ležečih vinogradih. Iznajdi-
telj te še danes moderne pijače je Peter Don Perignon, ki mu je prvemu
uspelo ukrotiti mehurčke v steklenicah. Francozi pravijo, da je proiz-
vodnja šampanjca podobna umetnikovem ustvarjanju, ki se začne že pri
rezu in izbiri trte.
Do 17. stoletja vina šampanjec
niso musirala. Ta vina so bila
rdeča in so bila konkurenca ta-
kratnemu burgundcu, ki je bil
drozgan v istem vinorodnem
okolišu. Danes smejo šampanjec
pridelovati samo v treh pridelo-
valnih okoliših iz tehle vinskih
sort: pinot noir (modra sorta),
pinot meunier (modra sorta) in
bele sorte chardonnay. Pridelo-
vanje poteka po zelo strogo
določenem postopku. Sveže
drozgani- mošt dajo v tradicio-
nalne lesene sode in ga po pri-
bližno treh tednih kot mlado
vino pretočijo in filtrirajo. 'Ekrat
se šele začne priprava šampanjca
po petih postopkih. Najprej dani
kombinaciji dodajo različna
vina za dosego tipičnega okusa
določene znamke. Temu vinu je
nato dodan kvas in v starem
vinu dodan sladkoi: Po treh do
štirih tednih postane vino svetlo
in čisto, z usedlinami pa šam-
panjec zori od dveh do treh let.
Za odstranitev usedline so stek-
lenice nameščene z vratom
navzdol v posebne police, v kate-
rih jih vsak dan pretresejo in se
usedlina nabere v vratu stekleni-
ce. S posebnim postopkom used-
lino ob določeni izgubi vina od-
stranijo. Izgubo vina nadomesti-
jo z mešanico starega šampanjca
in sladkorja. Ta postopek določa
okus šampanjca. Za dober konec
sledi zapiranje steklenic z narav-
no plutovino in etikiranje. Po
nekaj tednih mirovanja je šam-
panjec zrel za uporabo.
Zraven Champagne je znano
vinorodno območje tudi Reims s
kilometer dolgimi kredastimi
kletmi, v katerih zori okoli pet-
najst milijonov steklenic šam-
panjca. Za pitje šampanjca niso
potrebne posebne okoliščine,
prija ob vseh priložnostih in je
zmeraj pravilna izbira.
Pri mešanju pijač šampanjec
že dolga leta igra pomembno
vlogo. Klasična mešana pijača,
podaljšana s šampanjcem, je da-
nes v vsakem baru nepogrešljiva.
mnogim drugim mešanim
pijačam pa brizg šampanjca po-
deli priljubljen priokus šumenja.
Ob bližajočih se praznikih in
ob koncu leta ljudje radi nazdra-
vimo s kozarcem šampanjca ali
penečega vina, za spremembo pa
poskusite ob praznični večerji
presenetiti svoje najdražje z
kakšno zapeljivo mešano pijačo s
penečim vinom in ustrezno sad-
no dekoracijo. Pa nazdravje!
Goran Čebuli
RED KISS
Za eno pijačo potrebujemo:
-	2 d temnega ruma
-	2 d cheery brandy
-	2 d ananasovega soka
-	dolijemo peneče vino
Prve tri sestavine dobro pre-
tresemo v ročnem mešalniku,
prelijemo v kozarec za peneče
vino in dolijemo peneče vino.
Okrasimo s kandirano cocktail
češnjo.
MOULIN ROUGE
Za eno pijačo potrebujemo:
-	2 d gina
-2 d apricot brandy
-2 d limoninega soka
-	dolijemo peneče vino
Prve tri sestavine dobro pre-
tresemo v ročnem mešalniku z
ledom, prelijemo v kozarec za
peneče vino in dolijemo peneče
vino. Okrasimo s karambolo
(zvezdast tropski sedež).
VELIKA NEDELJA / 40 LET PO KONČANEM ŠOLANJU
Sreoin/e generaci/e 55
Pred petimi leti, za abrahama, so se prvič po koncu šolanja srečali sošolci,
ki so od 1947 do 1955 obiskovali osnovno šolo v Veliki Nedelji. In ker jim
je bilo druženje všeč, so ga letos, ob 40. obletnici konca šolanja, ponovili.
Pred štiridesetimi leti so skupaj drgnili šolske klopi.
Srečali so se v gostilni Ozmec in seveda ni šlo brez
obujanja spominov na šolska leta. V kriznih povoj-
nih letih življenje ni bilo lahko. V šolo je bilo treba
prepešačili po nekaj kilometrov, kar v zimi in slabi
obutvi ali celo brez nje ni bila šala.
Seveda so otroci tudi ta-
krat zganjali norčije, kot
to počnejo danes, in mar-
sikatera je ostala v spomi-
nu. V prvi razred jih je bilo
vpisanih 44, v vsakem raz-
redu pa so kakšnega
sošolca "pozabili". Letos se
jih je na srečanju, ki sta ga
Foto: Ema Zalar
organizirala Marija Tjšek
in Ivan Majcen, zbralo
dvajset sošolcev in učitelji-
ca Irena Miklašič. Kasneje
so se jim pridružili še živl-
jenjski partnerji in zabava
ob živi glasbi je trajala poz-
no v noč. Poslovili so se z
zagotovilom, da se čez pet
let ponovno srečajo.
vk
PTUJ V SLOVENSKI KRONIKI )(X. STOLETJA
Pfki/ še vedno slugnim?
"Naše" 20. stoletje se približuje koncu. Ena izmed značilnosti tega stoletja
je izjemna intenzivnost zgodovinskih dogajanj, kar velja tako za Evropo
in svet kakor tudi za Slovence.
Ob začetku stoletja so bili Slovenci polni tesnobnih občutkov
glede svoje prihodnosti in preveval jih je strah, da lahko pos-
tane slovensko narodno ozemlje komaj kaj večje od "družin-
ske grobnice", kakor se je izrazil F. Milčinski, plen sosedov.
Ob koncu 20. stoletja je slovenskega ozemlja bistveno več kot
na začetku, Slovenci pa imamo prvič v zgodovini tudi svojo
državo in videti je, da lahko gledamo v prihodnost z dosti več
optimizma, kot so ga imeli naši predniki na začetku stoletja.
Nova revija se je po vzoru ang-
leške Kronike XX. stoletja (pre-
vedena je tudi v slovenščino)
odločila izdati Slovensko kroni-
ko XX. stoletja (predstavitev
prvega zvezka, ki zajema čas od
1900 do 1941, je bila tudi na Ptu-
ju) kot nekakšen prerez tistega,
kar je v tem stoletju Slovence
najbolj zaznamovalo, veselilo,
žalostilo in še kaj. Nas zanima,
koliko prostora so v slovenski
kroniki kronisti (gre za vrsto ug-
lednih slovenskih zgodovinar-
jev) namenili dogodkom, ki so se
zgodili na Ptuju, pa so imeli širši
vseslovenski odmev in pomen.
Prav veliko tega sicer ni (vsi,
ki se na tak ali drugačen način
ukvarjamo z lokalno zgodovino,
bi seveda v kroniko uvrstili še
marsikateri "ptujski" dogodek,
ki se nam zdi pomemben tudi v
širšem kontekstu), pa še tisto,
kar je, se je zgodilo že v Avstro-
Ogrski (Ali to potrjuje tezo, da je
Ptuj še vedno v globoki stagnaci-
ji, če ne celo še kaj hujšega?).
Kot prvi je omenjen dogodek,
ki se je zgodil 27. januarja 1907 v
veliki dvorani Nemške hiše na
Ptuju. Na ta dan je namreč imela
svoj kongres nemškutarska
stranka Štajerc-Partei, ki se je
preimenovala v Napredno stranko
in potrdila na novo oblikovani
program, v katerem sta bili naj-
bolj bistveni dve točki: boj proti
jugoslovanskemu panslavizmu
in odprava bojkota nemških
trgovcev na Spodnjem Štajer-
skem. Stranka je izdajala že od
leta 1900 dobro znani list Štajerc
in oživljala idejo štajercijanstva
(idejo sprave med meščanom
Nemcem in kmetom Sloven-
cem), središče te ideologije je
bilo prav na Ptuju, eden glavnih
zagovornikov pa ptujski župan
Ornig. Seveda je bila ideja štajer-
cijanstva tista, s katero so želeli
Nemci ponovno okrepiti svoj
vse manjši vpliv na spodnješta-
jerskem podeželju.
Najznamenitejši (tudi najpo-
membnejši) izmed vseh dogod-
kov, predstavljenih v kroniki, so
protislovenske demonstracije
13. septembra 1908, ki so preras-
le v fizično obračunavanje med
Nemci in Slovenci. Na ta dan je
imela na Ptuju napovedan svoj
letni občni zbor Družba sv Ciri-
la in Metoda, slovenska narod-
noobrambna šolska organizacija.
Ptuj je bil izbran za mesto
občnega zbora prav zaradi mani-
festiranja slovenstva oz. so Slo-
venci želeli dokazati, da Ptuj ni
nemški, ampak slovenski (prav
to prvo desetletje 20. stoletja se
nam danes počasi izrisuje kot
zelo pomembno za slovensko
prodiranje v samo mesto, obe-
nem pa že tudi kot čas, v kate-
rem so tudi Nemci začutili, da
začenjajo izgubljati primat, kar
se kaže v ostrejših, tudi nasilnih
nastopih proti Slovencem). "Ko
je privozil dopoldanski vlak s
skupščinarji v Ptuj, je udarila na-
hujskana mladež v žvižg in hrup;
palice so udarile, kamenje je padalo
in jajca so frčala Slovencem in Slo-
venkam v pozdrav ... Ko so kulturo-
nosci tulili svoj 'Mcht am Rhein',
se je zganila tudi opljuvana in s
črnilom oškropljena Metodova voj-
ska in iz slovenskih grl je zadonela
mogočna pesem Hej Slovani!" Po-
poldne so se v pretep vključili še
"kmečki fantje in možje", ki so se
vračali z romanja, pri pretepu pa
so si pomagali tudi z nabožnimi
predmeti - križi in banderami.
T) je bil najhujši spopad na
"odprti sceni" med Nemci in Slo-
venci na Ptuju, posledica tega pa
je bil silovit izbruh nacionalnih
čustev tudi v drugih deželah in
18. septembra 1908 je bilo v
Ljubljani veliko protestno zbo-
rovanje, ki je doseglo vrhunec
20. septembra, ko sta bila v spo-
padu z vojsko ubita dva sloven-
ska mladeniča.
Tretji politični dogodek, ki je
vezan na Ptuj in je dobil svoje
mesto v kroniki, je ustanovitev
Stranke zjedinjenih Slovencev (na-
sprotniki so jo poimenovali
Konservativna stranka) 7. marca
1909, njen voditelj pa je bil dn
Miroslav Ploj. 'Eiko je bila na
Štajerskem ustanovljena tretja
slovenska stranka (že prej sta bili
ustanovljeni Narodna stranka in
Slovenska kmečka zveza), ki je
želela preseči razprtije med šta-
jerskimi Slovenci in vzpostaviti
politično slogo (te naloge ji na
žalost ni uspelo izpolniti), saj ti
kljub nekaterim skupnim mani-
festacijam še zdaleč niso bili
enotni in tudi niso čutili preveli-
ke potrebe po skupnem nastopu
v deželnem (Gradec) in držav-
nem (Dunaj) zboru.
Kot ilustracija prispevka iz
leta 1928 (Kraljevina SHS) o
poenotenju davkov je v knjigi
naslovnica Ptujskega krofa, lista
za vesele ljudi, ki je izhajal "red-
no o priliki navadno o pustu" - ta
si je privoščil politike v "Belem
gradu": "Bliža res se pust presne-
tiv' V Belem gradu lak hitijo/ Vsi
za vlado so tak vneti/ Si mini-
strov čast želijo." V knjigi je ob-
javljen tudi plakat, ki vabi na
slavnostno akademijo, ki so jo
priredile združene katoliške or-
ganizacije ob desedetnici "osvo-
bojenja in narodnega ujedinjen-
ja" 9. decembra 1928 v Mestnem
gledališču. Knjigo bogatijo tudi
dela nekaterih vidnejših sloven-
skih slikarjev, med njimi je tudi
znano delo Franceta Miheliča
Ptujska Gora iz leta 1940.
V takšni meri se je torej Ptuj
zarisal v prvi zvezek Slovenske
kronike. Verjetno premalo, ven-
dar počakaj mo še na drugi zve-
zek, mogoče (glede tega smo si-
cer zelo skeptični) bo v njem kaj
drugače oziroma bo dobil v njem
prostor tudi kakšen dogodek, ki
ni vezan strogo na politiko, am-
pak na kulturo, turizem itd.
Martin Šteiner
PTUJ / DRUŠTVO IZOBRAŽENCEV VIKTORINA PTUJSKEGA
Dos/e/ 26 Vikto-
nnovih večerov
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega sodi med
najmlajša ptujska društva, saj se bodo v februarju spomnili
šele tretje obletnice ustanovitve. Doslej so pripravili 26
večerov z gosti, organizirali pa so tudi koncerte in duhovna
srečanja ter strokovne ekskurzije za svoje člane in tiste, ki
jim je blizu krščanski etos, je povedal predsednik društva Pe-
ter Pribožič.
Društvo izobražencev Viktori-
na Ptujskega je bilo prvo tovrst-
no društvo v Sloveniji, za njim
pa je bilo ustanovljeno podobno
društvo tudi v Ljubljani, a se od
ptujskega razlikuje po organizi-
ranosti. Društvo izobražencev
dobi tako kot vsa društva iz
občinskega proračuna denarja
bolj za vzpodbudo kot za delo,
pripoveduje Peter Pribožič, to je
150 tisoč tolarjev 'Eiko so
društvu celotno delo omogočila
v glavnem sponzorska sredstva,
ki so jih prispevala podjetja.
In kaj še načrtujejo za letošnje
študijsko leto? Najprej, 16. de-
cembra, adventni večer o kulina-
riki v adventnem času, nato pa
ob božiču božični koncert. Za ja-
nuarski večer so dogovorjeni s
sinom poliuka Janeza Koc-
jančiča, ki je prevajalec Svetega
pisma, v februarju pa namerava-
jo gostiti Prešernovega nagrajen-
ca, pisatelja Draga Jančarja. V
marcu bo skupščina društva,
aprila in maja pa bodo pozornost
namenili obisku papeža v Slove-
niji in razglasitvi Antona Marti-
na Slomška za svetnika.
MZ
PTUJ / PODJET-
NIŠKI KOTIČEK
Ponudba špagetov
na enem mestu
Cvetana in Mladen Režek
iz Ptuja sta v novem poslov-
nem centru Domino odprla
lično špageterijo Maestro z iz-
brano ponudbo testenin z raz-
ličnimi omakami, pizz, solat in
pijač ter sladic. Na enem mestu
ponujata to, kar je sicer na je-
dilnikih v več drugih gostin-
skih lokalih. Ljubitelji testenin
lahko v novi špageteriji izbirajo
med dvanajstimi polivkami,
pizz je deset vrst, bogata pa je
tudi izbira testeninskih in dru-
gih solat. Za kvalitetno hrano,
hitro postrežbo in dobro
počutje gostov skrbi pet zapos-
lenih. Pričakujejo jih vsak dan
od 7. do 20. ure, ob sobotah pa
od 7. do 14. ure. Cvetana
Režek sicer ob tem ugotavlja,
da takšen delovni čas za mesto,
ki veliko pričakuje in želi od
mrizma, ni dober, saj bi gostin-
ci in drugi morali delati tudi ob
nedeljah in praznikih. Morda
pa se bo miselnost vseh, ki živi-
jo od gostov, le spremenila in se
bodo prilagodili potrebam
današnjih gostov.
MG
TEDNIK - 7. DECEMBER 1995
NASVETI - 13
J Kuharski nasveti
Oltrovt
Ohrovt ima bledozeleno glavo
s temnimi modrozelenimi zu-
nanjimi listi. Ker je manj trd ka-
kor zelje, vendar pa krhek in do-
brega okusa, ga lahko jemo tudi
surovega, lahko ga dušimo in iz
njega pripravljamo različne pri-
loge k mesnim jedem, pripravi-
mo pa lahko tudi različne nade-
ve ali solato.
Zelo pogosta priloga je ohrovt s
krompirjem. Pripravimo ga
tako, da oprane ohrovtove liste
narežemo na široke rezance,
olupljen krompir pa na srednje
velike kocke. Prilijemo toliko
vode, da je oboje pokrito, doda-
mo sol in kuhamo. Če uporablja-
te zelo krhek ohrovt, ga krom-
pirju prisipljite po polovici ku-
hanja. Medtem na olju ali na
suho prepražimo na majhne koc-
ke narezano slanino in ji doda-
mo moko. Ko ta zarumeni, do-
damo fino sesekljano čebulo, na-
rahlo prepražimo in dodamo še
sesekljan česen. Prežganje zalije-
mo z malo mrzle vode ter ga ta-
koj prilijemo h krompirju in
ohrovtu. Na koncu narahlo po-
popramo in po želji dodamo še
kislo smetano. Priloga mora biti
tako gosta, da se ne razliva po
krožniku. Serviramo jo zraven
pečenih rib.
Ohrovt s krompirjem pa lahko
zamenjamo tudi z zapečenim
ohrovtom. Ohrovtove liste prav
tako narežemo na tanke rezance
in jih blanširamo v slanem kro-
pu 2 do 3 minute. Posebej v pon-
vi prepražimo na kocke nareza-
no slanino, dodamo strt česen, in
ko ta zadiši, odstavimo. Prisi-
pljemo blanširanemu ohrovtu,
dodamo še muškatni orešček in
kumino ter vse skupaj vsipljemo
v dobro pomaščen pekač, potre-
semo s prepraženimi drobtinica-
mi ter prelijemo s prelivom, ki
ga pripravimo iz jajc, skute in
kisle smetane. Za 5 oseb potre-
bujemo približno 70 dekagra-
mov ohrovta, začimbe po okusu,
za preliv pa 2 jajci, 10 dekagra-
mov skute in 1 deciliter kisle
smetane. Pečemo pri temperatu-
ri 200C dobre pol ure.
Zraven glavnatega ohrovta pa
je zelo cenjen brstični ohrovt.
Vzgojili so ga v Belgiji in ga za-
radi tega marsikje imenujejo po
njegovi domovini. Na kvišku
štrlečem debelem steblu
brstičnega ohrovta poganjajo iz
zalistij pecljatih listov trdi listni
popki - brstički, podobni zeljna-
tim glavicam. V nasprotju z na-
vadnim ohrovtom brstičnega
skorajda ne jemo surovega. Naj-
večkrat ga kuhamo ali dušimo.
Zaradi njegove lepe oblike ga
večkrat ponudimo za prilogo k
slavnostnim mesnim jedem, za-
beljenega z raztaljenim maslom.
Nekoliko večje brstične glavice
pa lahko po dolgem prerežemo
na polovico ali četrtine. Zraven
dobrega okusa ima brstični
ohrovt še to dobro lastnost, da
prenese ne prehudo zimo.
Ponudimo ga lahko brez do-
datkov, zabeljenega s surovim
maslom ali ga kakor v Nemčiji
pripravimo v rjavi omaki s slani-
no ali čebulo. V njegovi domovi-
ni pa ga ponudijo z naribanim
sirom in muškatnim oreščkom.
Pri nas brstični ohrovt pogosto
srečamo v zelenjavni juhi ali pa
iz njega pripravimo narastek.
Tega lahko ponudimo kot toplo
uvodno jed ali kot prilogo k me-
snim jedem. Pripravimo ga tako,
da brstični ohrovt do polovice
skuhamo v slanem kropu, ga
vzamemo iz vode in ohladimo.
Med tem časom na margarini ali
maslu prepražimo moko, in še
preden spremeni barvo, dodamo
oziroma zalijemo z mlekom.
Gladko razmešamo, dodamo sol,
poper in muškatni orešček. Do-
damo rumenjake in trd sneg bel-
jakov ter prisipljemo parmezan
po okusu. Polovico omake prisi-
pljemo ohrovtu, narahlo pre-
mešamo in ga vsipljemo v dobro
pomaščen pekač. Po vrhu preli-
jemo drugo polovico omake.
Postavimo v vročo pečico in
pečemo pri temperaturi 200C
dvajset do trideset minut. Takoj
ponudimo.
Ohrovtovi
0€vriki:
Za 8 oseb potrebujemo:
-	20 dag mleka
-12 dag moke
-	2 jajci
-	7 dag margarine
-	sol, poper, muškatni orešček
-	10 dag sesekljanega in kuhanega
ohrovta
Za paniranje:
-	2 jajci
-	maščoba za cvrenje
V mleko damo margarino ali
maslo in vse skupaj zavremo. Ko
se margarina stali, med mešan-
jem s šibo prisipljemo moko. Ko
nastane gladek cmok, odstavi-
mo.
Dodamo začimbe in jajci ter
sesekljan ohrovt. Na deski, po-
treseni z drobtinami, oblikuje-
mo podolgovat svaljek, ga ena-
komerno razrežemo in oblikuje-
mo ocvrtke. Povaljamo jih v raz-
tepenih jajcih in v vroči maščobi
zlatorumeno ocvremo. Zraven
ponudimo eno izmed majonez-
nih omak.
Dober tek!
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
KRVODAJALCI
21. november: Milan Munda,
Zagorci 55/A, Juršinci; Dragica |
Gajšek, Vintarovci 73/A, Destr- "
nik; Marica Vidovič, Dolena ,
19/C, Rujska Gora; Franc Lah, ]
Mihovci 100, Velika Nedelja; |
Dragica Mohorko, Jurovci 14, 1
Videm pri Ruju; Sonja Predika- f
ka, Šturmovci 11, Videm pri Ru- "
ju; Marjan Grabar, Podvinci 100,
Ruj; Edvard Jurgec, Lancova
vas 68, Videm; Sergej Rimele,
Štrafelova 34, Ruj; Roman
Plajnšek, Gorca 58/A. Podleh-
nik; Irena Kukovec, Mala vas 27,
Gorišnica; Stanislav Molnar,
Krčevina 83, Ruj; Dušan Lo-
zinšek, Bolečka vas 3/A, Rujska
Gora; Martin Cvetko, Gradiščak
8, Juršinci; Andelo Maračič, Ul.
5. prekomorske 2, Ruj; Marija
Topolovec, Zg. Leskovec 11;
Olga Plohi, Sobetinci 37/A, Mar-
kovci; Kristina Kojc, čermožiše
35, Žetale; Ivan Vindiš, Janežov-
ski Vrh 21/C, Destrnik; Ana
Brec, Volkmerjeva 7, Ruj; Vladi-
mir Plohi, Sobetinci 37/A, Mar-
kovci; Silva Kozel, ZakI 37, Pod-
lehnik; Marija Vodušek, Župečja
vas 6/A, Lovrenc na Dravskem
polju; Ivan Čeh, Gabrnik 61/A,
Juršinci; Jožica Osterc, Maistro-
va 27, Ruj; Slavko Ivančič,
Hrastovec 73/A, Zavrč; Dragica
Škripač, Gomilšakova 12, Ruj;
Tatjana Molnar, Potrčeva 18,
Ruj; Janja Toplak, Langusova
30, Ruj; Sonja ŠtrucI, Zagojiči
14/, Gorišnica; Branko Kos, Pra-
protnikova 12, Ruj; Jelica Div-
jak, Grlinci 10, Juršinci; Jelka
Voda, Mestni Vrh 43, Ruj; Janez
Potočnik, Hrastovec 26, Zavrč;
Branko Prezelj, Podvinci 51/A,
Ruj; Andrej Matjašič, Prešerno-
va 2, Ruj.
23. november: Terezija Pihler,
Trnovska vas 15/B; Marija Zo-
reč, Ločki Vrh 34, Destrnik; Jože
Horvat, Muretinci 37/C,
Gorišnica; Daniel Fras, Ob Gra-
jeni 1/A, Ruj; Ivan Lebar, Po-
lenšak 29; Anton Žuran, Gra-
dišča 143, Cirkulane; Ida Dod-
lek. Ormoška 2, Ruj; Vida Gonc,
Groharjeva pot 2, Ruj; Branko
Šteinberger, Naraplje 18/A,
Majšperk; Jolanda Lesnika, |
Pečke 48/A, Makole; Erika Šen- i
tak, Stogovci 53, Rujska Gora; §
Branko Lah, Naraplje 12, I
Majšperk; Anica Kmetec, Cir- ■!
kovce 1/C; Alojz Korez, Stoper- i
ce 67/A; Franc Zupane, Skrblje
11, Majšperk; Irena Kaisersber-
ger, Stogovce 35/A, Rujska
Gora; Sonja Šmigoc, Rimska 6,
Ruj; Zlatka Krampelj, Ul. Stanka
Brenčiča 11, Ruj; Marija Jeza,
Preša 5, Majšperk; Irena Zajšek,
Rujska Gora 104/A; Božidar
Novak. Videm pri Ruju 39/A;
Zvonko Zajšek, Ptujska Gora
104/A; Janko Cvetko, Kicar 29,
Ruj; Jože Danko, Župetinci 44,
Cerkvenjak; Dušan Najvirt, Ce-
lestrina 11, Maribor; Milan Turk,
Ul. Nikole Tesle 17, Kidričevo;
Peter Najvirt, Ložane 6, Pernica;
Tomislav Pulko, Hajdoše 10/c,
Ruj; Vojko Poš, Ledina 10, Mari-
bor; Anton Vučina, Grajena 26,
Ruj; Marjana Pulko, Hajdoše
10, Ruj.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPIC KUN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
Vsfpp v šolo in iolan/e
L nad.
Zanimivo je, da je tudi vpliv
"male šole" mnogo večji, če ga
podprejo prizadevanja v
družini, sicer se hitro porazgu-
bi. Vzrok za težave pri vstopu v
šolo je lahko tudi prestroga, ut-
esnjujoča ali razvijajoča vzgoja,
zaradi katere je otrok nesamos-
tojen in plah. tudi Zastraševan-
je otroka s šolo, češ "tam ti
bodo že izbili iz glave vse
neumnosti", ali zaničevanje in
omalovaževanje učiteljev in
izobrazbe slabo vpliva na otro-
kov uspeh in odnos do šole.
V zvezi z osebnostno in umsko
zrelostjo se večkrat govori tudi o
minimalni cerebralni disfunkci-
ji, ki je že bila omenjena pri ne-
mirnem otroku. Res ima nekako
5% otrok razne manjše ali večje
možganske motnje, toda vseeno
se temu pripisuje prevelik delež
pri otrokovem šolskem neuspe-
hu in se s tem prikrivajo tudi
posledice vzgojnih napak. Ne
smemo pozabiti, da so okvare
možganov, ki jih imenujemo mi-
nimalna cerebralna disfunkcija,
vsaj v polovici primerov posledi-
ca psihosocialnih dejavnikov.
Raziskave kažejo, da so bolj po-
goste pri socialno prikrajšanih
otrocih. Razlogi so večja delov-
na, posebno fizična obremenitev
matere in slabša prehranjenost
matere med nosečnostjo, večje
število stresov ipd.
Ob šolanju otroka pride do po-
sebne konfliktne situacije, če ko-
misija ob vpisu predlaga ali pre-
loži njegov vpis za leto, dve. Nje-
govi starši tedaj mislijo, da je z
otrokom nekaj narobe, in neka-
teri so nad njimi celo razočarani
ali pa tekajo od vrat do vrat, do-
kazujejo njegovo "brihtnost",
zahtevajo nove preglede in otro-
ka na ta način brez potrebe bega-
jo. Ti starši pozabljajo, da ni
prav nobena katastrofa, če gre
otrok leto dni pozneje v šolo;
marsikateremu otroku pa bi
lahko prihranili nepotrebne
duševne stiske in razočaranja.
Isto velja, če komisija predlaga
vpis otroka v šolo s prilagojenim
programom, navadno po neu-
spelem prvem letu v šoli. Tak
neuspeh sam po sebi ni zanesljiv
znak, da otrok šole sploh ne bo
končal. Podatki kažejo, da le 45
% otrok s slabimi ocenami v
prvem razredu v drugem razre-
du ne uspe izboljšati uspeha, do
četrtega pa celo le 30 % (od tis-
tih, ki imajo slabe ocene v dru-
gem razredu, se jih do četrtega
razreda "poboljša" nekaj nad po-
lovico). Toda prav vsi otroci ne
zmorejo šolanja v običajni
osnovni šoli, pa čeprav poskrbi-
mo in organiziramo zanje dopol-
nilni pouk. Taki otroci sodijo
(po do sedaj veljavni šolski zako-
nodaji) v osnovno šolo s prilago-
jenim programom, kjer se ob ne-
koliko manjši zahtevnosti pou-
ka, v manjših razredih in ob po-
sebno usposobljenih učiteljih
uspešno vključijo v življenje.
Nevarnost za osebnostni razvoj
otrok pomeni po mnenju neka-
terih celo šola kot taka. Šoli
očitajo, da poteka pouk preveč
monotono, na preveč avtoritati-
ven način, da navaja učence k ri-
valiteti, nezdravi storilnosti, jih
zavaja "z večnimi resnicami" in
drugo. Vse to naj bi hromilo
spontanost, vitalnost, interes,
kritično mišljenje in samostoj-
nost otrok.
Taka ocena šole je gotovo pre-
tirana. Res pa je, da je v šoli še
vedno preveč poudarka na znan-
ju in premalo na vzgoji in obli-
kovanju osebnosti.
Prihodnjič si bomo ogledali
obdobje pubertete.
mag. Bojan Šinko
Ugodne toplotne in brez-
snežne poznojesenske vre-
menske razmere konec no-
vembra, morda pa bo podob-
no tudi v decembru, omo-
gočajo, da v vrtu lahko še
postorimo marsikaj. Prego-
vor "Ne odlagaj na jutri, kar
lahko storiš danes" je v vrtu,
če so pozimi ugodne vremen-
ske razmere, še posebej ko-
ristno uresničevati, ker bomo
tako lažje obvladali spomla-
danska vrtna opravila.
V	SADNEM VRTU
krčimo sadno drevje. Stara,
izrojena, bolna in poškodo-
vana ali neproduktivna dre-
vesa izkrčimo. Krčenje je iz-
kop rasline s koreninami
vred. Korenine izkopljemo
na tolikšni površini in globi-
ni, kolikor so se korenine
razrastle. Izločimo, kolikor je
mogoče veliko korenin in ko-
reninic. Na ostankih se ob
razpadanju namreč pojavijo
glivice in bakterije gnitja in
trohnenja, kar ima škodljive
posledice za zdravje in rast
korenin nove rastline, ki jo
bomo posadili na izpraznje-
no mesto. Izkopano zemljo
odlagamo tako, da bo travna
ruša in povrhnjica ločena od
I spodnjih plasti, da bo
mogoče ob zasipavanju jame
plasti prsti zamenjati. Jamo
pustimo odprto do pomladi,
da se bo zemlja prezračila,
zima pa bo med tem uničila
večino talnih školjivcev in
koreninske bolezni.
Dokler ne zmrzuje, v
ugodnih poznojesenskih
dnevih že pričnemo rez sad-
nega drevja. Starejšim dreve-
som peškarjev, jablan in
hrušk izrežemo polomljene
ali drugače poškodovane
veje. Rez takšnih vej naj bo
do zdravega lesa ob primerno
rastoči odvodni veji, ne v
živo, pa tudi ne s predolgim
čepom, kar bi povzročalo ka-
snejše trohnenje lesa.
Izrežemo tudi veje, ki se pre-
krivajo in zasenčujejo,
znižamo vrh drevesa do do-
pustne velikosti krošnje gle-
de na sadno podlago, podre-
zujemo in izločamo stegnje-
ne in izrojene veje ter nav-
pične nerodne bohotivke, če
jih ne bomo potrebovali za
nadomestni les.
V	sadni shrambi ne poza-
bimo na izločanje nagnitih in
gnilih plodov. Če jih sproti
ne izločimo, se od njih
okužijo sosedni plodovi in po
nastanku takih gnilobnih
gnezd kaj kmalu propade vse
sadje v zaboju, monilija pa se
prenaša na sosedne zaboje.
Vse krajši in hladnejši
dnevi se odražajo tudi v
OKRASNEM VRTU, ki je
dobil skoraj povsem zimsko
podobo.
Če v okrasnem vrtu gojimo
tudi zimzelene grmovnice -
lovorikovce, božji les, rodo-
dendrome in druge - njihovo
zelenje nekoliko vrt pope-
struje tudi pozimi. V okra-
snih zimzelenih grmovnicah,
še posebno tistih iz toplejših
krajev, tudi pozimi potekajo
življenjski procesi v listu,
čeprav v znatno manjšem ob-
segu. Temu dogajanju so po-
drejene tudi korenine, kar
ima za posledico večjo občut-
ljivost na zmrzal v tleh. Ko
zemlja globlje zmrzne, to pa
se običajno dogodi, če ni po-
krita s snežno odejo, koreni-
ne v njej zmrzujejo. Za rastli-
no ni toliko usodno, če
pomrznejo njeni nadzemni
deli, ker se ti hitro obrastejo
in obnavljajo, če so korenine
zdrave, če pa pomrznejo ko-
renine, zimzelena rastlina
propade.
Za zavarovanje zimzelenih
okrasnih rastlin pred zimsko
pozebo je pomebnejše zava-
rovanje tal pred globoko
zimsko zmrzaljo kot ovijanje
in zavarovanje nadzemnega
dela. Na zemljo nad koreni-
nami nagrnemo rahlo vrtno
zemljo, nasipljemo igličevja,
slamo, šoto, kompost ali pre-
parel hlevski gnoj. To so
namreč vse materiali, ki s
svojo zračnostjo dobro zava-
rujejo tla pred globoko
zmrzaljo.
Sobne, okenske in balkon-
ske rastline, ki smo jih pred
mesece dni spravili v prezi-
movališče, so se že prilagodi-
le na nove razmere. V
začetku jim je namreč pričelo
rumeniti in odpadati listje.
Če za rastline v prezimova-
lišče skrbimo - jih zračimo,
po potrebi zalijemo in urav-
namo enakomerno toploto -
so motnje prenehale, lahko
pa kaj hitro pride do okužbe
s sivo plesnijo. Ta se pogoste-
je pojavlja v zatohlih in
vlažnih prostorih in rastline
že v nekaj mesecih uniči.
Škropimo jih preventivno
vsakih 20 do 25 dni z enim
od žveplenih pripravkov.
V ZELENJAVEM VRTU
nadzorujemo rastline, ki smo
jih na prostem zavarovali s
folijo ali zastirko, pozabiti pa
tudi ne smemo na zelenjavo,
ki jo imamo shranjeno v kleti
ali drugih shrambah.
Vrtnine, ki smo jih zavaro-
vali bodisi s folijo, vlaknino
ali zastirko, so pred mrazom
prava vaba za poljske miši.
Miši si pod prekrivalom naj-
dejo zatočišče pred mrazom,
hkrati pa bogato zalogo hra-
ne. Ko v prekriti gredi odkri-
jemo, da so se vanjo naselile
miši, nastavimo zastrupljene
vabe proti glodavcem. Vabo,
ki je običajno s strupom pre-
pojeno zrnje žit, polagamo
previdno, tako da je ne potro-
simo po rastlinah in da ni
dostopna pticam. Med rastli-
nami poiščemo manjši pra-
zen prostor, skozi folijo poti-
snemo cev in z njeno
pomočjo nasipljemo žlico za-
strupljene vabe. Take za-
strupljne vabe položimo po
eno na kvadratni meter
površine. Ko opazimo, da je
vaba porabljena, polaganje
nadaljujemo, dokler je
škodljivci ne porabijo več,
kar pomeni, da so uničeni.
Zelenjavo v kleti ali drugih
shrambah redno pregleduje-
mo in sproti izločamo, kar je
gnilega ali nagnitega, da se
okužba ne bi prenašala na že
zdrave pridelke. Če imamo
čebulo in česen spravljeno v
prostoru, kjer zmrzuje, ju ne
premikajmo, da ne bi pričela
gniti. Jemljemo ju le toliko,
kolikor ju porabimo takoj.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista, 3., 10. in 11. decembra,
zaradi plodov od 3. do 5. ter
od 12. do 15. decembra, zara-
di korenike od 5. do 8. ter od
15. do 18. decembra ter rast-
line, ki jih pridelujemo zara-
di cveta, in vrtna zelišča od 8.
do 10. decembra.
Miran Glušič, ing. agr.
14 - OD TOD IN TAM
7. DECEMBER 1995 - TEDNIK
PTUJ / 40 LET GASILSKE ZVEZE
Zmeraj v službi ljudi
Gasilska zveza Ptuj sodi med najboliše in tudi najbolj množične v Sloveniji, vzgledna pa je tudi
njena organiziranost, saj je v preteklosti služila kot vzorec drugim gasilskim organizacijam na
Slovenskem, njeni predstavniki pa so bili med snovalci nove gasilske zakonodaje, je med drugim
zatrdil Ernes E6ry, predsednik Gasilske zveze Slovenije, na osrednji slovesnosti ob 40-letnici de-
lovanja Gasilske zveze Ptuj, ki je bila v petek, 1. decembra, v veliki dvorani v Kidričevem.
Predsednik GZ Franc Simeonov je govoril zbranim v kldrlčev-
ski dvorani.
Ernes E6ry izroča Francu Simeonovu najvišje priznanje Ga-
silske zveze Slovenije.	Foto: M. Ozmec
Okoli 200 gasilcem in številnim gostom iz vse Slovenije je
zaželel dobrodošlico kidričevski župan Alojz Šprah, o zgodo-
vini ptujskega gasilstva pa je zatem govoril predsednik gasil-
ske zveze Franc Simeonov. Na ustanovnem občnem zboru 23.
oktobra 1955 seje v zvezo združilo 19 društev, danes pa jih je
63. Po besedah Simeonova nova zakonodaja in način financi-
ranja gasilstva, ki ne upoštevata stanja in različnih razvojnih
možnosti v preteklosti in sedanjosti, nista naklonjena tistim,
ki so zaradi različnih vzrokov nekoliko zaostali. Prenos
načina organiziranja požarnega varstva iz zahodne Evrope
ni za vse sprejemljiva rešitev in lahko pomeni resno zavoro
pri delu društev in zvez.
Slavnostni govornik župan
mestne občine Ptuj dr. Miroslav
Luci se je v imenu občanov ga-
silcem zahvalil za njihovo
požrtvovalno in humano delo ne
le pri gašenju požarov in števil-
nih preventivnih akcijah, ampak
tudi pri vseh drugih kumanitar-
nih akcijah, kjer smo bili deležni
pomoči gasilcev in njihove opre-
me. Številnim čestitkam ob jubi-
leju se je pridružil tudi poslanec
v državnem zboru, domačin s
Formina Ivan Sisinger, ki je v
državni zbor redno prenašal
želje in zahteve gasilske organi-
zacije.
Ob jubileju je Ernest Eory v
imenu Gasilske zveze Slovenije
izročil predsedniku GZ Ptuj
Francu Simeonovu najvišje priz-
nanje - plaketo gasilske zveze
Slovenije. Predstavniki zveze pa
so najtesnejšim sodelavcem in
sodelujočim organizacijam po-
delili več zlatih in srebrnih ga-
silskih plaket ter plaket sv. Flori-
jana. Zlate plakete so izročili
tudi trem še živečim predsedni-
kom ptujske gasilske zveze:
Marjanu Pesku, Marjanu Ber-
liču in Janku Znidariču.
Gasilsko slavje v Kidričevem
so za uvod v prijeten večer ob
obujanju gasilskih spominov po-
pestrili tamburaši iz Gorišnice
pod vodstvom Boštjana Po-
lajžarja, gasilski pevski zbor iz
Hajdoš, ki ga vodi Jože Drniko-
vič, ter ljudske pevke in pevci iz
Cirkovc.
M. Ozmec
MAJSPERK / MIK17\VŽ MED OTROKI V HALOZAH
Dan velikega priiakovanja
Zaradi obilice dela se je sveti Nikolaj ali Miklavž, kakor mu pravimo pri nas, v spremstvu angelov
in parkeljnov na pot obdarovanja otrok letos odpravil nekoliko prej. Namesto na predvečer svo-
jega godu (6. decembra) je svoje poslanstvo začel med haloškimi otroki že v nedeljo, ko se ga je
v dvorani Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku razveselilo 313 predšolskih otrok iz majšperške
občine.
Ob prvem obisku v novi občini je Miklavž obdaril tudi
majšperškega župana Franca Bezjaka. Z metlo bo do nas-
lednjega leta moral poskrbeti za red in čistočo v občini.
Foto: Černejšek
Tokratni obisk najbolj pril-
jubljenega svetnika v advent-
nem času bi lahko brez zamere
poimenovali tudi dan velikega
pričakovanja, saj so njegov pri-
hod (oziroma vrnitev) poleg
otrok po dolgih letih nestrpno
pričakovali tudi njihovi starši.
Prijetno domače srečanje, ki je
potekalo pod geslom Dobrota je
edino, kar moreš dajati, tudi če ne
prejemaš, je organiziral posebej
za to priložnost imenovani od-
bor za pripravo miklavževanja,
na pomoč pa so priskočili števil-
ni okoliški sponzori in donator-
ji. Posebej za to priložnost sta
bila organizirana brezplačna Mi-
klavževa avtobusa, kar je bilo za
mnoge otroke, ki so se z avtobu-
som peljali prvič, še posebno
doživetje.
Ne samo organizatorji, s pe-
strim kulturnim programom so
se izkazali tudi otroci. Zimske-
mu svetniku, ki jih nagrajuje za
pridnost, so se z ljutkovno igri-
co, recitatorskimi in glasbenimi
točkami predstavili šolarji iz
krajevnih skupnosti Majšperk,
Ptujska Gora in Stoperce, ne pa
tudi iz Zetal, čeprav kot je bilo
slišati na prireditvi, bi otroci
sami to želeli. Je že tako, da za
sedaj sveti Miklavž skrbno pre-
tehta celoletno ubogljivost in
marljivost le med otroki ter nato
pridne obdari, parklejni pa po
njegovem naročilu obračunajo s
porednimi. Morda pa se bo za
spremembo že prihodnje leto
odločil pretehtati tudi katero od
"starejših" duš?
Katarina Klep-Cernejšek
Miklavžev plesni turnir
Plesni klub Tango, ki deluje pod okriljem DPD Svoboda Ptuj,
je 2. decembra že devetič organiziral kvalifikacijski turnir v
standardnih in latinskoameriških plesih. Prijavljenih je bilo
180 plesnih parov iz vseh plesnih klubov Slovenije.
Turnir so organizirali s
pomočjo številnih sponzorjev in
donatorjev ter prostovoljnim de-
lom staršev plesalcev tega plesnega
kluba. Predsednica upravnega od-
bora Darja Petek se je vsem, še po-
sebej pa generalnemu sponzorju
TALUM-u Kidričevo, posebej za-
hvalila.
Na turnirju je tekmovalo osem
plesnih parov Kluba Tango, ki so
dosegli izredno dobre rezultate.
Rezultati: pionirja Jernej Bern-
holc - Mojca Mohorič: latinskoa-
meriški 6., standardni plesi 2.;
mlajši mladinci B: Peter Verlak -
Urška Horvat LA 5. in ST. 4.;
mlajši mladinci C: Peter Pintarič -
Maja Klemenčič LA 6.; mladinci
B: Jernej Slejko - Maja Petek ST
3.; mladinci "C: Tomaž Jakah -
Mateja Čuček LA 1. in ST 5. Plesa-
li so še: Matjaž Matjašič - Ana
Starki; Denis Golob - Nena Voda;
Andrej Rupnik - Jelena Vukovič.
V program plesne prireditve so
bili vključeni še plesalci športno-
plesnega tečaja, ki bodo še pred
koncem zime postali tekmovalni
pari, ter plesalci plesnih šol, ki de-
lujejo v OŠ Olge Meglič ter Videm
pri Ptuju.
Dobri rezultati tekmovalnih pa-
rov ter množičnost plesalcev v ple-
snih šolah in športnoplesnem
tečaju kažejo, da so v plesnem klu-
bu Tango na dobri poti, da tudi v
bodoče uresničijo zastavljene cilje.
Tako se bodo že 9. decembra v Ve-
lenju borili za kar najboljšo uvrsti-
tev na državnem tekmovanju v
standardnih plesih, v marcu '96 pa
nameravajo organizirati medna-
rodni plesni turnir, na katerega
bodo povabili tudi druge kulturne
skupine, saj je to za promocijo
mesta Ptuja kot kulturnega in zgo-
dovinskega mesta velikega pome-
na.
PREJELI SMO PItEJELI SMO PREJELI SMO
NEKOREKTEN ODNOS ZVEZE BORCEV
12. novembra 1995 smo se na markovskem pokopališču poslovili
od pokojnega borca Cankarjeve brigade Franca Peklarja iz Borovcev,
ki je bil v slovenski parztizanski vojski od leta 1944, ko je doma za-
pustil ženo in tri nedoletne hčerke. Okupator se je kruto maščeval nad
družino: ženo, mater in otroke so odpeljali v Maribor, tam so materi
odvzeli hčerke in jih odpeljali v taborišče Knitenteld, mater pa v tabo-
rišče Sternthal.
Franc Peklar je bil je član Zveze borcev NOB v krajevni skupnosti
Markovci do odhoda na delo v tujino leta 1964, ko je odšel v so-
sednjo Avstrijo na sezonsko delo. Borčevsko priznavalnino so mu ta-
krat ukinili, češ da dobiva avstrijsko plačo.
11. novembra sem osebno obvestil predsednika Zveze borcev NOV
v krajevni skupnosti Markovci gospoda Zemljariča v Zabovcih, da bi
se lahko 12. novembra udeležili žalnega zbora in se dostojno poslo-
vili od soborca. Presenečen sem bil, ko mi je g. Janez zviška odgo-
voril: "Ni bil naš član. Pa tudi prapor ni prilagojen za današnji čas!"
Torej pokojni borec ni bil toliko vreden, da bi mu izkazali zasluženo
hvaležnost in prizadeti Peklarjevi izgnani družini izrekli sožalje.
Gosod Janez, prapor pa si le dajte prilagoditi današnjim razmeram,
lahko da ga boste potrebovali, ko bo umrl kateri vaših še živečih čla-
nov.
Anion Fajlfarli
NA HRBTU TORBA, V USTIH ČIK
Kajenje je razvada, ostudna za oko, grozna za nos, škodljiva za
želodec in nevarna za pljuča in možgane, je zapisal angleški kralj Jurij
že v 17. stoletju. In ni se zmotil.
Nobena skrivnost ni, da že osnovnošolci višjih razredov kadijo.
Tega v večini primerov ne skrivajo pred starši in običajno so ti sko-
rajda brez moči, ker bosta pač njihov ljubljeni sin ali hčerka odšla iz
stanovanja v skrite kotičke, kjer potem kar na veliko zažigajo cigare-
te. Mlade vidiš pred trgovinami, na cestah, kako gredo vsak s svojim
čikom po cesti ali stojijo in se med seboj pogovarjajo; običajno so s
fanti tudi dekleta in prav tako skorajda vsaka vleče svoj čik. S tem se
pač želijo postavljati, da nekaj veljajo, ker že si lahko kupijo cigarete.
Učenci srednjih šol običajno že prejemajo štipendije in zato zanje de-
nar ni večji problem za nakup cigaret - pa četudi namesto šolske ma-
lice, saj bo doma kosilo!
Zapisali smo, da so starši v mnogih primerih nemočni; še posebej
tisti, ki tudi sami kadijo, svojim otrokom to kar molče spregledajo.
Kaj pa šolska vodstva? Ali res niso zainteresirana, da bi kot najbolj
poklicane vzgojne ustanove odločneje nastopila proti kajenju?. Res
učencem ni dovoljeno kaditi v šolskih prostorih, ni pa jim prepoveda-
no, da kadijo zunaj šolskih zidov, na dvorišču, na cesti. Mladi žal ne
berejo literature o škodljivosti kajenja in so do vsega tega brezbrižni.
Kultivirani ljudje običajno ne kadijo na cesti, ulici, mladim je to men-
da kar deveta briga. Menda so celo ponosni na svoj čik, ki ga imajo
med prsti in občasno v ustih.
Znano je, da poslanci že hudo dolgo premlevajo določila zakona o
prepovedi javnega reklamiranja tobačnih proizvodov. Še nedolgo
tega sem namreč videl v našem osrednjem dnevniku DELO kar celo-
stransko barvno reklamo o light (lahkih) cigaretah. Tu ni pomembno,
ali so zato cigarete dražji, saj je reklama všteta v končno ceno proiz-
voda. Konec koncev pa so cigarete še prepoceni, kajti če bi bile vsaj
še trikrat dražji, bi cena le primorala marsikaterega kadilca, da bi
opustil kajenje, kajti nihče me ne more prepričati, da se človek s
trdno voljo in odločnostjo ne bi mogel odvaditi kajenja. Mnogi to sto-
rijo na nujen nasvet zdravnikov, a šele potem, ko je njihovo zdravje
ravno zaradi kajenja hudo ogroženo.
Morda še to: Ali kadilci kaj opažate, da zdravniki v večini primerov
ne kadijo? Zakaj jih ne bi posnemali!
Fron/o Hovnik
V	PTUJU CN, V MARIBORU SiDMI?
Mislim seveda na cestni most prek Drave v Ruju. Ne samo da nas
vedno bolj živcira, vedno bolj nas tudi tolče po žepih!
Toliko pričakovan in obetajoč podvoz pod železnico v Ptuju, ki naj
bi bil po najnovejši verziji narejen Iprihodnje leto, ne bo zadovoljivo
rešil ptujskega prometnega zama^ka. Ta se pojavi na edinem drav-
skem prehodu v Ptuju.
Spominjam se podobnega "upanja", ko so gradili nadvoz nad želez-
nico v Rogoznici, pa se je izkazalo, da je ta le lokalnega značaja.
Tako trditev kakor nujnost po še enem mostu sem pisal v Tednik leta
1989, saj so se že takrat začele pojavljati cestne kolone na vpadni-
cah v Ptuj, čeravno se še takrat niso toliko obrnili tokovi v smer
vzhod - zahod. Več kot dovolj je bilo časa, pa se ni zgodilo skoraj nič.
V	Mariboru pa se je. Ali je to v posmeh Ruju? Mislim, da ne samo
Ruju ... Prav iz tega razloga z nekim zadovoljstvom prisluhnem
državnemu radiu, ki se dalje sliši, kako že več mesecev opozarja na
zamašek, ki nastaja zaradi popravila na ptujskem mostu. Z nekim za-
dovoljstvom zato, ker se v čakajoče kolone oziroma v "lastno past",
ki jim za kako urico podaljša potovanje skozi Ruj ali vanj ujamejo tudi
"odgovorni", ki so namenjeni iz prestolnice (pa tudi Maribora) v
"deželo v razvoju".
Kakih pet let je že tudi, odkar sem slišal, da nameravajo v Mariboru
graditi še en most - koroški most. Če se ne motim, je to že sedmi
prehod čez Dravo v Mariboru oz. bližnji okolici (nadstropnega štejem
dvojno). Ob poznejših infomnacijah in raznih izživljanjih artiitektov na
to temo sam si vsakič dejal: kaj vendar nihče od pristojnih ne vidi
zmote, saj je nov most nekajkrat nujnejši v Ruju, ki nima razervnega
ali kakšne dmge altemative, če bi se, Bog ne daj, kaj nepredvidenega
zgodilo s sedanjim, ker je že itak preobremenjen.
Priznati pa tudi moram, da me je k temu pisanju pritegnila prav vest
v Večeru 1. decembra 1995 "Polovica Koroškega mostu je spojena"
s pripadajočo sliko zaslužnih poslancev, ki so pripomogli k napačni
razdelitvi našega denarja. S tem ne mislim, da v Mariboru ne mostu,
ampak le, da glede na okoliščine, ki so se odprie z osamosvojitvijo,
in glede na nove gospodarske tokove in seveda preobremenjenost
edinega mostu v Ruju ima Ge imel) ta prioriteto.
Seveda se mi ob tej priliki nehote porodi vprašanje, kje so ali so bili
ptujski poslanci?
ffa/Iro Topolevec
TEDNIK • 7. DECEMBER 1995
ŠPORT - 15
KOŠARKA / ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
Tekmovanja po novem
Skupina strokovnjakov je za šolsko leto 1995/96 pripravila
nov koncept in program za izvedbo slovenskega košarkar-
skega prvenstva osnovnih in srednjih šol - SKL. Tekmovan-
je bo vplivalo na družabno in kulturno življenje šole in kra-
ja ter šolo tesneje povezalo s starši in okoljem.
Šolska košarkarska liga v Slo-
veniji obsega dvanajst lig, v ka-
terih tekmuje 78 ekip osnovnih
in 45 ekip srednjih šol. V po-
dravski ligi tekmujejo košarkar-
ske ekipe osnovnih šol Ki-
dričevo, Cirkovce, Olge Meglic,
Mladika, Breg in Ljudski vrt, od
srednjih pa gimnazija. V prvem
kolu podravske lige, ki se je
pričela 29. novembra, sta se v
športni dvorani Mladika srečali
ekipi Mladike in Olge Meglič,
do konca tedna pa sta bili odi-
grani še srečanji med Bregom in
Mladiko ter Kidričevim in Bre-
gom.
MG
JUDO
Gorišniii 5. mesto
v Slovenj Gradcu je potekal finalni turnir I. slovenske judo
lige za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Sodelovali so: SI. Gra-
dec, Sankaky Celje, Drava Ptuj in JK Gorišnica. Judoisti
Gorišnice so še enkrat pokazali, da po kakovosti sodijo med
prve štiri ekipe v Sloveniji, saj so kljub oslabljeni ekipi (šol-
ske in službene obveznosti) na turnirju zmagali, za zeleno
mizo izgubljene točke iz prvega turnirja pa niso negativno
vplivale na ekipo.
Rezultati s turnirja v SI. Grad-
cu: polfinale: Drava - Sl.Gradec
9:5 (40:15), Gorišnica - Sankaku
8:6 (40:20); za 7. mesto: SI. Gra-
dec - Sankaku 12:2 (60:7); za 5.
mesto: Gorišnica - Drava 8:6
(35:30).
Lestvica si. judo lige za leto
1995: 1. Impol, 2. Ivo Reja, 3.
Olimpija, 4. Branik Broker, 5.
Gorišnica, 6. Drava, 7. SI. Gra-
dec, 7. Sankaku. Iz lige je izpadla
ekipa Sankaku Celje, novi član
prve lige pa je zmagovalec dra-
goligašev. Železničar Maribor.
I. Rus
STRELSTVO # Ptuj -
Rečica 1653:1673
v petem krogu 1. državne lige so
imeli Ptujčani slab dan in so za
dvajset krogov izgubili z Rečico.
Rezultati Ptujčanov: Janez Štuhec
571 (najbojši posameznik), Lud-
vik Pšajd ml. 552 in Sašo Porok
530 krogov.
DRUGA DRŽAVA LICA
PETLJA PTUJ - GRO-
SUPLJE 1585:1523
v drugi državni ligi so strelci
Petlje Ptuj kot domačini pre-
pričljivo premagali ekipo 29. ok-
tober iz Grosupija. Najboljša ptuj-
ska strelka je bila Majda Raušl
(549 krogov), Milan Stražišar 532
krogov in Alenka Peteršič 504
krogi. Strelci Petlje si po petih
korgih delijo četrto mesto.
SI
II. DRŽAVNI TURNIR
v drugem pozivnem turnirju z
zračno standardno pištolo so bili
ptujski strelci zelo učinkoviti.
Ludvik Pšajd ml. je s 563 krogi za-
sedel tretje mesto, Majda Raušl je
bila s 360 krogi po play-offu šesta,
Sašo Porok pa je v konkurenci
mladincev nastreljal 528 krogov
in bil četrti mladinec.
Škoda, da ni bilo najboljše plasira-
ne mladinke s prvega turnirja
Alenke Peteršič.
SI
EUROSPEKTER
LJUBLJANA 95
V	soboto bo v Ljubljani najkvali-
tetnejše mednarodno tekmovanje
Eurospekter Ljubljana 95.
Ptujčani nastpajo z dvema ekipa-
ma: Sašo Porok, Milan Stražišar
in Pavel Fabrici kot ekipa Garni-
zije Maribor, ekipo Pedje Ptuj pa
bo zastopal najboljši Ptujčan Ja-
nez Štuhec.
V	soboto bo tudi drugi turnir
mlajših mladincev. Ptujčani bodo
nastopili posamezno: Sašo Porok,
Alenka Peteršič in Pavel Fabrici.
SI
II. KOLO SLOVENJEGO-
RIŠKE LIGE
V	soboto, 2. decembra, je bilo v
Dornavi 2. kolo slovenjegoriške
lige. Nastopilo je 36 strelcev iz šti-
rih družin. Rezultati - posamezni-
ki: 1. Bogdan Zelenko, SD Dorna-
va - 158 krogov, 2. Janko Brlek,
SD Gomila - 151 krogov, 3. Ivan
Reberc, SD Željko, 150, Janko
Horvat, SD Dornava, 146, Mirko
Maleh, SD Željka, 146 krogov.
Ekipno: SD Želika 575 krogov;
SD Dornava 540 krogov; SD Go-
mila 540 krogov.
3 kolo bo 16. decembra v Juršin-
cih.
J.H.
ROKOMET
Poraz Drave v Brezitah
v vzhodni skupini druge državne
moške rokometne lige so bile v so-
boto tekme devetega kroga. Drava
je v Brežicah nepričakovano izgu-
bila, Ormož je s težavo ugnal Dol
pri Hrastniku, Velika Nedelja pa je
v svoji dvorani izgubila s Pomurko
iz Bakovcev.
Rezultati: Brežice - Drava 26:23,
Ormož - Dol Hrastnik 23:22, Velika
Nedelja - Pomurka 22:25, Krog - Po-
let 23:25 in Radeče - Celje Pivovarna
Laško B 31:27. Tekma Gorenje B -
Lisca Sevnica bo kasneje.
RADEČE......................9 7	2	0 238:204	16
DRAVA........................9 7	O	2 242:202	14
POMURKA...................9 6	1	2 252:204	13
GORENJEB.................8 6	O	2 200:190	12
LISCASEVNICA...........8 5	2	1 199:178	12
DOLHRASTNIK...........9 3	1	5 229:251	7
ORMOŽ........................9 3	1	5 217:221	7
POLET.........................9 3	1	5 204:214	7
CEUEP.LAŠKOB.......9 3 O 6 245:264 6
_• ^ —/ I -
BREŽICE.......................9 3 O 6 205:260 6
VELIKANEDEUA........9 2 O 7 215:221 4
KROG...........................9 O 2 7 222:258 2
V desetem krogu (v soboto) bo naj-
bolj zanimivo v Murski Soboti, kjer
se bo Pomurka iz Bakovcev pomerila
z Dravo, Polet pa z Ormožem. V Ve-
liki Nedelji bo gostoval Krog in gle-
dalci lahko pričakujejo nove točke.
Drugi pari: Lisca Sevnica - Brežice,
Radeče Papir - Gorenje B in Dol pri
Hrastniku - Celje Pivovarna Laško
B.
BREŽICE - DRAVA 26:23
(12:12)
Vodstvo Drave je gostovanje v
Brežicah označilo kot eno najtežjih
in tako je tudi bilo. Pogoji za igro so
bili pod ravnijo dovoljenih, saj so
tekmo odigrali v plastičnem neogre-
vanem šotoru s tartansko podlago.
Dokaj neizkušena ptujska ekipa se v
takšnih razmerah ob zelo zagreti igri
domačinov ni znašla, predvsem sla-
bo )c odigrala v obrambi, poslcdice
tega pa so bile še kako vidne v napa-
du. Tekma je bila vseskozi ize-
načena, domačini pa so tudi z rahlo
pomočjo sodnikov iz Prekmurja bol-
je odigrali zaključek in zasluženo
zmagali.
Nepričakovan poraz je vodstvo in
ekipo prizadel, saj je prekinil zmago-
vit niz in izgubili so prvo mesto pred
težkim gostovanjem v Murski Sobo-
ti. Popravnih izpitov bo še dovolj, po
drugi strani pa je poraz pokazal, da je
nova ptujska ekipa še premalo
izkušena ter bo potrebno prav vse
tekme odigrati z maksimalno kon-
centracijo in borbenostjo, tega pa je
bilo v Brežicah premalo.
DltlVA: Belšak 8, Ilrnjadovič 6,
Žuran 3, Pisar 2, Margušič 2, Pucko 2,
Kozel, Kolednik, Mlakar, Belič, Valen-
ko.
I.k.
ORMOŽ - DOL HRASTNIK
23:22 (12:14)
Ormoški ljubitelji rokometa so bili v
soboto morda lahko zadovoljni z re-
zultatom, nikakor pa ne z igro svoje-
ga moštva, ki ni nudila pričakovane-
ga rokometnega užitka. V prvem
polčasu se domači igralci niso uspeli
zbrati in gostom vsiliti svojega
načina igre. Delovali so nemotivira-
no in predvsem v obrambi po nepo-
trebnem spravljali v obup okrog 250
gledalcev. V drugem polčasu je bilo
nekoliko bolje. Od izenačitve rezul-
tata 14:14 pa do samega konca je bil
končni izid tekme nepredvidljiv in
se je iz minute v minuto spreminjal,
večkrat v korist Ormožanov, to pa je
obveljalo tudi na koncu.
ORMOŽ: Feguš, Žimec, Potočnjak 2,
Fridrih 1, Miličič, Prapotnik 6, Grabo-
vac 2, Rajh 4, Kirič 4, Želodec 1, Šulek,
Javemik 3.
vk
PLAVANJE
Ni. Božičko izpol-
nil pričakovanjci
v Ljubljani je na mednarodnem mitingu MIKLAVŽ 95 nastopilo 550 plaval-
cev, starih do 14 let, iz Italije, Slovaške, Makedonije, Hrvaške in iz 16 sloven-
skih klubov. PK Toplice Ptuj SE JE udeležil tekmovanja s 6 plavalci. V tako
močni konkurenci je Matevž Božičko popravil svoj osebni rekord skoraj za 3
sekunde in s časom 30,73 na 50 m prosto zasedel odlično 13. mesto. V tej dis-
ciplini so nastopili še Uroš Gojkovič, Boštjan Maračič in Berni Pihler, ki so
prav tako popravili osebne rekorde, Matevž, Uroš in Boštjan pa so nastopili
še v disciplini 50 m prsno in dosegli potrebno normo za udeležitev na držav-
nem prvenstvu. Miha Šori je med najmlajšimi dosegel na 50 m prsno 15. mes-
to, edina ptujska plavalka na tej tekmi Darja Slana je na 100 m prsno popra-
vila osebni rekord za 10 sekund in že po letu dni treniranja dosegla zelo dobro
20. mesto med svojimi vrstnicami.
Napoved v sedaj že pozabljenem članku, objavljenem v Tedniku 14. julija
1994, ko smo se po 11 letih premora udeležili prvega tekmovanja v Trbovljah,
da se bodo naši plavalci že čez leto in pol uvrščali med prvih 10 v svoji kon-
kurenci, se je uresničila, saj je Matevž Božičko bil med slovenskimi plavalci
7. Samo mislimo si lahko, kakšni bi bili rezultati, če bi tudi mi imeli več kot
dva treninga na teden, ugodnejše pogoje v vodi in možnost selekcioniranja
skozi obvezne tečaje plavanja za učence osnovnih šol. Kljub temu pa še vedno
verjamem, da bomo po petih letih imeli udeleženca evropskega prvenstva.
Franjo Rozman
BOKS • Zlata rokavica
in obletnica
Boksarski klub Ptuj bo v
soboto popoldan v športni
dvorani Center izvedel že 15.
tekmovanje za Zlato rokavi-
co, hkrati pa proslavil četrt
stoletja dela. Ob 16. uri bodo
podelili jubilejne nagrade, v
nadaljevanju pa bodo gledalci
med zabavnim in glasbenim
programom spremljali med-
narodno tekmovanje za Zlato
rokavico. Organizatorji ob
najboljših	slovenskih
pričakujejo tudi borce iz
Hrvaške in Avstrije ter še
koga.
I.k.
ATLETIKA # Med naj-
boljšimi M. Žižek
V	Postojni so v soboto na
Dnevih slovenske atletike po-
delili priznanja najboljšim v
iztekajoči se sezoni. Med pre-
jemniki je tudi nilada ptujska
atletinja Maja Žižek, ki je
najboljša med pionirkami.
I.k.
KICKBOXING/FULL
KONTAKT •
Od 24. do 28. novembra je
ukrajinskem Kijevu potekalo
10. svetovno prvenstvo v full
kontaktu in lovvkicku. Tek-
movalo je 700 udeležencev iz
80 držav. Slovenijo sta zasto-
pala Marcel Fekonja iz
ormoškega kluba borilnih
veščin in Boštjan Ravter iz
s Maribora. Boštjan Ravter je v
kategoriji do 67 kilogramov
že v prvi borbi naletel na
močnega nasprotnika in se
poslovil od nadaljnega tek-
movanja. Marcel Fekonja pa
je v kategoriji do 71 kilogra-
mov v drugem kolu po
točkah izgubil s kasnejšim
svetovnim prvakom Fran-
kom Budawskim iz Nemčije
in se uvrstil med prvih pet-
najst kickboksarjev sveta.
vk
ODBOJKA # Marsel -
Preval je 3:1
Odbojkarice ptujskega
Marsela so v derbiju devetega
kroga v drugi državni odboj-
karski ligi zmagale lažje, kot
so pričakovale. Prva dva niza
so dobile v svoji korist v samo
33 minutah, nato v tretjem
popustile in dovolile gostjam,
da so se vrnile v igro, v
četrtem pa zopet zaigrale bol-
je in zasluženo premagale
igralke iz Preval j s 3:1 (15:8,
15:2,11:15,15:10).
V	10. krogu gostujejo igrajo
odbojkarice Marsela v Šem-
petru, kjer pričakujejo novo
zmago in ohranitev prvega
mesta.
D.K.
NAMIZNI TENIS #
Ekipni uspeh ptujskih mla-
dink in mladincev
V soboto, 2. decembra, so
bile v Ljubljani kvalifikacije
za ekipno prvenstvo Republi-
ke Slovenije za mladinke. Po
zmagah nad Semedelo iz Ko-
pra, Tesenicami in ŽNTK
Ljubljana so se Ptujčanke
uvrstile v finale, ki bo 3. janu-
arja. Nastopile so Breda Moj-
silovič, Martina Safran in
Nina Selišek. Posebna pohva-
la velja Seliškovi.
Istega dne so mladinci igra-
li v Murski Soboti. Z zmaga-
mi proti NTK Era iz Velenja,
Radgoni, ŽNTK Maribor,
Radij ami ter porazu z
domačini so se uvrstili v fi-
nalni turnir, ki bo prav tako
3. januarja. Nastopili so Mar-
ko Zafošnik, Gregor
Zafošnik, Nejc Janžekovič in
Mitja Rozman..
I.B.
ŠAH # Gorišnica
uspešna v 2. ligi
ŠD Gorišnica še ni prazno-
vala prve obletnice obstoja,
pa so člani društva že potrdili
pravilnost odločitve o ustano-
vitvi. Takoj so se vključili v
tekmovanje v 2. šahovski ligi
- vzhod. Moštvo sestavljajo
sami drugokategorniki, le
Miloš Ličina ima I. kategori-
jo. Zato je bilo osvojeno 4.
mesto za vse izredno prese-
nečenje. Ob Milošu Ličini so
v moštvu nastopali še Dušan
Ličina, Janez Vrbančič,
Tomaž Kralj, Sandi Murko-
vič, Klementina Pukšič,
Nataša Fošnarič in mladi-
nec Matej Horvat.
Udeleženec prvenstva je
bilo tudi moštvo ŠD Ptuj II,
ki pa se je prebudilo šele proti
koncu prvenstva in pristalo
na 17. mestu. Tudi v tem
moštvu so ob Ptujčanih Mat-
jažu Planjšku in Niku Mer-
cu nastopali Gorišničani, ki
so člani ŠD Ptuj, Zlatko
Roškar, Jurij in Dominik
Cvitanič, Matej Ličina,
Nina Tuš in Sabina Zamu-
da.
Vrstni red najboljših v 2.
šahovski ligi - vzhod: 1. Bra-
nik Maribor (uvrstitev v 1.
ligo), 2. Fužinar Ravne na
Koroškem, 3. Sevnica, 4.
Gorišnica, 5. Rudar Trbovlje
Ivan Voršič
16-ZA RAZVEDRILO
7. DECEMBER 1995 - TEDNIK
TEDNIK - 7. DECEMBER 1995
ZA KRATEK CAS - 19
Info - fllasbene novice!
Info - Icviz
Ali veste, kdo je pevka na sliki?
Izrežite glasovnico, vpišite od-
govor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili zgoščenko (ie verjame-
te ali ne, tako naj bi se po sloven-
sko imenoval CD).
Da je bil pred štirinajstimi dne-
vi na sliki ansambel 4 Fun, je
med drugimi ugotovil Bojna
Murko, Štuki 6 a, Ptuj.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 14. decembra.
Reševalec:
Naslov:_
Ime pevke:
December je mesec praznikov
in mesec nakupov. Razmišljanja o
darilih bo veliko in mogoče je
lahko primerno darilo kakšna iz-
med plošč, ki vam jih predstavl-
jam.
Apollo 13 je napet film, v kate-
rem spet blesti dvakratni dobitnik
Oskarja Tom Hanks. Ameriška co-
untry zasedba THE MAVE-
RICKS pa je posebej za film prire-
dila evergreen z naslovom BLUE
MOON.
BEAUTIFUL SOUTH snema-
jo novi album, ki bo vseboval tudi
pesem PRETENDERS TO THE
THRONE.	Skupina, ki je
s prelepega britanskega severa, za
film French Kiss prepeva pesem
DREAM A LITTLE DREAM.
()((
Ameriški vokalist MICHAEL
BOLTON je z albuma Greatest
hits 1985 - 1995 kot prvo skladbo
snel Can I touch you ... there?
MICHAEL pa tokrat
poje v stilu Roya Orbisona sklad-
bo A LOVE SO BEAUTIFUL.
WET WET WET sestavljajo
Graeme Clark, Tommy Cunning-
ham, Neil Mitchell in Marti Pel-
low. Najpopularnejši škotski band
WET WET WET pa z albuma Pic-
ture this niza hite; najnovejši je
SHE'S ALL ON MY MIND.
Izvrstni britanski pevec SEAL je
svojo glasbeno pot začel pri skupi-
ni Adamski. SEAL je letos že od-
pel uspešnico z naslovom Kiss
from a Ross, tej pa sledi prijetna
balada z naslovom DONT CRY.
^ )|( )|( )|c ^
HOOTIE & THE BLOWFISH
so trenutno največja ročk atrakcija
v ZDA, kjer so debitanski album
Cracked Rear View prodali že v
sedmih milijonih kopijah. HOO-
TlE-ji so popularni še s skladbo
Only Wanna be with you, ki ji fant-
je dodajajo novo skladbo z naslov-
om TIME. (¥**)
Nizozemska skupina GOMPIE
nas je zabavala s komadom Alice
(Who the Fuck is Alice?), ki jo v
orginalu izvajajo Smokie. Tokrat
so pripravili novo zabavno prired-
bo LIFE YOU NEVER SOMY
WIFE, ki jo v orginalu izvajajo
Mounty Payton in nosi naslov Al-
ways Look on Bright Side of Life!
TINA ARENA je avstralska
igralka in pevka, ki je z albuma
Don't Ask odpela dve odlični
skladbi Chains in Heaven Help my
Heart. TINA se tokrat predstavlja
s skladbo SHOW ME HEAVEN.
Legendarna soul pevka DI ANA
ROSS je pred kratkim izdala nov
album Take me Higher. DIANA
prepeva tudi lepo balado z naslov-
om TM GONE.
David Breznik
1.	Exhale
-WHITNEYHOUSTON
2.	Lucky Love; Beautiful Life
-ACEOFBASE
3.	Heaven for Everyone
-OUEEN
4.	Gangsta's Paradise
-COOLIO&LV
5.	Free as a Bird
- THE BEATLES
6.	Like a Rolling Stone
-ROLLINGSTONES
7.	You'IISee
-MADONNA
8.	WheretlieWildRoses
Grow-NICKCAVE&KYLIE
MINOGUE
9.DublDub-ME&Ny
10.	Lietome-BONJOVI
I-estvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
Mladi dopisniki
DAN SOLE
Naša šola je bila ustanovljena 24.
novembra pred šestnajstimi leti.
Tudi letos smo ji pripravili veliko
torto s šestnajstimi svečkami, mi
učenci pa smo imeli kulturni dan.
Sedmi in osmi razredi smo šli v
Maribor. Ogledali smo si zname-
nitosti drugega največjega sloven-
skega mesta. Najprej smo se zbrali
na trgu pred I. gimnazijo. Ogledali
smo si le del mariborskega parka,
ker nam čas ni dopuščal več. Spre-
hajali smo se po ledeno mrzlih ma-
riborskih ulicah in si ogledovali
dvorce in trge. Ko smo šli mimo
McDonald'sa so se oči vseh
koprneče zastrmele v vrata in že se
je zaslišalo sitnarjenje. Kljub
prošnjam smo šli dalje in začela mi
je zmrzovati zadrga. Prišli smo do
Drave ter se sprehajali po poti ob
njej. Pogled mi je ušel na mostove
in na čudovito, jasno nebo nad nji-
mi. Priplavali so labodi in race in
žal mi je postalo, da sem pomalica-
la že v avtobusu. Lepo je bilo in
škoda, da smo spet stopili v senčno
mesto. Spet mi je začela zmrzovati
zadrga. Ogledali smo si še
Slomškovo stolnico. Za tiste, ki ne
vejo, kaj je to, naj povem, da se
tako imenuje cerkev. Po tem ogle-
du so nam dali prosti čas. Vsuli
smo se proti McDonald'su. Meni
pa hrana niti ni bila tako pomemb-
na - glavno mi je bilo, da sem na
toplem in da si odmrznem zadrgo.
Uradni del se je začel popoldne.
To je bil koncert mezzosopranist-
ke s spremljavo klavirja. Ob rojst-
nem dnevu naše Olgice je izšel
tudi časopis Naklada. Če hočeš ve-
deti več, ga preberi!
Nuša Urbančič, 7. a
OŠ Olge Meglič, Ptuj
BIL SEM ZABOJNIK
ZA SMETI
Ali mislite, da je življenje zabojni-
ka za smeti lepo? No, boste videli.
Nekoč sem bil zabojnik za smeti.
Bilo je zelo hudo. Izdelali so me v
tovarni "Čistoča". Bil sem ves iz je-
kla, le kolesa so bila iz gume. Izde-
lan sem bil v Rusiji, od tam so me
hoteli pretihotapiti v Kanado.
Vendar so jih na meji ujeli policaji.
Tako sem ostal v Rusiji. V proda-
jalni "Ne onesnažuj okolja" me je
kupilo podjetje iz samega centra
Moskve. Postavili so me pred veli-
ke stroje. Vame so metali jeklene
odpadke in razne vroče gume. En-
krat je bilo gum preveč in so začele
skakati ven. Ena je padla na poso-
do z bencinom in vse se je vžgalo.
Da bi bila nesreča še večja, posoda
ni bila zaprta. Ogenj se je hitro
širil.
Kmalu so prišli gasilci. Ker jih je
bilo sto šestinpetdeset, so požar hi-
tro pogasili. Škode je bilo tako ve-
liko, da je podjetje bankrotiralo.
Šef me je vzel na dom. Tam so me
vsak teden čistili. Nekoč me je
neki tat čisto uničil, zato so me od-
peljali na odpad. Zdaj sem na od-
padu. Jutri me bodo ponovno pre-
delali. Želim si, da bi v naslednjem
življenju bil zelo srečen.
Kot sem rekel, sem recikliran. To
delo zelo boli in ščegeta. Zelo sera
vesel, da sem ponovno zabojnik za
smeti. Kot zadnjič so me tudi zdaj
želeli pretihotapiti v Kanado. Na
meji med Rusijo in Estonijo sem
se prevrnil. To je povzročilo tak
hrup, da so policaji takoj pregleda-
li, kaj vozijo. Tihotapce so takoj
prijeli. Od tistega trenutka sem
glavni koš pri moskovski policiji.
Nekoč, ko je bil na delu spet znani
morilec in vlomilec Frenki
Civičev, ki so ga policaji imenovali
Dolgoprst, je naš najboljši policaj
Mirk Neksič našel dokaze, da je
Frenki umoril in oropal gospoda
bankirja Cevskega. Ker se je bal,
da bo Frenki dokaze ukradel, jih je
skril v mene. Vendar jih je Frenki
našel. Že je segel po njih, ko sem se
ponovno pre\Tnil. Frenki se je
tako ustrašil, da je na vrat na nos
zdr\'el skozi vrata. Zaletel se je v
narednika. Vsi so me hvalili in mi
čestitali. Če bi bil človek, bi me
verjetno povišali za narednika.
Frenki še zdaj sedi v dosmrtni ječi.
Prav zdaj me preklinja. Pred njim
moram biti zastekljen, ker ves čas
pljuva.
To je moj življenjepis. Vidite, da
moje življenje niti ni grozno.
Igor Rakuša, 4A
OŠ Tomaž pri Ormožu
V MIZARSKI DELAVNICI
v četrtek smo obiskali mizarsko
delavnico Gvida Frica. Zbrali smo
se v učilnici. Učiteljica nas je raz-
poredila v pet skupin in nam raz-
delila listke z vprašanji. Dala nam
je navodila. Nato smo se odpravili
proti delavnici.
Tam nas je ves nasmejan čakal
lastnik. Povabil nas je v delavnico.
Zastavili smo mu vprašanja. Z ve-
seljem nam je natančno odgovar-
jal. Popeljal nas je po delavnici in
pokazal vse izdelke: police, vrata,
okna in drugo. Na nekaterih stroj-
ih nam je pok&zal, kako delujejo.
Joj, kako je letelo žaganje po zraku.
Posamezniki smo mu zastavili ne-
kaj vprašanj. Predsednik razreda
sem se mu lepo zahvalil za tako lep
sprejem.
Nato smo pohiteli proti šoli. V
učilnici smo se o vsem pogovorili
in nekatere stvari zapisali v zve-
zek.
Vse me je zelo zanimalo. Odločil
sem se, da bom tudi jaz mizar, ko
bom velik.
Igor Čerpnjak, 3. a
OŠ dr. Pranja Zgeča, Dornava
PALKNJAK
Nekega dne sem dobila žival. Re-
klo se ji je paličnjak, ker je takšen
kot palica. Ko sem gledala v stek-
leno posodo, v kateri sem ga dobi-
la, ga sploh nisem videla.
Paličnjak ima šest nog, majhno
glavico in tipalke. Dobila sem ga
od gospe, ki jih goji. V posodah jih
ima po sto. Paličnjak je malinovo
in robidovo listje. Vsak teden jim
moram zamenjati listje. Paličnjak
je dvospolnik. Imeli smo jih deset.
Ostali so le trije in ti so veliki en
decimeter. S to živaljo nimamo ve-
liko dela, saj ne povzroča hrupa in
nesnage.
Tina Emeršič, 6. b
OŠ Kidričevo
REX
Moja najljubša žival je pes. Vendar
mi povzroča veliko dela.
Po dvorišču mi vsak dan nanosi za
eno vedro smeti. Vedno pospravl-
jam za njim. Ko pridem iz šole, ga
moram božati po trebuhu, ker dru-
gače skače po meni in sem uma-
zan. Potem si moram čistiti trenir-
ko. Včasih mi raztrga trenirko.
Mama se jezi, ker jo mora šivati.
Tudi ko je v kletki, dela nemir.
Včasih napade muco. Muca ga je
popraskala in od tedaj je več ne na-
pade.
Rex je še mlad. Upam, da bo pa-
metnejši, ko bo starejši.
Tomaž Potočnik, 3. r.
OŠ Cirkovce
MOJ PES
Mojemu psu je ime Tačko in ima
dolgo črno dlako. Star je pet let in
je mešanec. Je zelo majhen. Ko
pridem iz šole in me zagleda, je
zelo srečen in kar skače od veselja.
Komaj čaka, da ga spustim iz bok-
sa in ga peljem na sprehod. Pona-
vadi greva na sprehod do Polska-
ve. Med potjo se loviva in skačeva.
Tačko zelo rad potisne svoj gobček
v krtovo luknjo, preganja miši in
pretakne vsak grm. V Polskavi se
skoplje in pri tem zelo uživa. Zelo
rad mi tudi prinaša palice, ki mu
jih mečem v vodo. Ko prideva do-
mov, mu dam hrano. Rad je špage-
te, najrajši pa je, ko dobi veliko
kost. S Tačkom sva velika prijatel-
ja in ga imam zelo rad.
Denis Topolovec, 6. a,
OŠ Kidričevo
20 - POSLOVNA SPOROČILA
7. DECEMBER 1995- TEDNIK
TEDNIK -7. DECEMBER 1995
POSLOVNA SPOROČILA - 21
22 - POSLOVNA SPOROČILA
T.DECKMHLR 1995- TEDNIK
TEDNIK - 7. DECEMBER 1995
OGLASI IN OBJAVE - 23
Dokonianje del
šele spomladi
Po skoraj štirinaistdnevnem čakanju zaradi prenizkih temperatur in vlage so delavci gradbe-
nega podjetja Celje v petek, 1. decembra, končno asfaltirali del dru^e polovice oziroma del
drugega voznega pasu mostu čez Dravo v Ptuju. Vozišče je sedaj nekoliko širše, tako da od so-
bote naprej promet čezenj poteka v obeh smereh skoraj brez zastojev, zagotovo pa bolj varno
kot doslej.
Kot so povedali na oddelku za
okolje, prostor in gospodarsko
infratrukturo mestne občine
Ptuj, je to le začasna rešitev, saj
bodo asfaltiranje celotnega
voznega pasu oziroma rekon-
strukcijo mostu zaradi vlažnega
in hladnega vremena lahko
končali šele spomladi. Tako nam
ne preostane drugega, kot čakati
in upati, da se snovalci časovnih
terminov za opravljanje
tovrstnih del v bodoče ne bodo
sprenevedali. Vsakemu prepros-
temu človeku je namreč povsem
jasno, da na pragu zime ni
mogoče pričakovati toplega in
suhega vremena. Ali pa je vmes
kaj drugega?
-OM
Žal je le dan pred razširitvijo vozišča na
ptujskem mostu umrla prva žrtev - kolesarka, ki
je padla pod kolo tovornjaka. Foto: M. Ozmec
PTUJ # V ptujskem gleda-
lišču bosta danes dve šols-
ki predstavi skupine Sto-
pinje z naslovom Srečna
hiša Doberdan.
CIRKOVCE • V soboto ob
18. uri bo v domu krajanov
medobčinsko srečanje
tamburaških skupin, ki ga
organizira ZKO Ptuj.
PTUJ • V soboto ob 18. uri
in 30 minut bo v Narodnem
domu koncert pevskega
zbora Društva upokojencev
DPD Svoboda Ptuj.
PTUJ • V petek, 15.
decembra, bo ob 19. uri v
refektoriju minoritskega sa-
mostana dobrodelni kon-
cert Podaj mi roko. Orga-
nizira ga Ožbaltova skupi-
na Vera in luč, izkupiček pa
bo namenjen obdaritvi pri-
zadetih otrok pred
božičem. Nastopili bodo
skupini BP in Maran-atha
ter pevec pater Stane
Bešter.
KINO PTUJ • Od 7. do 10.
decembra bo ob 18. uri na
sporedu film Casper, ob
20. uri pa Johny Mnemo-
nic. Naslednji teden bodo
ob 18. uri vrteli film Willy II,
ob 20. uri pa Tuja vrsta.
Sata potoka pri Cvetkovih
Jožef in Marija Cvetko iz Mezgovcev ob Pesnici 12 v občini Dornava sta
zlato poroko slavila natanko po petdesetih letih. Poročila sta se na
katarinino, 25. novembra 1945.
Zlatoporočenec Jožef se je rodil 9. 3. 1922. leta, zlatopo-
ročenka Marija pa 2.6.1924. leta. Imela sta štiri otroke, eden
je umrl. Na jesen življenja ju razveseljuje šest vnukov, na
pravnuka pa še čakata.
Vse življenje sta se preživljala
s kmetovanjem na osemhektars-
kem posestvu, ki ga danes že
uspešno vodi sin. Sreča je, pravi
Jožef, da sta pravi čas izpregla.
sedaj kmetujeta bolj na papirju.
Zlato poroko sta imela bolj v ve-
selje otrok, ker velikih prazno-
vanj nista vajena. Vsak god ali
rojstni dan se je pri njih
skromno praznoval. Zadovoljna
sta z vsem, kar jima je prineslo
življenje, zadovoljstvo pa je toli-
ko večje, ker sta oba še zdrava.
Iskrene čestitke!
MG
Zlatoporočencd Marija in Jožef Cvetko iz Mez-
govcev.	Foto: Kosi
PREJELI SMO
Ptujski podvoz
v vašem cenjenem časopisu
sem zasledil, da so na oddelku za
okolje, prostor in gospodarsko
infrastrukturo mestne občine Ptuj
razočarani, ker se gradnja podvoza
letos ne bo mogla pričeti.
Ne vem, aH gre pri tej izjavi za ig-
noranco, nesposobnost, neznanje ali
pa preprosto za zavajanje javnosti.
Obnašajo se tako, kot da o tem
podvozu, razen njih, nihče nič ne ve.
Ze samo to, da ves čas omenjajo
znesek 280 milijonov, ki da je bil v
letošnjem proračunu namenjen za
podvoz, je - milo rečeno - neresnica,
to vam lahko zagotovim tako rekoč iz
pn/e roke, saj je državni zbor sprejel
moj amandma in povečal v
prejšnjem proračunu to vsoto za 120
milijonov - torej je bilo v proračunu
zagotovljenih 400 milijonov in ne
280, kot to izjavljajo za javnost.
In na koncu še cvetka: šele sedaj
naj bi ugotovili, da projekt ni povsem
dodelan. Prosim vas lepo! Kolikor
vem, so lokacijski načrt izdelali na
Projekti inženiringu na Ruju, projekt
je bil razgrnjen, pa tudi ureditveni
načrt ni predvideval peš poti in kole-
sarske poti skozi podvoz, ampak
prek železniškega prehoda. Na osno-
vi tega je bil izdelan projekt.
Kje se je v resnici zalomilo? Ali gre
res za izpad sredstev DARS-a? Kaj
pa če gre za kakšne mahinacije na
ministrstvu za promet in zvzez? A
smo na Ptuju res pri tem popolnoma
nedolžni?
Skratka, s pomočjo poslanskega
kluba LDS sem zahteval poročilo o
tem od državnega sekretarja na mi-
nistrstvu za promet in zveze g. Dvor-
nika in obljubljam, da bom zadevo te-
meljito raziskal.
Poslanec Državnega zbora
Gabrijel Berlič
UMRLA NA KRAJU
NESREČe
V	sredo, 29. novembra, ob 10.15
se je čez dravski most v Ruju pel-
jala s kolesom 68-letna Angela Og-
rizek z Zgornje Hajdine. Za njo je
pripeljal voznik tovornjaka, 43-letni
Mirko P. iz Zgornjega Velovlaka pri
Destnniku in jo začel prehitevati.
Kolesarka je zavozila nekoliko pre-
več v desno in s pedalom trčila v
robnik. Padla je tako nesrečno, da
jo je vrglo pod zadnja kolesa to-
vornjaka. Pri tem se je tako hudo
ranila, da je umrla na kraju nes-
reče.
VOZNIK TRKATORJA
UMRL
Prav tako v sredo, 29. novem-
bra, dopoldne se je smrtno pones-
rečil 59-letni Franc Lepoša iz La-
honcev pri Ivanjkovcih. Na njivi v
Hranjigovcih je s traktorjem trosil
gnoj. Po opravljenem delu je stopil
k zadnjemu delu prikolice, kjer je
bil priključen trosilec gnoja. Očitno
po neprevidnosti se je preveč
približal kovinskemu trosilnemu
traku na vrtečem se valju. Trak je
zagrabil njegova oblačila, ga po-
tegnil v notranjost in do pasu ga je
navilo okoli valja. Zaradi hudih
poškodb je umrl na kraju nesreče.
MOPEDISTKA IN KOLE-
SARKA POŠKODOVANI
Po lokalni cesti od Žetal proti
Majšperku se je v četrtek, 30. no-
vembra, ob 12.45 peljala s kole-
som z motorjem 19-letna Lidija J. s
Kupčinjega Vrha. V naselju Na-
raplje je med prehitevanjem z des-
nim delom krmila in desno stopal-
ko trčila v 58-letno Bogdano K. z
Jelovic, ki je ob sebi potiskala kolo.
Obe sta padli po cestišču in se
huje poškodovali, prepeljali so ju v
ptujsko bolnišnico.
NEZGODA NA LOVU
Prejšnjo nedeljo popoldan so
člani lovske družine Zgornja Pols-
kava opravili skupinski lov na
območju Leskovca pri Pragers-
kem. Lovec, 47-letni A.P.z Zgornje
Polskave, je streljal na lisico in z
drugim strelom iz šibrovke zadel
lovskega kolega, 58-letnega B.V.,
ter ga lažje ranil, zato so ga prepel-
jali v mariborsko bolnišnico. Nep-
revidnega lovca A.P. bodo policisti
ovadili državnemu tožilstvu zaradi
suma storitve kaznivega dejanja
povzročitve splošne nevarnosti.
TIHOPATIL OBLAČILA
IN TORBICE
Policisti iz Gorišnice so prejšnji
teden na regionalni cesti v Spuhlji
ustavili voznika tovornjaka, 35-let-
nega Branka O. iz Ljubljane, ki je si-
cer hrvaški državljan. Obstajal je
sum, da je ilegalno prestopil mejo
med Hrvaško in Slovenijo. Pri
pregledu tovora so našli večjo
količino oblačil in ženskih torbic, ki
jih je pretihotapil v našo državo.
Zoper tihotapca so napisali ka-
zensko ovadbo in ukrepali v skladu
z našimi predpisi.
VEČ VLOMNIH TATVIN
V	noči na sredo, 29. novembra,
je bilo vlomljeno v bistro in diskote-
ko pri Sveti Trojici v Slovenskih Go-
ricah. Vlomilec je odnesel razne
tehnične predmete in cigarete. Po
oceni je lastnika oškodoval za okoli
milijon tolarjev
V	noči na četrtek, 30. novembra,
pa je neznanec vlomil v gostinski
lokal Vinski raj v Zavrču. Odnesel je
večjo količino cigaret, glasbeni
stolp in nekaj drugih drobnarij. S
tem je lastnico Darinko H. oškodo-
val za dobrih 300.000 tolarjev.
V	noči na petek, 1. decembra, je
bilo vlomljeno v vrtno uto ob
počitniški hišici v Krčevini pri Vur-
berku, last P.Piz Maribora. Vlomilci
so odnesli vrtalna stroja, televizor
in več manjših tehničnih predme-
tov. Škodo so ocenili na okoli
150.000 tolarjev.
Med 25. novembrom in 2.
decembrom je neznanec vlomil v
nenaseljeno stanovanjsko hišo,
last Franca V, v Sovjaku pri Trnovs-
ki vasi. Z vlomilcem so izginili
barvni televizor, radio, zbirka srebr-
nikov, razna oblačila, orodja in po-
dobno. Po oceni je lastnika oško-
doval za 540.000 tolarjev.
OČE Z BOMBO UBIL
SEBE IN HČER
v Studenicah pri Poljčanah se je
v ponedeljek, 4. decembra, zjutraj
zgodila tragedija, ki je pretresla vso
Slovenijo, saj so o tem popoldne
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Valerija Malinger,
Gerečja vas 40/e, Ptuj - Mi-
haelo; Lidija Zamuda,
Smolinci 99, Cerkvenjak -
Urško; Suzana Jerak,
Levstikova 21, Slovenska
Bistrica - Aleksandra-Ale-
na; Marjana Lubej, Ul. B.
Kraigherja 11, Kidričevo -
Simono; Jelka Kokol-
Plošinjak, Grajenščak 27,
Ptuj - dečka; Mateja Pukla-
vec. Velika Nedelja 6/a,
Ormož - dečka; Brigita
Kovačec, Rucmanci 35,
Ormož - Barbaro; Renata
Planec, Drstelja 20, Destr-
nik - Tamaro; Silva Ha-
meršak, Pobrežje 3, Videm -
dečka; Ana Zajšek, Sta-
nošina 23/a, Podlehnik -
Uroša; Jožica Jurhan, Lasi-
govci 5/b, Polenšak - dečka;
Milena Žuran, Gradišča
143, Cirkulane - Saro.
UMRLI SO: Antonija
Drobnič, rojena Lindič,
Čufarjeva uL 15, Ptuj,
1926-t 25. novembra 1995;
Veronika Viher, rojena
Bezjak, Rucmani:i 23, -i^
1932 -128. novembra 1995;
Mio Sauer, Kraigherjeva ul.
25, Ptuj, 1944 - 1 29. no-
vembra 1995; Olga Ser-
dinšek. Rimska ploščad 2,
Ptuj, 1916 -1 27. novem-
bra 1995; Janez Šibanc,
Grajska ul. 9, Slovenske.
Konjice, ❖ 1910 -1 30. no-
vembra 1995; Marija
Šenkiš, rojena Vrabec, Žab-
jak 15, Ptuj, 1939 - t 30.
novembra 1995; Franc
Kovačec, Podgorci 101,
1936 -1 30. novembra 1995;
Franc Bezjak, Prvenci 7/a,
1930-t 30. novembra 1995;
Janez Kolar, Doklece 3,
1942-t 30. novembra 1995.
že poročali po radiu in TV. Na krat-
ko povzemamo tragični dogodek.
Pri svoji babici in materi v Stude-
nicah je živela Ivana Stojak in obis-
kovala 8. razred osnovne šole v
Poljčanah. Prej je krajši čas živela
pri očetu v Crikvenici na Hrvaškem,
vendar se ji je tam slabo godilo,
zato je raje odšla nazaj k materi.
Oče Miroslav Stojak jo je na vsak
način hotel dobiti nazaj. Pri tem se
je posluževal tudi prevar. Kot vedo
povedati priče, je ob neki priliki na-
prosil prijatelja, da hčerki po telefo-
nu sporoči, da se je njen oče ubil z
bombo. Hči temu ni nasedla, ker je
vest preverila na policiji in so ji po-
vedali, da se tam ni zgodilo nič ta-
kega.
V ponedeljek zjutraj je Ivana z
drugimi sošolci ob cesti čakala na
avtobus za Poljčane. Zagledala je
očeta, ki je verjetno nelegalno
prišel v Slovenijo, pustila šolsko
torbo in bežala proti domu. Oče jo
je dohitel pred hišo, jo zvlekel v ku-
hinjo, odrinil na kavč in se vrgel
nanjo. Medtem je aktiviral ročno
bombo. V hiši so bili Ivanina mama
Slavica, babica, lastnica hiše, in
nekaj hišnih prijateljev Vsi so bili
zaradi grozljive naglice v šoku, le
babica je takoj hotela vnukinji po-
magat. Tedaj je eksplodirala ročna
bomba in babico hudo poškodo-
vala, nekaj drobcev pa je zadelo
tudi druge prisotne v hiši. Brezum-
ni oče Miroslav Stojak in hči Ivana
sta obležala mrtva, razmesarjena
od eksplozije bombe.
Podrobneje bomo o tragediji
poročali prihodnjič.
FF