158 G la sn ik S E D 5 8| 3– 4 20 18 Nekrolog Boštjan Kravanja* * Boštjan Kravanja, doc. dr. etn., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; bostjan. kravanja@ff.uni-lj.si. V soboto, 15. septembra 2018, je pri devetinšestdesetih letih za vedno odšel naš dolgoletni sodelavec ljubljanske- ga Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, zasl. prof. dr. Zmago Šmitek. V treh tednih po povratku s svoje vsakoletne poti po Aziji je še končal svojo zadnjo knjigo, bil na četrtek, 13. septembra, sprejet v jeseniško bolnišni- co in po slabih dveh dneh v zgodnjih jutranjih urah umrl zaradi odpovedi ledvic. Vest o Zmagovem nenadnem od- hodu nas je pustila brez besed, saj je od upokojitve leta 2010 tako rekoč na novo zaživel, vsako leto prezimil v ka- kšni od držav Južne ali Jugovzhodne Azije, pri tem še ve- dno intenzivno raziskoval in pisal ter s kolegi in prijatelji vzdrževal redne stike. Poleg tega, da je bil Zmago neprecenljiv kolega in prija- telj, ki nas je s svojo neprisiljeno naravo, tolerantnostjo in duhovitostjo vedno znova opomnil, da vse skupaj le ni ta- ko zelo resno in usodno, kot se je včasih zdelo, da je, je bil tudi izjemen profesor, raziskovalec in učenjak. Njegova podrobna biografija je bila ob prejemu Murkove nagrade za življenjsko delo leta 2013 objavljena v Glasniku SED 53 (1–2). Ob tej priložnosti se je z njim pogovarjal tudi novinar in kolega iz študentskih let, Milan Vogel, ki je v Glasniku SED 54 (1–2) (2014) nato orisal tudi tista podro- čja njegovega delovanja, ki v bibliografsko zasnovani ute- meljitvi za Murkovo nagrado niso bila toliko izpostavljena (čeprav ne povsem izpuščena). Gre predvsem za Zmagova potovanja v Indijo in druge azijske dežele, od koder je vedno črpal navdih za svoje delo. Ob njegovem siceršnjem opusu del, ki zajema tudi številne razprave, monografije, poglavja, enciklopedične in poljudne članke o slovenski kulturi, se ta trditev na prvi pogled zdi nekoliko redukcionistična.1 Toda Zmaga smo poznali predvsem skozi njegovo nenehno prizadevanje za uveljavitev in razvoj neevropske etnologije pri nas. Tudi v njegovem dejavnem preoblikovanju temeljne usmeritve slovenske etnologije in utiranju poti antropološki tradiciji na Slovenskem v devetdesetih letih, o čemer je (sam ali v soavtorstvu) med letoma 1991 in 2000 objavil vrsto član- kov, je mogoče najprej videti njegovo željo po odpiranju naše vede v svet. Seveda je to vključevalo tudi širitev nje- nih teoretskih in metodoloških usmeritev, toda Zmago je ves čas videl možnost za razvoj naše vede v neevropskih tematikah in nas venomer opozarjal, da smo na neevrop- skih terenih lahko ambicioznejši, odločnejši, boljši. V tem duhu je izpeljal svojo obsežno raziskavo zgodovine potovanj Slovencev v neevropske svetove v osemdesetih in devetdesetih letih. Njegova temeljna dela tega obdo- bja so bila Klic daljnih svetov (1986) (Kajuhova nagrada 1987), Poti do obzorja (1988) in Srečevanja z drugač- nostjo (1995), k tej tematiki pa se je pogosto vračal tudi pozneje, ko je v tem ali onem okviru prihajalo do vedno novih pobud za, denimo, obravnavo posameznih sloven- 1 Na primer poglavje Delitev dela v gospodarstvu v knjigi Kruh in po- litika iz leta 1987 je bila za tisti čas izjemno napredna in pronicljiva etnografija ekonomskih odnosov, pri kateri so bili v ospredju raziskave posamezniki in njihove življenjske razmere, kar je bilo ob siceršnjem takrat še vedno prevladujočem zanimanju za kmečko materialno kul- turo, delovna orodja in tehnične postopke precejšnja novost. »NA VZHODU JE LUČ, V ZNANJU JE KLJUČ ...« V slovo Zmagu Šmitku (1949–2018) Kičevo. Foto: © Jože Rehberger Ogrin, 2000. Ohrid. Foto: © Jože Rehberger Ogrin, 2015. G la sn ik S E D 5 8| 3– 4 20 18 159 Nekrolog Boštjan Kravanja skih misijonarjev in klasičnih raziskovalcev neevropskih svetov (A. Karlin, F. Baraga, F. A. Hallerstein, I. Benigar in številni drugi). Drugo, še obsežnejšo, temeljitejšo in bolj dolgotrajno vez z Indijo in azijskimi kulturami je Zmago razvil v obsežnem opusu del s področja slovenske mitologije in religije v per- spektivi indoevropskih oziroma evrazijskih mitov in idej- nih tokov (npr. Kristalna gora (1998), Mitološko izročilo Slovencev (2004) (Murkovo priznanje 2005), Poetika in lo- gika slovenskih mitov (2012)). Mitologiji in religiji je v pet- najstih letih posvetil na desetine znanstvenih, strokovnih in tudi poljudnih člankov, spremnih besed, zbirk ljudskih pripovedi in še bi lahko naštevali. Nujnost komparativne metode pri tem študiju je v predgovoru nagrajenega Mito- loškega izročila utemeljil takole: »Študij mitov v monokul- turnem okolju nas ne pripelje daleč, v najboljšem primeru do spoznanja o omejenosti in fragmentarnosti tovrstnih vi- rov, v najslabšem pa do samovoljnih razlag ali celo rasistič- nih konstruktov o ‚izvoljenem narodu‘« (str. 6). Indijo je Zmago prvič obiskal leta 1976. V svojih Man- dalah (glej spodaj) je v zvezi s tem zapisal: »tam [sem se] znašel po neki inerciji, saj sem leto dni prej med po- čitnicami v Afganistanu presenečen ugotovil, da me od dežele tisočerih bogov ločijo le še prelazi Hindikuša« (str. 5). Drugič se je v Indijo po kopenski poti skupaj s kolegi Blažem Telbanom, Mojco Račič in Zoro Pavlin Slivnik odpravil leta 1978, ko je z referatom nastopil na 10. sve- tovnem kongresu antropoloških in etnoloških znanosti v New Delhiju. Nadalje se je na Univerzi v New Delhiju strokovno izpopolnjeval med oktobrom 1979 in septem- brom 1980, ponovno pa je to univerzo za štiri mesece obi- skal leta 1993. Potoval je sicer v marsikatero regijo v svetu, a indijski podkontinent je zares prekrižaril podolgem in počez, se tja vračal tako rekoč vse življenje, se tam učil, bral, pi- sal, romal in obiskal vse pomembne budistične ter druge spomenike in kraje. Najbolj kompletno je svoja indijska potovanja in raziskovanja strnil v briljantni knjigi o kultur- nih dosežkih budizma Mandale: Tajni vrtovi razsvetljenja (2016). To delo ni le prvovrstna študija o »tradicionalnih in še obstoječih razumevanjih prostora, časa, umetnosti in arhitekture (in s tem estetike nasploh) v teh deželah« (str. 5), ampak krona njegovih štiridesetletnih poti in bivanj v regiji, kjer se je počutil kot doma. Zmago je bil tudi zelo priljubljen profesor.2 S svojimi iz- kušnjami z indijskega podkontinenta in s številnih drugih potovanj po Aziji (Turčija, Iran, Afganistan, Pakistan, Tibet, Kitajska, Japonska, Šrilanka, države jugovzhodne Azije, Indonezija, Filipini ...) je navduševal generacije štu- dentov, med drugim pa je organiziral tudi številne, za naše 2 Redni profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije je postal leta 1995, leta 1999 je za izjemne zasluge prejel Zlato plaketo UL, zaslužni profesor pa je po že omenjeni upokojitvi postal leta 2012. čase kar pustolovske, študentske strokovne ekskurzije v Zakavkazje, Srednjo Azijo, Mongolijo, Turčijo, Maroko in še kam. Njegova predavanja iz Etnologije Azije in An- tropologije religije so bila temeljita, duhovita, podana na preprost in razumljiv način, toda obsežna, tako da izpitov pri njem ni bilo enostavno narediti. S študenti je kljub te- mu pogosto navezal pristne stike tudi zunaj predavalnic, in se, denimo, njihovih brucovanj in drugih srečanj, kamor so navadno povabili tudi profesorje, rade volje udeleževal. Kot mentor nas je raje kot preveč strogo usmerjal, spodbu- jal k iskanju lastnih poti. Našim silnim odkritjem in preli- minarnim idejam je sicer pozorno prisluhnil, a zanj je štela predvsem pisana beseda, kar je bilo tudi njegovo siceršnje vodilo v raziskovalnem življenju. Je pa v svojem vsestran- skem zanimanju za simbole ničkolikokrat organiziral ka- kšno družbico, da smo si skupaj ogledali ta in oni relief, kamen, tloris, stavbo, krajino ipd. Od naših skupnih tere- nov z Zmagom so bili najbolj nepozabni tisti v Makedo- niji, ki smo jih med letoma 2000 in 2011 izvajali v okviru bilateralnih sodelovanj s kolegi na Oddelku za etnologijo in antropologijo v Skopju. Tudi tam je bil Zmago bolj kot na celostne pripovedi pozoren na posamezne drobce, ki jih je že tako ves čas po malem zbiral, iz njih počasi sestavljal podatke in jih potem vpletal v svoje pregledno organizira- ne in zaokrožene pripovedi o religijskih predstavah, mito- loških krajinah, svetih krajih, ritualnih praksah itd. Trenutnih trendov in modnih muh v etnologiji in antropo- logiji Zmago ni preveč maral, čeprav jih je seveda dobro poznal, če ne drugače, skozi številne sestanke, simpozije in konference. Načeloma pa je izhajal iz klasičnih avtor- jev in v svoji interdisciplinarni in komparativni usmeritvi venomer ostajal samosvoj. Je pa imel danes že kar redko navado, da je o problemu, ki se ga je znanstveno lotil, pre- delal domala vse, kar je bilo na voljo. Slednje se je odra- žalo tudi v njegovem specifičnem stilu sistematičnega in izdatno podprtega pisanja, ki ga je mojstrsko zaokrožal v domišljeni strukturi poglavij. Piran. Foto: © Jože Rehberger Ogrin, 2006. G la sn ik S E D 5 8| 3– 4 20 18 160 Nekrolog Boštjan Kravanja Ko smo sestavljali programe simpozijev, denimo vsako- letnega Mednarodnega etnološkega sredozemskega sim- pozija v Piranu (1994–2009), nas je pogosto presenečal z genialnimi idejami in je kot izjemen erudit vedno znova postavljal temeljna vprašanja o človeku. V luči te razgle- danosti ni presenetljivo, da je Zmagov vpliv segal tudi da- leč čez strokovne in znanstvene okvire, saj je tudi širša javnost v njegovih knjigah, kjer je uspel zapletene in ob- sežne stvari podati na preprost, razumljiv in širše dostopen način, prepoznala trajno vrednoto. Lahko rečemo, da je bil na področju komparativne mitologije, kultur indijske pod- celine in njihovega širšega vpliva v svetu, pa tudi etnolo- gije in antropologije nasploh, Zmago nedvomna avtoriteta, ki ji pri nas ni bilo para, številna njegova besedila in zbor- niki pa so vzbujali veliko zanimanja tudi v tujini. Zmago Šmitek pa predvsem ni bil samo običajen profesor, ki bi marljivo opravljal svoje delo v slonokoščenem stolpu akademije. Bil je nekaj posebnega. Rad je imel ljudi in mnogim se je zapisal kot izjemen človek in humanist; pri- jateljeval je z vsemi, z raziskovalci, akademiki, s kulturni- ki najrazličnejših strok in profilov ter z mnogimi študenti. Ljudje se ga bodo spominjali po izjemni razgledanosti, človeški širini in duhovitosti. Ob tej priljudni naravi je vedno izžareval tudi nekaj akademskega duha profesorjev starega kova, a svežina njegovih idej in pripravljenost za vedno nove izzive nista uplahnili vse do konca njegovega intenzivnega življenja. Vsem, ki smo imeli to srečo, da smo poznali tega razisko- valca, učitelja, mentorja, sodelavca in vedno duhovitega sogovornika, bo ostal v trajnem spominu kot velik in po- končen človek, ki nam je s svojimi deli na nek način vedno kazal pot naprej. Osebno mi je Zmago v izvod svojih Man- dal avgusta 2016 napisal naslednje posvetilo: »Na Vzhodu je luč, v znanju je ključ ...«. Danes, ko Zmaga nenadoma ni več med nami, to berem povsem drugače, kot sem takrat, ko mi je podaril to izjemno knjigo o azijskih religijskih krajinah. Navsezadnje se je Zmago od vseh nas poslovil s še eno knjigo, ki bo ugledala luč sveta po tem, ko je sam že odšel. Kot tolikokrat doslej, Zmagu še zadnjič rečem srečno pot, po možnosti v katerega od rajskih krajev, ki jih je tako dobro in natančno opisal v svojih številnih delih.