Nulov — AddrtMj OVA DOBA C117 Bt. Clair At*. Cleveland, Ohio.
(Tel. Henderson 3889)
J
(NEW ERA)
I'
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo Število,
loda 25,000 l>i s><; slišalo še lepše;
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
*fed Aa Second Class Matter April 15th, 1926. at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd. 19^7, Authorized March 13th, 1925.
ŠTEV. 23
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 4TH 1930 — SREDA, 4. JUNIJA 1930
VOL. VI. — LETNIK VI.
^TVENE IN DRUGE i »L0VENSKE VESTI
^tnieo obstanka obha-15. junija društvo |2ki bratje, št. 130 J. S.
(j °te v De Pue, 111. Pri Idiliki bo društvo razvilo Vo.io novo zastavo.
Ik •	*
."ik priredi društvo št. 44 _ Barber tonu v nedeljo 8.
1 Vl‘šil se bo na koncu Ave.
dne yršil se bo na fc,. Billu piknik društva št, v Braddocku, Pa.
*
8 parnikom iz Cleve-
v Cedar Point vprizori v 'Jo »
;f( °- .1 unija organizacija , kih trgovcev in obrtni-0 K Z^ana pod imenom “St.
'Uh	Merchants	Im-
■ nt Association.” Vozni :]^e dobe pri članih orga-‘ Parnik odpluje od po-® E. 9th St. o polu de-3utraj, Cedar Point pa petih popoldne.
,e° Jugoslav (Slovene) reprezentirale Slo-Povorki raznih narodih ^velandu, ki se bo vr-i ‘ Junija v Edgewater Ijf, vPrizoritvijo slovenske *
v Jugoslavijo odpo-|l0 J’1 iz Clevelanda večje Slovencev, med njimi :j£a in hčerka znanega trgovca Jos. Ka-iy0.rS- Agnes Kalan ni vi-i ,le rodne Škofje Loke že ^ n,leni hčerki, Miss Irmi
k
iti fr Slovenija, Jligaških t-vropa sploh nov svet, Li'*a r°jena in vzgojena landii.
*
^	1* v
l<nih višjih šolah bo
t|j,, ta mesec med dru-i^1 m>iogo slovenskih di-I dijakinj. Največ slo-|i p?raduirancev bo vseka-m evelandu, toda tudi iz k s *0 v e n s kih naselbin ^0r°čila, ki dokazuje-\j tudi v Ameriki rojeni ,|(j ukaželj ni in bistrih
Hat dela'i° sram°te naro-®rega izhajajo. Med Ri’aduiranci je tudi \ levilo mladih članov
|L| *
S,C° krčenja “Ljubljani J^deljo 1. junija pra-a Prostorih Jugoslo pl, q c'1-uštvenega doma > K« ‘ Mrs. Škur, sopro-Nf^ slovenskega zdravica Škurja, je bila .*a “županjo bele lWi ^‘ss Bertha Bajt P naslov Miss Ljubit	*
I • h
I Dtj. na, Minn., poročajo,
I ’	svojo	kandidatu-
avnega senatorja ro-e Brince.
L	*
nesreči je bil I iti	v	Jolietu, 111.,
|S%v t John Antonich, |> a št. 66 JSKJ. Po-It/W'f ^ star okrog 50 Ij^tt S^n kot nočni čuvaj
L o^.^anufacturing Co.,
I, ^ /. šeste ure zjutraj |Jl žu-iklJu domov in se J,* Hj. ytel v neki avtomo-1: ^ k v trebil si je čre-1,	1	^ni 1 na mestu ne-
itj^	bila policijska
v Par minutah na
h P*1
’b’ ti lef**
P
J r Wlf
KRATEK TEDENSKI PREGLED
DELAVSKE ODŠKODNINE
V DRŽAVI OHIO je zveza raznih organizacij pričela z resnim delom za uvedbo starostnega zavarovanja. Tozadevna agitacija se bo podrobno vršila v vsakem coun'cyju. Jesenskemu zasedanju državne legislature bo omenjena zveza predložila celoten načrt starostnega zavarovanja.
NAJVIŠJE SODIŠČE Zedinjenih držav je v zadevi nekega J. E. Farrar-ja v državi Massachusetts izreklo svoje mnenje, da kupec opojnih pijač ni kaznjiv po Volsteadovi postavi. Omenjena odločba je bila poda-na soglasno.
ZVEZNI KONGRES je preglasoval z več kot potrebno dve-tretjinsko večino predsednikov veto, tikajoč se penzij veteranov ameriško-španske vojne. Obe zbornici kongresa sta bili soglasno sprejeli predlog, da se penzija omenjenim vojnim veteranom nekoliko zviša. Predsednik je predlogo vetiral, toda ker sta jo obe zbornici ponovno sprejeli z dovoljno večino, postane zakon brez predsednikovega podpisa. To se smatra za prvi resni poraz predsednika Hooverja od strani obeh zbornic kongresa.
PREDSEDNIK HOOVER je podpisal zakon, ki določuje, da se prohibicijska služba prenese iz zakladniškega v pravosodni department.
f'*"
AKO NOVA TARIFA, radi katere sta se obe zbornici zveznega kongresa prepirali zadnjih osem mesecev, postane zakon bo to imelo dalekosežne posledice. V prvi vrsti se bodo vsled zvišane carine zvišale cene mnogih življenjskih potrebščin kar bo občutil ves ameriški narod. Sodi se, da bodo konsu-menti v Zedinjenih državah plačali letno tisoč milijonov dolarjev več za življenjske potrebščine. Poleg tega vzbuja načrt nove tarife hud odpor tudi v inozemstvu. Ponekod bodo zvišali carino na razne izdelke, ki jih Amerika eksportira. drugod pa bodo uvedli sistematični bojkot ameriških izdelkov To pomeni, da bo ameriška industrija izgubila mnogo inozemskih trgov, kar bo imelo za posledico še večjo brezposelnost v Zedinjenih državah. Narodni ekonomi in resni politiki apelirajo na predsednika Hooverja, naj tarifno predlogo vetira.
V1J0
tco
in«
r
11 V'"
K,
ITALIJANSKI diktator Mussolini je nedavno s svojim izzivajočim govorom v Milanu iz zval velike demonstracije proti Franciji. Stotisočglava množica je vpila:	“Doli s Franci-
jo!” Kakšen je bil odmev v Franciji, si je lahko predstavljati. Za razorožitev Evrope so torej za enkrat še slabi izgledi.
GRAF ZEPPELIN, vodljivi nemški zračni orjak, je v jutro 21. maja brez nezgod dospel v Lakehurst, New Jersey. Polet iz Fridrichshafena v Nemčiji v Južno Ameriko in od tam v Zedinjene države je znašal 12,000 milj. Dne 2. junija je Graf Zeppelin odletel preko Atlantika nazaj proti Nemčiji.
DESET TI SO C prebivalcev mesa Alexandria in okolice v Louisiani je zapustilo svoja domov j a, ker se boje naraščajočih voda Red River j a. Apel za ..... iDalJo na 2. itnmll
Štiriinštirideset držav ima zakone o delavskih odškodninah (workmen’s compensation), kateri zakoni skoro vedno odprav-jajo potrebo, da bi delavec tožil delodajalca radi poškodbe ali bolezni, nastale vsled nezgode na delu.
Država New York je bila ena izmed prvih držav v Uniji, ki je pripoznala odgovornost delodajalca (leta 1910) in je leta 1913 uvedla zakon o delavskih odškodninah. Kasneje so ' bile uvedene razne spremembe k temu zakonu in lahko se reče, da dotični zakon 'države New York služi kot vzorec za razne druge države.
Tekom zadnjih petih let je ailo v državi New York vloženih 440,000 prošenj za odškodnino, vštevši 5,492 odškodnin za slučaj smrti in 206 odškodnin za stalno popolno obnemoglost. Dne 1. januarja 1925 je prišel v ve-javo zakon, ki je znižal tako-zvano čakalno dobo (waiting period) od dveh tednov na en teden; to pomenja, da že teden dni bolezni vsled nezgode vpraviču-je do odškodnine. Poprej so plačevali odškodnino za manjše poškodbe, le ako je začasna obnemoglost trajala več kot 14 dni. Ta novi zakon je seveda jako povišal število odškodninskih slučajev.
Koliko se izplačuje na odškodninah.—Tekom fiskalnega leta 1928 je biio vloženih 95,365 prijav za odškodnino, vštevši 1129 radi smrti. VeČ kot 28 milijonov dolarjev je bilo izplačanih poškodovancem oziroma — v slučaju smrti — njihovim družinam. Odškodnina pa predstavlja le del stroška nezgode. Treba k temu prišteti tudi stroške za zdravniško oskrbo, premije za zavarovanje in izgubo mezd s strani delavcev. K temu prihajajo še druge neposredne izgube, ki jih je težko ceniti. Družina poškodovanca trpi izgubo vsled bolezni. Delavec sam dostikrat trpi na duševnih posledicah nezgode, ki utegnejo ovirati ga v njegovem delu.
Tedenska odškodninska plačila.—Najvišje tedensko plačilo (maximum weekly rate) je bilo 'eta 1927 povišano od $20 na $25 na teden za dobo popolne onemoglosti (total disability). Najvišje skupno plačilo za za časno onesposobljenost pa je bilo povišano od $3,500 na $5,000.
Ako delavec popolnoma ozdra vi, izplačuje se odškodnina za ves čas onesposobljenosti, toda za prvih sedem dni se izplačuje odškodnina le tedaj, ako delavec ne more delati več kot 49 dni. Ako je nezgoda imela za posledico kako stalno pohabljenost, :akon določuje posebno odškodnino po poškodbi, namreč: za izgubo cele roke — 312 tednov odškodnine; za izgube cele noge — 288 tednov odškodnine; za izgubo dlani — 244 tednov; stopala — 205 tednov; očesa — 160 tednov; palca — 75 tednov; drugega prsta — 46 tednov; palca na nogi — 38 tednov; drugega prsta — 30 tednov; tretjega prsta — 25 tednov; drugih prstov na nogi — 16 tednov; četrtega prsta na roki — 15 tednov.
Poškodovani delavec ima pravico do brezplačne zdravniške oskrbe, operacije, bolničarske m bolnišnične postrežbe, lekov itd. Za mladoletnike pred 18. letom treba plačevati dvojno odškodnino, ako so zaposleni proti obstoječim zakonom.
V vseh drugih slučajih, ki ne provzročajo stalno pohabljenost
I0«lii M 2 «tr*8ix —^
0 METULJIH
Metulji so ljubke živalice, ki nam predstavljajodepoto in brezskrbnost. Pesniki in pesniško navdahnjeni ljudje mnogokrat primerjajo metuljčkom lepe deklice, brezskrbne otroke in mlade
>	j
lahkoživce. Zdi se; da imajo baš metulji izmed vseh bitij v naravi res najlepše življenje. “Ne sejejo in ne žanjejo! in ne spravljajo v žitnice,” ne obiskujejo modnih trgovin s niti “beauty parlors,” pa imajo na razpolago več nektarja in ambrozije kot bogovi na Olimpu, in tudi Salomon v vsej svoji; gloriji ni bil lepše oblečen kot so oni. Vsako leto se pojaVijo v svojih svilnatih, živo pisanih uniformah, ko je narava na višku svojega razkošja, pa se zibljejo brezskrbno od cvetlice do cvetlice, pokušajoči sladko strd.
Malokdo misli, gledajoč lepe gizdaline, da so potomci bolj ali manj zoprnih in vedno škodljivih gosenic in da bodo njih potomci zopet gosenice. Gledamo jih navadno kot lespe, neškodljive, nenadležne, brezskrbne lahkoživce.
Naravoslovci loVe in zbirajo metulje v svrho študij, mnogi posamezniki zaradi njih lepih kril, risarji dekoracij v različne svrhe pa jih iščejo za vzorce novih lepih motivov.
V novejšem časA pa so naravoslovci pronašli,® da posedu-jo mnogi metulji tudi zelo delikatne dišave. Večina teh dišav sliči dišavam ra^jfčnih cvetlic, kot verbene, španskega bezga, sladkega graha itd. Nekateri di-še tudi kot čokolade, muškat in razne umetne dišave. Dišavo vsebujejo krila; pronajti jo je mogoče, če se krila metulja poma-ne med prsti in poduha. Za te dišave so baje najbolj dovzetni otroci. Metulji moškega spola bolj diše kot samice. Dobijo se pa tudi metulji z neprijetnim duhom. Kakšen pomen ima za metulja dišava, znanstveniki še niso mogli za gotovo dognati. Nekateri sodijo, da je ta duh zo-p e r n nekaterim sovražnikom metuljev, kot so na primer poljske miši, ki si rade privoščijo metulja, ki si je za prenočišče izbral prostor blizu tal.
Za dišave metuljev so se začeli zanimati že izdelovali parfumov, ki bodo skušali prijetne dišave teh lahkokrilih lahkoživcev umetno izdelovati.
SVOJEVRSTEN KONTEST
Velikolistne rastline
Na otoku Madagascar raste takozvana popotnikova drevesa, katerih listi dosežejo dolgost 12 čevljev in so po dva čevlja široki. V steblih teh listov se nabira deževnica, ki je že marsikateremu popotniku pogasila žejo. Baje se nabere v steblih po več ga Ion vode.
V tropični Afriki rasto “bao bab” drevesa, katerih premei doseže včasi do 30 čevljev. Listi drevesa so po šest čevljev dolgi in nad dva čevlja široki.
Istotam se dobijo neke vodne lilije, imenovane “Victoria Re gis,” katerih na vodi ležeči okrogli listi imajo do sedem čev Ijev v premeru. Baje lahko mož stoji na takem listu kot na spla vu.
Na Sumatri rasto rastline, katerih listi so po sedem čevljev dolgi in po šest čevljev široki. Domačini rabijo te liste za preproge pa tudi za pokrivanje streh na svojih kočah.
 o—-------------
Ako v vaši naselbini še tli društva J. S. K. Jednote, čakaj bi ga ne ustanovili? Osem novih članov eadostujei
Na številne tekme krasotic smo se že tako navadili, da nam postajajo že dolgočasne. Verjetno je torej, da ni več daleč čas, ko bodo za prvenstvo tekmovali najgrši moški in ženske.
V mestu Edenton, North Carolina, živi Mr. C. P. Shuford, ki je že trikrat v svoji državi pri tekmi odnesel lavoriko zmage kot najgrši mož. Njegovo mnenje pa je, da je v Zedinjenih državah več mož, ki bolj zaslužijo to čast kot on, zato namerava organizirati vsenarodni kontest, da se na ta način najde najgršega moža te republike. Za tem kontestom naj bi se vršila tekma med najgršimi ženskami v Zedinjenih državah, in ko bi bilo to gotovo, bi se še odločilo, kateri izmed obeh je grši, moški ali ženska.
Perfektno grd obraz ne pomeni v vseh slučajih nesreče. V Londonu živi Mrs. Mary Bevan, ki se smatra za najbolj grdo žensko v Angliji. Ljudje prihajajo v gledališče, da vidijo njen nelep obraz in dobro plačajo za to. Njen obraz je torej njeno bogastvo. Isto velja za mada-mo Polaire, ki velja za najgršo žensko v Franciji in menda sploh na evropski celini. Tudi ona je zaslužila s svojim obrazom že lep denar v gledališčih. Louis Wolheim služi lepe denarje v filmih, kjer je treba za gotove karakterje grdih obrazov, Wolheim je bil že od mladosti nelepega obraza, potem mu je pa na srečo pri nogometu še ne kdo stopil na nos in ga popačil Zdravniki bi sicer njegovemu nosu lahko dali lepo obliko, toda on tega ne dovoli za milijon dolarjev, čim grši je obraz, tem več je vreden zanj.
Ena najgrših žensk v zgodovini, katere slika se je ohranila in je bila nedavno prodana za sto tisoč dolarjev, je bila Margareta, vojvodinja Tirolske in Koroške, ki je vladala v štiri najstem stoletju. Zdi se pa, da je bila ponosna na svoj izredno grd obraz, ker je slikarju Quentin Matysu naročila, naj jo naslika tako kot je.
Na Angleškem v Yorkshire je pred leti živel Thomas Wedders, d mu je lahko življenje omogočil njegov dolgi nos. Ljudje iz cele Anglije so ga hodili gledat in plačevali za nenavadni užitek. Obraz, ki že sam na sebi ni bil lep, je “krasil” velikanski. 7 in pol palca dolgi nos.
Za grdimi obrazi pa so se mnogokrat skrivali jasni možgani in veliki duhovi. Sir William Wilde, ki je imel obraz in brke kot opica, je bil odličen znanstvenik in sloveč zdravnik. Veliki znanstvenik Huxley je imel obraz kot jih vidimo na komičnih karticah za Valentinov dan. Disraeli je bil tudi izredno grdega obraza. Pisatelj George Shaw se tudi od daleč ne more šteti med lepe može. Sovražniki slovečega Darwina so se norčevali, da je sam podoben izgubljenemu členu (missing link) med človekom in opicami.
Ako pogledamo bliže, prepričamo se, da se tudi Morgan, Edison, Rockefeller, Babe Ruth in Ford ne odlikujejo s posebno lepoto. Večina predsednik o v Zedinjenih držav se ni mogla šteti med lepe, in naj večji mož svoje generacije, Abraham Lincoln, je bil vse prej kot lep mož. -----------------o---------
GLASOVI Z RODNE GRUDE
V Ljubljani je dne 10. maja preminil dr. Franc Vodopivec, bivši veliki župan mariborske oblasti. Rojen je bil leta 1879 \ Ajdovščini.
Te dni se je v rudniku v Hrastniku pričelo praznovanje zaradi nekih popravil v jamah. Delavci, predvsem družinski očetje so dobili od TPD podporo in sicer za vsakega do 14 let starega otroka po 90 Din. Od podpore so izvzeti delavci, ki imajo kako posestvo. Konzumno društvo izdaja živila na podlagi izkaznic. Nekaj delavcev, v prvi vrsti pa mladoletne in one, ki so že dosegli polno pokojninsko dobo, so odpustili. Tako je bilo na Oj-strem odpuščeno 11 v Hrastniku pa okrog 40 rudarjev.
Ban g. inž. Sernec je nedavno razrešil upravni odbor “Kranjske hranilnice,” ki je bil imenovan od ljubljanske oblastne skupščine. Obenem je g. ban imenoval novi upravni odbor, ki je imel skoro potem svojo prvo sejo, na kateri se je takole konstituiral : predsednik: dr. Vladimir Ravnikar, odvetnik v Ljubljani;
podpredsednik: Rado Hribar, industrijalec v Ljubljani;
člani: Franc Finžgar, mestni župnik in pisatelj; dr. Karl Kuhelj, odvetnik; Jernej Pinter, bivši ravnatelj Jadranske banke in posestnik; Jurij Verovšek. veletrgovec, in dr. Niko Zupanič, direktor etnografskega muzeja, vsi v Ljubljani ter dr. Janko Kovačec, ravnatelj Oblastne hranilnice v Mariboru.
Obenem z upravnim odborom je bil izmenjan tudi nadzorni odbor, v katerega so imenovani: Alojzij Pavlin, posestnik in trgovec v Podbrezju; Anton Meden, posestnik in župan v Begunjah nad Cerknico; dr. Ivo Česnik, odvetnik v Novem mestu, in Anton Rudež, veleposestnik v Ribnici.
VSAK PO SVOJE
Strokovnjak, ki s prsti dere zobe. Kakor javljajo iz Subotice, je te dni prispel tjakaj ru-munski državljan Fedro Konstantin, ki potuje okoli sveta in se je proslavil s tem, da dere zobe kar s prsti. Z nekim svojim tovarišem se je oglasil pri su-botiški policiji ter tam kazal svoje znanje. Brezplačno je drl zobe vsem, ki so se javili na policiji. Javili so se večinoma detektivi in stražniki, katerim je z dvema prstoma izdrl bolne zobe. Konstantin je izjavil, da potuje v Belgrad, da si izposluje dovoljenje za izdiranje zob. — Stari ljudje se bodo gotovo spomnili da je živel tudi med Slovenci pred kakimi petdesetimi leti sli čen možak, ki je tudi drl zobe kar s prsti ter je nosil trofeje svoje umetnosti na vrvicah oko li vratu.
Najvišje sodišče Zedinjenih držav je nedavno podalo odločbo, da stori kaznjivo dejanje pač prodajalec opojnih pijač, nikakor pa ne kupec, ki si jih nabavi za svojo lastno porabo. Zdaj vomo: jiko imamo denar, lahko kupujemo in uživamo opojne pijače, pa ostanemo kljub temu lojalni in patriotični državljani.
Včasi je veljalo pravilo, da sta enako kriva uzmovič in tisti, ki vrečo drži. Pri prohibiciji pa to pravilo ne velja, kajti prohibicija je osmo čudo sveta. Tako vsaj se je nedavno izrazil neki kolega in jaz se strinjam z njim na celi črti.
*
Zvezdogledi sodijo, da je leto na novo najdenem planetu Pluto dolgo 330 zemeljskih let. Enoletno dete moškega spola se torej tam že lahko postavi z mogočnimi brkami.
V nekem ljubljanskem listu sem te dni videl dolg članek pod naslovom: “Svinje in politika.” Tudi pri nas bi se dalo marsikaj napisati pod takim naslovom.
$
Na Ogrskem je minister notranjih zadev izdal naredbo, da morajo pivci plačati pijačo takoj, in sicer v gotovini. Navedena vest dokazuje kako počasi capljajo v stari Evropi za duhom časa. Pri nas so izdali but-legarji tako naredbo že pred desetimi let.
*
Mussolini je zvišal davek na tobak od 10 na 30 procentov vrednosti. Ubogi Makaronarji, kmalu bodo morali pušiti samo kolerabo, cvet bodeče neže in pasjega strica, lapuh in čmeri-to!
*
Znanstveniki so baje ugotovi-i, da ima naša zemlja rep. Jaz sem že davno slutil nekaj takega, in pri tem se mi je zdelo, da faktično živim na tem repu, ker sem vedno zadaj, kadar se deli življenjska, sreča in dobrote.
*
Nedavno sem videl v nekem ameriškem listu vprašanje, če živijo divje opice v Zedinjenih državah. Radovednež, ki je stavil to vprašanje, gotovo ni bil nikoli na cesti velikega mesta v soboto zvečer, tako okrog polnoči.
♦
Prerokinja Aimee McPherson se včasi zamakne, včatfi pa izgine. Pred leti je bila nenadoma izginila nekje v Californiji in ko se je vrnila, pravila je svojim vernikom, da so jo bili ugrabili in odvedli mehikanski banditi. Kmalu potem pa se je dokazalo, da je tisti čas uživala dobrote življenja v družbi “prijatelja” v nekem letovišču. Vračajoča se z večjo družbo romarjev iz Palestine, je nedavno zopet izginila v Parizu. Kam se je to pot zamaknila, morda zvemo pozneje.
Izprememba poklica
Bibši ruski kavalerijski general Oustimovich, ki je po prevratu pribežal v Ameriko, ima zdaj v New Yorku malo po-pravljalnico radio aparatov.
“Večernja Pošta” poroča ir; Kos. Mitroviče o velikem načrtu angleške finančne skupine, ki je kupila eksploatacijsko področje svinčenega rudnika v Trebču pri Kos. Mitroviči. Rudnik je bil svoječasno last pokojnega Nikole Pašiča. Kakor so inženjerji ugotovili pri preiskovalnih delih, je treba računati, da bo eksploatacija rudnika vrgla v kratkem času 200 vagonov rude dnevno. Angleška finančna skupina je predlagala pristojnim činiteljem, da zgradi posebno jadransko železniško progo iz Kos. Mitroviče v Kotor. Ta železnica bi vodila skozi pre-.(Daljo na 0, HraniL  -------------
Prijatelj, ki se je vrnil iz Jugoslavije, je pripovedoval, da nekateri občutljivi purgarji baje zahtevajo, da se postavno prepove narodna popevka “Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca dolga vas,” češ, da Ljubljana ni nika-ka vas, ampak mesto. V Ameriki nismo tako občutljivi. V državi Illinois se nahaja vas (village) Oak Park, ki šteje 63,000 prebivalcev, pa se vaščani niti malo ne zmenijo, da bi si izposlovali mestni čarter.
*
Ali se vam ni že včasi zdelo, da niso najboljši Američani ti-
.(Dalj# m 2. attMiX w
“Not) a, Doha"
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
——
Naročnina za člane 7Xc letno; na nečlane $1.50, za inozemstvo $t.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.7Ž per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL. VI.
83
NO. 23
Skrb za prihodnjost.
Vsak razumen človek ima ali bi moral imeti poleg običajnih brig in skrbi za potrebe sedanjosti tudi skrbi za dogledno bodočnost. Kakor temelji sedanjost deloma na podlagi preteklosti, tako bo temeljila bodočnost'do gotove meje na sedanjosti.
Vsi upamo še živeti gotovo število let ali desetletij, zato je logično, da ne skrbimo le za potrebe sedanjosti, ampak si po možnosti zbiramo tudi neko rezervo za bodočnost. Še divjaki se skušajo založiti s hrano za čase, ko je radi vremena ali drugih vzrokov nabiranje živil preprečeno ali otežkočeno. Civiliziran človek pa seveda čuti še veliko bolj potrebo zbiranja nekake rezerve za bodočnost.
Skrbi za bodočnost je posvečena večina našega učenja. To je potrebno in pravilno, kajti rezerva naše izobrazbe ni nikoli prevelika. Boj za obstanek je vedno bolj težak in kompliciran in če hočemo v tem boju zmagovati, treba je, da se vedno učimo in izobražujemo.
Vsak človek, ki ne živi kar “tja v en dan,” kot pravimo, si skuša zbrati tudi nekoliko materijalne rezerve za bodočnost. V dneh izobilja ali vsaj nekoliko primernega zaslužka bi moral vsak misliti na potrebo hranjenja. Vsak prihranjen dolar poveča materijalno rezervo, ki je pripravljena za potrebe bodočnosti. Pride'starost, pride morda bolezen, priti utegne kakšna druga nezgoda, pride brezposelnost ali nezmožnost za delo, in v takih časih bodo hvalili svojo previdnost tisti, ki v svojih lepših dneh niso pozabili na varčevanje. Ni tako važno, da-liso ti prihranki v gotovini ali v nepremičninah, glavno je, da so.
Poudariti pa je treba seveda, da živi dandanes na stoti-soče in milijone delavcev v razmerah, vpričo katerih ne morejo misliti na prihranke. Srečni so, če morejo skromno preživljati sebe in svoje družine. Toda tudi večina teh ima ali je imela priliko si zasigurati neko rezervo za potrebe bodočnosti z vstopom v dobro podporno organizacijo. Mesečne prispevke, ki jih je treba plačevati organizaciji kot ases-ment, se že nekako utrpi, dokler je človek zdrav in more vsaj nekaj zaslužiti. V slučaju ponesrečbe, bolezni ali onemoglosti je potem pomoč gotova pri trdni in pošteni podporni organizaciji, kot je na primer naša J. S. K. Jednota. Ta organizacija plačuje bolnim bolniško podporo, plačuje za stroške mnogih operacij, podpira onemogle člane, plačuje odškodnino .za izgubo udov in ob smrti člana izplača smrt-nino dedičem, ki bi sicer morda ostali v veliki potrebi. K temu marsikatero krajevno društvo J. S. K. Jednote doda še to ali ono posebno pomoč. Član JSKJ ima v tej organizaciji sigurno rezervo in pomoč, posebno če ga nesreča obišče nenadoma.
Ameriškim Slovencem je treba priznati, da so pridni in varčni. Posamezniki so si v teku let napravili lepa premoženja, mnogi so si s prihranki postavili čedna domovanja in ie malo odraslih in zdravih rojakov je, ki bi bili brez vsa-koršnih prihrankov. Le redki so, ki padejo na rame javne dobrodelnosti. Poleg tega so baš Slovenci med vsemi Jugoslovani najbolj zavarovani v podpornih organizacijah. Saj imajo slovenske podporne organizacije v Ameriki od 100 do 3 50 tisoč članov, mladinske oddelke všteto. Vse to dokazuje, da tukajšni rojaki precej resno skrbijo za prihodnjost.
Mlajša genracija, ki se še ne zaveda dovolj resnosti življenja in ki nima skrbi za prihodnjost, je še v precejšnem številu izven naših podpornih organizacij. Agilnim članom J. S. K. Jednote se torej baš z ozirom na pridobivanje mladine .za našo organizacijo nudi zelo bogato polje. ,
Skrb za prihodnjost mora vsebovati tudi skrb za naše zdravje, kajti zdravje je naše največje bogastvo. Kdor zapravlja svoje zdravje je največji zapravljivec. Okrepimo si svoje zdravje, zbirajmo si rezervo telesne odporne sile z gibanjem na prostem v lepih pomladnih in poletnih dneh. Znani newyorški zdravnik, senator dr. R. S. Copeland je nedavno zapisal sledeče pomenljive besede: “Gibanje v solnčnem siju je vredno vsega. Vsak dan, ki ga preživite na prostem, v solnčnem siju, je kot bi nosili denar na banko. Vsak tak dan je v resnici hranilna vloga v banko vašega zdravja!”
------------o-------------
LEPA ŽENA
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanfe iz 1. strani)
sti, ki pri vsaki priliki vpijejo, da so stoprocentni, da niso najboljši narodnjaki tisti, ki so se iz trdih Francjožefovcev preko noči prevrgli v najglasnejše Jugoslovane, in da niso najbolj odkritosrčni tisti, ki to pri vsaki priliki na vsa usta povdarjajo?! *
V nekem listu sem videl sledeči oglas: “Na prodaj je lep pes Ovčarske pasme, eno leto star, dober čuvaj in nič izbirčen glede hrane; posebno rad ima otroke.”
*1«
Neki sodnik v Coloradu je izjavil, da mož bi moral biti gospodar v svoji lastni hiši ali pa vedeti vzrok zakaj ni. Večina mož ve za ta vzrok. . .
*
Tisti zunanji Aleki, ki so se zgražali ali norčevali zaradi dolge konference S. N. Doma v Clevelandu, naj si zapomnijo, da mi Clevelandčani nekaj držimo na rekord. Cleveland je drugo naj večje slovensko mesto na svetu, tu imamo največ Slovenskih Domov, največ podpornih in kulturnih društev, največ slovenskih listov, največ slovenskih bank, največ sej, veselic in piknikov, pa si lahko privoščimo tu di najdaljšo konferenco!
A. J. T
-------o-------
KRATEK TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje s prve strani) pomoč je bil poslan vodstvu Rdečega Križa.
na in otroci ali, ako teh ni, oče in mati pokojnika, pod pogojem da jih je pokojnik popolnoma ali deloma vzdrževal.
Prijave poškodbe.—Poškodbo, za katero se lahko izplačuje kompenzacija, treba pismeno prijaviti pristojni oblasti (Industrial Commissioner), kakor tudi delodajalcu tekom tridesetih dni po nezgodi. Prijava mora vsebovati ime in naslov delavca in treba v enostavnem jeziku opisati čas, kraj, značaj in vzrok poškodbe. To.prijavo mora podpisati poškodovanec ali nekdo v njegovem imenu. To prijavu treba vposla ti po registriranem pismu.
Za slučaj smrti mora to prijavo podpisati eden ali več pokojnikovih sorodnikov, vpravičenih do odškodnine. — F. L. I. S.  o----------------------
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Nadaljevanje s prve strani
dele, bogate na gozdovih in rudah in bi bila ogromnega pomena za industrijski razvoj Južne Srbije in za povzdigo črne gore. Kakor se doznava, zahteva angleška finančna skupina, ki je pripravljena zgraditi to progo, samo pravico eksploatacije rudnika in železnice za gotovo vrsta let.
gati, mu je pihnil v žrelo, pri tem pa se je modras zagnal proti njemu in ga pičil v zgornjo ustnico. Okrožni zdravnik v Metliki mu je takoj vbrizgnil več injekcij proti strupu. Mož je še pri življenju, ker si je modras bržkone že prej izpraznil svojo zalogo strupa in ni imel zato njegov pik popolnega učinka. Pomagala pa je tudi hitra zdravniška pomoč.
Od Zidanega mosta poročajo: Ono jutro je šel kovač iz Hrastnika Flis iz Hotemeža pri Radečah proti Zidanem mostu. Ker je bil precej vinjen, je padel pri čuvajnici št. 1 okrog 12 metrov globoko v Savo. Tam se je prijel za skalo in začel dicati na pomoč. Nočno službo opravljajoči kretnik Alojzij Kresnik je poklical v Podkraju stanujočega Alojzija Trebšeta, d je s čolnom rešil ponesrečenega gotove smrti. Flis je do-jil pri padcu precej hude notranje poškodbe.
V CHICAGU so med različ nimi skupinami banditov zopet nastale sovražnosti. V neki restavraciji v mestecu Fox Lake, nedaleč od Chicaga, j$ padlo na večer 1. junija kar osem žrtev. Trije notorični banditi in že večkrat kaznovani zločinci so obležali na mestu mrtvi, pet oseb, med njimi ena ženska, pa je bilo smrtno ranjenih. Napadalci so postreljali svoje žrtve skozi okno 'restavracije s strojno puško.
Lepa žena, ki te ljubim, zopet lilije cveto, in v objemih večnih, žarkih zvezde skozi noč gredo.
Nepoljubljena in čista kot pomladnih ros sijaj — pred teboj bi meč povesil Kerub in te spremil v raj.
Lepa žena, ki te ljubim in ki vidim ti v srce, v njem zapisano je z zlatom Luciferjevo ime.
(Cvetko Golar.)
NOVI ČLAN n a j v i š j e g a zveznega sodišča,, Owen J. Roberts, je bil zaprisežen 2. junija. Zavzel je mesto, ki je bilo izpraznjeno s smrtjo sodnika Sanforda.
DELAVSKE ODŠKODNINE
(Nadaljevanje s prve strani) ali pokazitev, izplačuje se odškodnina, dokler začasna onesposobljenost traja. Kompenzacijska oblast pa ima pravico kasneje spremeniti svojo odločbo, ako razvoj poškodbe to vpra-vičuje.
Odškodnine za slučaj smrti: Ako nezgoda ima smrt za posledico, izplačujejo se odškodnine tako-le:
1. Pogrebni stroški, ki ne smejo presegati $200.
2. Ako je delavec zapustil ženo (ali žena. obnemoglega soproga) in nikakih mladoletnih otrok, izplačuje se 30 odsto povprečne mezde in v slučaje zopetne poroke, vdova dobi naenkrat odškodnino za dve leti. Otroci dobivajo vsak 10% povprečne mezde pokojnika do starosti 18 let. Ako vdova umre ali se zopet poroči, se odškodnina za otroke poviša na 15%.
Ako ni vdove ni otrok oziroma ako skupna odškodnina vsem tem ne presega dve tretini povprečne mezde pokojnika, tedaj pridejo na vrsto odvisni bratje in sestre pod 18. letom ali odvisni starši ali drugi odvisni sorodniki, vsak izmed katerih ima pravico zahtevati kot odškodnino 15% povprečne mezde.
Leta 1928 se je izplačalo $7, 300,000 na teh posmrtninah, katere je dobivalo 740 vdov, 1,240 otrok oziroma nedoletnih bratov in sester, in 192 staršev in pra-staršev.
Inozemci dobivajo isto odškodnino kot ameriški državljani, ako stanujejo v Združenih Državah. Ako pa gre za sorodnike, stanujoče v starem kraju, tedaj ima pravico do odškodnine le že-
Pogozditev Šmarjetne gore. Lansko leto je mestna občina prodala škofjeloškemu industri-jalcu g. Francu Dolencu lep kos smrekovega gozda na Šmarjetni gori nad Gorenjo Savo in kolodvorom v izsekanje. Sedaj je mestna občina pogozdila izsekano pobočje s smrekovimi sadikami. V to svrho so zasadili 22,000 sadik, ki jih je dobavil g. Dolenc iz svojih drevesnic v Kokri.
Nedavno sta iz Vestfalije prispela v Ljubljano novinar g. dr. Willy Brepohl in akademski sli kar g. Josip Ahrens. Dr. Brepohl, urednik dnevnika “Gelsen-kirchener Allgemeine Zeitung,’’ je že dvakrat bival v Jugoslavi ji in je posebno po lanskem obisku Dalmacije in Slovenije izvršil v prid jugoslovanski tuj-sko-prometni propagandi velike usluge. Priobčil je v svojem listu celo vrsto člankov in podlistkov, nadalje je objavil v naj različnejših tednikih, ki krožijo po Nemčiji v milijonski nakladi, izvrstne fotografične posnetke obširnimi opisi, večkrat pa je tudi že predaval v društvu “Ve-reinigung fuer Kunst und Wis-senschaft” v Gelsenkirchnu, ki mu sam predseduje. Dr. Brepohl j c posebno dober in zvest prijatelj naših rojakov rudarjev
v Westfaliji in Porenju. Za letošnjo turo po Jugoslaviji si je dr. Brepohl izbral dolgo pot in povabil s seboj mladega mojstra Ahrensa, ki je doslej prepotoval domala že vso Evropo in nekaj Afrike. Tudi slikar Ahrens biva v Gelsenkirchenu, proslavil se je že z razstavami v raznih nemških mestih in je tokrat prvič z navdušenjem prispel v Jugoslavijo. Gosta sta si ogledala zanimivosti Ljubljane, nato sta se podala na Gorenjsko, iz Slovenije pa ju bo vodila pot preko Beograda v južno Srbijo in nato v črno goro ter v Dalmacijo. Na tem štiritedenskem potovanju bosta zabeležila in posnela najrazličnejše prirodne in l judske zanimivosti. Dr. Brepohl bo nato v svoji domovini objavil vrsto ndvih člankov, akademski slikar Ahrens pa bo priredil veliko razstavo svojih slik iz Jugoslavije.
Nedavno so v Metliko k zdravniku pripeljali na vozu iz Radatoviča človeka s strašno zatečeno glavo. Nesrečni človek, po imenu Andrej Zorečič, rodom iz vasi Kostanjevac v občini Sošice, je kot dninar delal po okoliških vaseh. Baje je hud alkoholik in ima navado, da se igra s strupenimi kačami. Tako je tudi na usodni dan ,ujel modrasa, ki so se P°Javili že pred več časom, ter ga privezal na palico. Hotel se je z njim producirati ter £a dresirati. Ker ga modras ni hotel ubo-
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
Kat. Jednota
Inkorporirant 1.
Jubilej slovenske žene. Dne 24. aprila je praznovala svojo 70-letnico gospa Marija Kes-lerjeva, roj. Trenzova, vdova sodnega svetnika. Gospa Kes-lerjeva izhaja iz znane rodbine Trenzovih iz gradu Draškovca pri št. Jerneju na Dolenjskem. Eden njenih stricev je bil sošolec Prešernov; pesnik ga omenja v nekem pismu Čopu v letu 1832. Da je Prešeren tudi ka-neje občeval na Draškovcu, izpričuje dokument, pisan s Prešernovo roko in pesnikovim podpisom, ki se je našel v gra ščinskem arhivu.
Dasi je ga. Keslerjeva, po tedanjem običaju staro kranjskih patricijskih rodbin, bila vzgojena v nemškem duhu, se je vendar razvila v narodno zavedno Slovenko in se je po svoji poroki s sodnikom Keslerjem. ki je bil, ne samo kot jurist, temveč tudi kot odločen Slovenec, znan širom Dolenjske, uspešno udejstvovala v raznih narodnih društvih v Novem mestu in drugod.
Svoje nacionalno čustvovanje je dokazala zlasti med vojno, ko je, izpostavljena raznim panslavenskim sumničenjem samo zaradi svojega sorodstva z admiralom Ilausom, otela preganjanja avstrijske vojaške justice sebe in svoje sorodnike.
Njena ljubezen do kulturnih stremljenj, katero je podedovala od svojih prednikov; pa se je kazala zlasti v tem, da je bil njen dom po-njeni preselitvi v Ljubljano vedno odprt najrazličnejšim slovenskim pisateljem in umetnikom. Njeno stanovanje na Bleiweisovi cesti bi se v dobi pred vojno moglo na-zivati eden najbolj zanimivih ljubljanskih literarno-umetni-ških salonov. V tem domu so stalno občevali med drugimi Ivan Cankar, Oton Župančič, Anton Lajovic, Etbin Kristan, Vladimir Levstik, Jože Berce, Dana Koblerjeva, Ivana Kobil-čeva, Levčevi, i. dr. Ta dom je opisal I. Cankar v svoji povesti “Novo življenje.”
Tudi spominska knjiga njenega doma na Bledu, ki ga je gospa Keslerjeva zgradila iz lastne podjetnosti in energije, priča, da je bil zmerom dobrodošlo zatočišče raznih “romarjev,” ki nimajo “doma,” kakor je vanjo zapisal Ivan Cankar.
Gospa Keslerjeva je mati četvero hčera: najstarejša, Mica, je poročena z znanim četnikom Miho čopom, Ani je soproga pesnika Otona Župančiča, Vera se je poročila z urednikom “Ljubljanskega Zvona,” pisateljem Franom Albrechtom, najmlajša, Slava, pa je žena železniškega uradnika švarca na Jesenicah.
Svoj jubilej je praznovala ga. Keslerjeva na Bledu v krogu svojih hčera, zetov in vnukov, še vedno čila, zdrava in podjetna.
Ob 70-letnici žele simpatični ženi nešteti znanci in prijatelji širom Slovenije še dolgo vrsto zdravih, srečnih let.
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 001 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 418 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odfcor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O-
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn
2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chicago,
Porotni edbori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH,	1078	Liberty	Ave., Barberton, ° >
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in,upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošili*‘j* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poiilja oa P‘Jkl sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n b°lnl
UP1*
spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in meinbe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Cl*lf A Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslova,!^j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z* , tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s® jjj obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko nsta'novl z 8 fil*° članicami.
POSEBNE NAGRADE DRUŠTVOM
Za pridobivanje novih članov v letu 1930 bodo •'rajC' društvom nakazane sledeče nagrade:
ODRASLI ODDELEK
10 članov ________________________________    $	15.00
15 članov  _______________________________    20.00
20 članov ...........  ......................   25.00
25 članov ...........................         30.00
30 članov ______________________________      35.00
35 članov ...........____...............      40.00
40 članov __.......  ____................     45.00
45 članov ___________________________         50.00
50 članov   .............................     60.00
60 članov  ....................   i.......... 75-00
75 članov .........................   _........ 90.00
76 ali več članov  ......................      100.00
MLADINSKI ODDELEK
25 članov	      $	5-00
50 članov    ............................     10.0°
75 članov ........... _____..................
100 članov  ..............................     20.00
125 članov ............................      -	25.00
Te nagrade se bodo poleg običajne provizije n‘‘ koncem leta onim društvom, ki bodo pridobila dovolj n»vl za eno ali drugo nagrado.
------------------------------------------------------------ .ju
di <ii
nii”
YC
si Hi 'trea$ ftia !,itn ( % fcved n y°>
ige
:be
ling ; 5 'let H hui
org
LAri
6fest
9*Ve, °He, %] s 'vij % ,
\
V Loki pri Zidanem mostu se je dne 24. aprila dopoldne pripetila težka nesreča. Nekako ob 9:30 je pribrnelo čez hribe nad Loko in Zidani most vojaško letalo, ki je bilo poprej visoko v zraku, a se je nenadoma jelo spuščati nižje. Ljudje, ki so bili zaposleni na polju, so opazovali zračno manevriranje pilota, seveda pa niso vedeli, da bodo že prihodnji trenutek priče katastrofe letala. Letalo se je namreč pričelo naenkrat obračati, nakar se je nagnilo in jelo že iz dokajšnje nižine padati z velikansko naglico proti tlom. Ljudje so v strahu zakričali in začuli nato silovit tresk. Letalo je padlo z viška baš na travnik, nekako 10 metrov od zidu loškega pokopališča.
Takoj zatem so odhiteli ljudje brzih korakov na lice mesta, kjer so našli aparat skoro popolnoma zdrobljen, zraven pa ležečega, s hudo poškodovano glavo loškega rojaka, narednika Eda Breznika ter drugega vojaka podnarednika Mjodraga Gjorgjeviča, ki pa je stal in bil popolnoma nepoškodovan.
Ljudje so ranjenega Breznika odnesli takoj v neko bližnjo hišo, kamor mu je sledil tudi Gjorgjevič, nakar so nemudoma obvestili o nesreči zdravnika dr. Matka iz Radeč. Telefo-nično je bila o nesreči obveščena tudi vojaška oblast v Zagrebu, odkoder sta prispela pilota.
Zdravnik dr. Matko je.takoj obiskal ranjenca in mu nudil prvo pomoč. Njegova rana n-, glavi je precej opasna in ni izključeno, da je zadobil poleg rane še pretres možganov, tako da so mogoče komplikacije.
Popoldne je prispela iz Zagreba vojaška komisija, ki bo
vodila preiskavo zaradi ^jt, ^ nesreče. Pilota izjavlja ’ nastal v motorju ^ njem defekt in da >ieS bilo mogoče preprečit1.
--------o—-—	^ ^
Na čem uxniratfl°	Jf k
— ,ti, * C?
Od starostne osla'-'®*0	^	f
kozvane naravne stf>1	’.	M]]	^
veliko manj ljudi, neg0. g0p’1	'Hg.
mo. Neki učen j a ^ sf’ | kratkim raziskovali vZl.re v',j Ve ti in so ugotovili, da j-1. ^ %]e ko leto od 10.000 oSf jetike 21.5, zaradi ra^l0dčilih.,r 5 radi pljučnice 18.8, z ^. S £ črevesnih bolezni	Ajj
s ko kapi 13.1, naravnCjjci'
8, influence 4.5, zast „0^, % ran 2.o, zaradi ošpic 1	jj[j»-	^
2, zaradi oslovskega ^ J }j
vnetja slepiča 1-3» s^rl^V legarja 0.5 in zaradi ve*
0.2. Jetika in rak & 01}*L najobičajnejša P °	A
smrti. Posebno nel^
tika najrajše oblflti^', j \S beleži tudi neka	.	jpj	I' ^ t<
umrejo med 10 ^Pe ^ijjJi y r sušice, med deset to , jO ^ ^ ^ lavci jih umre šest, n	^	^	|
vinarji 7 in med	.. fyy
9.	t' At
 O	.	•	j	;
BRVICA	A
• mi Pr' / I ^
Ti ljubiš me, si_ ^ a src popolna ni *	#
med nama je v°( sre&*	i
in treba je brvice	^	j
S poljubčki bova !’če,	:	i e
brvico iz srca v & lTii _ j;
ki vezala, mladen	| d s
bo naju čez vode-(Strnad
^81,
\An
>0Uii|
'®rk
as
8oc
to
, e
H
'n d
Iti
‘Sle
Tl
! ii
St
h to
S a
tej
S
Edited by Louis M. Kolar.
Current Thought.
Vouth
IS INTERESTED IN S. S. C. U.
Se
be
•tvl
r«d-
ilk'
pr*
If*«
j|0l#
ll**1
i *>'
JeV
Tournament Teams
%
|, how the younger members of our Union that the S. S. C. U. enind them in all of their activities and you will see an ^eased interest displayed in the lodges. The presence of members from Lodges Zvon, Jugoslovan and Zvezda Chicago, Lodge Sv. Petra in Pavla from Joliet, Sv. Roka l ! fr°m Waukegan and Lodge Sv. Jerneja from Aurora 1 eti.to be an incentive to do something for our Union among hunger members present at Chicago May 25. The spirit ^ernalism was shown to the best advantage between the 'fer and older generation at this gathering and bound the etvveen them stronger than ever.
JVlish-conducted lodges of all fraternal organizations are , gthe foundation upon which they will build and increase Membership, and continue the good work started by our ^2ers. Of course, conditions had to be modified to meet ^ands of the American youth, if we are to keep them J® our fold, and the organizing of the many English-con-lodges was the first step in the right direction. The confronted with the Union at the present time is to unfold rile spirit of fraternalism of the S. S. C. U. and the work °*"Sanization tended for.
^ athletic department was organized essentially in the Sjest of the younger members, and judging by the response Vedfrom the lodges, one can safely predict that sports will °f the big factors in inducing outsiders to join our group.
- all bowling, bsketball and other forms of athletic activ-interest a number of new members into our Union that :?.not ordinarily have joined. In	the future inter-lodge
j |f 8 will be arranged and planned	in such a way that will
Suish the S. S. C. U. in this line of work.
Od although athletics are of great importance in the y ‘n2 Up of the English-conducted lodges, still the majority ^ger members are not fully informed of the general scope !s°rk maintained by the S. S. C. U. It is only in such gather-'J}8 held in Chicago, May 25, that the older members can q ate into the young blood the advantages both financial jjocial offered by our Union. They are in a position to l j v ° the younger members the achievements and activities I	^"^Ced since the S. S. C. U. has been organized. The
I	teg dement is very anxious to follow the footsteps of their
)	and with the proper co-operation between the two our
J j cannot help but expand.
)	m. is sincerely hoped that other	lodges will follow the
[I	iJ l)'& set forth by the S. S. C. U. lodges in Chicago, Wauke-
5,1(1 Joliet in administering lodge propaganda.
** anniversary
ih
h
asnik Is Toastmaster
ct»lltL^Ur8day, May 29, some
li^4,^mbers from the Na-
VeK. ar L°dge, No. 213, de-
d _	0 Pay our brothers and
^ f11	*n Pittsburgh and
krate the 20th anni-
1^1 pthe Slovenian Na-
I; ■^Oftie. Our arrival was 1 ^8
* IV	experienced some
it6. ^uble, but still we got time to take in several el°s ’ničijo' ^he Student Tramps ■ti». J'Mlianc^ ^ it is only possible o sl ,,1-^f'ri r.V and be back to hear
dancing was over, directed downstairs to ,i /I q e that was prepared for the S. S. >iFreine president, Mr. 1,1 rti	W asnik, and other offi-
3	V^ers representing the
n ^ lodges. President in \\i* il'Mk acted as toastmaster. ^ e D''t: \ iCoil-sisted of the follow-welcome extend--. ,	and everyone of us,
a '^^,1 th^Ucti°n of the lodge,
; 1'Vifua l)rief talk in connec-P°	increase in out
uie:,.a( if hip roll and pointing 4 t different advantages rtii 'Jr ° Ambers of the S. S. ,a£iu 'o m b
IN	the members
r trip I wish to ex-i 1 ^ S'r'cere gratitude for
IvStl ereetin^ given us; it.
y appreciated, m \ ^ ^basnik called °^icial and different, ^ 11^0*- the various lodges, x\t<y	different sub-
V n19'** f Is	4hri	which was the
[C‘\pl' liV„ ways of promoting C M I®88 °t the newly or-$ 1 ^	^e> and giving us a
^°^nters whereby a I.	v. ^	stronger Union
Ij.)	by	our broth
C\t& J\ t s-
j ^ 0 thank each and
the speakers that J-BSfe-m5 ••
EXCURSION TO CEDAR POINT
me'
si *
•CGi
The St. Clair Avenue Merchants’ Improvement Association of Cleveland, O., will hold an excursion to Cedar Point next Sunday, June 8. Tickets for the round trip are $1.50 for adults and 75c for children.
The excursion boat will leave Cleveland E. 9th St. pier at 8:30 a. m. and arrive at Cedar Point about noon, and leave for Cleveland at 5 p. m. Every year the Merchants’ Association, composed chiefly of Slovenes, sponsors this event, and annually a number respond by making the trip.
-------o--------
Film
The average active life of a silent moving picture film is from 90 to 120 days. The life of a sound film is much shorter, from 50 to 75 days. These figures take into consideration the fact that a film is generally shown at least twice in a day.
stirred us to greater ambition and greater anxiety to carry this work on the road to greater progress. We, the youngei members, have a lot to learn, and through the experience of our older members we may profit by their example, and thus be eager to accept their advice.
Refreshments were served and soon the time came for the party to break up.
This was an elaborate affaii and will remain in our hearts forever. Since the distance between the two towns is about 80 miles, it gives us an opportunity to make frequent visits and enjoy the honor of the supreme president’s company.
We will remember the 20th anniversary celebrated in Pittsburgh.
Ella Pristow, Secy., No. 213, S. S. C. U.
All Participants Are Listed
When an events occurs for the first time in an organization, there is something particularly significant about it that makes a deep impression on the people present, and even more so upon the ones that take an active part.
The S. S. C. U. bowling tournament held for the first time had something particularly-striking about it that made an indellible impression on the writer. For it meant that the athletic activities will be carried on a wider scale than they have been heretofore, and with the first tournament came the realization of the many possibilities that could be realized
For the present time we will deal with the bowling tourna ment, and to do the many bowlers justice in not publishing the scores, it is only fair that the names of the respective players should appear and the name of the team on which they bowled. As was explained in the last issue, the tournament was held late in the season, and naturally the boys were all out of practice and badly off form. The scores rolled in the tourney were no indication of the abilities of the individual bowlers.
Below are the names of the lodges that participated in the tournament along with the names of the respective players :
Comrades, Waukegan, 111.
Zorc. L. Petrovič, Repp, Ko renin, Skoff.
SS. Peter and Paul, Joliet, 111.
Kubinsk, Sega, Bluth, Skul. Horwath.
Jugoslovan, Chicago, 111.
A. Krapenc, F. Krapenc, G Grad, F. Zorko. J. Rozanc.
Zvon No. 1, Chicago, 111.
S. Zele, J. Bogolin, Darovec. J. Doe, V. Strohen.
Zvon No. 2, Chicago, 111.
W. Laurich, J. Zvezich, J Gottlieb, A. Spolar, J. Simenc
Illini Stars, Chicago, 111.
B. Sustarich, J. Tomse, J Zvezich, C. Ježek, H. Jezek.
Collinwood Boosters, Cleveland, O.
T. Laurich, Kozlevčar, Koren, M. Krall, J. Laurich.
George Washington No. 1, Cleveland, O.
J. Kromar, J. Jarc, F. Kro mar. Drobnič, Arko.
George Washington No. 2, Cleveland, O.
V. Jarc, F. Bizil, J. Jaklich, J. Merhar, P. Mills.
Zvon team No. 1 took the first prize, Comrades second, SS. Peter and Paul Lodge third and George Washington team No. 1 fourth prize.
--------o--------
'B'RIEFS
Sign Your Articles
SOKOL TUMBLERS of Cleve-land, O., participated in the children’s festival held at Brookside Park Sunday, June 1. The event was sponsored by the Cleveland News, daily newspaper, which will put on another monster festival . for adults on July 20.
BOŽIDAR JAKAC, the Slovenian artist, is visiting Washington, D. C.
SPARTANS and Comrades Lodge baseball teams of Cleveland, O., officially opened the Inter-Lodge Indoor League Sunday, June 1, in which game the Spartans meat defeat by a score of 16 to 2.
ANA URBAS, formerly of Cleveland, O., was found murdered in New York. She was identified by her dentist, and was known to be a friend of Eugene Moran, who also was found murdered last August in the vicinity of Newark, N. J.
A. SKARO of Joliet, 111., was the star performer in the horseshoe pitching contest held May 28 at Nowell Park. Skaro hung up 78 points and had 1G ringers.
STANLEY BENCINA and Mario Kolenc will leave for Jugoslavia Thursday, June 5, and spend two months visiting and sightseeing. Mr. Bencina is better known to the Cleveland Slovenes for his activities with the Sokols.
SPORTING BITS
JOSEPH DUNDA was elected treasurer of the Public Park Baseball League of Joliet, 111., which opened its season last Sunday, June 1. Eight teams are entered in the race for junior championship of the park district.
THOUSANDS OF PEOPLE greeted the Joliet High School band of Joliet, 111., upon its return from Flint, Mich., after participating in the national contest, in which 42 bands from all sections of the United States took part. Joliet came second, missing first place because the Senn High School band of Chicago proved to be superior in sight-reading.
-------o-------
The Copper Country
All articles submitted to the New Era Supplement must have the name of the writer attached and the lodge of which the writer is a member. According to the by-laws of our Union, no article is permitted to appear unless it bears a signature. So please bear in mind when submitting articles to the New Era, either in the English or the Slovenian language.
Contributions to the New Era Supplement are always welcome—in fact, they are solicited. Nothing gives the writer greater pleasure than to have a number of letters waiting for him on the desk ready to be edited, so that they can appear in the following issue. Writers, like actors, derive great satisfaction in knowing that their work is recognized and will “break their necks” to achieve this end.
When members comment on the achievements of their lodge, their plans, their success, it is positive proof that they have the interest of the organization at heart, and that ic what the foundation of the S. S. C. U. rests upon. Progress in our Union can be attained only with sincere co-operation between its members, and the official organ is one of the best means to express the brotherly feeling.
Don’t hesitate to sit down and write your opinion and comment upon the S. S. C. U. organization or your lodge. Perhaps your idea may prove to be of valuable assistance to your lodge, but lacking only in the necessary publicity. And here is where the New Era Supplement shines in all its glory, as its chief aim is to spread lodge propaganda.
. I
S. S. C. U. BASEBALL LEAGUES
S. S. C. U. baseball leagues have been wanting in the past due to the fact that only a few scattered lodges maintained teams of their owns. But according to present indications, the time is not far distant before steps will have to be taken to organize leagues, one for lodges situated in the East and one for lodges situated in the West.
It is hoped that more lodges will see their way clear to organize baseball teams of their own so that inter-lodge contests can be scheduled with some degree of regularity. Only in this way can the S. S. C. U. baseball champion lodge be determined.
Transportation will be a big problem to work out, but not too big for the S. S. C. U. Sometimes special rates are offered by the different railroad companies when a group travels to a distant city, with the understanding that they return within a day or two. At any rate, if a lodge baseball team is hindered from engaging in inter-lodge activities because of transportation, the members would do well to get in touch with the writer, who will attempt to secure special rates for them.
Ideas and suggestions for the formation of leagues are cheerfully accepted and urgently solicited, as it is the only way that greater progress can be made. The S. S. C. U. organization belongs entirely to the members and the welfare of the Union is dependent upon the interest taken by each and every member. Hence, if you have an idea which in your estimation would be worth considering, then by all means correspond with the New Era office. Then, when a schedule is arranged for inter-lodge games it will be made in such a way as to convenience the participants.
English-conducted lodges of our Union are constantly increasing and organizing baseball teams; hence, there is no reason why leagues should not be formed which would have for its primary purpose the promotion of inter-lodge contests. And with an athletic department to handle and arrange athletic contests, the individual members have a place to submit their suggestions on the matter. And by all means do not hesitate or postpone writing your ideas on the league; the quicker action is taken in the right direction, the quicker will the results be obtained.
------------o------------
LOSE FIRST GAME
Washingtons Play S. Y. M. C.
NAPREDEK SPORTS VICTORS IN LORAIN
BEG PARDON
Among the S. S. C. U. English-conducted lodges we have two whose names end in Stars and one that ends in Star. The Illini Stars Lodge, No. 211, oi Chicago, 111., and the Western Stars, No. 202, of Rock Springs, Wvo., and the National Star Lodge, No. 213, of Conemaugh. Pa.
In the past the writer has referred to the National Stai Lodge as ‘‘National Stars,’ which was an error. Frances Turk, member of the lodge, pointed out the difference to the writer, for which he is very thankful. Suggestions, criticisms and the like are always welcome, as it shows that the members are interested in their lodge and the S. S. C. U. organization, and one of the primary purposes of the official organ is to stimulate interest.
There are many points of interest in the Copper Country, such as famous copper mines; mills and smelters. You can see copper in every stage of production in Calumet, Mich.
We have the noted Michigan College of Mines with its wonderful museum and working rooms. Also the Suoms College, the only Finnish college and theological seminary in America.
There are free tourist camps and bathing beaches; the two large amusement places with their popular community dances, called the Amphidrome and the Colosseum. The Twin Lakes and Eagle Harbor are good trout and bass fishing places.
There are also fox farms and beautiful drives, with excellent roads through wooded dells, skirting the lakes. And above all, the well-known copper country hospitality.
Mary Strauss, No. 9, S. S. C. U. ---------o—------
To earn more, learn more.
George Washington Lodge, jS. S. C. U., indoor team of Cleveland, O., will play the Slovenian Young Men’s Club, S. D. Z., team next Friday, June 6, in the Inter-Lodge Indoor League. The game will be played at E, 110th St. field, just north of St. Clair Ave. The teams should appear on the field ready tc play at 6:30 p. m.
Joseph Jarc. manager and pitcher for the Washington team, reports that all is in readiness, as the boys have practiced diligently for some time. Both the Collinwood Boosters and the George Washington, S. S. C. U., lodges have entered teams in the league, and it is hoped that our S. S. C. U. in Cleveland will finish on top.
In the Inter-Lodge League bowling last season Collinwood Boosters were not given a chance to share in the prize money; however, they surprised even the worst pessimist by finishing third. But the indoor team is being considered in a different light, as the Boosters have earned a reputation for themselves for putting out some strong teams.
More power to the S. S. C. U. indoor teams in Cleveland!
--------o-------
Brain
Bartel Hits Homer
Waukegan, III. — Comrades
Lodge baseball team lost its first game of the season last Sunday, by a 7 to 6 score. The strong Lake Forest combine, with the aid of a professional hurler from Chicago, 111., and a number of college stars, turned the trick in the ninth inning by shoving two runs across the plate and winning a spectacular and thrilling ball game.
The winners went into the lead in the first inning by scoring a run on a wild throw by Catcher Kaires. In the second inning Johnny Bartel hit a home run with two men on, and in the fourth frame the Comrades shoved across another run, making the count 4 to 1. The winners came back with two runs in the fourth, and two more in the eighth, putting them in the lead by a 5 to 4 score. The Comrades scored two runs in the ninth, making the count 6 to 5 in their favor, but the home team rallied in the last half of the ninth, scoring two runs and winning the ball game. What a game!
Pickett, the winning hurler, was nicked for twelve hits, one of them a homer by First Baseman Johnny Bartel. Bro. Joe Little allowed but ten well scattered hits. Although the Comrades outhit the winners, two wild throws by the infield gave the home team two runs and the ball game. Little lo(st a heart-breaker, but such is baseball. Thus far the Comrades five games and lost but
The Napredek lodge No. 132 J. S. K. J. baseball team from Euclid, O., journeyed to Lorain, 0„ last Sunday and registered a win over the St. Aloy-sius No. 6. J. S. K. J., by the count of 11 to 7.
The players and rooters want to thank the Lorain aggregation for their courtesy and hospitality shown them as their guests.
There will be a return game played between the same two teams on Sunday, June 15 at the Euclid Central High School ball grounds in Euclid, O.
The score.
Lorain, O.	A.	R. H. E.
W. Susteric, cf ...... 5	2 0 0
J. Vidrick, ss  .....  5	0	11
J. Jacopin,-p ________ 5	12 0
F. Whiteman, c _______ 5	2	3	2
Santo, If ____________ 5	13 1
Szabo, lb -............ 5	0	11
H. Whiteman, 2b _ 5	0 1 0
Mellie, 3b  .......... 4	0 10
T. Mejak, rf __________4	111
Totals __________43	7	13	6
Euclid, O.	A.	R.	H.	E,
J. Posavad, ss _______ 6	2	2	2
Brecelnik, cf ........ 5	12	0
Boyle, 3b  __________  5	2	2	1
Hennings, c-p ........ 5	2 10
Keeley, lb-c _________ 5	3	3	0
Struna, rf ........... 5	110
Kanit, If ____________ 5	0 10
Dragonetti, 2b _______ 5	0	2	2
Joe Posavad, p _______ 2	0	0	0
Turk, lb ............. 3	0 10
Totals __________46	11 15 5
Struck out—By Jacopin, 6; by Posavad, 4; by Hennings, 6. Base on balls—Off Jacopin, 6 off Posavad, 4; off Hennings, 2. Home runs—Santo, Keeley and Hennings.
A. Ulle.
--------o---------
“United We Stand, Divided Wo Fall”
This famous proverb is not attributed to any one person. It would be difficult if not impossible to trace it to its source. George Pope Morris, who died in 1864, quotes it in “The Flag of Our Union.”
The average weight of the human brain is about 45 ounces. Generally speaking the brains of men are heavier than those, of women, although the relative weights of the brain and body are about the same in the two sexes. The average weight of the male brain is 48 ounces; that of the female 43.
won
one.
John Petrovič, No. 193, S. S. C. U.  o------------
Ocean Levels
The Navy Department believes that observations with instruments justify the belief that the level of the Pacific Ocean is slightly higher than the Atlantic. This phenomenon has never been adequately explained.
NOVA DOBA, JUNE 4TH 1930
TOURING TO THE PACIFIC COAST
(By Joseph Mantel)
(Continued from last issue)
Now we are returning from the mountains overlooking the Arrowhead valley from the rim of the road a mile high, leading us back to the city of Pomona. Mr. Schroeder’s two sons-in-law (Mr. and Mrs. L. F. Lea-man and Mr. and Mrs. Cecil Burns), residents of Pomona, invited us to dinner. They certainly treated us very nicely, for which we were deeply gratified.
Mr. Burns drove us through this beautiful country, and on one occasion took us out on a 150-mile drive, circling the mountains and passing many important places, like the city of Colton, one of the oldest cities of California and having the oldest grove in the country; the city of Riverside, with a population of 30,000, has the richest orange trees in that sec tion.
The Mission Inn Hotel is beautifully covered with greens in the front garden and also containing an old-time temple bell, a Camilia plant imported from Nanking China. It is a peculiar plant, having a red color, but upon touching a section with your hand it turns to the color of brown. This city exports $10,000,000 worth of oranges annually.
All along the valleys can be seen country clubhouses located about sixty miles from Los Angeles. Coming to the city of Corona,.having a number of large orange groves, we noticed a race track just on the outskirts of the city. But evidently this track was abandoned, and the story goes that 12 years ago an auto racer had a tire punctured, causing his car to tip over and killing the di‘iver. Ever since that time the track has not been used.
We are now at the Norco-man Country Club, having one of the best outlined driveways and walks ever seen on our trip. A half-mile walk to the building is surrounded with flowers and roses, with southern cedar trees on both sides. And just think, Mr. Rom posed for a photo on this beautiful walk. Ahead of us we see another large valley, where sheep, cattle and Arabian horses are raised.
Some years ago a large Indian iron kettle was found over the hills and is seen hanging on one of the trees in this valley. The state of California has a game farm in this valley, which is kept up and financed by selling hunting licenses. While we were looking over this country, we felt that we ought to see Mr. Rellog’s ranch, of which we heard so much. Arabian horses are raised on this ranch.
We were ready to see the northern part of California, but upon inquiring at the auto club we were informed that passage was almost impossible, due to heavy snows and muddy roads. Some of the automobiles were towed for 100 miles. We were very anxious to meet some of the old-timers from Ely residing in San Francisco. But luck was not with us, and we believe it was due to the fact that we started on Feb. 13. According to our plans we were supposed to have arrived in California just in time to pick the oranges. And we did pick them. A box of oranges was sent to Ely, costing us $3 for the oranges and $8 for express charges.
The reason we took a southern course to the Pacific was to reach Los Angeles first and then travel north to San Francisco, pass through the Yellowstone Park and then home, it was very discouraging to us to realize that we were confronted with such a situation. If we wanted to go to San Francisco,
a distance of 600 miles, we would have been pressed for time, as the only route taking us back home would be the one we followed on our way to the Pacific. We are extremely sorry that we could not visit our friends in San Francisco as we had planned, but believe that it will be only a short time before we will continue our trip where we had left off.
When four people make up a party, two of which are married and two single, there is bound to be a difference of opinion. The single ones wanted to linger along the route, while the married ones wanted to make plenty of headway.
We drove over the northern part of the Imperial Valley on our way home, and were surprised to see the country where the Colorado River broke through 10 years ago. This part of the valley consists of fine and heavy gravel washed out. On the left side of the paved road we saw a power tube about fifty feet long; we were told that the wind was so strong in that locality that the wind was harnessed into power. A waitress in a near-by village informed us that three days in the year there is a severe wind, and on the day we passed through happened to be one of them.
(To Be Continued)
-------o------
DECORATION DAY IN PITTSBURGH
PITTSBURGHER
Lovely rooms were furnished for the eleven National Star members that remained in Pittsburgh over night, so as to spend Decoration Day with our brothers and sisters. Just as we were directed to our rooms, so was the delicious breakfast on the tables ready when we got up. We want to thank Mrs. Balko-vec, Mrs. Smrekar and Mrs. Rogina for their courtesy extended us.
Later in the day we were escorted to the home of Mr. and Mrs. J. Golob, 5419 Carnegie Ave., and there we were taken in as one of the members of the family. They gave us the attention that was never expected and one that we will always remember. Luncheon was served and then we sang for some time. Miss Rose Golob played the latest hits on the piano, while we tried our best to keep up with her marvelous playing by singing.
The Pittsburgh boys came with their cars and later took us out sightseeing. One interesting scene was the tube that we rode through, which is about one mile long. Time went by so quickly that before we realized it was 8 p. m., and time for us to start home. Our trip back home was met with more success than on the way to Pittsburgh.
We arrived home safely, and are patiently waiting to see all of you out here; we will just promise to do our best in reciprocating, although we will never be able to repay for the hospitality shown us during our visit.
Ella Pristow, Secy., National Star, S. S. C. U.
--------o-------
POPULAR ORGANIZATION
Voluntary chains are popular just now. Frank Grimes, president of the Independent Grocers’ Alliance, second largest in the country, predicts the alliance will have 100,000 membership stores doing an annual business of five billions in a few years. This organization, not quite four years old, has more than 9,000 stores in 35 states and did $520,000,000 worth of business last year. Net profits were almost three times those for 1928. The I. G. A has 129 distributing warehouses and spends $390,000 monthly in advertising.
Pittsburgh, Pa.—As the editor is not receiving any help with the dress parade particulars he must stand by until his emotions are cooled off a bit. “Don’t spit on the floor, remember the Johnstown flood,” ia a popular caution in public places. This led us to believe that Johnstown was some sort of dried, washed up affair. Well, we came, we saw and we conquered—mostly conquered.
Up into the low hills of the Blue Ridge Mountains we started, leaving behind the growl ing, smoldering monster, Pittsburgh, and bound for places strange and unscanned; bound for a little dot on the road map —Conemaugh. The wonderful sun throwing its white light into the silvery clouds blotching a sea of billowy green with lakes of purple enthralled us after the first ten miles of our journey.
Up higher and higher our primed steeds roared onto the highest mountain tops and then down again “rolly-coasterwise” into the lowlands of Conemaugh River. Along we skirted the side of the mountain beside which thirty years ago coursed the angry waters of the South Parks dam. Thousands of feet of cold brownish dirl and stone impending above us, thousands of-feet of yawning abyss smiling below us, revealing the Conemaugh River as a silver pencil mark drawn by the Creator of nature in a ver dure of virgin forest land.
After giving us its picturesque display, the sun reverently kissed the dark blue line of the horizon, leaving us clear in the gray twilight, cold with the dead life of rocks and tree? until a familiar sound greeted us. The sound was a low steady rumble, of something we thought we left behind—the din of a large city. As though someone drew aside the magic veil, we saw below us the land of the Midas. Long, clean streets, lined with thick tall elms, neatly situated homes and faces of smiling strangers was seen. We came to Johnstown.
With ease did we relax, as we knew we were now on the outskirts of the dearest, nook-iest, friendliest town in the whole world—Conemaugh. We arrived like Arabs would in a caravan after beating down a vast stretch of a friendless desert, thirsting for the waters oi-friendship, and brotherhood. Soon we drank our fill of the warm-hearted embraces of our brothers and sisters of the National Star.
When we arrived at St. Louis Hall the first one to greet us was Cy Rovanšek. Honestly, we could of kissed the man, for after hunting all over the town that was the first sign of welcome we received. Tall Joe Kopler came stumbling out of the door and the angel-faced Ella came with a multitude of other smiling faces, members of the National Star. Everything was in an uproar, everybody was just smiling and shaking hands, patting cheeks and (censored).
Were we welcome? We hope to tell the cow-eyed world. We felt the greetings of welcome so much that as soon as the hubbub of “meet this one and that” was over we were looking for a hotel; perhaps we would have accepted a permanent dwelling in the whirl. Then we celebrated as though we never celebrated before, and especially the publicity agent (he danced that night for the first time in his life, and, Lord! pity the poor maiden’s toes. He found several willing sufferers, for whom a trip settled their night of dancing).
After having the best time we could imagine, we turned to the magnificently arranged
Central Hotel, where we had our quarters until daylight. On Sunday we all went to church in a body and attended the marriage ceremony of Mr. and Mrs. Bozic; after church we partook of the nuptial breakfast at Margon’s Cafe. We ate our fill and then we turned over for the second best time in our life.
We, first of all, drove through the Grandview Cemetery, marking the graves of the three thousand victims of the flood. From the cemetery we were escorted to the Johnstown airport. At the airport we waited for something exciting to happen, and as nothing did, we went where we were headed for—the church picnic held on the Croatian farms. Whatever happened there must lie hidden only in the breasts of the National Star and the Pittsburgher; for the publicity agent and his companions would feel very much the sting of embarrassment. Anyway, we had a wonderful time, meeting everybody, dancing, walking, etc.
Now, whom did we meet. Of course, everybody has heard of Ella Pristov, Joseph Kopler, Anthony Rovanšek, Cy Rovanšek and Albina Mrak. If they haven’t, they should hear Anthony Rovanšek relate the history of Johnstown; for Anthony is a wonderful narrator and knows Johnstown as much as the John who owns the town Then there were other interesting people that were met It wouldn’t be fair for us to mention name§, for we haven’t received the names of all the interesting people we did meet. Those whose names do not appear kindly pardon us for our neglect. We met the following: Louis Scufca, vice-president of the National Star Lodge; Joseph Culkar, president of the friendly city lodge. Both were companionable.friends and two of our warmest greeters. Jimmy Dolan, the tall leader of the Blue Pirate Orchestra, was very interesting. Can Jimmy dance ? Ask the girls. Ann Potokar, Lillian Kukovitz, Margaret Thomas, Jennie Culkar, Mary Karell, Frances Rowe, Margaret Revnok, Betty Slobe, Molly Slobe and Agnes Krall were all met, and appreciated for showing us the extent of their welcome.
(Isn’t it peculiar how a man can remember the names of the ladies, and for the world he scratches his cranium for the names of his fellow-men.) Amid much weeping of tears we left Conemaugh, but with a firm resolution to return.
Thank you, Conemaugh!
F. J. Sumic, P. B. A.,
No. 196, S. S. C. U.
--------o-------
Law Students Graduate
Comments on S. S. C. U. Tournament
Three Slovenian students of the John Marshall School of Law of Cleveland, O., are going to be graduated. Joseph A. Križman, V. Henry Karlinger and Anton R. Kushlan have been attending night classes in pursuing the study of law and will soon be in a, position to banish some of the sacrifices made in the past few years.
Night school students deserve all the credit for possessing enough ambition to concentrate their energies on gaining knowledge after working throughout the day. Only those that have experienced the efforts required to attend evening classes are in a position to appreciate the feeling of these three students in realizing that their lifelong ambition has been realized.
-------o---------
Immigrants
Immigrants are not required to know any English- The law merely requires that the immigrant be able to read and write some language.
Chicago, 111.—At the first S. S. C. U. bowling tournament, Zvon Lodge, No. 70, of Chicago finished on top, with a score of 2453, with Waukegan Comrades right behind, rolling a score of 2392. Chicago got a break in the first game and with a little luck rolled 880, but in the second and third games we were rolling in our averages, scoring 782 and 791, Stanley Zele was high with 550, a very good score when one considers that warm weather slows up a bowler.
Urban Strohen, the anchor man, hit the 500 mark for his three games. The other three bowlers who also rolled are John Bogolin, John Darovic and Victor Gottlieb.
We must not forget to thank Mr. W. B. Laurich and Mr. John Zvezich Sr. for making the first tournament a great success. Mr. Laurich was chairman of the transportation committee and arranged the wonderful program for the entire day. Mr. Zvezich Sr. wras chairman of the dance committee, and judging by the grand time that was had by all, one must admit that Mr. Zvezich made a thorough job of it. Especially when one considers that the program was arranged on short notice.
We only hope that the second bowling tournament will prove to be as successful as our first one in Chicago. Our sincere thanks go to all S. S. C. U. lodges that participated and contributed their share of cooperation in helping us make our first S. S. C. U. bowling tournament a huge success.
J. J. Bogolin,
Captain of Zvon No. 1 team ------------o-------
COLLEGE EDUCATION
One of the strangest things in the world is the attitude of college educators toward college education. They are the most outspoken critics of their own work. When three or more get together in a convention they regularly denounce’ the present-day college and ridicule a large proportion of the college students, saying they ought to be at work somewhere. “Colleges undertake to teach young men to think and then plunge them into so many activities they have no time to think,” charged the president of Lafayette. “The standard college is a misfit in education,” declared Secretary of the Interior Wilbur, himself long a college president; “it is a cumbersome mill grinding materia) indiscriminately.”
It is a good sign. It promises betterment. An institution that has within itself unsatisfied, analyzing and critical minds may be counted on to evolve, to throw off shackles and dead weight and again become vital We may be sure that the ancient and obsolete scholasticism never doubted that it was perfection itself—not even after it was dead.—Pathfinder.
--------o------
SOME LAWSUIT
DANDRUFF
Not a Scalp Disease
Contrary to a popular belief, dandruff is not a disease of the scalp. Nor is it the cause of baldness. Dandruff has nothing to do with the loss of hair. It is simply the shedding off of the wornout dead particles of the skin of the scalp, which have lost their protoplasm. If the scalp is kept clean, dandruff will not be harmful.
It is when dandruff is allowed to accumulate until it clogs the pores and glands in the scalp that it becomes harmful. Dandruff is known to the medical profession as “ptyria sis capitis.” In all cases of dandruff, says one prominent physician, the oil-producing glands of the scalp are overproductive. Removing the scales of dandruff is only a matter of cleanliness. The hair and scalp should be thoroughly cleansed with soap and water twice a week, and all the soap removed.
Besides the washing, the scalp may be treated with certain wTell-known preparations for correcting the trouble. A lotion of 15 grains each of re-sorcin and glycerin to one ounce of water is sometimes prescribed for those with dark hair. Blonds should not use it, however, for the resorcin darkens light hair.—Pathfinder. ---------------o-------
OPPOSE TAX INCREASE
Phutiology
Admiral Gazoof °'3serV’1!^j(S I orderly in a line-up of cuP ‘ flared itno rage. “Smyth®’ ^ tiggj snorted, “what in h—- aie'	D
doing here?”	a5	^
“Sir,” replied Smythe,	1-30j;
told to report for using P10 ‘	% |
language.”
  	jp-	1
Employer:	Miss	I’oUI1 in	^eti(
you have spelled “lubiic8	!tijaz
with a “k”—that’s wrong-	Ife,
Stenographer: Have I •	^
sorry, but lubricant is so e	^'a, ;
slip on.	; j
Oboe: Somebody stde car last night.	!izse
Sax: What will you don° ‘ H8o
Oboe: Pay up my deWs'
 	had
Mrs. Gossiper: Have y0^ Wj
much experience as a mal ’ ^ * dri Applicant: I worked f°r Fussalots for a year befoie	je >
separated.	( en. Ho
Mrs. Gossiper: Y°uie ( Hat! gaged. Now tell me all a Prog it!	! s.li
 	^	j ^ g
Lissen: Bamboozle	\
a pain in the neck; n°	,°fi
ever seems to suit him. ^ ,e : *vtios Hurja: I would nevel	g0V(
thought it.	{'H
Lissen: Well, he	d°eS'.	to	!.i
wager that when he £e	1
heaven he will compla'n ^	'bot
the harps are all out of tllD	Vs,
 	t0
Eunice: I’ll never speaj you again as long as	I	jt,	*0čk
Horace: You can’t	P^i	i
honey; you can’t!	.	i	*°čl
Eunice: 1 do. Positive ,
Horace: Oh, it’s too 8°	j Se
be true!	“r J
—	rt*!**	Si*
Maxine: I could nevei	icjj
Harold. He is a coward-
Minnie: You don’t	Jen
Maxine : Yes, he always^^ r0st glasses when he eats t ( i fruit.	j	(m
Genesis: Whut did	>°	j„s	^r,vo
i tvVO	Vsai
say when yo’ got in ai	>,
night?	t	0y	>	ie°
Exodus:	She nebei	sla
word. Ah wuz goin ^ j o'1*	k (jr
dem two front teeth Pu ° anyhow.	I
———	* i. icH i,
Irate Parent: It 'S	^ '
able. Bridge parties, (<l ^ night clubs, theaters, after night. You are bfi'	\	|
a regular child of the (	V
Daughter: Oh, fathe	i	^
 \ iiiP01”'’ K
Herr Brush: When U» did you do as the	,ai'11' y.
Lipscomb: Yeah, b«t^
got tired.	^	j	\ 1
Herr Brush: What fi ^ ^ Lipscomb: Salutin#	j	|
lini.	f-pHa
It was a large pub!lL ^eof - >*! ing. On the platf°rrtl qrnitb \ ^ called out: “Is Mr. - ^ L the audience? I anl	•
that his house is aii>(’
Forty gentlemen e‘	V'
their feet.	jjr. 1° jk'
“It is the house 0	^ i
Smith,” added the i’1 KC\»Wy ,i'cda “Thank heaven,” e e#fc % ,, one man, resuming ‘ id ^ n
____
Landlady: Don t of the meat, Mr. HoI\0t »fr,H S0, Hornswoggle:i;m;>< of it. I’ve seen twice ^ meat on iny plate	■Jo	s
frighten me a bit.	^
Mistress: I d^Jt	Sp
been wearing m.\ n»» %
That must never haPl .^o A ^ Maid: I should	\	f
Members of my set	1	jce11	L “a ;
think of being seen	^ej ^
same evening gown-
 o—^	«JiV)
Paprik* f p0*$ ^
Paprika is a condiment prepa,e 0f	^
dried ripened	°	t	pjp
species of the PeP>#>
The name is ^ull,j1esa	H,
origin and means	je ^ i
Turkish pepper*	Hj ^
Poroposals for a higher gas ax and license tag fees that would add $20,000,000 to the $50,000,000 annual tax bill now collected from motor vehicle owners have led a group of automobile clubs to organize a legislative campaign that promises plenty of firewTorks at the next session of the Genera) Assembly.
A platform has been drafted, according to Frank E. Whitte-more of Akron, former senator and chairman of the Ohio State Automobile Association’s legislative committee. Its cardinal planks are opposition, to such increases and the abolition of the personal property tax on automobiles.
Action is being announced at this time, Whittemore said, because the time limit for candidates to file for state office is only a few weeks away, and “Ohio’s largest civic organization wants plenty of time before election to find out how the candidates stand on certain matters.”
A 1-cent increase in gas tax would add nearly $10,000,000 to the annual motoring bill; and the proposal to raise the license fee range from $4-$ 10 to $10-$25 and change, the fees on trucks, wrould add between $12,000,000 and $15,000,000.
This would mean nearly a 50 per cent increase in the levy against a form of property now paying almost 10 per cent a year.
MORE HIRED HELP FOR UNCLE SAM
A four-year lawsuit has just come to a temporary end at San Diego, Cal., and been appealed. One big rancher sued another over water rights. A time record of the case is as follows: 444 days in court; 28 months' total time in court; .11 months writing of opinion; 55,200 typewritten pages of testimony; 2,201 exhibits filed; 195 witnesses testified; 30 days consumed in the closing argument; $1,000,000 cost of suit.
The case will be taken to the Superior Court for another endurance test.
--------o--------
Play square and you will never be cornered.
Uncle Sam’s civil servce employes had increased 18,950 at the end of the fiscal year, totaling 587,665, of which 82,501 are Women. Here is the roster by departments:
Navy .................... 50,575
Veterans’ Bureau ........ 24,065
Agriculture ............. 23,995
Commerce ..........>..... 16,744
Interior ................ 16,572
Panama Canal ............ 12,097
Department of State.... 4,617
Labor .................... 4,550
Justice .................. 4,184
Accounting Office ........ 1,961
Shipping Board............ 1,408
In 1918, when the war ended, the government had 917,-760 civil service employes. We still have some distance to go to equal that.
!
ig'lis
Iprits
» Ilf
! y°u
1 was jf*»*
nder’
cant"
rm
isyt0
e $
„o*!
ts.
uh»d
d?
3 the!' o ei>'
!ico
?	De Puc, 111.
,iBlLO NA SLAVNOST ^letnice IN RAZVIT-
J&ustvene ZASTAVE.—
130^V° Slovenski Bratje, št.
v De Pue, 111., prazno-°bo dne 15. junija desetlet-Sv°je ustanovitve ob enem kostjo razvitja nove dru-,?ne zastave. Na to slavnost Jazn° vabi vsa tukajšna, la-«, *n sploh vsa okoliška k nska in jugoslovanska dru-kakor tudi posamezne ro-' 'n rojakinje. Vabljeni so s°brati in sosestre iz Chi-Posebno tisti člani, ki so Selili iz tukajšne naselbine, s°bratje: Zlatorepec, Jeraj, 3an> Blut in Ignac Janc.
omenjeni je bil ustano-j 'I? Pryi predsednik naše-| rUštva. Prijazno so vab-tudi naša domača društva, njšt. 3 SSPZ, št. 59 SNPJ,
I 0 društvo, istotako bratje
p
l °Sram slavnosti bo sledeči: i^n‘ Ul’i popoldne se zberemo ^Slovenskim Narodnim Do-Petnajst minut pozneje Predsednik J. . Blatnik ■ °st, prva točka: pozdrav-^°v°r društvenega predsed-l' bruga točka: De Pue ,a igra Star Spangled Ban-, tretja točka: predstavi-jj°tra in botre zastave, Mr.
*rs> žičkar. Četrta točka: igra “America” in boter , vra razvijeta zastavo. Pe-°cka:	Mr> j0Seph Skiner
fOH	v
, v angleškem jeziku. Se-,^ka; Govorijo zastopniki 'j* društev, ako se priglasi-^ Sedma točka:	Zaključni
r Leo Zevnika v sloven-|eziku.
^‘jelni del bo s tem za-nakar se vsi skupaj Jern° iz mesta na veselico ^to naravo, in sicer na ij j r°jaka Martina Perhne,
• Oberč. Tam se bomo po ^Ce Zabavali, na razpolago v^v°li vseh dobrot, tako, da dobro postrežen.
Pozabite torej, prijatelji, s*Hvnosti dne 15. junija! društvo se za udeležbo in njenost že v naprej zahva-
,>tvo Slovenski Bratje,
J- S. K. Jednote:
Ignac Benkše, tajnik.
w	Ely, Minn.
avno mi je pisal Mr. Je-,ii(j lz Clevelanda, da se mu ^er se nič ne oglasim. 'del.'6 ^a’ ker J*e bilo zdaj do-farmah, treba je bi->! *n sejati. Jaz sem do-1 6 Posejal, pravzaprav ne ;arilPak repnega semena, n s° v starem kraju pose-n°Ko repnega semena na Je iz vsega semena zra-1 v 0 ena repa. Te repe je k°na njiva. Gospodar je ji 0 deklo najel, da je tisto ll^andirala. Prišla je je-bilo 'treba repo domov So*' ^elcla ffre na njivo, da M0(| l2Pulila, vlekla je in vlek-|(i£	se	ni	ganila. Na
|Lpride hlapec, pa tudi ni \ v °- Ker hlapca ni bilo nazaj, pošlje gospodi) še kuharico. In ta-**k e^li vsi trije in z veliko ■iitH^i veliko repo. Ko so V0v Pripeljali, je niso mog-|L *ti skozi nobena vrata v
Uo Pa se Jirn '|e P°sre‘ 1^ daviti skozi malo lino.
3e nato kupil največ-\ Prešiča, da ga opita s v l(0 °- kitali sta ga dve dek-'j, j6Je Prešič pohrustal vso ^ Gospodar najel klavca | k °ž, da prešiča zakol j e-šli, gospodar naprej, JVk5 njim. Gospodar od-3ti3 toda prešiča ni bilo Breiščejo vse ko-k ,r' resejo vso slamo, konč-zagledali, ko je ^ spahom. Izvlekli so I' vtJ!Vu’ zaklali in napravili ■’ iet 6 klobas: krvave, mesilo ^rtle in ta-bele. Vse to
'K de^a *n naPrav*la
Wv ^osPodar je prosil, slanino obesili pod
abo'
es ^ jtlii®g
. h»ve
. I’11
ets
to
.mc'
DOPISI
30^
ve!
Ji*
m1
»rf5’
l»s
VVO
o ^
led011
obok, da se posuši. Bilo je treba dosti priprav in močnega škripca. Končno, ko je bila slanina pod obokom, viseča na niti, je kuharica, ki je svetila, po nesreči nit prežgala. Slanina je nato s tako silo padla doli, da je podrla tri oboke in končno obvisela na veliki pajčevini. Tako je bilo repe in prešiča konec.
Frank Kozian.
!ii
Pittsburgh, Pa.
Številka 563! To je število, katero nosi društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ konci maja 1930. Ostaja nam še sedem mesecev časa, da to številko vzdignemo. Pod nobenim pogojem ne smemo dopustiti, da bi se številka nižala. Ne bodimo pa tudi podobni jetniku v državni ali kakšni drugi ječi, ki nosi cel termin samo eno številko. Seveda, on si ne more pomagati, mi si pa lahko, ker se zamoremo prosto gibati. Porabimo našo prostost za korist in napredek našega društva in za rast J. S. K. Jednote! Ako pridobimo rojaka za JSKJ, se izkažemo za njegovega najboljšega prijate-ja, kajti ta organizacija mu zagotavlja podporo v boleznih in ponesrečbah, odškodnino p r i operacijah ali izgubi udov in izredno podporo v slučaju onemoglosti. Še po smrti ga njegovi sobrati ne zapustijo, dokler ga dostojno ne spravijo k zadnjemu počitku. Ostali družini pa je mnogokrat v veliko pomoč smrtnina.
Pojdimo torej na delo, bratje in sestre! Ne bodimo podobni jetniku, ki nosi vedno isto številko. Zakaj bi mi morali ostati pri številki 563? Če jo priženemo do 1000, bi se dosti lepše čitalo. In zamoremo jo doseči, samo če se resno lotimo. Do-zdaj smo bili vedno prvi in upam, da ostanemo tudi v bodoče za vzgled vsem drugim.
Pri tej priliki naj omenim, da se je veselica, katero so bila priredila skupno vsa pittsburš-ka društva v korist Slovenskega Doma, zelo sijajno obnesla. Lahko bi se bila pa še bolj, če bi se vsi rojaki zavedali, kakšnega pomena je za nas Slovenski Dom. Podpirajmo svoj narodni hram, ki je središče našega družabnega, kulturnega in društvenega življenja.
Pii tej priliki naj mi bo dovoljeno zahvaliti se za obisk, s katerim so me na 30. maja počastili dragi in odlični gosti: Anton Zbašnik, predsednik J. S. K. J., Rev. Škur, Rev. #agar, Rev. Bratina, dr. F. J. Arch in dr. Rogers.
Hudo poškodovan na obeh nogah se nahaja v West Penn bolnici Martin Brdik. Želimo mu, da bi kmalu okreval in se zdrav povrnil na svoj dom.
Z ozirom na pripombe sobrata Varoge, ki je predsednik nadzornega odbora društva št. 26 JSKJ, naj omenim verz pesnika Simona Gregorčiča: “Ne samo, kar veleva mu stan:	kar
more, je mož storiti dolžan!” Jos. Sneler, predsednik društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ.
154 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 9. junija v navadnih prostorih. Kdor se ne udeleži, plača 25 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in članice z malimi otroci. Prosim tudi vse, da plačajo svoje ases-mente pravočasno.
Na seji 11. maja je naš zapisnikar povedal, da ve za lep gozdnati prostor, kjer bi naš Slavček lahko veselo prepeval, če bi se odločili, da napravimo piknik, žal, pa nas je bilo le 13 navzočih na seji in nismo mogli glede tega ukrepati. Prosim torej člane, da pridejo polnoštevilno na prihodnjo sejo, da se pogovorimo o prireditvi piknika, s katerim zamoremo nekoliko odpomoči društveni blagajni, ob enem pa se sami razvedriti v prosti naravi. — Pozdrav!
Frank Vozel, tajnik društva št. 154, JSKJ.
Youngstown, O.
Članom društva sv. Antona, št. 108 JSKJ naznanjam, da smo na zadnji seji sklenili pre-meniti čas sej. V bodoče se bodo vršile naše seje DOPOLDNE, mesto popoldne. To velja od junija do oktobra.
Poživljam člane, da bi bolj številno obiskovali društvene seje. Društvo šteje 98 članov, pa pride včasi komaj toliko članov na sejo, da moremo isto pričeti. Prosim tudi, da vsi člani pravočasno plačujejo svoje ases-mente, ker iz društvene blagajne se v bodoče ne bo zakladalo za nikogar. Končno obveščam članstvo, da smo sklenili prirediti društveni piknik na dan 24. itvgusta.
Z bratskim pozdravom,
Mathew Kogovšek, tajnik.
Herminie, Pa.
Poživljam vse člane in članice društva Veseli Slavček, št,
Chicago, 111.
V začetku leta 1930 se je pri društvu Zvon, št. 70 JSKJ sprožila ideja, da naj bi se med chi-caškimi društvi, spadajočimi k JSKJ, ustanovil' športni klub. Izvoljen je bil odbor, ki je imel nalogo v tem smislu delovati. Kmalu zatem je bilo ustanovljeno angleško poslujoče društvo Hlini Stars, št. 211 JSKJ, in je bilo pozvano, da se po svojih zastopnikih udeleži skupne seje. Zastopana in aktivna so bila društva: Zvon, št. 70, Jugoslovan, št. 104 in Illini Stars, št. 211. Ustanovili smo športni klub in kegljaško ligo; s kegljanjem smo pričeli takoj. Društvo Zvon je imelo oziroma ima dva odseka, društvo Jugoslovan enega in Illini Stars enega. Kegljanje se je vršilo redno vsak pondeijek pri sobratu Louis Kerinu.
Za dan 4. maja smo bili povabili naše sosede od društva št. 66 JSKJ iz Jolieta, da se poskusijo z nami. Bratje iz Jolieta so mojstri in je le malo manjkalo, da niso v koš djali Chicago. Isti teden smo nato pitali v Novi Dobi, da se pripravljajo naši mladi športniki iz Clevelanda, da pridejo v Chicago 25. maja, ob enem s športniki iz Waukegana in Jolieta. Z veseljem smo sprejeli to naznanilo in nestrpno pričakovali naše mlade športnike iz zunanjih naselbin. Dne 25. maja nam je bil v resnici nekak jugoslovanski c^an.
Ob 7.25 zjutraj, chicaški čas, smo pričakovali na La Sale St., postaji naše sobrate iz Clevelanda. Prišla jih je lepa tropa in dasi so bili vsled nočne vožnje utrujeni, bili so vsi veseli in živahni. V kratkem času jih spravimo v avtomobile in jih odpeljemo v šolsko dvorano k zajutrku na Lincoln in W. 22. St. Ko je bilo že vse v teku, prišli so Comrades iz Waukegana, na čelu jim glavni podpredsednik, sobrat Paul Bartel. Udeležili so se kegljanja pri L. Kerinu. Okrog 11. ure smo prisostvovali žogometni igri naših športnikov v Douglas parku. Ob polu eni je bilo prirejeno kosilo za vse zunanje goste, kakor tudi za domače navzoče. Pri tisti priliki se je izrekla marsikatera zabavna in kratkočasna. Potem je bilo treba na kegljišče. Igralo je osem odsekov, in če sem prav razumel, so bili zmagovalci sledeči: Chicago (1.), Comrades (2.), Joliet (3.), George Washington (4.) Po tem redu so tudi prejeli nagrade. Nerad poročam, pa ne morem drugače, da je moj odsek ostal v manjšini. Pa kaj se hoče, vsi ne moremo biti prvi. Natančnejše poročilo bo priobčeno v eni prihodnnjih izdaj.
Okrog pete ure smo se vrnili k večerji, kjer zopet ni manjkalo kratkočasi)ic, in po večerji se je razvila živahna zabava. Udeležba je bila prav povoljna, kljub temu, da sprva nismo mislili na splošen ples; trajala je še čez polnoč.
V imenu športnega kluba se v prvi vrsti zahvaljujem kuharicam, ki. so bile zaposlene v ku-
hinji od zgodnjega jutra pozno v noč, da so gostom postregle z zajutrkom, kosilom in večerjo, in še pozneje, če je kateri želel prigrizek. Hvala požrtvovalnim boginjam ognja: Mrs. Kapel, Mrs. Ferenčak, Mrs. Zorko, Mrs. Zvezich, Mrs. Tomše in Miss Kopach. Vse so bile ene misli in volje, da se po najboljši možnosti odzovejo za dobrobit JSKJ. To jim ne bo pozabljeno. Dalje zaslužijo zahvalo sobrati, ki so žrtvovali svoj čas in dali na razpolago za prevoz športnikov svoje avtomobile. Ti so bili: Jos. Susta-rich, A. Spolar, R. Spolar, J. Zvezich, J. Gradisher, F. Vintar, A. Vencel in Ch. Kapel. Vsi omenjeni naj se zavedajo, da so storili dobro delo za JSKJ in njen napredek.
Vi pa, mladi športniki, ki ste žrtvovali svoj čas in denar in nas obiskali v Chicagu, čast vam! Dokler bo imela J. S. K. Jednota tako mladino v svojih vrstah, ji je stalni napredek zagotovljen. Le naprej po tej poti!
V imenu športnega kluba se zahvaljujem za poset tudi drugim članom in rojakom iz Chicaga, Jolieta in Waukegana!
John Zvezich, predsednik društva Zvon, št. 70 JSKJ.
Meadowlands, Pa.
Vsi člani društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 JSKJ, ki imajo otroke v mladinskem oddelku, so prošeni, da mi pošljejo ali pa osebno na prihodnjo sejo prinesejo rojstne datume teh otrok. To se napravi čisto enostavno: na košček papirja se zapiše ime otroka, pa dan, mesec in leto rojstva. Na ta način mi bo mogoče paziti na te mlade člane v času prestopa v odrasli oddelek. Ako pravočasno prestopijo člani iz mladinskega v odrasli oddelek, si prihranijo stroške in sitnosti zdravniške preiskave, če se zavarujejo do gotove svote. V interesu starišev je, da pazijo na to in da gredo tozadevno na roko tudi društvenemu tajniku. — Dalje naznanjam vsem članom, da se bo na prihodnji seji pobirala društvena naklada; vsi so prošeni, da se seje gotovo udeležijo.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Markely, tajnik.
Hermine, Pa.
Na zadnji seji društva “Veseli slavček,” št. 154 JSKJ je bilo sklenjeno, da se mora seje dne 8. junija udeležiti vsak član in članica tega društva. Imamo za rešiti neko važno zadevo, torej je potrebno, da so vsi člani navzoči. Poleg tega bo tudi polletna seja, kjer bomo slišali napredek društva v prvem polletju. Priporočam tudi, da bi na prihodnjo sejo privedli nekaj novih članov. Na svidenje 8. junija!
llija Suman, zapisnikar.
Braddock, Pa.
članstvu društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ tem potom naznanjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da vprizorimo prvi izlet ali piknik v tej sezoni v nedeljo 8. junija. Vršil se bo ta piknik na znanem prostoru Church Hill in se prične ob dveh popoldne. Vsi društveni člani so vljudno vabljeni, da se prireditve udeležijo. Istotako so vabljeni vsi ostali Slovenci in Slovenke, kakor tudi brati Hrvati. Odbor se trudi, da bo postrežba na pikniku v vseh ozirih dobra in zadovoljiva, tako glede okusnega prigrizka in pijače, kakor glede godbe. Torej, na snidenje 8. junija na Chuft-ch Hillu! — Z bratskim pozdru-vom,	Joseph Sankovič,
tajnik društva št. 31 KSK-J.
Joliet, 111.
Poljedelec, ki vseje dobro seme v skrbno preorano zemljo, je signren, da bo obrodilo dober sad in ga poplačalo za njegovo delo. Tako je tudi pri društvih JSKJ. Ak(j sejemo dobro be-
sedo in nagovarjamo svoje prijatelje in znance za pristop v društvo, je naše delo v mnogih slučajih z uspehom poplačano To se je pokazalo pri društvu št. 66 JSKJ na seji dne 17. maja, ko smo sprejeli v društvo 17 članov v mladinski, štiri člane (članice) pa v odrasli oddelek. Lepa beseda, na pravem mestu izgovorjena, še vedno lepo mesto najde.
Zopet smo dočakali poletno sezono, ko se bo eden ali drugi podal na krajši ali daljši izlet po tej širni deželi, da obišče svoje oddaljene sorodnike, znance in prjjatelje. Ta ali oni si bo mogel celo privoščiti celo parte-denske počitnice. Vreden in potreben jih je vsak delavec, pa naj dela v rovu, v tovarni, na polju ali v uradu, trgovini itd. Ako pridemo na takih obiskih v kraje, kjer se nahaja prilično število rojakov, ki še nimajo društev JSKJ, nagovorimo jih, da isto ustanovijo. (Ako se na uredništvo pošljejo naslovi takih prospektivnih kandidatov, poslana jim bo tuintam kakšna številka Nove Dobe na ogled. Op. urednika). Vsi tisti, ki se podajo na daljše ali krajše potovanje po deželi, bi seveda morali skrbeti, da so z vsem potrebnim dobro preskrbljeni. K temu spada tudi zavarovanje proti nesrečam in bolezpli^n.. Vsak bi moral spadati vsaj k e n i podporni organizaciji in vsak bi moral skrbeti, da ima asesment naprej plačan, pred-no odide na pot. Kdor še ni član, naj se zavaruje pri J. S. K. Jed-noti; boljših pogojev Me daje nobena podporna organizacija.
Nezgode in nereče so danes na dnevnem redu. National Safety Council poroča, da je bilo v Zedinjenih državah v pretečenem letu 97,000 smrtnih pone-srečb. Okoli deset milijonov oseb pa je bilo na en ali drugi način poškodovanih. To pomeni v drugih besedah, da je dobila v tej deželi vsaka dvanajsta oseba kako poškodbo. Avtomobili so z a h t e’v a 1 i lani 31,000 smrtnih žrtev; to se pravi, da je vsled avtomobilske nesreče umrla ena oeba vsakih sedemnajst minut.
Smrtnih nesreč v industriji se je pripetilo lani 23,000, na domu je smrtno ponesrečilo 23,-000 oseb, tri milijone pa je bilo ranjenih; 20,000 smrtnih nesreč se je zgodilo na raznih javnih prostorih, odštevši avtomobilske ceste. Vsakih šest minut je zahtevala smrt eno žrtev vsled nesreče. Nesreče prežijo na nas od vseh strani, zato je res lahkomiseln tisti rojak, ki smatra dobro podporno organizacijo za nekaj nepotrebnega.
Cenjeni sobrati in sosestre, v predzadnji izdaji Nove Dobe smo č i t a 1 i priporočilo našega glavnega predsednika, da se za vzamemo za mladinski oddelek J. S. K. Jednote. Priporočilo je na mestu, kajti v primeri s šte vilom članstva v odraslem od delku ima mladinski oddelek dosti premalo članov. Pojdimo na delo in vpišimo vso našo mladino pod 16. letom v mladinski oddelek J. S. K. Jednote.
V prijetnem spominu bo gotovo vsem udeležencem ostal izlet športnikov JSKJ v Chicagu, ki se je završil v nedeljo 25. maja. Prihiteli so v Chicago naši mladi športniki iz Clevelanda, iz Waukegana in iz Jolieta. Zanimivo jih je bilo gledati, kako so se medsebojno poskušali, dopoldne pri žogometu, popoldne pa pri kegljanju. Ponosni smo lahko, da imamo v naših vrstah take čvrste mlade moči. Pri tisti priliki me je veselilo, da sem imel priliko se seznaniti in pozddraviti z glavnim podpredsednikom JSKJ, sobratom Paul Bartelom, z glavnim nadzornikom W. Laurichem, z urednikom angleške sekcije Nove Dobe, sobratom L. Kolarjem, z odbocpiki. športnega kluba in s številnimi odborniki in člani raznih društev J. S. K. Jednote. V šolski dvorani prirejena zabava je bila prijetna in doma ča, postrežba Pa prvovrstna, ta
ko, da je treba dati priznanje vsem, ki so se na en ali drugi način trudili s prireditvijo. Glavni podpredsednik, Paul Bartel, in urednik angleškega dela Nove Dobe, Louis Kolar, sta nam marsikaj zanimivega povedala. Sploh gotovo nobenemu ni bilo žal, ki je omenjeno prireditev posetil.
Z bratskim pozdravom,
Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ.  o-----------------
NAŠ SEVER NEKDAJ IN SEDAJ
(Piše Matija Pogorelc).
Predno sem se poslovil -iz Kraintowna, obiskal sem še Mr. Adrijana, ki ima tam v bližini obširno farmo. Mož, ki je menda po rodu Madžar, mi je povedal, da je bil pospravil zapuščino pokojnega misijonarja Tomazina. Zapustil je bil mnogo knjig in zgodovinskih spisov, kar je on odpeljal v več zabojih v St. Cloud. Povpraševal nisem več o tem, ker vem, da kar v škofijo pride, se težko na ogled dobi.
Marsikaj glede slovenske zgodovine se na ta način izgubi, kadar pride v tuje roke. Imel sem s takimi rečmi že opravka, pa se mi je reklo, zakaj ta ali oni ni pisal v angleščini. Mnogi, posebno tujerodci take spise zavržejo, uničijo ali razdelijo in tako se izgubi sled dela našili mož, ki so orali ledino.
že preje sem opisoval, kako so bili prvi slovenski naseljenci v Kraintownu prisiljeni skromno in preprosto živeti, in sicer največ z domačimi pridelki, ker prodati je bilo mogoče malokaj in še tisto za nizko ceno. Ko je farmer pripeljal v Albany, Minnesota, kjer je velika Krakerje-va trgovina, na prodaj maslo, mu je trgovec rekel, da je najbolje, da ga nazaj domov pelje in kola maže z njim. Sedaj imajo tam večinoma električno razsvetljavo, za časa prvih naseljencev pa so rabili za razsvetljavo sveče iz jelenjega loja. Neki pečlarji, ki so imeli mnogo jelenjega loja, se niso ukvarjali preveč z izdelavo sveč, ampak so kar v navadni vodni škaf natopili loja, v sredino so vtaknili debelo nit, pa so imeli precej močno svetilko. Take in podobne reči mi je pripovedoval roja k Černe in nekateri‘drugi.
Pri Gogalovih sem videl veliko potno škrinjo pristnega staro-krajskega izdelka. Izdelana je iz finega smrekovega lesa, ka-koršen raste na Gorenjskem, in je tri in pol čevlje dolga in tri čevlje visoka. Na skrinji je napis: “Anton Gogala, ueber Bre men, New York, North America, 1865.” To skrinjo je izdelal še v domovini zdaj v St. Cloudu živeči 86-letni rojak Primož Skumevc. Mnogim prvim izseljencem je omenjeni Skumevc napravil take potne škrinje. V Cftnenjeni skrinji je bila slika prve,,v gozdu narejene Gogalove hiše in zraven vsa takratna družina: ded, oče, sinovi in hčere do starosti šest let. Zdaj je tam h tretji rod. Prijazno so mi dovolili tudi, da sem si vzel sezna-mek večjega števila starih knji še v starem slovenskem tisku. V nekem drugem kraju sem našel par slovenskih knjig, katere pa je zdaj že težko razumeti Videl sem celo knjige iz 16 stoletja.
V Albany, ki je mesto le par milj oddaljeno od Kraintowna se nahajajo različna podjetja, izmed katerih so nekatera slovenska, kot Krakerjevo in Pe-ternelovo. Včasi sem zašel tudi k rojaku Ježu, ki ima v Albany najboljšo restavracijo. Govori se v mestu poleg angleščine največ nemško.
Obiskal sem tudi Collegeville, Minn., ob prijaznem jezeru, kjer se nahaja sloveče vseučilišče, v katerem so se izobraževali mnogi mladi tamkajšnji Slovenci, ki so zdaj vposleni v bankah, trgovinah in drugod. Imajo ogromno posestvo in tudi mlin, v katerem izdelujejo moko na poseben način. Dalje imajo bogato
knjižnico in tudi nekak muzej, v katerem se nahajajo različni indijanski izdelki, med njimi tudi “čarodejni” predmeti, katere so Indijanci rabili pri svojih plesih in drugih svečanostih. Prejšnje čase so prihajali Indijanci tja tudi v šolo ali če so bili v kaki potrebi, danes pa jih ni več v bližini.
Iz Collegeville sem se podal v St. Joseph, Minn., kjer sem našel na pokopališču največ znakov naših prvih tamkajšnjih slov. naseljencev. Našel sem napise: John Vouk, roj. 1. 1846, Val. Vauk, roj. 1. 1833, Antonia Vouk, roj. 1. 1840, Matija Kočevar, roj. 1. 1862, Helen Noč. roj. 1. 1842, Bernik, roj. 1. 1835 itd. Vsega skupaj sem naštel tam kakšnih 35 slovenskih grobov. Otftžne misli so me obhajale, ko sem zapuščal kraj zadnjega počitka naših tamkajšnjih prvotnih naseljencev.
(Dalje prihodnjič.)
 o---------------’
LONČAR
(Spisal Podgoričan)
(Dalje.)
Ker je bilo že dalje časa suho vreme, ne najde brž zaželenega polža-kolomaza, pač pa pride do njega mož z dežnikom in ga ogovori:
“Kaj iščete? Ali ste kaj izgubili?”
“Nič nisem izgubil, iščem pa polža, da namažem kola.”
Mož z dežnikom nekoliko osupne, stopi za njim in še je-denkrat vpraša precej osorno: “Kaj iščete?”
Andrejcu se pa tudi ni ljubilo prav ljubeznivo odgovoriti, pa odvrne:
“I, kaj me tako vprašate, kakor bi kaj kradel? Saj vam nič nečem, moj lišček tudi ne. če pa le hočete vedeti, povem vam, da iščem polža za suha, kolesa.” In ne mene se za moža je nadaljeval svojo pesem:
Je rogat—pa nič kosmat.
Črni polž je čuden svat, Staremu, pa še trdnemu viš-njanskemu meščanu je zavrela kri po vseh žilah, ker si ni mogel govorjenja lončarjevega tolmačiti drugače, kakor da se ončar iz njega grozovito norčuje. Ni verjel, da lončar res išče to pohlevno živalico za svojo rabo, in tudi ni vedel, kaj ai mu koristil polž. Kolikor let je že služil cesarja in je užival v svojem rojstnem kraju malo polfojnino, zasramoval ga še ni nihče tako. Jeza ga je trla po kosteh, da spne solnčnik in ohladi ž njim lončarja, ki je kar obstal, pa zakriči:
“Kdo si pa ti?”
Andrejec poprime bičevnik na tanši konec in ga pripravi na mah. pa ga zavrne:
“Dedec, če te tako skrbi, kdo sem, vedi, da ‘mi smo mi, ki lonce peljamo,’ pa znam tudi udariti, če se mi brž ne umakneš, da prideš precej k pravi pameti, ker si zblaznel, kakor vidim.”
Višnjanu upade pred bičev-nikom ves pogum.
“Joh, jaz sem zblaznel? Videl boš kmalu, kdo blazni? — Le čakaj, videl boš, kaj se pravi norčevati se iz mirnih ljudi! Zvesto sem služil cesarja, pa mi taka para, kakor si ti, oponaša polža. Le čakaj, še kesal se boš!”
Andrejec ni vedel, kaj je možu, in je res mislil, da ima malo trčenega človeka pred seboj; zdelo se mu je to pregovarjanje nespametno. Zato naredi s kazalcem kolešček po čelu in pravi:
“Pojdi, pojdi, dedec, polža jahat!”
Andrejec, ki ni bil še nikdar v Višnji gori, ni vedel prav nič, kako Višnjanom kakor tudi Motničanom nagajajo poredne-ži s polžem, češ, da jim je priklenjeni polž ušel z verigo, in ga vsa Višnja gora ni našla do današnjega dne. Vedel ni, da Višnjana—kar je seveda velika nespamet—z nobeno drugo rečjo ne more človek bolj užaliti,
(Dalis na 0. strašil _	_
t. ^illllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIl«llllltlllllllllllllllllllIHIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllJ!š
||a Lea Fatur
V' I I i E M I R
POVEST IZZA TURSKIH P.O.IEV ^iiiiinnniiiiiirmiiiiin'iiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiig
Poraba premoga
Premoga se v Zedinjenih državah požge v enem letu nad petsto milijonov ton, kar bi napolnilo več kot 18 milijonov železniških voz. Ti vozovi skupaj speti bi ovili zemeljsko oblo več kot petkrat.
------o-------
^.4	(Nadaljevanje)
Stipan Kristič ni hotel dajati Turku sramotnega davka.
Zbirala so se
Poslal je sele po deželi in pozval nje sine v boj. krdela junakov, da operejo slavo domovine. Mehmed •pa je pridivjal nenadoma z veliko silo in si upokoril v osmih dnevih sedemdeset gradov in osem mest. Kralja je premotil, da se mu preda—na vero! Padel-je kralj, cvet viteštva je poginil sramotne smrti—v mukah . . . Listine, katere je zahteval Mehmed, da jih pregleda in potrdi stare pravice plemiških rodbin, so zgorele na grmadi. Vsa Bosna je bila velika, zevajoča rana. Jezero junakov je umrlo. Njihova trupla so bila plen orlov in vranov. Iz njihovih lobanj je sezidal Turek grozen stolp— sramoto Evropi.
Samo peščica ljudi je zatajila križ, da si reši sramotno življenje, nekaj jih je pa bežalo iz dežele. Le-ti jedo kruh tuje zemlje. Pod hrvaškim praporjem, pod beneškim levom, se bojujejo proti kletemu vragu . . .
Na razvalinah bosanske slave bi bil rad umrl knez Radivoj.
A živela mu je sestra, ki je tonila v žalosti zbok sramote izdajalskega moža. Živela sta otroka, zlasti deček, dedič njegovega imena.
Bežal je ž njimi. Toda truma divjih janičarjev ga je dosegla na begu. Mož zakritega lica jim je načeloval. Hrabro se je boril Radivoj. Branil je najljubši zaklad. Janičarji so padali krog njega kot snopi. Boril se je z načelnikom sovražne trume. Z mečem mu je strgal naličje raz glavo—osupel je obstal . . . Bil je svak Ivo! In ranila ga je sablja svaka— poturice.
Prebudil se je v skriti jami ob Rami. Stari konjar, verni sluga, je sedel pri njem, pred jamo je čuval deček, osiroteli sin plemiča Vukiča. Radivoj je spoznal, da je moral biti dolgo bolan. Porastla mu je brada in lasje, posušil se život. S klikom: Jelena! Vilemir! je hotel planiti—pokoncu, a je padel v nezavest . . .
Toda prihajalo je po skrivnih stezah, v nočni dobi na strmo gorovje. Skrbna roka je pošiljala krepčilne hrane, iz meha je teklo staro vino: Jelena ni pozabila brata.
Do njega ni mogla, pa zvesti sel je prenašal poročila od sestre do brata. Zastražena, zaprta od moža, katerega je zaničevala, je hrepenela Jelena po svobodi. Mož jo je silil, da prestopi k veri lažipreroka, najel je muftija, ki naj izruje od matere zasejano, skrbno negovano cvetlico vere otrokom iz srca. Zaničevan, jo je mučil s svojo ljubeznijo. Sramotno je bilo življenje Jelenino—želela je smrti. Rotila je brata, naj reši vsaj duše otrok—ker bi videla svoje najdražje raje mrtvo, nego poturčeno.
Brat je okreval. Okrog njega so se zbirali od ljudstva spoštovani, Turku strašni, brezdomni hajduki. Nežna, osemletna deklica je bila znala uiti očetu in je prihitela k stricu. Skril jo je varno pri neki zvesti družini in je čakal sestro, pripravljeno na beg. Skrinjico z njenimi dragocenostmi, vrečico z zlati, je prejel—sestro pa je zasačil Ivo . . .
Izvedel je, da Radivoj še živi—da načeluje hajduški četi . . . Razpisal je nagrado na svakovo glavo, napravil gonjo na njegovo družbo. Kakor voleje so se skrivali hajduki po jamah. Tam je obsodil v svečani seji Radivoj, prejšnji sodnik Bosne, vse izdajalce v smrt.
Mesto Radivojeve glave je dobil Ivo smrtno obsodbo v roke. Zavarovan z močno stražo, je čemel za zidom dvora. Bogvekdaj—je pobegnil z ž«no in sinom iz Bosne. Kam, ni mogel izslediti Radivoj. 1 Bržkone v Carigrad.
Šel bi do tja. Pa je dobil poročilo od sestre, naj se ne izpostavlja gotovi smrti, zaradi Romane ne, ki bi ostala sama in prišla Odpadniku v roke. Ona uide, pri priliki—pride . . . čakal je in napadal s svojimi četniki Turke. In tožil je marsikateri Turek, da “ga je namera namerila na viteza Vladmi-roviča RadivojPa prišel je dan smrtnih muk.
Preganjal je,turško četo. Na pepelu njihovega tabora so našli truplo fantiča, ožganega obraza in las.
Pokazali so ga Radivoju. Kriknil je le-ta v divji bolesti: Trupelce je bilo odeto v suknjico, katero je vezla Jelena lastnoročno za zlatolasega sinčka Vilemirja . . .
Mogočen v srdu, kakor lev, ko mu ugrabiš mladiče, je pohitel s svojimi za turškimi četniki. Pobili so vse do zadnjega moža. Ko je ležalo vse, se je domislil, da bi imel izvedeti važnih stvari od sovragov.
Iskal je med mrtvimi in našel težko nekega ranjenca. Spravil ga je k sebi, obvezal in potem izpraševal. V pretrganih stavkih mu je povedal Turk, da živi odpadnik Ivo-paša v veliki Časti v Carigradu. 2ena kristijanka, da mu je ušla s triletnim sinkom. A bogati paša je velel oklicati pred zbrano vojsko, da dobi drago darilo, kdor mu privede ženo, sina, hčer . . . Druga četa je bila našla ubeglo in se srečala s četo ranjenčevo. Zavidni, željni darila, so pobili in razpodili tiste četnike in jim vzeli plen. Pa tudi oni se niso veselili dolgo dragega darila: S svojim spremstvom je prihajal neki drug paša, slišal klic žene, videl njeno lepo lice—in—jo rešil, za sebe gotovo . . . To je povedal ranjenec, potem je izdihnil. Tresel ga je Radivoj, rotil—naj mu pove ime paševo . . . Prekasno . . .
Tu je izginil vsak sled o Jeleni ... V duši naroda se je pa rodila pesem o lepi zlatolaski, zaprti v zid harema, o bratu junaku . . . Žalost in grenka jeza sta si napravili stalen dom v srcu Radivoja. Tožno se je nasmihal, kadar mu je hitela nežna sestrina hčerka naproti, mrko lice mu je oživelo lev bliskanju sabelj. Nemirno mu je bilo življenje. Bil je, kjer je žvenketalo orožje, kjer je tekla kri. Boril se je pod beneškim levom, pod avstrijskim orlom, pod hrvatsko zastavo. S Korvinom je hodil nad Turka, Skenderberga je spremljal na drznih potih. Na polju slave se je bil seznanil z goriškim grofom Lenartom. Ta je ponudil brezdomemu svoj grad Rihenberg v užitek in bivališče.
Tjekaj je bil spravil Romano. Prisegel je, da ne počije, da ne vdorni Romane, dokler ne opere sramote 'sestrine v krvi izdajalčevi—dokler ne najde sestre. In kjer se vije zelena zastava, kjer se šopiri bunčuk, kjer padajo sinovi preroka, tam išče Rihenberški kletega rušitelja sestrine sreče.
(Dalje prihodnjič)
Mnogo olja
V enem letu se v Zedinjenih državah porabi nad 863 milijonov sodov gasolina. To olje bi teklo 6 ur in 43 minut preko niagarskih slapov in bi napravilo jezero 173 kvadratnih milj obsežno in en čevelj globoko, o
LONČAR
■ Nndal|evKii|<r	sir.mi*
kakor če mu vzame polža v misel.
Višnjan od same jeze ni mogel nič, niti izpregovoriti, in v lice je bil zažarjen kakor kuhan rak. Hipoma se nečesa domisli, stisne solnčnik pod pazduho in hitro mahne nazaj, od koder je bil prišel. Ko se mu nekoliko umiri kri, govori sam pri sebi:
“Le čakaj, ti kmetavs lončarski, videl boš, kaj se pravi nas žaliti! K županu te grem tožit. Ta ti že pokaže, kaj smo Višnjan je!”
Tako in še bolj hudo je govoril Višnjan in sopihal v mesto.
Andrejec je nekaj časa gledal za razsrjenim možem in se mu posmehoval:
“Ej. ti si zrel za blaznico! Ako bi ne bil tak in bi se mi ne bil smilil, jaz ti te bil že ohladil, da bi me pomnil!”
In iskal je dalje zdravila za kola, toda brez uspeha. Zato se naposled uda v usodo in požene. Počasi je kimal lišček, počasi so se vrtela kolesa, pa so vendar cvilila in stokala, kakor bi se peljalo na vozu pol Dole nje vasi.
Tako je šlo v Višnjo.goro.
V Višnji gori je bilo vse po koncu, ko je pripihal v mesto mož z dežnikom in je vpil temu ali onemu meščanu, katerega je srečal:
“Veste, preljubi sosedje, nekdo prihaja z lončeno robo, ki nam očita polža. Kaznujmo ga!”
Trebušnati županov oče so težko spravili iz njega, kaj se je zgodilo. Potem so šli lončarju naproti; za njim so šli mnogi radovedneži.
Ko jih Andrejec pred mestom ugleda, začudi se in pravi: “Kaj pa je ljudem v tem kraju, ki ob belem dnevu pohajkujejo in postajajo?”
Andrejec ni slutil, kaj- je vzrok, da mu gredo naproti in ga hočejo sprejeti v tolikem številu.
Ko pritira voziček do njih, spozna med njimi svojega čudnega znanca, ki ga je bil pozdravil z dežnikom in se prav prestraši, ko le-ta zavpije: “Ta-le je! — Ta nas zaničuje!”
“Kaj bo, ako so vsi tako neumni, kakor je ta,-le,” misli si Andrejec in švrkne liščka, da bi hitreje prišel iz gneče. Toda v tistem hipu se ustavi lišček in voz, ker so ga ljudje obstopili okoli in okoli.
“Cesta mora biti prosta! Umaknite se!” vpije Andrejec in hoče razriniti ljudi, toda v tistem hipu se p6stavi predenj oče župan, prime ga za prsi in ga vpraša:
“Kaj si storil, ti božji človek?”
“Jaz nič! Prav nič!” “Ka-aj?” zavpije mož z dežnikom. “Ali nisi iskal polža tam-le v gozdu? Ali nas nisi sramotil in očitno žalil, že veš, kako?”
Ljudje se čimdalje bolj gnetejo okoli njega in nekateri stiskajo pesti, kakor bi hoteli planiti nanj.
“Zakaj si iskal polža?” vprašajo ga županov oče prav mogočno.
Andrejec je bil v škripcih, ker ni vedel, za kaj se gre in kaj še pride. Bal se je, zato začne:
“Ljudje božji in krščanski!
Ali ne veste, da se morajo kolesa namazati, ako začno cviliti? Vidite, tam pri nas jih vselej namažemo. Zato ima vsak, ki premore le dve kolesi, tudi kolomaz. In vidite vi, preljubi ljudje božji, duše krščanske, meni se je pa nesreča zgodila, grozna nesreča. Kolomaz sem pozabil doma, ali se mi je izgubil, ali ga je pa kaka dolga roka ukradla, in jaz nisem imel s čim namazati voza, četudi cvili in stoka, da se sliši pol ure naprej in pol ure nazaj. Le poglejte, kako so slizana pesta! Pa sem dejal, ko sem prišel v gozd: Lej, Andrejec, tukaj bi lahko kakšnega polža našel, pa bi se namazala kolesa, da bi rajša tekla. Pa nakrat pride ta le mož z dežnikom (Višnja-nje se zaničljivo zakrohotajo), pa me meni nič, tebi nič oplazi in se nekaj znaša nad menoj, da sem mu že mislil vrniti z bi-čevnikom. Polža nisem našel, upam pa, da bom v vašem kraju dobil kaj mazila za svoja kolesa. Bog ve. da rad plačam, ali pa zamenim za posodo.” Županov oče se ozro po svojih podložnikih nekako v zadregi, ker niso vedeli, kako bi vso stvar izmotali, zakaj zdelo se jim je vendar, da lončar ni mislil tako hudo, kakor je pripovedoval oni mož.
“Ali nisi dejal, da smo mi polži?”
“O, Bog obvaruj, kdo je to dejal in kdo se je tako grdo zlagal o meni? Še nikoli mi ni na misel prišlo, da bi zmerjal kakšnega človeka s polžem. Verjemite mi, ljudje božji!” “Naj ti bod.% odpuščeno za danes! Drugič pa bolje pazi, kadar prideš v naše mesto.” “Tem ljudem se meša,” godrnja Andrejec na tihem, da ga nihče ne sliši.” |
“Ali je še daleč do Višnje
všeč, po kaj si pa prišel?”
In Andrejcu ni kazalo drugače, kakor molčati, da ne pride še v večje zadrege.
Mož z dežnikom je pa še vedno jezno pihal, da je lončar žalil Višnjance in da je zaslužil kazen zaradi tega.
Mnogi so potegnili ž njim in šele potem so umolknili, ko jim reče župan:
“Sejmarjev ne smemo preganjati! Kakšni sejmi bodo potem? Rajši malo potrpimo!” Ko najde Andrejec prenočišče, izpreže liščka, potem si pa kupi sala in dobro namaže kola.
V.
“Torej to je višnjansko mesto, kamor mi je svetoval Suha-stran peljati lonce na prodaj! Zakaj mu Bog še jezika ni posušil prej, predno mi je to svetoval,” modroval je Andrejec
drugega dne, ko je pohajal po mestu in se oziral, kje bi zagledal kaj mestnega.
Seveda je bil nevoljen, ker ni našel mesta takega, kakor mu ga je slikala domišljija.
“O, blažena naša Dolenja vas! Trikrat je večja in dvakrat lepša kakor to preteto mesto,! ... In ti ljudje, kako so čudni! Jeden hodi ob jasnem vremenu z dežnikom; drugi prestrezajo tuje ljudi, da še v
mesto ne morejo; nekateri8 vsi raz sebe, če pošten člov^ pošteno govori: Oj, kaj b°v — Jaz pa povem temu v : Suhastranu, da naj sam h° 1	...
t Vič
to preteto vas sejmarit. -se more v takem-le kraju	j
prida prodati? Pa še P°^q za gospodo sem vzel s seboj■ ’ i jaz in moj lišček si bova ■ pomnila Višnjo goro do s° ^ njega dne.”	i
(Dalje prihodnjič.)
gore?” vpraša potem, ko je videl, da ni nič več hudega.
“Vidiš, to-le je; tukaj si že v Višnji gori.” pokažejo mu Višnjanje. .....
“Kaj ? Ali ta-le vas je Višnja gora? To je višnjansko mesto?”
“To ni nobena vas! Mesto je, nič se ne norčuj! Ako ti pa ni
ISKOVINE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. C L A I R AVE.
CLEVELAND,OHIO
NAŠI SKUPNI IZLETI V JUGOSLAVU0 IN ITALIJO ZA LETO 1930
Nn splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete:
Po FRANCOSKI PROGI s parnikom “Ile de France” »reko Havr* DRUGI POLETNI IZLET dne 25. .iuni.ia.
Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom
11. julija tretji poletni Izlet 1. avgusta Četrti poletni izlet.
12. septembra prvi jesenski izlet
S parnikom “PARIS” posebni poletni izlet 30. junija.
Po COSULICH progi z motorno ladjo “VULCANIA” In “SATURNIA” preko Trsta I. POLETNI IZLET z motorno ladjo “VULCANIA” 1. avgust*1
Nadaljni izleti po isti progi:
2. septembra, 8. oktobra, 28. novembra in 10. decembra.
Pišite nam čimprej permitov itd. na:
navodila glede potnih listov, v
mm STATE BANK
82 Cortlandt St.
NEW YORK,
N. *
Tel. Barclay 0380
rJr
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila Iz stare domovine; mnogo šale In prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga botno pošiljati.
Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
216 W. 18lh St., New York, N. Y.
^
ztxmxmttii&axS*st!!fi j
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5100 Butler Street	Pittsburgh,
vdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake Trato,	*ll
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
jcmskd klo nočmsviu.
*8t»i
24
h
,r‘ho( 'Ja, o Pi'a nien •i;inij
lyS
!«t.
Str
Sen
tli je sed v 801
M
Nv,
Nt
la.)o
la m<
A Vf; Unij
I
ČITAJTE TA OGLAS
Jugoslovanska Kat. Jednota išče organizatorje, mnogo organizatorjev!
Društva J. S. K. Jednote se zamorejo ustanavljati v Zedinjenih državah, Canadi in Mehiki.
Organizatorji naj se javijo na glavni urad iz vseh slovenskih naselbin, kjer še ni društev J. S. K. Jednote ali kjer so pogoji za ustanovitev nadaljnih slovensko ali angleško poslujočih društev.
Nihče ne more delati zastonj, zato plača J. S. K. Jednota organizatorju $25.00 za vsako novoustanovljeno društvo.
Za vsakega novopridobljenega člana plača J. S. K. Jednota še po en dolar posebne nagrade.
Za vsa podrobna navodila naj pišejo prospektivni organizatorji na glavnega tajnika J. S. K. Jednote, to je na naslov:
JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN, ^
nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za na.irazlične^e **
— Istotnm si lahko izposodite slovenske knjige.
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa.
(Tel. 6211-B)
PRIPOROČAM SE KOT
STAVBINSKI MOJSTER
Barbertonu in ol,.0,ivo) *<*
članom J. S. K. Jednote in ostalemu občinstvu v Barbertonu m	$\o\
zgradbo hiš in kar druzega spada v to stroko naj se rojaki obračajo n kontraktorja na naslov:
MILAN BOZICK, 336 Washington Ave., Barberton,
Najveeja In najatarejša »lovanska zlatarska trgovina r Am«rlk*-
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v*® in Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
COM St. CUir At*. In 98# E. 7*th 8t., Cimlui, 8-
V.*
NAZNANILO IN ZAHVALA
Sorodnikom, znancem in prijateljem V tej deželi, kakor tudi starem kraju, naznanjam žalostno vest, da je dne 23. maja smrtno ponesrečil moj bratranec
JOHN ŽAGAR
Strop v rovu, kjer je delal, se je podrl nanj in na n?, mestu usmrtil. Zasut je bil .polnih 15 ur, predno so ga spravili na površje. Pokojnik je bil doma Iz Babnega Polja pri Ložu na Notranjskem, kjer zapušča očeta in tri sestre. Tu pa zapušča vdovo Mary Žagar, sedem nedoraslih otrok: Anton, Joseph, John, Stanley, Jennie, Mary in Rosie, in dva bratranca, Joseph in Louisa Strle.
Bil je član društva sv. Stefana, št. 164 JSKJ, katero mu je poklonilo lep venec in sploh na lep način Izrazilo svoje sožalje. Posebna hvala tajniku omenjenega društva, Franku Novaku in njegovi soprogi za vso naklonjenost, pomoč in sožalje. Istotako hvala društvu sv. Jožefa, KSKJ, katerega člani so se poslovili od pokojnika s cvetlicami in ki so se udeležili pogreba. Prisrčna hvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile za pogreb, vsem, ki so darovali za zadušnice, vsem, ki so se udeležili pogreba, in vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili svoje sožalje in pomoč v žalostnih urah. Vsi člani družine in sorodniki, s podpisanim vred, se vsem skupaj najlepše zahvaljujejo.
Bodi pokojniku lahka ameriška gruda!
JOSIP STRLE, bratranec.
Virginia, Minn., 30. maja 1930.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vasem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanja11 lostno vest, tla je po petmesečni težki bolezni na srccu in J preminil ljubljeni soprog in oče
JOHN SUZAR j
Za vedno se je poslovil	od nas 19. maja 1930.
bil rojen v Šmalčji vasi pri	Št. Jerneju na Dolenjskem	l	•	j	po
ruarja 1871. V Ameriki je	bival 41 let. Pogreb se	je	vr
katoliškem obre'du na Holy	Cross pokopališče.	jaS8
Najlepša hvala vsem, ki so pokojnika obiskovali z" $ v njegove bolezni, in vsem, ki so nam bili v tolažbo in P° 58 teh težkih urah. Iskrena hvala društvu sv. Štefana,	'sia-
JSKJ v Bear Creek-u, Mont., za venec in izraženo sožalje,m dru' no po sob. tajniku Lud. Champa. Prisrčna hvala sobratom KOj-štva št. 10 SNPJ za venec in za spremstvo na zadnji Potl v nika. Hvala tudi Bear Creek Eagles No. 2031.	VeriiH0,
Nadalje se zahvaljujemo Mr. in Mrs. J. Udovch iz El Calif., za njuno skrb za nas, za tolažbo ob času bolezni in ot)is' venec. Hvala družinam Anton Ermenc ln Jack Barlich z r0v»’1 ke, tolažbo in vence. Hvala nadalje sledečim, ki so ° ii> vence:	Joe Plaznik in otroci; Dobnick’s Floral Shop, q0v
Mrs. Gloyeck Jr., Nebec and Juvan Meat Market, Nels°
Co., Mr. in Mrs. Free and Alice, Mr. in Mrs. Ed Baurna ■ in Mrs. Mishlovc & Employees, Mr. in Mrs. F. Henennke ■ ri[1g Students of Chain Belt Co., kakor tudi Planning & Engl jjig11 Dept., F. W. Wohlworth Co., Teachers of Girl 1’ia.	-[j(loC*''
School, Mr. in Mrs. John Koprivtz, Mr. ni Mrs. Matt Sploh se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za 1 izpU' sočutje in udeležbo pri pogrebu, in če smo ime katereg stili, naj nam oprosti.	toVaf	n
Dragi, nepozabni, bil si dober soprog in oče in zves.	id 6
Tvoja skrb in pridnost ne bo tako hitro pozabljena or"	^
Te poznali. Dokončal si svojo trudapolno pot življenji' e ]eP tako zahteval neizprosni zakon narave. Tvoj spomin °st 0jiV»J’ in neizbrisen v naših ljubečih srcih za vedno. Sladko H dragi soprog in oče, in lahka naj Ti bo ameriška zemlja-
J f' .
Žalujoči ostali:	Anna	Suzar, soproga; John A. suZ®f
Frank Suzar, sinova; Anna in Helen, hčeri. V staren brat Franc Suzar in sestra, omožena Kovačič.
Milwaukee, Wis„ dne 26. maja 1930.
t
b,
%
\\
S
Si
'I*
*0
S.