KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ROGAŠKA SLATINA IN ZRINJSKI* ADOLF REZEK (ZAGREB) Pojavi naselij-zdravilišč pri izvirih mrzlih rudninskih voda so časovno vsekakor mlajši kot pojavi pri izvirih naravnih toplih voda, dasi je človek poznal in lahko razlikoval tudi mrzlo rudninsko vodo od navadne vode pogosto po njenem okusu, plinasti sestavini, po bolj nemirnem iztekanju vode in podob- no.'-^ Z drugimi besedami, naravne mrzle rudninske vode je sprejela medicina veliko pozneje, sprejemala pa jih je šele, ko je spo- znala njihov zdravilni učinek na resnično prav različne načine. V omenjenem pogledu je posebno zanimiv nastanek naselja-zdravilišča ob izviru mrzle rudninske vode današnje Rogaške Slatine ravno zaradi tega, ker je imel svoj začetek v zdravljenju enega izmed znamenitih hrva- ških banov, grofov Zrinjskih. Da je zares bilo tako, je zgodovinsko dejstvo (ne pa legenda, kakor bi nekateri želeli), o katerem ni po- trebno več posebej razpravljati, kakor bomo takoj spoznali. Yendar se v dveh do nedavno edino znanih in dosedaj uporabljenih zgodo- vinksih virih (to je v dveh medicinskih de- lih), v katerih se je ohranilo sporočilo o tem * Izvirnik rokopisa pričujoče razprave je na- jisan v hrvaišoini in je bil konec leta 1%0 pred- ožen Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Po ocenitvi je bilo opozorjeno na razpravo uredništvo »Kronike«, ki jo je spre- jelo v objavo in to, po sporazumu z avtorjem, v nekoliko skrajšani obliki ter v slovenskem prevodu (prevedel dr. Ljubo D. Jurkovič). znamenitem dogodku, izrecno ne govori ne o imenu Zrinjskega (o banih Petru oziroma Nikoli), niti o letu, ko se je to dogodilo. V obeh virih so misli v tekstih neizražene in meglene ter se vlečejo take tudi skozi li- teraturo vse do naših dni. Čeprav je litera- tura o Rogaški Slatini izredno obsežna,'-*' sta nam vendarle znana le dva poskusa, da se vsaj kolikor toliko razjasni nejasnost okrog imena Zrinjskega in okoli letnice dogodka. Prvi je izvirno pisal o tem zdravnik dr. E. H. Frölich v svojih monografijah o Rogaški Slatini pred več kot stodvajset leti kot edini med bivšimi avstrijskimi pisci. Kakor bomo kmalu videli, se je, ne da bi navedel razloge, nagibal k mišljenju, da je to bil hrvaški ban grof Nikola Zrinjski. Polnih sto let pozneje pa je — leta 1936 — načel ta vprašanja, posebno o letnici dogodka, prof. F. Kidrič (s pomočjo prof. F. Šišiča), je pa obdelavo opustil s pripombo, da se ta vprašanja po tekstih do tedaj znanih virov ne morejo re- šiti. In tako je ostalo oboje še naprej nepo- jasnjeno. Ker sem se pobliže zanimal za življenje in delo starih slatinskih zdravnikov, sem opazil razlike v tekstih posameznih izdaj omenjene monografije dr. Frölicha. Iskanje razlogov, zaradi katerih je ta raziskovavec slatinske zgodovine napisal o Zrinjskem neprimerno več in drugače od vseh drugih svojih sona- rodnjakov in piscev, in to nenadoma in ravno^ 1721 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V II. izdaji (leta 1851), t. j. v svoji moški dobi, me je znova privedlo na vprašanje o osebi Zrinjskega, preko tega pa tudi na let- nico dogodka. Sprva sem nameraval le ne- kako dopolniti tisto, kar sem bil o tem že napisal v svoji monografiji o Rogaški Slatini iz leta 1937,8 vendar sta mi temeljitejše po- znavanje pretežnega dela literature in arhiv- skega gradiva, kakor tudi znatno povečanje vsega, kar sem si pridobil v času od omenje- nega leta sem, dovolila, da si obe vprašanji ogledam tudi s popolnoma nove plati. To delo sem opravil in to, kar sem mogel ugoto- viti, podajam v pričujoči razpravi. Seveda si ne bi upal trditi, da sem delo končal po- polnoma brez pomanjkljivosti, vendar pa menim, da bo moja razlaga tega znamenitega dogodka vsekakor za daljši čas izpopolnila dosedanjo znatno vrzel ne le v zgodovini Ro- gaške Slatine, temveč nasploh. Za boljše razumevanje razlage dogodkov bo najprej koristno spoznati kratko razdelitev zgo- dovine Rogaške Slatine, potem pa še najstarejša joročila o izviru (vodi), dokler ob njem še ni )ilo nobenega naselja. Preteklost Rogaške Sla- tine (naselja-zdravilišča) je treba razdeliti v glavnem v pet obdobij: 1. od najstarejših časov pa 'preko prvih pisanih poročil do obiska enega od hrvaških banov Zrinjskih, oziroma do pojava prve hiše-prenooišča ob samem izviru (1. 1676). To je doba t. im. prve Amecke« Slatine; 2. od obiska Zrinjskega preko leta 16?6 dalje — naj- prej do leta 1721, t. j. do dneva, ko je izključ- no pravico do izkoniščanja izvira ali natančneje rečeno pravico do razpečavanja vode kot kon- cesijo dobila »Družba enajstih dunajskih lekar- narjev«, potem pa dalje do leta 1782, t. j. do časa, ko iso dunajsiki lekarnarji to koncesijo izgubili. Oboje pomeni dobo t. im. «fevdalne« Slatine oziroma Slatine »koncesij«;; 3. od 1. 1782 do leta 1801, t. j. do časa, ko izvir preide v last države (>«tajerskih stanov«). To je doba t. im. druge »kmečke« Slatine; 4. od leta 1801 nekako do leta 1860, t. j. od časa, ko so podrli prvi slatinski »Zdraviliški dom« in dve — tri oko- liške stavbe. To je doba t. im. »stanovske« Sla- tine (deloma pa tudi že »meščanske«, ker se je začela izgradnja že okrog leta 1840) ter 5. od leta 1860 dalje prav do naših dni. To je doba t. im. »meščanske« Rogaške Slatine. Razumljivo je, da je razdelitev drugačna, če se postavi njeno težišče pretežno na razvoj izvira.' Najstarejše danes znano izročilo, za katero se dommeva, da bi se lahko nanašalo na roga- ške rudninske vode, izvira iz leta 1142. Stoji v listini o zamenjavi posestva, dogovorjeni med rodbino Sounek (od leta 1341 dalje grofov Celj- skih) in salzburškega škofa Konrada, v kateri pa se kot mejnik omenja tudi s kamenjem ob- ziidan studenec, in sicer v občini »Cezt« (leži v neposredni bližini Rogaške Slatine še danes). V slatimsko literaturo je vnesel ta podatek dr. A. Schlossar leta 1904* prav gotovo iz ene od razprav K. Tangla,' ki je prvi poskušal dolo- čiti položaj omenjenega posestva ter obenem opozoriti na možno zvezo z rogaškim izvirom. Bolj natančno in kritično je obdelal ta zapisek F. Kovačič v razpravi iz leta 1915* z zaključ- kom, da je omenjeni »s kamenjem obzidani studenec« pripadal nekdaj rogaškemu izviru. Nadaljnji podatek iz nejasne preteklosti Ro- gaške Slatine, o katerem se tudi s pravico sodi, da se nanaša na rogaško vodo, izvira že iz dobe tiska, in to iz časa alkemije. Podatek — to je pravzaprav prva »kemična analiza« roga- ške vode — je zaipisan leta 1572 v znamenitem delu Paracelsovega privrženca, alkimista, zdrav- nika in rudarja L. Thurneysera,' ki je delovali tuidi v teh krajih.^" Ne polnih deset let kasneje, t. j. leta 1581, pa se omenja »en izvir slatine na Štajerskem« (»Sawerbrunn«) tudi v delu nemškega zdravnika J. T. Talbernaemontanusa." In končno je znana tudi zgodba o dozdev- nem »prvem bolniku«, ki je obiskal rogaški iz- vir leta 1594. To je zapisano v kroniki, objav- ljeni osem let pozneje, t. j. leta 1602.^^ Pisec kronike pravi, da se je grof Wolf Ungnad učil v Strassburgu, veliko potoval in zbolel ter po dolgem bolehanju umrl leta 1594 v mestu »Sa- wern-Brun« v grofiji celjski (lahko je spoznati, da se je to zgodilo 13 let po objavi dela Taber- naemontanusa, ki »mesto« imenuje z istim ime- nom kot kronist). Ce se ta podatek zares nanaša na Rogaško Slatino, kar je zelo verjetno, potem bi bil omenjeni Ungnad resnično prvi bolnik, o katerem je iz literature znano, da je obiskal rogaški izvir, in to pred več kot 365 leti. Kakor je malo poprej povedano, se Zrinj- ski omenja v zvezi z Rogaško Slatino v dveh tehtnih medicinskih delih, ki je obe napisal sodobnik. Prvo, starejše delo — »Praxis medicae ...« — je iz leta 1680,'' napisal pa ga je tedaj znameniti zdravnik dr. P. Sorbait, nekdanji profesor medicine na Dunaju in nekaj časa osebni zdravnik avstrijske cesarice Eleonore, žene cesarja Leopolda I. V tej priročni me- dicinski knjigi se na str. 554 in 535, v po- glavju pod napisom: »Caput X. De Colica Curata«, bere (str. 534 — stolpec prvi) med drugim tudi naslednje (gl. tudi sliko št. 1): »Acidulae autem fuerunt Roidschenses, ante >auoos annos ä Zrinianis Comitibus, forsan, ut jilem, contra Serenissiimam Domum Austriacam absque causa increscentem diluerent, ex antiquo sambuci arboris tronoo scaturientes anventae, quae ex ultimis inferioris Styriae finibus quatuor milliaribus infra Petavium ...«, ali V prevodu: »Rogaške slatine so pred nekaj leti našli grofje Zrinjski, morda zato, da izperejo žolč, ki je brez razloga rasel proti presvitli avstrij- ski hiši, in so izvirale iz starega bezgovega panja, od končne meje Spodnje Štajerske štiri milje pod Ptujem ...« Kmalu po knjigi prof. Sorbaita se je poja- vilo tudi drugo medicinsko delo — »Roit- schocrene ...«, ki tudi govori o omenjenem dogodku ob rogaškem izviru. To delo je ob- enem tudi prva monografija o rogaški vodi (tudi danes še najbolj obsežno), po starosti in pomenu pa ena od ne ravno številnih takš- nih medicinskih knjig nasploh. Napisal jo je zdravnik in prirodoslovec dr. J. B. Griindel, tedaj mariborski fizik, in objavil v dveh iz- dajah: prvo leta 1685 v latinščini (tiskana na 173 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dunaju)," drugo pa leta 1687 v nemščini (tiskana v Gradcu).*' Omenjenemu je treba takoj dodati, da pripoveduje dr. Grtindel o dogodku samo v drugi, t. j. nemški izdaji svoje monografije —■ v prvi, latinski izdaji pa tega sploh ne omenja. Ta, pravzaprav edina razlika v tekstih omenjenih, tako rekoč zaporednih dveh izdaj je eden od ključnih podatkov za rešitev obeh nakazanih vpra- šanj. Na pomembnost tega podatka v slatin- ski literaturi se dosedaj nihče ni oziral, če- prav je gotovo prepolna pripovedovanja o dr. Gründlu, je z maloštevilnimi izjemami in vedno istim obnavljanjem že zdavnaj vražje slabo čtivo. Poglejmo, kaj je leta 1687 v nemški izdaji »Roitschocrene« (str. 11 in 12) zapisal o do- godku dr. Griindel (gl. tudi sliko št. 2): »Was die Zeit aabelangt / da diser Sauer- brunn hat anfangen zu floriren / soll sich über die 40. Jahr nicht erstecken / so vil ich von glaubwürdigen Männern hab erfahren können; wie mir der berühmbte Professor Herr Doctor Sorbait mündlichen erzehlet / soll ein Graff Zrin diesen Brunnen auff der Jagd ohnegefehr haben angetroffen / und weilten er damahlen mit der schwartzen Gelbsucht überladen / auch Leber imd Miltz hart gewesen / hat er angefan- gen selbigen zu trincken / und dardurch die völlige Gesundheit erhalten / daliero solches in der Nachbarschafft / und auch zu Wienn er- schallen / wo gedachter Herr Sorbait hat vil Flaschen bringen lassen / in vilen Curen mit grossen Nutzen probirt / in Welschland und an- dere Oerther recommendiret / ...«, ali V prostem prevodu: »Kar zadeva čas, ko se je ta Slatina začela razvijati, kolikor sem lahko zvedel od verodo- stojnih ljudi, najbrž ne presega štiridesetih let, kakor mi je ustno pripovedoval sloviti profesor gospod doktor Sorbait, je na ta izvir slučajno naletel pri lovu neki grof Zrinjski. Ker je bo- lehal tedaj na hudi zlatenici, otrdela pa so mu jetra in vranica, ga je začel piti ter potem popolnoma ozdravel. To se je zvedelo v sosed- stvu in na Dunaju, kamor je omenjeni gospod Sorbait dal poslati veliko steklenic in je z ve- likim uspehom preizkusiil to vodo pri mnogem zdravljenju, ter jo priporočil v Italiji in v drugih krajih ...« SL 1. Leto 1680: odlomek iz knjige dunajskega zdravnika prof. P. Sorbaita (loc. cit. 13, str. 534), v katerem je govora o odkritju rogaške vode in o Zrinjskih Ko smo tako spoznali predmetne tekste iz obeh do zdaj izključno uporabljenih zgodo- vinskih virov za opis znamenitega dogodka, lahko ponovno trdimo, da je bivanje in zdravljenje enega od Zrinjskih pri rogaškem SL 2. Leto 1687: odlomek iz druge (nemške) izdaje mono- i grafije mariborskega zdravnika dr. J. B. Griindla o rogaški \ vodi (loc. cit. 15, str. 11 in 12), kjer se govori o odkritju ■ vode in o Zrinjskem I izviru popolnoma utemeljena zgodovinska resnica. Tiče se predvsem podatka iz knjige prof. Sorbaita, in ta podatek sam nedvomno dovolj podpre trditev o absolutni resničnosti dogodka. Sicer je ta podatek označen kot tak po vsej pravici v trenutku, ko je prvič stopil v izrazito literaturo o Rogaški Slatini — za čuda šele leta 1838. To je storil dr. E. H. Frö- lich že v prvi izdaji svoje monografije o Ro- gaški Slatini.''* Do tega časa pa so se opirala prikazovanja dogodka le na podatek iz nem- ške izdaje dr. Griindla, latinske izdaje pa, kot rečeno, slatinski pisci niso pogledali. Ko že govorimo o dr. E. H. Frölichu in o doslej najbolj dragocenem prispevku, ki se je ravno po njegovi zaslugi našel in pre- nesel v slatinsko literaturo, nam je dana pri- ložnost, da pokažemo tudi njegov opis zna- menitega dogodka ob rogaškem izviru, pri tem pa poskusimo razjasniti tudi razlike v tekstu njegovih monografij, ki so me, kot sem omenil v uvodnem delu, neposredno spod- * Dr. Frölich citata iz knjige prof. Sorbaita ni točno prenesel. Ze v I. izdaji (tudi če se ne bi ozirali na točen prenos interpunkcije, akcen- tov, velikih črk in nekaterih očitnih tiskovnih napak), je izpustil besede: autem fuerunt (izza začetne besede in). Citat je ostal nespremenjen tudi v vseh drugih izdajah. 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO AGODOVINO KRONIKA budile k obdelavi načete tematike. Hkrati je tu priložnost, da nekaj več povemo o ome- njenem prizadevanju prof. Kidriča, da reši vprašanje letnice dogodka. Oboje bo omo- gočilo, da se potem natančneje, kritično in primerjalno bolj izčrpno pretehtajo tudi malo prej prikazani teksti iz knjig prof. Sor- baita in dr. Grundla. Omenjenega leta, t. j. 1838, je bil dr. Frö- lich star 27 let''''^ in je že istega leta (torej malo po končanem študiju na Dunaju), ob- javil tudi omenjeno prvo izdajo dobro na- pisane monografije o Rogaški Slatini,*' eno leto prej pa tudi bolj obširen članek v stro- kovnem časopisu*' ter nato še v nekaj dru- gih, v glavnem polemičnih spisih.^"-^* Vendar je šele polnih trinajst let pozneje, t. j. leta 1851, objavil drugo izdajo,^' in nato še na- daljnje tri izdaje, tretjo leta 1856,^' četrto leto 1857" in peto, zadnjo, leta 1865.^8 Pri- merki teh izdaj so danes precejšnje redkosti, posebno druga izdaja (izvod v Univerzitetni knjižnici v Zagrebu), a ravno v tej izdaji je dr. Frölich prvič, torej že v svojih zrelih letih, opisal dogodek pri rogaškem izviru popolnoma drugače kot v prvi izdaji. Pišoč tu zelo obširno, toda ne tudi kritično in ute- meljeno, je nenadoma ugotovil, da se je zdra- vil z rogaško vodo hrvaški ban grof Nikola Zrinjski. Tako je napisal o banu Nikolu go- tovo več, kakor lahko beremo v šolskih zgo- dovinskih knjigah; ni pozabil niti njegovega literarnega udejstvovanja, a pri njegovih te- lesnih in duševnih naporih je poiskal celo tudi vzroke za omenjeno bolezen. Vsekakor se je bilo treba vprašati, kaj ga je moglo spodbuditi, da je šele 13 let po I. izdaji navedel ime Zrinjskega, in to ravno Nikole, čeprav mu je moglo biti bolj pri roki, ko se je že odločil za navedbo imena, da po zajed- ljivih besedah prof. Sorbaita sprejme mne- nje, da je to bil ban Peter Zrinjski. Ker pa sploh ni razpravljal o letnici dogodka (pa tudi ne o tistem, ki ga nudi dr. Griindel — navajajoč enostavno, da se je zgodil »okoli leta 1640«), je malo verjetno, da se je odločil za bana Nikolo zato, ker je, recimo, vedel za njegovo stalno bivanje v Cakovcu. Bliže je resnici, če povemo, da se je dr. Frölich pesniško izražal. To najbolj dokazuje ne- skladnost med omenjenim vzrokom bolezni in omenjenim letom dogodka. Ce bi namreč resnično bilo tako, kakor je izpričal dr. Frö- lich, tedaj bi se vsi neugodni pripetljaji v življenju bana Nikole, ki pa jih dr. Frölich označuje kot vzroke bolezni, morali dogoditi po vrsti pred letom 1640, ker se je okrog tega leta že zdravil zaradi njihovih posledic. Kakšna nelogičnost zaradi Gründlove nepri- merne navedbe časa! Po mojem je bana Ni- kola omenil na hitro in samo zato, da bi o Zrinjskem sploh lahko pisal, in to vsekakor več, kakor se je tedaj v slatinski literaturi pisalo. Pisalo pa se je šele tu in tam in ra- zume se, nikakor ne posebej o banu Petru, ki je avstrijskim slatinskim piscem bil ozi- roma moral biti še vedno nekako pohujšljiv. To je morda tudi razlog, zakaj se nobeden od njih (npr. že omenjeni dr. A. Schlossar, potem dolgoletni slatinski zdravnik dr. J. Hoisel, kakor tudi drugi)^' niso lotili dela in poskusili razvozlati vprašanja o imenu in letnici dogodka. Tega niso storili niti ob pro- slavi stoletnice podržavljenja nekdanje druge »kmečke« Rogaške Slatine (leta 1801—1901), še manj pa leta 1913, ko so nabavili za novo razkošno zdraviliško dvorano štiri alegorične slike o važnejših dogodkih iz preteklosti Sla- tine (avstrijskega slikarja A. Schrötterja^"), med katerimi ena, začuda, prikazuje »nekega Zrinjskega« na rogaškem izviru, druga pa, omenjeni ravno nasproti, bivanje avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. v Rogaški Slatini (leta 1882). Dr. Frölich je vsekakor imel po- sebne razloge, da je postopal drugače. Go- tovo je, da je za sestavo takšnega čtiva mo- rala obstajati — posebno če se upoštevajo tedanje družbeno-politične razmere — tudi določen politični pogum, zanj pa tudi neki znatnejši notranji nagib in to zares popol- noma drugačen od tistega, ki bi sicer za- doščal, da se napiše tudi dober prikaz, a le zaradi koristi zdravilišča. Kot sin prvega stalnega slatinskega zdravnika in obenem ravnatelja zdravilišča dr. J. Fröhlicha (ka- kor vidimo, je oče pisal priimek Fröhlich, tako se je pisal tudi sin Ernst Hilarij, toda le do I. izdaje svoje monografije o Rogaški Slatini, t. j. do leta 1838, dalje pa Frölich),* je nameraval na tem položaju slediti svoje- mu očetu ter je gotovo tudi zaradi tega na- pisal omenjeno monografijo in pri tem tudi izkoristil gradivo iz ordinacije svojega oče- ta,*' (Predgovor — oče, dr. J. Fröhlich, ni pisal o Rogaški Slatini). A ker mu to ni uspelo — o razlogih bomo takoj zvedeli —, je želo naperil v prvi vrsti na novega ravna- telja, vladnega pristaša in svojega tekmeca dr. J. Socka, preko njega pa tudi na tiste v Gradcu in na Dunaju, ki so mu to nasled- stvo onemogočili in je ostal proti njim skoraj v trajni opoziciji. Lahko bi se dalje reklo, da je dr. Frölich vnesel v IL izdajo svoje monografije obsežni odstavek o Zrinjskem (čeprav tudi samo o banu Nikolu) zato, da je na neki način dal duška svojemu (in oče- * Prof. Kidrič ni zapazil ali pa je spregledal to vsekakor pomembno razliko ter je zaradi tega v svojii razpravi liz leta 1937" za oba upo- rabljal priimek Fröhlich. 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tovemu) vsekakor zelo težkemu, da ne rečem usodnemu življenjskemu neuspehu.* Za to pa bi se mogel najti globlji in bolj nepo- sreden razlog, iz katerega so gotovo tudi iz- virale vse zadrege. Morda je bil dr. E. H. Frölich, čeprav po poreklu Nemec, pristaš ilirskega gibanja. Po vsej verjetnosti je po- stal to tudi pod neposrednim vplivom samega dr. Lj. Gaja. Saj je bil Gajev oče lekarnar v sosednji Krapini, oče dr. E. H. Frölicha pa 32 let zdravnik v Rogaški Slatini in domači zdravnik Gajevih.'^ Pozneje je deloval v Sla- tini tudi sin Hilarij; otroci, t. j. dr. L j. Gaj in dr. E. H. Frölich, so bili vrstniki, oba sta se šolala v Avstriji, kamor je mladega Gaja peljala pot preko Rogaške Slatine itd. Sicer je na naklonjenost dr. E. H. Frölicha »ilir- skemu preporoditeljskemu gibanju« namignil tudi prof. Kidrič v svoji žal edini razpravi o Rogaški Slatini," sklepajoč to po tem, da je dr. Frölich ob priliki prepeval z domačini slovenske pesmi ter da je imetju svojega očeta dal ime » Jankomir« — ne pa » Johanns- ruhe«.** Ce upoštevamo, da sta bila tedanja Rogaška Slatina kakor tudi sosednji Rogatec posebno oporišče za germanizacijo, se ne smemo čuditi, da »poslovenjeni« ali »iliri- zirani« Nemec ni mogel zasesti mesta zdrav- nika-ravnatelja. Potemtakem torej moramo sprejeti mnenje, da dr. Frölich ni pisal tako obširno o Zrinjskem samo zaradi duška, tem- več tudi zato, ker je, čeprav po poreklu Nemec, kulturno in politično neprikrito čutil in mislil vsekakor drugače od tistega, kar je najmanj zahtevala tedanja dunajska vlada od svojih uslužbencev, povrh še na tako iz- postavljenem položaju. To je obenem tudi pravi vzrok njegovega neuspeha v Rogaški Slatini. O drugem pa, tudi že na kratko omenje- nem poskusu prof. Kidriča iz leta 1937, da reši načeta vprašanja, je treba tukaj omeniti še naslednje. Prof. Kidrič je pravzaprav prvi med slatinskimi pisci, ki se je lotil točne * Vedeti moramo, da je oče, dr. J. Fröhlich (rojen v Celju leta 1771, umrl na Dunaju 20. X. 1850),^' pridobil za svojega službovanja znat- no zemljiško posest v Rogaški Slatini, računa- joč, da se mu bo rod gotovo trajneje zadrževal v tem kraju. Toda po upokojitvi je zapustil Rogaško Slatino, del posestva pa kmalu potem ponudil zdravilišču v nakup, ostalo pa so od- tujili dediči — do leta 1893.^», ** Popraviti oziroma dopolniti je treba poda- tek iz razprave prof. Kidriča: »...ker je (dr. E. H. Frölich) slatinskemu posestvu in vili svo- , ega očeta Johana iz otroške pietete dal ime .ankomir...« (17, str. 165). Vila »Jankomir« namreč ni pripadala posestvu družine Fröhlich- Frölich, miti je ni dr. J. Fröhlich zidal-' — zadnji je za vsega svojega službovanja stano- val v državni stavbi, enako tudi sin za svojega samo sezonskega bivanja v Rog£^ki Slatini.-''-'' letnice, prizadevajoč si, da bi po njej dobil odgovor na vprašanje o imenu Zrinjskega (3 — Ob zgodovinopisju Rogaške Slatine). Da bi določil letnico, se je opiral izključno na podatek iz knjige dr. Griindla, da bi pa ta podatek popolnoma zanesljivo razvozljal, se je obrnil za pomoč tudi na zagrebškega zgodovinarja prof. F. Šišica.'" Prof. Kidrič seveda ni mogel sprejeti podatkov o času do- godka in spraviti v sklad s pripovedovanjem dr. Gründia, po katerem bi se morala, kakor je razvidno, letnica dogodkov ugotoviti ne- kje v širokem razdobju, t. j. med leti 1640 in 1664 (če bi šlo za bana Nikolo), oziroma leta 1671 (če bi šlo za bana Petra). Razen tega je nastala posebna zadrega, ko je poiz- vedoval o resnosti bolezni Zrinjskega, ker je s pomikanjem letnice dogodka bliže letu 1640 kazalo, da se je bolezen pojavila že v zelo mladih letih, o tem pa po sebi tudi malo verjetnem ni bilo dokaza. Zaradi tega je odnehal od nadaljnje obdelave in mi je prepustil omenjeno pismo prof. Šišica s pri- pombo, da se vprašanje o Zrinjskem po nje- govem mišljenju ne more določiti po zapisku dr. Griindla. Vrnimo se sedaj na bolj podrobno razlago tistega, kar sta o dogodku napisala prof. Sorbait in dr. Griindel. Kakor smo videli, je prof. Sorbait, sodob- nik obeh bratov Zrinjskih, »odkritje« roga- ške vode pripisal »Zrinjskima« (morda se je tako izrazil, da bi se izognil navedbi imena), potem imenuje vodo po sosednjem mestu Rogatec (to je prvič, da je voda poimenovana s tem imenom),^* pove vsaj nekaj o legi in videzu izvira, celo tudi o lastnosti vode, da »izpira« žolč. Iz tega prvega poročila o zna- menitem dogodku se morajo izločiti mnoga kar po vrsti zanimiva vprašanja, poleg naših že omenjenih, t. j. o letnici in o imenu, še naslednja: kako je dogodek potekal — čigav je bil v tem času izvir — od kod je izvedel prof. Sorbait za dogodek Zrinjskega (kolikor se je dogodek pripetil prej kot leta 1652, te- daj je o njem lahko zvedel le posredno) — kaj se mora razumeti pod »odkritjem« — ali je tudi drugemu in kateremu tedanjemu zdravniku tudi pred prof. Sorbaitom bila znana rogaška voda — ali je kateri od teda- njih zdravnikov celo pisal o rogaški vodi pred prof. Sorbaitom — kaj so z rogaško vodo delali zdravniki v Gradcu (in na Du- naju) — kaj se je dogajalo pri rogaškem izviru pred obiskom enega od banov Zrinj- skih in več ali manj neposredno po njem itd. Razumljivo je, da bi nekatera teh vpra- šanj zaslužila tudi posebno obdelavo, toda to je treba prepustiti času in morda druge- mu peresu. Za razmišljanje ob tej priložnosti 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA — tu pa je treba osvetliti dogodek, ki je velikanskega pomena v preteklosti Rogaške Slatine, t. j. vstop rogaške vode v tedanjo »službeno« medicino oziroma ustanovitev na- selja-zdravilišča — je vredno, da najprej razložimo pomen »odkritja«. Ne moremo sprejeti, da je eden izmed Zrinjskih našel ali odkril rogaško vodo (ali izvir) sploh, toda treba je sprejeti ali razumeti, da jo je zanemarjeno odkril ali natančneje povedano, da je na svoj način le znova potrdil njene že prej znane zdravilne lastnosti. Rogaška voda je bila gotovo znana tudi že prej, a sveto- kriški domačini so gotovo hranili vsaj kakrš- nokoli poznavanje njene zdravilnosti — saj je tudi samo to lahko napotilo alkimista Thurneysera na sled rogaški vodi, ko se je zadrževal v teh krajih. Če ne bi bilo tako, bi se morali vprašati, kdo je Zrinjskega, ko je že prišel ter izvir baje odkril, napotil, da je rogaško vodo tudi pil. Ko ga je že napotil tja, je moral od nekod vedeti ne samo, da je zdravilna, temveč tudi da je Zrinjski bolan itd. Razen tega je izvir (zemljišče) moral nekomu tudi pripadati; od prej prav gotovo ni pripadalo fevdalcu baronu Courtyju v so- sednjem Rogatcu, ker bi ga dunajski cesar ne bil tako lahko odstranil s posestva. Fev- dalec se je pojavil kot lastnik šele po smrti Zrinjskega (bana Petra), cesar pa mu je to prilastitev samo kasneje odklonil in preklical. Morda je najbliže resnici domneva, da je bil izvir na posestvu Zrinjskega in si ga je po smrti bana Petra, opirajoč se najbrž na sod- bo, potem na primeru drugih in na pravice močnejšega, prilastil najprej fevdalec, po- tem pa tudi sam cesar, ki ga je nato pre- pustil, kot je znano, izkoriščanju privilegi- rancem. Da so Zrinjski imeli posestva tudi v teh krajih, je že omenil tudi dr. E. H. Frö- lich, toda samo v I. izdaji svoje monografije (16, str. 21). Dalje ni v zapisku prof. Sorbaita opore za odgovor na vprašanje o načinu, kako je Zrinjski izvedel za zdravilnost vode (kakor tudi za izvir — po dr. Gründlu se je to pripetilo »slučajno«) ter se zato v sili mora sprejeti, da je izvedel za to od domačinov (kmetov). Takšno mišljenje se je udomačilo tudi v slatinski literaturi, posebno v izrazito reklamni. Toda če se upošteva, da so mnoge evropske tople in rudninske vode že precej vzbudile pozornost tedanje medicine (sodeč po delih Thurneysera, Tabernaemontanusa in drugih), bi lahko domnevali, da so bolnega Zrinjskega že vnaprej opozorili na rogaško vodo morda ravno njegovi zdravniki. Tako mnenje izključuje neprimerno slučajnost in posredovanje domačinov, dovoljuje pa celo tudi misel, da se je ban Peter Zrinjski pre- selil iz Ozlja v Cakovec prav zaradi zdrav- ljenja — tu je mogel biti bliže zdravnikom (Maribor, Gradec!). Seveda med temi zdrav- niki ni potrebno iskati tudi prof. Sorbaita. Kajti če bi on imel priložnost opozoriti »Zrinjske« na rogaško vodo, bi tedaj težišče omenjenega odlomka iz njegove knjige ne bilo prav v trditvi o »odkritju«. Gotovo pa je, da je prof. Sorbait vedel za dogodek »Zrinjskih« (vseeno iz čigavih ust), ter da je dobro ocenil njegov medicinski pomen, tako da ga zaradi tega tudi ni mogel enostavno zamolčali, kakor ga, kot je znano, tudi ni zamolčal. Enako je gotovo, da je o vsem tem, posebno o osebi in o bolezni, vedel nekaj več. Drugo vprašanje pa je, zakaj se ni o celotnem dogodku izrazil bolj jasno, posebno pa o letnici in o imenu. Toda tudi to je lahko doumeti, če upoštevamo, kaj vse je storila tedanja leopoldovska Avstrija, da bi uničila Zrinjske — celo spomin nanje. Gotovo so bile tudi možnosti prof. Sorbaita, čeprav je bil dvorjan, s te plati omejene. Ni treba pa dvo- miti, da mu je kot znamenitemu zdravniku in povrh izrednemu in nadvse vztrajnemu poborniku uporabe rogaške vode moralo biti in je tudi bilo zelo do tega, da opiše v svo- jem delu tudi medicinski primer, povezan z znamenitim in slavnim, v tedanji Evropi na daleč znanim imenom Zrinjskih. Storil je to, in to je treba priznati, zelo spretno — zavil je primer v pikro pripombo, s katero je seveda meril na bana Petra. Ni pa težko razbrati, če bi se izključno po tej pripombi lahko sklepalo, čeprav je pripisana na sploš- no, t. j. »Zrinjskima«, da se je zdravil z roga- ško vodo ban Peter. Možna je namreč do- mneva, da se je prof. Sorbait tako izrazil ravno zato, da bi pri opisu »odkritja« ven- darle nekako omenil tudi ime tistega, ki jo je odkril. Oglejmo si sedaj še od blizu, kaj je prav- zaprav napisal o dogodku dr. Gründel leta 1687, torej sedem let po zapisku profesorja Sorbaita. Vsebina prikazanega odlomka iz Gründlove monografije o Rogaški Slatini je posebno zanimiva. Sestavljena je tako, kakor da izvira vse, kar je v njej povedanega, iz druge roke. Toda tako je samo na prvi po- gled. Niti trenutek ni treba dvomiti, da je vedel tudi dr. Gründel (kakor tudi prof. Sor- bait) o doživljaju Zrinjskega gotovo več od tistega, kar je vnesel v prikazani odlomek, posebno kar zadeva osebe in bolezen. Ver- jetno je vedel tudi več od samega prof. Sor- baita, ker je kot sodobnik živel in deloval ne le na Dunaju, temveč tudi v Mariboru ter neposredno tudi ob samem rogaškem iz- viru. Sicer ga je že samo zbiremje snovi za obsežno monografijo privedlo v tem pogledu v izjemen položaj. Toda pri obdelavi snovi 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je moral tudi on že iz podložniških pogledov biti oprezen — vsekakor bolj kot prof. Sor- bait — posebno ker je vedel, da mu bo roko- pis pregledala tudi posebna cenzura. V po- trditev povedanega je dovolj omeniti, da je podatek o Zrinjskem (o enem, ne pa o »Zrinj- skih«, kakor je napisal prof. Sorbait) izrecno položil na jezik prof. Sorbaitu, čeprav bi se lahko enostavno skliceval na znani odlomek iz njegove knjige, katere se je obilno poslu- ževal pri svojem delu »Roitschocrene« in ki jo je tako tudi prvi vnesel v slatinsko lite- raturo (to je privedlo na sled tej knjigi tudi dr. Frölicha). Komaj pa bi človek mislil, da nekdo sestavlja monografijo, ne da bi pri tem, ko se že poslužuje določenega dela, in to dela dozdevnega začetnika tematike, za- pazil v tem delu ravno tistega »glavnega«. K temu je treba dodati, da bi dr. Griindel, če ne bi slučajno poznal dela prof. Sorbaita, pri sestavljanju rokopisa za I. izdajo svoje monografije o rogaški vodi, gotovo o njem izvedel iz pisma katerega svojih kolegov v Gradcu, o čemer bomo takoj govorili. Toda obstaja še drugo potrdilo, da so možnosti za prikaz »primera Zrinjski« bile zares zelo omejene ter da je pravo čudo, da se je o tem dogodku, kar so napisali sodobniki, ohranilo vsaj toliko. To potrjuje razlika v ustreznem tekstu (latinskem) in drugem (nemškem) iz- daje Gründlove monografije in sem o tej raz- liki že govoril. V prvi izdaji je govor na ustreznem mestu (Cap. 8, str. 8) samo nasled- nje (gl. tudi sliko št. 3): »Tempus, quo acidulae istac florere incepe- runt, ultra quadraginta annos, quantum ä viris fide dignis expiscari potni, vix se extendet (tu je izpuščen odlomek: »... kakor mi je ustno po- vedal ..., ter potem popolnoma ozdravil,...« — prim, s tekstom na str. 174); attamen priils in alio loco quinquaginta oirciter paissibus ä moderna scaturigine distantes scatuniebant, ubi sponta- nee disparuerunt, et nulla defacto restant indi- cia, ...«. ali v prevodu: »Öas, odkar so te slatine začele napredovati, kolikor sem zvedel od verodostojnih ljudi, ko- maj da presega nekaj več od štirideset let (gl. tudi zgoraj); vendar so prej izvirale na drugem mestu, oddaljenem okrog petdeset korakov od sedanjega izvira, kjer so pravzaprav izginile same od sebe brez sledu ...«. Komaj bi bil potreben boljši dokaz, kako pisec ni imel pravice, da bi po lastni volji obširno opisal dogodek, ki ga je, lahko se reče, celo spodbudil, da je napisal obsežno monografijo o rogaški vodi (tedaj tako rekoč iz izvira-barjavca). Vendar je treba povedati tudi nekaj o tem, kako je to bilo mogoče, da je II. izdaja dopolnjena z omenjenim odlom- kom o Zrinjskem. Morda je prof. Sorbait po pregledu latinske izdaje nasvetoval dr. Griindlu, naj v nemško izdajo vendarle vnese vsaj nekaj tudi o tem dogodku. Od tod tudi pravi pomen oznake v Gründlovem i tekstu o »ustnem« pripovedovanju. Ne bo j odveč, če dodamo še tudi nekaj o razlogu, j SI. 3. Leto 1685: odlomek iz prve (latinske) izdaje mono- grafije mariborskega zdravnika dr. J. B. Griindla (loc. cit. 14, str. 8), kjer se poroča o odkritju v^ode, toda nc tudi o Zrinjskem ' zaradi katerega bolj resni slatinski pisci niso zapazili omenjene razlike (to se nanaša po- sebno na dr. Frölicha). Razlog je resnično enostaven: pri opisovanju tega dogodka so se v glavnem kot znamenite zgodovinske res- nice posluževali le nemške izdaje, ki jim je bila poleg drugega bolj dostopna. Poglejmo sedaj Gründlovo navedbo letnice dogodka. Predvsem se je izrazil drugače o času, kdaj se je dogodek »mogel« pripetiti — različno od prof. Sorbaita, ki je napisal leta 1680, da se je to pripetilo »pred nekaj leti" (to »nekaj« bi bilo za bana Nikola najmanj 16 let, za bana Petra pa najmanj 9 let). Če- prav dr. Griindel ni izrecno povedal točne letnice, ampak le dogodek postavil v široko razdobje, zasluži njegov podatek za nekaj časa vendarle pozornost, ker nekako uteme- ljuje vsaj letnico za spodnjo mejo razdobja, t. j. letnico 1640, pred katero se ta dogodek, kakor je povedal, ni mogel pripetiti.* Kolikor bi se torej sprejel Griindlov podatek (do nedavnega pa, kakor bomo kmalu videli, ni bil zapažen kak drug), tedaj bi se moralo povedati, da se je eden od grofov Zrinjskih zdravil z rogaško vodo: nekje v času od leta 1640 dalje sem — nikakor pa ne »okrog leta 1640 ali 1645«, kakor se je ukoreninilo v sla- tinski literaturi. Toliko za sedaj o sami let- nici dogodka po zapisku dr. Griindla. * Po Gründlovem zaipisku sta se vrinili v sla- timsko literaturo za ta dogodek dve nekaj (in ne bistveno) različni letnici, in sicer leto 1640 in 1645, zadnja — tako tudi v moji monografiji iz leta 1937 (3) — gotovo zaradi neustrezne razlage izreke: »...über die 40. Jahr...« (ta številka se namreč ni prebrala kot vrstilni štev- niik, letnica 1645 pa se je dobila po odštetju od letnice latinske izdaje »Roitschocrene«). j 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dalje pravi dr. Griindel, da je bil na roga- škem izviru »neki (en) grof Zrinjski«, toda o osebi Zrinjskega nas tudi on zapušča v dvo- mu. Ob tem opazimo tu, da izhajata od prof. Sorbaita pravzaprav dve verziji, ker govori v svoji knjigi o »grofih Zrinjskih«. Vendar je možno, da se po zapisku dr. Gründia v tem primeru doseže vsaj tisto (in za sedaj) najbolj verjetno — poglejmo kako. Če nam- reč verjamemo, da je imel dr. Gründel razlog, da ravno leto 1640 naznači kot spodnjo mejo razdobja, v katerem se je pripetil ta dogo- dek, tedaj se za zgornjo mejo (dokler misli- mo na oba brata) mora sprejeti prva letnica 1664 (do tega leta je živel ban Nikola), potem pa letnica 1670, t. j. nekaj pred tragedijo bana Petra. Potemtakem bi vprašanje o osebi ostalo trajno nejasno do leta 1664, t. j. dokler sta še živela oba brata, toda Peter v Ozlju. Kolikor pa bi se ugotovilo, da se je pripetil dogodek po tem letu, tedaj bi bil pri izviru lahko seveda samo ban Peter (f leta 1671). Ni težko opaziti, da se je dogodek, če računamo po Gründlovi spodnji časovni meji, moral pripetiti v dobi 24 let (kolikor bi se nanašalo na bana Nikolo), oziroma v dobi kakih 30 let (kolikor bi to bil ban Peter). Toda če se upo- števa, kaj je o času dogodka povedal leta 1680 prof. Sorbait, t. j. da so rogaške slatine našli »pred nekaj leti«, a to bi bila pravza- prav nekakšna označba zgornje meje za ome- njeno Gründlovo razdobje, tudi ni težko opa- ziti, da se tisto »nekaj« mora časovno nana- šati bolj na bana Petra kakor na Nikola (za prvega, kakor je že povedano, znaša naj- manj 9 let, za drugega pa najmanj 16 let). Preostaja še eno zanimivo mesto v tekstu dr. Gründia, ki se mora razložiti, toda pri tem se ne sme pozabiti na dejstvo, da se je pojavilo živo zanimanje za rogaško vodo pri doslej omenjenih zdravnikih (prof. Sorbaitu in dr. Gründlu, kakor bomo videli pa tudi drugih) prav gotovo šele po dogodku enega od banov Zrinjskih. To je odlomek: »... to pa se je razvedlo pri sosedih in na Du- naju ...«. Kaj je dr. Gründel mogel misliti pod »sosedih« — gotovo mesta medicinskega pomena, t. j. v prvi vrsti Maribor in Gradec (nekaj pozneje bi bilo prav vključiti tudi I^ubljano),^^—*^ to pa so mesta, skozi ka- tera se je s področja Rogaške Slatine poto- valo in se potuje na Dunaj (ki ga dr. Gründel izrecno izloča, gotovo iz posebnih ozirov proti prof. Sorbaitu), ter je iz teh mest, po doživljaju Zrinjskega, gotovo prišlo tudi spo- ročilo o zdravilnosti rogaške vode. K temu je treba dodati, da sta obe mesti (kakor tudi sam rogaški izvir) nekako enako oddaljeni od Čakovca, bivališča Zrinjskih. Če se opu- sti možnost, da je prof. Sorbait zvedel o dogodku neposredno od samega Zrinjskega (kar bi lahko tudi bilo), bi se komaj moglo verjeti, da je sporočilo, ko je šlo po omenjeni poti, prodrlo do zdravnikov na Dunaju, da pa o dogodku (»odkritju«) ne bi zvedel tudi kateri izmed zdravnikov v omenjeni soseščini — v prvi vrsti seveda v Gradcu. Razumljivo je, da je slatinskim piscem, začenši od leta 1801 in dalje, zelo ugajalo v vsakem oziru, da so prvo medicinsko uporabo rogaške rud- ninske vode lahko povezali ne le s tedaj zna- menitim in uglednim medicinskim središčem, t. j. z Dunajem, temveč tudi s tedaj zname- nitim in uglednim zdravnikom, t. j. prof. Sor- baitom — a so pri tem mnogi obžalovali, da je to gibanje povzročila oseba, t. j. znameniti bolnik Zrinjski, ki ni primeren za pripovedo- vanje. Na ta način se je sčasoma oblikovalo mišljenje, da sta prof. Sorbait in po njem dr. Gründel (kakor to sklepajo nekateri sla- tinski pisci), ki ju je spodbudil doživljaj enega Zrinjskih, postala in v slatinski lite- raturi ostala utemeljitelja »slatinske medi- cine«, po zabeležbi dr. Gründia pa je bilo sprejeto leto 1640, ki ga je on izračunal kot letnico, okrog katere se je baje pripetil do- življaj Zrinjskega. In vendar se dasta oba podrobno razložena zapiska, t. j. Sorbaitov in dr. Gründlov (po- sebno njegova letnica) tudi popolnoma dru- gače razvozlati, kolikor se osvetlita in dopol- nita še z nekimi drugimi, doslej neopaženi- mi podatki iz stare (tudi slatinske) literature. Sicer je bilo razvidno tudi iz dosedanje raz- lage, da je ne le potrebno, temveč tudi možno opustiti shematizirano prikazovanje zani- mive slatinske zgodovinske snovi ter kar naj- manj dati mesta za vstavljanje dodatka, ki bo dovoljeval popolnoma zanesljive odgovore tudi na obe naši vprašanji, razen tega pa pri- spevati k boljšemu razločevanju nedvomno velikih zaslug omenjenih zdravnikov za me- dicinsko uveljavljenje rogaške vode. Predvsem dobiva Gründlov podatek o let- nici 1640 (po našem kot spodnja meja za raz- dobje, v katerem se je doživljaj lahko dogo- dil) drugačen pomen (a ga lahko celo zane- marimo), če se primerja z nekim drugim po- datkom tudi iz Gründlove monografije o ro- gaški vodi, ki govori o času, ko se je rogaška voda pravzaprav prvikrat medicinsko upo- rabila, in to ravno v Gradcu. Dr. Gründel je namreč objavil v svoji monografiji (v I. iz- daji na začetku, v II. izdaji ob koncu knjige — str. 381—^387) tudi nekaj pisem svojih kolegov, v katerih mu ti (gotovo že po pre- branju samega rokopisa) izražajo svojo sodbo o njegovem delu, sporočajo svoje izkušnje, čestitajo itd. Tako mu je med drugim pisal obširno pismo tudi dr. J. B. Wagner, tedaj 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Štajerski fizik in praktični zdravnik v Grad- cu. V tem dr. Wagnerjevem pismu je rečeno med drugim tudi naslednje (gl. sliko št. 4): >Ego de ominibuis hdsce gratulor ac gaudeo Excellentisisimum Domiinum Collegam rebus ta- liibus esse oceupatum, quae ante plurimos annos jam dudum valde fuerunt desideratae. Experd- menta medica circa has aoidute, viginti, et ultra aimis ä me observata, pauca oommunicabo: so- lum ea, quae Magnificus Dominus Sorbait, Pro- fessor noster colendissimus, Medic, practic. tract. 7. cap. 10. adnotaverit, et plurimorum exemplis oomprobavertit, oomfirmare oogor, modum tan- tiim exhibendi perscribam, quo in diversis aftec- tibus usus sum.« ali v prevodu: »Za vse to Vam čestitam in me veseli, da se vzvišeni gospod kolega ukvarja z rečmi, ki so že pred mnogimi leti bile zelo zaželene. Poročal bom o medicinskih raziskovanjih teh slatin, ki sem jih opravljal dvajset in več let: moram potrditi tisto, kar je velezmožni gospod Sorbait, naš zelo spostovam profesor, zapisal v Med. pract. tract. 7, cap. 10 in dokazal s primeri mnogih, a bom navedel le način uporabe, ki je v navadi pri različnih boleznih.« SI. 4. Leto 1683: odlomek iz pisma graškega zdravnika dr. ; J. B. Wagnerja mariborskemu zdravniku dr. J. B. Griindlu ; (loc. cit. 15, str. 381), kjer omenja, da je uporabljal rogaško • vodo že (pred) »dvajsetimi in več leti« Dr. Wagner torej pravi, da je pred dvaj- set in več leti pri svojih medicinskih posku- sih uporabil rogaško rudninsko vodo. Če se dopušča, da tisto »več« označuje največ pet let (ko bi se moralo označiti več, bi se gotovo reklo: pred petindvajsetimi leti ali več kot petindvajset let — tako se pravi tudi takrat, ko se pozabi točno število let), izhaja (če štejemo seveda od leta 1685, ko je bilo napi- sano omenjeno pismo), da so potekala ome- njena medicinska raziskovanja nekje med letom 1660 in 1665, toda vsekakor bliže zad- njemu letu, t. j. nekje okrog leta 1665 ali še bolj natančno, ne pred letom 1665 (tisto »pred nekaj leti« v zapisku prof. Sorbaita znaša v takšnem primeru največ 6 let). Če se pri tem,i upošteva še tisto, kar pravi dr. Wagner v svojem pismu z izbranimi, toda umerjenimi besedami o delu prof. Sorbaita, potem pa dejstva: da je prof. Sorbait prišel na Dunaj le osem let pred tem, da je začel delovati kot profesor medicine le pet let pred tem, da je šele dvanajst let po prihodu na Dunaj objavil svojo prvo razpravo o rogaški vodi, t. j. leta 1672,39 šele dvajset let po prihodu na Dunaj pa omenjeno delo,'' tedaj moramo sprejeti, da dr. Wagner z veliko obzirnostjo tudi ne pove drugega, kakor da je pravza- prav on prvi medicinsko uporabil rogaško vodo. A naj bo že kakor hoče, dr. Wagnerja je treba po pravici imeti za prvega pisca do zdaj najstarejše »zdravniške izjave« o medicinski uporabi rogaške vode, čeprav je objavljena pozneje (t. j. po polnih dvajsetih letih) in ne v obliki, ki je v navadi za raz- prave. Kot prva v tisku objavljena razprava o rogaški vodi, kolikor je to tukaj potrebno poudariti, slovi za zdaj in v bodoče tudi malo prej omenjena razprava prof. Sorbaita iz leta 1672.^' Pripovedovanje dr. Wagnerja o času, ko je zdravnik v tisti dobi prvič upo- rabil rogaško rudninsko vodo, t. j. okrog leta 1665, oziroma ne pred tem letom, lahko pre- nese vsako preizkušnjo ter mu zato pritiče označba popolnoma zanesljivega podatka o preteklosti Rogaške Slatine. Sicer pa bo toč- nost tega podatka kmalu na svoj način po- trjena z druge plati. Posebnega pomena je, da se tudi dr. Wag- ner v svojem pismu sklicuje na delo prof. Sorbaita in to ravno na tisto poglavje, v ka- terem se govori o »Zrinjskih« in o zdravil- nosti rogaške vode. To sklicevanje namreč dokazuje: prvič, da je tudi dr. Wagner vedel za znamenito doživetje pri rogaškem izviru, t. j. za zdravljenje enega od grofov Zrinjskih z rogaško vodo, in drugič, da je za ta do- godek gotovo moral vedeti tudi dr. Griindel že pri sestavljanju latinske izdaje monogra- fije »Roitschocrene«, ker je Wagnerjevo pi- smo vnesel tudi v to izdajo in ga je pri tem gotovo tudi prebral. Morda je tudi Wagner, navajajoč v pismu delo prof. Sorbaita, na neki način želel opozoriti dr. Griindla, da v rokopisu za L izdajo ni vnesel podatka o Zrinjskem. Iz vsega pa prav tako neizpod- bitno sledi, da je dr. Griindel pri sestavljanju prve (latinske) izdaje svoje monografije res- nično hote in namenoma izpustil podatek o »Zrinjskih«, gotovo pa ne manj hote obšel tudi letnico dogodka. Kmalu bomo videli, da je točno vedel ne samo, na katerega Zrinj- skega se to nanaša, temveč je podrobno vedel tudi za njegovo bolezen. Omenjeno pripovedovanje dr. Wagnerja, po katerem je v tistem času pravzaprav prvi 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vnesel rogaško vodo v medicinsko prakso, zahteva — kakor bi se lahko uporabilo tudi pri nadaljnjem razmišljanju — določeno do- polnilo in to posebej v zvezi z Gründlovo letnico 1640, oziroma z letnico 1665, vzeto iz podatka dr. Wagnerjevega pisma. Postaviti moramo namreč vprašanje: kaj je moglo vzbuditi zanimanje dr. Wagnerja za rogaško vodo, oziroma od kod mu sporočilo o izviru in o zdravilnosti vode? Glede na to, da se ni mogel o tem poučiti iz literature (ker je prva razprava prof. Sorbaita bila objavljena 12 let, omenjena knjiga pa celo 20 let pozne- je), preostaja mnenje, da je o tem zvedel — enako kakor tudi prof. Sorbait in dr. Gründel — na kak drug način. Toda o tem primeru tudi ni nujno razmišljati o nekaterih mož- nostih, ki so morda same zase zanimive, tem- več bo zadostovalo, da se samo ena izmed njih popolnoma izključi. Poglejmo zakaj. Ce se najprej vprašamo, kakšno je bilo sporo- čilo, ki je o rogaški vodi dospelo do dr. Wag- nerja, moramo priznati, da je bilo gotovo za- nimivo podano, na vsekakor medicinsko pri- vlačen način in sposobno vzbuditi pozornost zdravnika, oziroma, da ga je izzvalo na ak- cijo — kakša pa je akcija dr. Wagnerja bila, vemo neposredno od njega samega. Oboje pa, t. j. maloprej opisani pomen sporočila o ro- gaški vodi ter na to sporočilo vezano delo- vanje dr. Wagnerja prav gotovo nalagata po- polno izključitev možnosti, po kateri bi od časa, ko je dr. Wagner zvedel za rogaško vodo pa do dne, ko jo je začel uporabljati, pre- teklo več časa od — recimo — enega ali dveh let (ali toliko, kolikor je bilo potrebno, da uredi dostavo vode). Z drugimi besedami, dr. Wagner gotovo ni izgubljal dosti časa, am- pak je takoj, kakor hitro je zvedel za roga- ško vodo, šel na delo in jo je uvedel v medi- cinsko prakso. Ce je bilo tako, in komaj bi bil dosegljiv kak razlog za dvom, da je bilo drugače, tedaj se oba dogodka, t. j. sprejem vesti o rogaški vodi in označeni čas, ko jo je dr. Wagner začel uporabljati (t. j. ne pred letom 1665), časovno ne razhajata preveč. Ce še upoštevamo, da dr. Wagner ni mogel pre- jeti zastarelega sporočila t. j. sporočila, ki bi bilo z začetkom kroženja nekako okoli leta 1640 (to je Gründlova spodnja časovna meja za dogodek na rogaškem izviru) dospelo do dr. Wagnerja šele po dvajsetih letih blodenja (ali, kar bi bilo isto, da je sporočilo prejel pravzaprav že prej, vendar je dolgo čakal do začetka svoje akcije), se vendarle lahko trdi, da od nastanka vesti pa do njenega pri- hoda v Gradec ni moglo preteči dosti časa. Sicer pa že bližina Gradca in rogaškega iz- vira zadošča, da popolnoma izključimo na- sprotno možnost, celo tedaj, če bi ravno mo- rali sprejeti mišljenje, da je sporočilo blodilo sem in tja celo dve ali tri leta. Končno pa, ker dr. Wagner nič ne govori o pobudi, ki ga je napotila, da se je ukvarjal z rogaško vodo, kakor tudi ne o izvoru sporočila (čeprav bi mu bilo za tako pripovedovanje moglo dobro služiti prav pismo, vendar je moral računati, da bo dr. Gründel pismo objavil) je to prav tako eden od dokazov, da se je moral takim podatkom izogniti — morda iz popolnoma zdravniških razlogov, kakor se bo to obenem v hipu tudi potrdilo. Kakor smo torej doslej mogli videti, nudi kritična razlaga tekstov iz dveh do pred- kratkim znanih in uporabljenih virov (iz dela prof. Sorbaita in dr. Gründia), zraven pa še izredni podatki, vzeti iz pisma dr. Wagnerja in pravkar razloženi, sami po sebi dovolj zanesljivosti, da se najprej popolnoma zanesljivo razreši vprašanje letnice dogodka na rogaškem izviru in se po njem odgovori tudi na drugo vprašanje o osebi Zrinjskega. Po tej razlagi je treba torej sprejeti za po- polnoma zanesljivo dejstvo, da se omenjeni dogodek na rogaškem izviru ni odigral pred letom 1665 (to je resnična spodnja časovna meja), in da se je z rogaško vodo mogel zdra- viti samo grof Peter Zrinjski. Kar pa se tiče posebej imena, bi se zanesljiveje dalo slutiti že po znani pikri opazki v beležki prof. Sorbaita. Ostaja nam še pretehtanje enega samega in to pred kratkim sprejetega dodatka, po katerem se, kakor bomo kmalu videli, popol- noma zanesljivo razreši vprašanje imena Zrinjskega, in se po njem zopet potrjuje tudi točnost izpeljane letnice dogodka. Ta novi in nadvse zanimivi zgodovinski vir je pismo dr. J. B. Gründia iz njegovega do- pisovanja z dr. R. Lentiliusom, zdravnikom v Nördlingenu (Nemčija),* napisano v Mari- boru 3. XII. 1686, a kot odgovor na pismo dr. Lentiliusa od 1. VIII. istega leta. Na- pisano je torej v času, ko je bil dr. Gründel že objavil latinsko izdajo svoje monografije o rogaški vodi in pravkar pripravljal nem- ško izdajo, kakor to tudi sam govori v ime- novanem pismu. Izrazito strokovna vsebina tega Gründlovega pisma, v katerem je te- žišče prav »medicinski primer Zrinjski« (v izvirniku je seveda bolnik omenjen anonim- no, t. j. kot »primer grofa N«), je bil morda eden glavnih razlogov, zaradi katerega je dr. Lentilius to pismo objavil v celoti (ni * Dr. Rosinus Lentilius (* 1657, 11733) je zve- del za rogaško vodo verjetno iz monografije dr. Gründia, torej na popolnoma sodoben način, t. j. iz literature. Po pripovedovanju dr. Grund- la (15, str. 141), je tudi dr. Lentilius zdravil z rogaško vodo. 181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dvoma, da je to napisal s piščevim pristan- kom). Objavil ga je v svojem delu o prak- tični medicini leta 1698,^" in se je tako pi- smo ohranilo — vendar ga je vsekakor bilo treba najti.* Pismo je natisnjeno na str. 477— 479 pod naslovom: »De acidulis Roitschen- sibus epistola Excellentiss. Dn. D. Griindelii, Marbugensis in Styria Medici«. Tu je prva kratka vsebina nebistvenega dela v tekstu, ki je sicer dolgo pismo. V medsebojnem do- pisovanju razpravljata oba zdravnika (dr. Grundel se pri tem močno sklicuje na mišlje- nje drugih tedaj znamenitih zdravnikov, od katerih so nekateri prav tako zdravili z ro- gaško vodo) v glavnem o vprašanju, ali so v rogaški vodi »zlato«, »živo srebro« in »ar- zen« ali ne. Dr. Grundel v rogaški vodi ni našel takih sestavin; ne omenja jih v latinski izdaji svoje monografije, a jo je bral in se po njej ravnal njegov sobesednik dr. Lentilius. Dr. Lentilius pa mu je priporočil (v omenje- nem pismu od 1. Vin. 1686), naj te sestavine poskuša ugotoviti, ker se je po mišljenju dr. A. Pozzisa (cesarjevega telesnega zdrav- nika in morda tudi zdravnika katerega Zrinj- skih), neki grof N (to pa je, kakor bomo kmalu videli, grof Peter Zrinjski) pozdravil z rogaško vodo zato, ker so v tej vodi te se- stavine. Toda dr. Grundel, ki je posumil, da bi to ozdravljenje bilo popolno, ker da so morda, kakor pravi, znaki bolezni samo po- pusitili, se je izrazil o tem primeru takole (gl. tudi sliko št. 5): »... Ob es aber Bestand gehabt |und ob es eine Fundamental-Cur gewesen sey| hätte man allererst mit der Zeit erfahren können |wann nicht gedachter Graf| wegen seiner gegen Ihro Majestät begangenen Untreu |bald darauf wäre enthauptet worden|.« ali V prevodu: »... Vendar bi se moglo izvedeti, če je bilo to zdravljenje trajno oziroma temeljito, vse- kakor šele s časom, če ne bi bili imenovanemu grofu zaradi njegove nezvestobe do veličanstva kmalu potem vzeli glavo.« Po tem torej ne more biti več dvoma, da se je z rogaško vodo v resnici zdravil Peter Zrinjski. Bolj zanesljivega dokaza si ne mo- * Ko sem zbiral gradivo o življenju in delu zlasti starih slatinsbih zdravnikov, sem siste- matično zasledoval tudi delo vseh tistih zdrav- nikov in prirodoslovcev, ki jih dr. Grundel ome- nja v svoji monografiji. Pri tem delu me je pnijetno presenetilo tovariško obvestilo dr. M. D. Grmeka, da je videl eno od del dr. Lentili- usa, v katerem je natisnjena tudi neka »episto- la« dr. Griindla. Kmalu potem sem po zaslugi in pomoči dr. M. Uršičeve, sodelavke Slovenske akademije, dobil na razpolago prepis te zna- menite »epistole« in posebne dodatke h gradivu o slatinski zgodovini. Na tem mestu se tudi zahvaljujem kolegu dr. Grmeka in dr. M. Ur- šičevi. remo želeti, toliko bolj, ker podatek iz pisma dr. Gründia potrjuje tudi točnost sklepanja o imenu in ta .sklep se more tudi opirati sa- mo na rezultate kritične razlage tiste opombe « iz knjige prof. Sorbaita in dr. Griindla ter pisma dr. Wagnerja. Razen tega rešuje ta tako popolni in končno zanesljivi podatek o imenu sam po sebi tudi drugo vprašanje, t. j. vprašanje o letu dogodka. Ključ za to rešitev je v pomenu Griindlovega izraza: »kmalu nato«, po katerem bi bolnik moral poseči po rogaški vodi nekje v času po svo- jem prihodu v Cakovec leta 1665 in nekako proti koncu leta 1670. Ni torej težko opaziti, da tudi s te plati (kakor tudi po ugotovitvi iz podatka v pismu dr. Wagnerja) gotovo pridemo do trditve, da se je dogodek pri- petil po letu 1665, kakor tudi do potrditve, da ima Griindlov izraz »kmalu nato« z iz- razom prof. Sorbaita »pred nekaj leti« isti pomen, kolikor drugemu s pravico še do- damo: od smrti Petra Zrinjskega. In ob koncu — kakšna je razlika med pripovedjo dr. Griindla v njegovem ravnokar prikaza- nem pismu in tistim, kar je v teku dogodka in o imenu Zrinjskega, prav gotovo pa o bo- lezni in ozdravljenju megleno povedal samo leto kasneje v nemški izdaji svoje monogra- Sl 5. Leto 1686: odlomek iz pisma mariborskega zdravnika dr. J. B. Grundla zdravniku dr. R. Lentiliusn (Nördlingen, Nemčija) o >primeru Zrinjski« (loc. cit. 40) fije, t. j. v javnem tisku. Boljšega potrdila za trditev, da se je točnemu izražanju spret- no izmikal (enako kot tudi prof. Sorbait) iz podložniških, a morda tudi, kot smo že rekli, iz zdravniških ozirov, si ne moremo želeti niti iskati. Z ravnokar dokončanim prikazovanjem pisma dr. J. B. Gründia iz 1.1686 kot zadnjim od štirih danes znanih zgodovinskih virov za rešitev dveh v začetku načetih vprašanj iz preteklosti Rogaške Slatine moramo to razpravo tudi končati. S temeljito razlago in kritičnim vzporejanjem podatkov iz tek- stov teh štirih zgodovinskih virov — dveh prej znanih in dveh novih — smo dobili temelj, na katerega se po pravici lahko opi- ra ta moja, ni dvoma, popolnoma zanesljiva rešitev obeh načetih vprašanj, t. j. tistega o letu dogodka kot onega o imenu Zrinjskega, ki se je zdravil z rogaško vodo, in je ta reši- tev bistveno drugačna od tiste, ki jo je gle