šiev. il Posamezna Številka stane 1 Din. V LfltM v pelex dm к. ШШ 1923. LeiO LI. Nr.TOčnlne za flržavo SHSi do prokllcai ■) »o po. ti швввбпо Din H b dostaTl|33 na dom meseônj.....n M za inozemstvo: meacai.......Ш 23 53 Sobotna izdaja: es V Jagoslaslji ..... Sik tO v inozama'VB....... 40 ts Cene Ineeratom : Knostolpa» Talilna vrsta rcaH oglati po Dia.1*— In DlB.l'iiO, veliki oglati nad 45 mm vi-itaa po Din. 2 —, poelana ML po D'1. 3 —•. Pri več|em aaročlla popub Ubaja vsak dan IrvzomSI -lonedeljka in Cnova do pr«" atka ob S. nri iloîra). ROT U^adulitv* )• v Kopitarjev, aliot itev. 6/Ш. «o,opisi se ae »tacajo; nair.-nkirana piamn se ar «prejemalo. Ureda. ieleL «v. 60. epravn. 4tr AV. Oprava I« v Kopitarjevi al. 8. — Raôna poStne hran. ЦвМјаогка it. 630 aa naročnina tn it 34У sa oglae«, «адгвђЗв.ОИ, aarafav- 7583, praike in donaj. 24.797. Kar po vrsti Začnimo z dr. Ž e r j a v o m . ker je tic. Dr. Žerjav je glavni zastopnik one čudne demokratije, ki pod jugoslovanskim imenom nadaljuje na jako žalosten in vseskozi ponesrečen način nerodno politiko nekdanjega slovenskega liberalizma. Njegova življenjska naloga je, streti in ubiti »klerikalnega zmaja« v naši doželi. Za dosego tega cilja mu ni nobeno sredstvo preslabo in nobena cena previsoka. Svoj cilj je hotel sprva doseči z »jugoslovanstvom« Ko pa ta firma ni šla tako gladko, je ustanovil »Samostojno kmečko stranko^, (primeri »Jutror 11. t. m.), in ko tudi ta ni mnogo pomagala, se je udinjal najstrožjemu centralizmu, da s pomočjo belgrajskih oblastnikov zavlada v Sloveniji nad obsovraženi-mi »klerikalci«. Kaj so mu bile mar skrbi in težave slovenskega kmeta, kaj mar trpljenje slovenskega delavstva, kaj mar beda slovenskega uradništva — rgenijalnk politik je v svoji divji zaslepljenosti vse žrtvoval, samo dn pritisne ob zid »klerikalce«. Njemu niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi se kdaj potegoval za zaupanje slovenskega ljudst-v a, katero danes uživa SLS, pa bi jo ravnotako lahko užival dr. Žerjav ali kdo drugi, če bi bil zastopal slovensko ljudstvo tako, kakor so ga zastopali poslanci SLS. Toda dr. Žerjav je hotel uveljaviti svojo diktaturo nad slovenskim ljudstvom brez ljudstva in p r o t i volji slovenskega ljudstva! Take »deraokratije« pa slovensko ljudstvo ne razume in je ne bo razumelo in zato bo reklo dne 18. marca: Le-ta nam žerjavi! n» bo! Vreden vrstnik svojega vrstnika je »narodni radikal« dr. Zupanič. To je mož, ki ima silne zasluge za з jugoslovansko ujedinjenje«. Tako seveda trdi o sebi on sam. Drugi ljudje pa so mnenja, da jih imajo drugi nekaj več. Tako smo brali nekje, da tudi Amerikar.ci niso brez zaslug v tem oziru, ker brez njihove armade v Evropi bi se bilo bržkone celi antanti prav slabo godilo. Njegova glavna zasluga je, da se je tnal pravočasno pokloniti mogočnemu gospodinu Pašiću in vstopiti v edino-zveličavno radikalno stranko, ki je med vojno in po vojni ž njim prav lepo ravnala, tako da je postal celo minister. Kdor pa še ne ve, kaj je in kaj pomeni radikalna stranka za Slovenijo, naj bere »Jutro« in »Narod«. Tam bo našel vse polno fotografij o dosedanjih demokratskih zaveznikih, zlasti kar se tiče Slovenije, ki je prav po zaslugi teh gospodov danes »najbolj cvetoča dežela v Jugoslaviji«, kjer se uradnikom, kmetom, delavcem in obrtnikom tako dobro godi, da si mora vsak kupiti vsak dan nov pas, ker je stari preozek... Zato po bodo rekli zavedni slovenski uradniki, si o v e n s k i kmetje, slovenski obrtniki in delavci dne 18. marca: Le-ta nam županil ne bol Kot »samostojni kmet« nastopa g. Pucelj. Nekdaj je pisal slovenske povesti vslovenske listo in zlagal s 1 o-venske pesmi. Danes pa besede »slovenski« ne sliši posebno rad, ampak zatrjuje, da je »samo« kmet. In sicer splošen kmet, ne slovenski kmet. On je za to, da bi se vsem kmetom po celem svetu dobro godilo, njemu pa najboljše med njimi. Kmetom vse^a sveta sicer vsak pošten človek privošči prav iz srca vse dobrote tega sveta, toda razmere v katerih živi, dela in trpi slovenski kmet, so tako nekoliko drugačne od razmer, v katerih žive in trpe lrugi kmetje. Zato so slovenski kmetje nnenja, da je treba te razlike pač nekoliko upoštevati, vsaj toliko, kolikor jih upošteva belgrajska vlada pri plačevanju (la\kov v Sloveniji in v Srbiji. Pncelj pa pravi, da tega ni treba upoštevati, vsled česar je tudi glasoval za centralistično ustavo. Ker pa je glasoval za centralistično ustavo, ki je slovenske kmete tako silovito udarila, bodo rekli zavedni slovenski kmetje, in tudi »samostojni«, dne 18. marca: s>Ta nas mesaril nc bok ' Nedavno so je vrnit iz tujine v svojo domovino dr. Š u s t e r š i č. Če ne prej mu mora biti danes znano, kakšen boj bije dan"s slovenski narod kot tak za svoj obstoj. On mora tudi vedeti, da jo v takem boju edino jamstvo za končno zmago kolikor mogoče enoten nastop celokupunga naroda. Ravno tako mora vedeti, da vsalc, kdor enoten nastop ovira s cepljenjem na jmočnejše slovenske organizacije, celokupni stvari silno škodu je. Slovensko ljudstvo je danes po svoji večin' organizirane v Slovenski ljudski ytranki In ravno to najmočnejšo slovensko postojanko in samo njo poizkuša po Pašičevem naročilu rušiti dr. Šusteršič. Zakaj? Ali se ne zaveda, koliko on s takim »delovanjem« škoduje celokupni slovenski stvari v enem najtežjih momentov, ki jih preživlja slovenski narod kot celota' Ali ne ve, da * takim svojim nastopom hote ali nehoto podpira velesrbski centralizem? On to čisto dobro ve in od tega herostratskega dela tudi živi in pričakuje ••• kajpak zaman — svoje velike politične bodočnosti. To pa ve tudi slovensko ljudstvo, ki bo 18. marca z vso odločnostjo zagrmelo: : Le-ta nam glavaril (šuštaril) ne bok Tako bo zavedno slovensko ljudstvo odklanjalo 18. marca vse po vrsti: centru-liste-demokrate. centraliste-radi :ale, cen-fraliste-šamostojneže in njihove zavestne in brezvestne pomočnike. Slovensko ljudstvo bo 18. marca odločilo, da si ne bo več pletlo centralističnih vrvi za svoj izsušeni vrat, ampak dvignilo se bo kot en mož v obrambo svojih slovenski h pravic in glasovalo bo složno in združeno za Slovensko ljudsko stranko ker je ta stranka slovenska stranka in ljudska stranka. s-Ta nam županih« bo ! Italija triismfira. Opatija, 15. marca. Italijanski viri poročajo iz Belgrada: Kljub protestom posvetovalne komisije je jugoslovanska vlada sprejela ustanovitev mešanega konzorcija za Delto in pristanišče Baroš. Minister Ninčić zahteva, da se ustanovi konzorcij pod naslednjimi pogoji: 1. Konzorcij se raztegne na celo pristaniško ozemlje : corpus separatum s'. t. j. na Reko, Delto in pristanišče Baroš; 2. Delta in Baroš naj imata privilegirano stališče. — Rr. Rybai in De-rocco se še danes vrneta v Opatijo. Opatija, 15. marca (Izv.) Predsednik italijanske delegacija se jc vrnil iz Rima v Opatijo x novimi instrukcijami. Takoj po prihc : ц че je italijanska delegacija sestala k seji, ki je dolgo trajala. O uspehu čuvajo najstrožjo tajnost. Trgovski odnošaji med M\M in Jugoslavijo. Belgrad, 15. marca. (Izvirno.) Te dni je prispel v Belgrad poljski trgovinski minister Krupski, da se dogovori z zastopniki naše trgovine, industrije in prometa o tem, kako bi se obnovili trgovski odnošaji med Poljsko in Jugoslavijo. Kouîeriral je z zastopniki trgovske in industrijske zbornice. Ti so poljskega ministra opozorili na tež-koče, ker so razmere z Madžarsko, preko katere se naj bi promet s Poljsko vršil, še zelo neurejene. Poljski minister namerava doseči, da se promet med Jugoslavijo in Poljsko vrši preko Rumunije. Ko to doseže, so zopet vrne, da se razmere urede definitivno. narodna banka. Belgrad, 15. marca. (Izv.) Minister financ je izdal časnikarjem sledeče obvestilo: : Narodni banki« je poslal pismo, v katerem določa, da pride Narodna banka v vrsto vseh ostalih bank. Smela bo kupovati in prodajati devize pod istimi poboji kot vse ostale banke. Minister financ bo j v stalnem stiku z upravnim odborom Narodne banke. To velja doslej le za centralo v Belgradu, dočim se bodo za podružnice izdala posebna določila od upravnega odbora. ODPOR PROTI 01? J UNI. Belgrad, 15. marca. (Izvirno) V dvorani : Narodne Obrane« se je vršila skupna seja zastopnikov nacionalističnih organizacij, ki je imela namen, osnovati novo, skupno nacionalistično organizacijo. Izvoljen je bil odbor 3 članov četnikov, Sokola in Narodne obrane, da pripravi vse potrebno za sestanek, ki se bo vršil 25. t. m. Ta nova organizacija ie osnovana proti organizaciji »Orjune« ter vsem organizacijam, ki so v zvezi z »Огјшмк. Protest Ukrajine. Harkov, 15. marca. (Izv.) Ukrajinski komisar za zunanje zadevo Rakovski je angleški, francoski in italijanski vladi poslal noto, v kateri protestira proti rešitvi vz-hodnogališkega vprašanja, kakor je predlagala poljska vlada. Rakovski izjavlja, da bo vsaka rešitev tega vprašanja brez sodelovanja ukrajinske vlade ničevn. RUSIJA IN DRUŠTVO NARODOV. Moskva, 15. marca. (Izvirno) Po poročilih listov je Čicerin na povabilo društva narodov, naj se udeleži mednarodne konference z arazširjenje temeljnih načel washïngtonske pogodbe,.izjavil, da smatra društvo narodov samo za koalicijo nekaterih držav, da se bo pa Rusija v interesu delovnega ljudstva udeležila konference. angleška zrakoplovba London, 15. marca. (Izv.) Minister za zrakoplovstvo e predložil spodnji zbornici proračun, ki izkazuje 12,011.000 funtov ' šterlingov izdatkov. Lani je znašal proračun 10.895.000 funtov šterlingov. P0V0DNJI V RUMUNIJT. Bukarešt, 15. marca. (Izvirno) Ker je zadnje tri dni sneg hitro kopnel in je poleg tega tudi močno deževalo, so vse reke prestopile svoje bregove ln poplavile cele vasi. Veliko meetov so je porušilo. Na mnogih krajih je promet čisto ustavljen. Bukarešt, 15. marca. (Izvirno) Vsled povodnji je po raznih vaseh mnogo hiš porušenih. V Barladu je voda odnesla okoli 700 vagonov žita. Tudi na Sedmograškem I je velika povo'lenj. Tako se potrjuje naše sinočnje poročilo iz Belgrada, da sta Delta in Baroš izgubljena, dasi bi se bili vsaj topot z lahkoto obranili italijanskega pohlepa. Za Koroško Delta in Baroš! In stranka, ki ima to na vesti, si upa v Sloveniji z lastno listo na volitve! Opatija, 15. marca. (Izv.) Italijanska delegata Gentili in general Mazucco sta sprejela odposlance Reke. General Mazucco je izjavil: Ministrski predsednik Mussolini jc dal točna in jasna navodila, od katerih italijanska delegacija ne bo prav nič popustila. Kar se tiče Delte in Baroša, se to vprašanje ne bo rešilo na škodo Reko. To iziavo je potrdil tudi delegat Gentili. Belgrad, 15. marca. (Izv.) Današnja rPolitika; prinaša članek pod naslovom »Za nezavisnost Reke«. V tem članku pravi »Politika«, da delo paritetne komisije nasprotuje določilom rapallske pogodbe, ker jemlje Reki značaj in svojstvo suverene države. Italijani bodo porabili sklepe paritetne komisije, da se polaste Reke. Oni se pripravljajo da privedejo na Reko trojanskega konja v obliki nekake skupne ita-lo-jugoslovanske vlade. V resnici pa bo v tej vlad? vladala Italija, ker je gospodarsko močnejša. Ш5ШЕШ: Iz Porulirja. ANGLEŠKA POSREDUJE? Psriz, 15. marca. (Izv.) Agence HavAs poroča lz Londona: Po Londonu krožijo še nepotrjene vesti, da namerava Angleška posredovati med Francijo in Nemčijo. NEMŠKO POROČILO. Berlin, 15. marca. (Izv. Iz Dortmundfa poročajo: Francozi so udrli v uredništvo »Portmunder Zeitung^ in izvršili natančno preiskavo. Dva urednika so aretirali. Francosko vojaško sodišče v Recklinghausen-u je obsodilo predsednika trgovskega društva v Wanne na 6 mesecev ječe in na 1 milijon mark globe, ker ni prodal Francozom nobenega blaga. Občinski uradnik v Wanne je bil obsojen na 3 leta ječe in 5 milijonov mark globe, ker ni hotel Francozom dobavi ati premoga. — V Diisseldorfu so Francozi iz vladne blagajne vzeli večjo vsoto denarja. Sodijo, da je šlo za globo, ki je bila naložena občini Kettvig vor der; Brucke. Pri Bottropu je francoska straža pozvala običajni tovorni vlak Wanne — Botirop, naj se ustavi. Vlak je vozil še nekoliko dalje, ker strojevodja ni mogel tako hitro ustaviti .laka, ki je bil v polnem teku. Francozi so začeli streljati ln je bfl kurjač smrtnonevarno ranjen. Koln, 15. marca. (Izv.) — »Kolnisch« Volkszeitung« poroča, da je papež Pij XI daroval 500.000 lir za prebivalstvo na za< sedenem ozemlju. STÎtïBRNY PRIDE V RELGRAl), Belgrad. 15. marca. (Izvirno.) Dne 21, t. m. prispe v Belgrad češkoslovaški minister za železnice. Imel bo konference * zastopniki našega železniškega ministrstva. Pozneje se minister zopet vrne v Jugoslavijo, po kateri priredi večjo turnejo, da pripravi teren za boljše prometne in trgovinske odnošaje med Jugoslavijo in Češkoslovaško. FAŠISTI IN TIROLSKI NEMCI. Inomost, 15. marca. (Izvirno.) »Inn»> brucker Nachrichtenc poročajo iz Rima, da je fašistovski veliki svet soglasno zavrgel sporazum z južnotirolskimi Nemci. Volivna skrinjica S. L. S. v Ljubljani in na Kranjskem je prva, na Štajerskem druga. ШЕШЕШЕИНШ =111=111=111 =111= >»> y j Bliža sc 18. marec, dan obračuna z ni-« dikalno-demokratsko-samostojnim centralističnim režimom. 4 dolga leta smo javni nameščenci pustili vlastodržcem časa, da se spomnijo tudi na nas, da nam privoščijo in pripravijo človeka vredno življenje. Zaman I Za nas niso imeli ti brezsrčnežS nikdar zanimanja, nikdar časa, nikdar denarja. Seveda, kdo bi potem skrbel za izvoznice sebi in svojim prijateljem, kdo bi sestavljal različne dobičkanosne komisijo v tu- in inozemstvu, kdo bi ubijal in uničeval našo krono, kdo bi skrbel za izvoz-ničarje, za balkansko-židovske špekulante, za velebanke, za age in bege in druge ve» leagrarce? Radikali, demokrati in samo* stojneži so imeli dovolj plodonosnega dela, kaj ne? Kdo bo pa tudi tako neumen, da bo tratil svoj dragoceni čas z drž. nameščenci, temi nikdar sitimi sitnežl, ki ne mv dijo nobene prilike »zarade«? Tako smo prijadrali drž. nameščenci v pristan najhujšega pomanjkanja ?n bede, kjer ni luči, ni zadovolljstva ni sreče, r pristan ponižanih in razžaljenih, obupno borečih se za golo življenje. Vse to po direktni krivdi radikalno-demokratsko-samo-stojnega režima. Grehi vlastodržcev, grehi režima eo zvrhano polni, vnebovpijoči. Namesto kruha so nam dali zakon o zaščiti države, da nam morejo ob prvi priliki zadrgniti vrv okoli vratu. Tovariši javni nameščenci, dovolj je trpljenja, dovolj ponižanja. Bliža se dan obračuna, 18. marec. S kroglico v roki bomo radikalom, demokratom, samostojne-žem in najnovejšemu velesrbskemu hlaji-ou pokazali, da nismo pozabili vladnih zločinov. Naj ne bo mod nami nobenega omahljtvca, nobonega izdajalca! Toliko ponosa pa smo vendar iz te katastrofe, ki na» je zadela, rešili, da ne bomo kakor kužki Stran 2. одгагвс, ш Ж аш» rm 'ttftiT - RlV< 81 poljubljali palice, И nas tepe, ln hlapče- vali ljudem in strankam, ki eo edine krive našo nesreče. 18. marca glasujmo vel kot en moi ra zakonodajno avtonomijo Slovenije, za socialno pravičnost, za samoodločbo naroda, za Slovenstvo, za pošteno in pravično upravo, za svobodo, za košček boljšega kruha: tako bomo glasovali proti centralizmu, proti absolutizmu, proti korupciji, proti kapitalizmu, proti militarizmu, proti velesrbstvu, proti Izetradovanju in izkoriščanju. Glasovali bomo za Slovensko ljudsko stranko 1 »D^JirotnSR« kranjske dežele. [Avstrijska vojna posojila in drago.) V vsaki številki dr. šusteršičevih glasil, na letakih, s katerim poplavlja celo deželo, na poizkusnih shodih dr. šusteršiča, skratka povsod in vselej, lcjor se pojavlja agitacija za >Kralja Matjaža«, se proslavljajo zasluge bivšega deželnega glavarja kranjskega dr. Ivana šusteršiča kot »zaščitnika dežele Kranjske« za časa vojske in se z uprav nesramnimi lažmi skuša iz-podkopati ugled našim najbolj zasluženim možem. Ta »dobrotnik«, ki je med vojno pri vsaki priliki slovesno izjavljal, da je sramota za vsakogar, ki ne »nosi vojaške euknje«, pa Izgleda precej čudno, ako si ogledamo njegove dobroto in ne dobrote tistih, katerih zasluge »i on sam sebi pripisuje. Poglejmo si te njegove dobrote! Dobrotnik da je — pravi — Кгапјзке dežele, ker je ustanovil »Deželno mesto« za vnovčevanje živine... Dobro; toda če se nI nekaj od te dobrote obrnilo tudi v raznih žepih ?1 — Saj se je precej glasno šušljalo, da se je po nekom naložila precejšna vsotica v takrat še svitlih kronicah, ki so bile al pari s švicarskim frankom, — in sicer nekje v Švici. Kaj, če bi pojasnil tako zgovorni »Ljudski dnevnik«, kako je s to stvarjo? No, pa pustimo v tem besedo dr. Su-steršiču samemu, kot živi priči. O eni veliki »dobroti« pa, s katero je osrečil dr. šusteršič Kranjsko deželo kot njen deželni glavar med svetovno vojno, se je vsekako premalo pisalo. To so — avstrijska vojna posojila, ki jih ima na vesti On kot prvi reprezentant deželnega odbora. — Komu pa se imajo poglavitno zahvaliti občine, ki so ne le vtaknile vse ubožne ln druge denarje v vojna posojila, ampak se tudi zadolžile v visokih dolgovih za dolgo dobo let; komu se imajo zahvaliti občinski davkoplačevalci, če ne njemu, svojemu nekdanjemu poglavarju, da nosijo na svojih plečih bremena, ki bodo tiščala še njihove naslednike? Res, da so bili prvi prigunjači za vojna posojila avstrijski državni organi. Zato bi bil pa moral biti med zadnjimi te vrste priganjačev deželni glavar. Toda ne! Hotel je biti celo prvim na čelu. Komaj je bilo razpisano prvo vojno posojilo, je že hitel, da pritisne na občine. V okrožnici štev. 23.425 dne 17. novembra 1914 piše: »Občine se poživljajo, da so nabavo vojnega posojila udeležijo z vso vnemo.--Občine kranjske vojvodine, pokažite, da naša dežela, koje sinovi se borijo z brezgledno hrabrostjo za cesarja in domovino, n e zaostaja za nobeno drugo deželo.« — In dalje! V okrožnici št. 15.575 dne 26. oktobra 1915 stoji: »Vsa županstva se najodločneje poživljajo, da izpoclujejo čim večjo udeležbo pri tretjem vojnem posojilu. Udeležba pri vojnem posojilu jo čim resničnega domoljubja...« Ko so bile občinske blagajne prazne in vsi zakladi že porabljeni, je pozval deželni glavar — okrožnico Je podpisal dr. šusteršič sam — občine s okrožnico Itev. 16.633 dne 14. novembra 1916, — »da najamejo v ta namen primerna občinska posojila«. — Tam pravi dalje: »Vsaka občina Je v stanu, podpisati s pomočjo deželne banke lepo vsoto vojnega posojila, ne da bi za to potrebovala kaj lastnih denarnih sredstev.« — Res imenitno! — Namesto navajati občine k rednemu gospodarstvu, pa jih navajati k lahkomiselnemu zadolževanju! Ista pesem v okrožnici št. 17.969 dne 13. decembra 1916. In tako dalje v vseh okrožnicah do konca. Kaj čuda, da so se občinski odbori — povečini neradi, torej prisiljeni pokoravali takim fermanom, posebno, ko jih je od druge strani tlačila mora državne oblasti. Saj je moral marsikateri župan ali občinski odbornik trepetati v zavesti, da ga vtaknejo že jutri v vojaški jopič, če ne uboga danes ali le nevoljno trene z očesom. Pa še eno gorostasnost si je dovolil deželni odbor, to se pravi: pač njegov takratni šef. Celo takrat, če ni mogel občin-eki odbor pravilno skleniti vojnega posojila, ker ni bilo dosti članov, da bi bil sklep veljaven, pa je bil deželni odbor pripravljen potrditi tudi tak sklep. — Vendar tako daleč, da bi bil izdal tudi te vrste ferman, pa si le ni upal iti, ker bi bil prišel drugače v direktno nasprotje s postavo. Naj zadostuje to, da bodo naši ljudje, pa tudi drugI, ki trpe vsled izgube imetja, vedeli, kdo je Ml med glavnimi priganjači za podpisovanje vojnih posojil. — Naj se njemu, šefu in odgovornemu činitelju deželnega odbora dostojno zahvalijo dne 18. marca 1923 vse one občine, ln vsi oni župani, ki so vsled pritiska podpisali cgromne zneske teh posojil. Ali bo dr. šusteršič priznal, da Je bil v tem oziru prvi škodljivec Kranjske dežele, ali pa bo še ponosen na to, da je pomagal Avstriji nadaljevati vojno »za pravično stvar«. — Volivci pa, ki mislite na marsikaj, — no pozabite tudi na vojna posojila, in takrat vrzite svoje kroglice v prvo skrinjico! Volivno panje, BEG SAMOSTOJNIH SEJMARJEV. Loï, 15. marca. Pucelj in Meden sta prišla že včeraj na semenj. Danes zjutraj sta pa bežala brez shoda pred ljudsko sodbo. Ljudstvo ne mara nikjer več slišati o samostojnežih in daje duška svoji nevolji, da izrabljajo samostojni sejme za agitacijo za svojo propadajočo stranko in še na sejmih nadlegujejo ljudi s svojo slabo kramo. Kakor drugod, tako se je nameravani Pucljev shod tu ponesrečil, samo da tu Pucelj niti do sape ni prišel. IZ BELO KRAJINE. V Belikrajini je priredila SLS v tem i volivnem gibanju celo vrsto volivnih svodov. Vsi so izredno ugodno izpadli. O večini shodov smo že poročali. Poročati bi bilo še o nekaterih shodih, ki sta jih priredila kandidat Nemaničing. Bajec v zadnjem času po Belikrajini. Na P r e 1 o k i ob hrvatski meji se Je vršil 28. februarja izredno dobro obiskan shod. Ugovarjati je skušal le neki čevljar, ki ee je izdajal za voditelja samostojnih, j Ko so ga po shodu pozvali na oder, je možakar izjavil, da ne zna govoriti. Seveda je to napravilo med ljudstvom obilo smeha. Na shodu je bila soglasno sprejeta zaupnica SLS. 7. marca Je pa priredila SLS naravnost sijajen shod v Gradacu, kjer do-sedaj stranka še nikdar nI mogla mirno zborovati. Svoj čas je poskušal enkrat dr. Lampe, pa so ga pognali, in komaj zdrav ušel. Sedaj so pa prišli na shod z malo izjemo vsi Gradčani. Vsi so pazno sledili izvajanjem govornikov, glasno odobravali program in taktiko SLS in niti enega ni bilo, ki bi bil količkaj ugovarjal. Mirno lahko rečemo, da je bil to eden najlepših shodov, kar jih je priredila SLS na Belokranjskem. 8. marca je bil shodzaupnikov v Črnomlju. Na shod so prišli zaupniki iz vseh občin. Popoldne istega dne je bil shod v Starem trgu. Dasi je bil shod malo ur poprej naznanjen, se je zbralo veliko število volivcev naših in nasprotnih. Zborovanje je bilo mirno. Nasprotniki si niso upali nič ugovarjati. V petek 9. marca jo bil a zdaj se je od predora odcepil stranski rov ln izginil v temi —. In mislil sem na okove —. Zapestnica na levi roki ki ni bila pretesna —. Kaj, če bi jo skušal sneti — ? Kaj bi storili seleniti, če opazijo — ? »Bedford!« «e je oglasil Kavor. »Navzdol gremo! Stalno navzdol!« Njegove besede so me zbudile lz mojih mračnih misli. »Če bi naju hoteli pobiti,« je nadaljeval, zadržujoč korak, da je prišel v eno vrsto z menoj, »bi naju bili že zdavnaj !< »To je res !« »Ne razumejo najul Mislijo, da sva kaka vrsta divjih mesčevih goved. Sele, ko naju bodo natančno opazovali, bodo spoznali, da sva razumni bitJL« »Ko Jim bodete dali razumeti, da Je dvakrat dve štiri — k m pikro defrL Tiho sva stopala naprej. »Morebiti«, je spet začel Kavor, »da so ti seleniti le nekaka nižja vrsta mesčevih prebivalcev!« »Naj jih — k sem /.»godrnjal in jezno pogledal po suličarjih. »Ako ostaneva mirna in greva z njimi —.« »Kaj neki moreva drugega storiti!« som godel. »Drugi morebiti niso taki, — neumni in sirovi. — Tole je le del, je le zunanja skorja mesœvega sveta. Od tod se gre globlje, skozi votline in dvorane, po hodnikih in prodorih, globlje doli do Jezera, sto in sto milj pod površjem meseca —. In tamkaj prebivajo bitja, ki so ustvarila vse te sroje--, razumna, izobražea--.« Misill sem na ogromne skale, ki so se že kopičile nad najinimi glavami, mislil na predore in votline, ki sva jih že prehodila —. »Daleč proč od solnca in zraka —!« sem nevoljno odvrnil. »Že teh par sto metrov me duši in teži z neznosno težo! Čim globlje prideva, tem slabši bo zrak!« »Ni videti! Zdi se, da so tile rovi prav dobro prezračeni! Sodajle na primer vleče iz notranjščine nam nasproti močan veter —. In kak svet leži tu spodaj — ! Mislite na tele stroje!« »In na sulico!« sem dejal. »Ne pozabite na sulice!« Nekaj časa je tiho stopal pred menoj. »Celo te sulice —« jo rekel. »No —k »Tistikrat sem bil jezen. Ampak —! Morebiti je potrebno, da greva za njimi! Razen tega, kdo ve, ali razumejo, da člo-veka-zemljaaa zaboli bodljaj s takole su-I lico —. Drugačno kožo imajo, drugačne I živce! Morebiti je tak zbodljaj pri njih toliko, kakor če kdo na zemlji koga pod pazduho pošegače —.« »Naj pazijo, da jaz njih ne pošegačem, — pa po angleško —!« »In glede sporazuma —. Vsekakor se vidi, da imamo nekaj pojmov skupnih: hrano, nasilnost, posnemanje, kazanje — —. Začeli so s temeljnimi pojmi —k »S temeljitimi, da, je videti — —k sem zbadljivo zavrnil. In govoril je in sanjal o čudnem svetu spodaj v globinah. Spoznal sem na njegovem glasu, da mu ni bila povsem brezupna in strašna misel, priti vedno globlje v ta nečloveški svet. Govoril je o strojih, o iznajdbah, o novih idejah, ki jih bo srečal —. Ni kazal, da bi hotel imeti iz svojega znanja kako korist, le vedeti, zgolj vedeti je hotel, nove, nepoznane stvari razkriti, svojo vodoželjnost nasititi, pa če bi tudi pri tem — poginil. »Končno,« je dejal, »— priložnost je dana —, dva svetova se danes srečujeta —! Kaj vse bova videla lu doli —! Mislite na tok »Če ne bo bolj svetlo ko tule, ne bova mnogo videla!« sem godnijal. »To je le zunanja skorja! In pod njo — ! Vse bo tain doli! Ali vidite, kako različni so že tile seleniti, kar sva jih do-sedaj srečala! Kaj vse bova vedela pripovedovati, ko prideva nazaj na zemljo —!< »Kdo vam jamči, da vam bodo vee to pokazali —?« »Ko bodo zapazili, da sva razumni bitji, bodo hoteli zvedeti kaj o zemlji —. Četudi morebiti nimajo čuvstvovanja, pa imajo razum in se bodo od naju hoteli naučiti novih reči —. In česa vsega se bova midva naučila — k Tako je sanjaril in upal, da bo Izpopolnil svojo pozemeljsko učenost —. In J>rva izkušnja, ki si jo je tu doli pridobil, e bila krvaveča rana — Nisem ga mnogo poslušal, kajti ojpazil sem, da se predor širi in veča. Zdelo se je — vsaj zrak se je tako občutil —, da se bližamo visoko obokanemu prostoru. Pa vi deti ni bilo ničesar, ker je bilo pretemno Svetlobni potočič je tekel mimo naju in s« izgubljal nekje v temni daljavi. Hipoma so izginile stene ob desni In levi Ni bilo videti drugega, ko tenko, modri kasto nit potočiča, slabo razsvetljena tla suhe noge selenltov ln temne sence hrbtov ki so se zibale pred menoj —. Zasodil sem, da se bližamo strmini ker potočiča pred menoj je zmanjkalo. In v trenutku sem stal ob robu —. Stev. Wi SE0VJKWBÏ5, ИН1" 19. ikflVM WSK Stran 8. niso smeli ziniti besedice proti šusteršlču in njega režimu, ker bi bil sicer takoj Internirani ali na vislice poslani. Celo duševni vodja SLS dr. Krek je bil pri deželnem predsedniku denunciran. Vodstvo SLS takrat sploh ni funkcioniralo, ampak le en ubog revež, ki je v tajništvu sprejemal šusteršičeve fermane. Istotako je bilo terorizirano časopisje SLS, ki je moralo sprejemati vse avstrofilske, za vojno navdušujoče, antisrbske in antizavezniške ln direktno denuncijatorične članke in notice naravnost od dr. šusteršiča. Tisti gospod, ki je dal »Jutranjim Novostim« na razpolago oni ovajalski akt brez imen, naj da na razpolago tudi seznam politično osumljenih pristašev SLS in naj objavi imena dennncijantov, med katerimi se bo našlo največ pristašev liberalne in sedanje radikalne stranko in sicer prav odličnih, ki niso bili zapeljani po kakem šusterši-čevem fermanu. Kar na dan z vsemi akti, pane Hribar I O, ko bi se odprl tajni arhiv ljubljanske policijske direkcijel In ko bi govorili gospodje policijski funkcionarji, kdo jim je vse denunciral in kdo je bil denunciran! Le na dan z vsem, predvsem pa z vsemi denunciacijami, ki so prišle od strani najvišjega takratnega predstavnika naše dežele, na dan tudi z onimi, k i s o dali poslati rodbinske očete s 6 otroci na fronto, da poginejo, ker so bili dotičnikom politično sumljivi, na dan tudi z denunciacijami podrejenih organov, braz ozira na strankarsko mišljenje! Lepe reči se bodo izvedele in videlo se bo, da je baš med tistimi najbolj cvetelo ovaduštvo, ki danes lz varnega režimskega zapečka kriče na drage! Najbolj črn in umazan pa bo današnji proteže Pašičev, »Jutranjih Novosti« in Hribarjev; tako črn, da ga vse vode slovenske dežele ne umijejo. Naši politični nasprotniki pa naj nikari ne mislijo, da bomo mi vzeli nase krivdo na dogodkih one črne dobe, ko SLS sploh niti funkcionirala nI, ampak je še pred izbruhom vojne dr. Susteršič vse agende združil v svoji osebi, redno delovanje stranke popolnoma ukinil in v so oblast uzurpiral zase z namenom, da bi v imenu stranke delal z Dunajem kupčije. Odgovornost za to naj le nosi on sam, kakor je takrat sam na lastno roko delal — poštena SLS o tem ničesar noče vedeti in ga je tedaj obtoževala kakor ga danes, »naprednjaki« pa o svojih denun-cijantih molče! + Najmočnejša stranka v državi je narodna radikalna stranka. Tako se ponosno trkajo na prsi »Jutranje Novosti« in pravijo: Kaj bo tistih vaših 26 slovenskih »mandelcev« napravilo v Belgradu? Nizh, prou zhistu nizh! Ampak mi, radikali! Naa bo skupaj z Rusi nad 100 milijonov! Torej pridite k nam, pripognite kolena pred nami do tal, kakor vas tako lepo učijo ata li« slovensko Koroško za to, da so dobili mlekca v posodico kakor mačka. Vse to naj posebno »uradništvo in učiteljstvo« dobro premisli, pravijo »Jutranje Novosti«. In prav svetujejo: Kdor hoče pupcati mlekca, mora v radikale. (Klerikalec se oglasi v ozadju: Mi bomo pa prato jedli in vino РШ1) -f Trgovina s Slovenstvom. Iz »Jutranjih Novosti«: »... Klerikalni listi trgujejo samo s Slovenstvom. Obenem pa med vrstami in odkrito hujskajo proti vsemu, kar je srbsko in hrvatsko. Prav je tako.« — No! Zakaj se pa potem jezite?! -j- Velesrbski radikali na SLS. »V Kranju se vrše zaupniškl sestanki NRS. Načelo radikalne stranke, da mora biti Slovenec enakopraven brat Srbov in Hrvatov, dobiva tla.« (»Jutr. Novosti«.) — Sasvim tačno: To načelo pridobiva tla. Zato raste tudi — SLS! -j- Odkritosrčnost. Glavno glasilo slovenskih demokratov »Jutro« je objavilo včeraj volivni oklic JDS. Približno na sredi oklica in tiskano z jako debelimi črkami stoji: »PROČ Z MALIMI STRANKAMI IN STRANČICAMI...« Mi se popolnoma strinjamo. 4- Kako se norčuje »Ljudski dnevnik« lz slovenske avtonomije. Včerajšnji »Ljudski dnevnik« piše: »Slovenska avtonomija se je vozila z avtomobilom na parniku iz Belgrada v Zemun. Bila je poosebljena, precej trebušna in spremljali sta jo dve zabavni dekleti.« — Le tako naprej, gosp. dr. Susteršič! Samo pazite, da se vaš centralizem ne bo prezgodaj polomil. 4- Ali so se skregali? V včerajšnjih »Jutranjih Novostih« beremo na uvodnem mestu, da »so slovenski klerikalci prodali« s-ovensko Koroško za to, da so dobili avtonomijo en miniature na Kranjskem«. — Hm, hm! Ce je to res, hm, ali se ni to zgodilo v dobi dr. šusteršičeve moči in slave? Ali so »Jutranje Novosti« že tako po-zabljive, da nič več ne vedo, kdo je danes njihov zaveznik? -f Centralizem v praksi. Ko so prišli naši demokrati na vlado, so takoj ukinili vzorno delovanje komisije za stvarno de-mobilizacijo, članom, ki niso bili njih pristaši, so pa naprtili preiskavo, ki pa je bila brezuspešna. V Belgradu so pri Pašiču iz-poslovali, da je nemudoma poslal v Ljubljano dva radikalna uradnika z nalogo, da freisčeta poslovanje bivše komisije. Člani te preiskovalne komisije, kateri bo pritegnili Se pol ducata naših uradnikov, dobivajo po 7000 kron mesečno, Srba pa še vec. Ta komisija vrši že nad leto dni svoj posel brez najmanjšega rezultata. Iz Belgrada je prišlo naročilo, da se mora za vsako najmanjšo stvar poročati osrednji vladi in tako se en srbski uradnik prav pridno vozi v Belgrad ln si Se bolj pridno zaračunava dljete za ta potovanja. Vse to pa gre na račun davkoplačevalcev. Zaupnikom S. L. S.! Zaupnike prosimo, da nam takoj, ko bo znan izid volitev, z vsakega volišča brzojavno ali telefonično sporoče število glasov, Id so jih dobile posamezne stranke. Stranke označite po nositeljih list. Izide naslovite ali na tajništvo SLS ali na uredništvo Slovenca. Tajništvo SLS. Predstavniki, pazite! Z dežele pišejo: Dogodilo se je že? da so nasprotniki zamašili usta naše skrinjice in so se kroglice nabirale na vrhu. Vse te kroglice so naslednji volivci pobrali in prenesli v svojo skrinjico. Na tak ali podoben način se lahko dogode velike sleparije. Zato naj naši predstavniki večkrat pregledajo, če so skrinjice v redu, da kroglice pravilno padajo skozi vrat. Krožijo najrazličnejše vesti, da so si gotovi ljudje že nabrali volivnih kroglic. Pazite torej, da bo vsak volivec pokazal prazno roko, predno mu predsednik izroči kroglico. Prosimo vse predstavnike, da z vso vestnostjo vrše svoj posel. Gosp. prof. Reisner se zopet ponuja za osrečeval ca državnim nameščencem. Tovariši maksimiranci! Ne pozabite na one krilate besede, katere je izrekel posl. g. Reisner glede nas nesrečnih ma-ksimirancev. Rekel je: »Maksimiranja dra-ginjske doklade v principu ne moremo odklanjati. Skušati moramo, da se vrnemo v redne razmere in nehamo z alimentadja-mi.« Tovariši maksimiranci! Poskrbimo na dan volitev dne 18. marca, da se bo tudi g. prof. Reisner razburjal. On ne mara za otroke nižjih državnih uslužbencev, mi očetje teh otrok pa za njega ne maramo. Maksimiranci. — Izjava. Podpisani Miha Štefančič, posestnik, Vrh št. 8, občina Fara, sem naknadno zvedel, da me je vpisala za svojega predstavnika pri volivni skrinjici Nar. radikalna stranka in ne SKS, kakor so ml prvotno poročali in sem to v »Slovencu« odklonil. Izjavljam, da me radikalna stranka ni nič vprašala in me je vpisala za svojega predstavnika popolnoma brez moje vednosti. Proti temu odločno protestiram in izjavljam, da vsiljenega opravila pod nobenim pogojem ne sprejmem. — Ljubljana, dno 15. marca 1923. — Miha Štefančič. — Slovenska inteligenca trumoma zapušča »napredni blok«. Ata »Narod« pravijo, da je to »nemoralen pojav«. — Mi se valjamo, valjajte se še vi! »Polizeiblatt ftir das Herzogtum Krain« alias »Slov. Narod« piše včeraj, »da se klerikalne junačine upajo pisati danes, da: s Srbi da, a pod Srbe nikdar, dočim so se prej valjali kot cucki v prahu in blatu pred svojim gospodarjem.« — Ata »Narod«, nikar no tako hudo! Saj ni tako hudo! Vidite, ata, ta reč je tako: So živali, ki se včasih res zavale v blato, kadar je suša in če ne najdejo dovolj vode — so pa druge živali, ki jim pravimo prasci, ki baje že od narave ljubijo blato. Te živali, ki jim pravimo prasci, se valjajo po vsakem blatu, po dunajskem, po belgrajskem, valjale bi se tudi po laškem ali berlinskem, če bi tako naneslo, kajti te živali se morajo valjati — druge živali se pa kakor hitro mogoče iz blata izkopljejo, čim spoznajo n. pr. v kakšni svetovni vojski, da je valjanje po blatu odveč, in začno hoditi lepo po suhem in s pokonci dvignjeno glavo in z vzravnano hrbtenico, kakor se to spodobi za Č1 o v e k a , ki se zave svojega človeškega dostojanstva. — Tako, ata, pa naj nikar ne bodo hudi! — šusteršičevi letaki. Vso deželo preplavlja dr. Susteršič s svojimi letaki, v katerih je zbral vse laži ln natolcevanja, kar jih je objavilo njegovo glasilo in kar jih je našel v vseh centralističnih listih. S številom letakov misli menda Pašičev eksponent nadomestiti vsebino letaka, ki je ravnotako zlobna kakor neumna. Vsak naš somišljenik bo vedel, kaj mu je storiti, če bodo šusteršičevi plačani agenti oneča-ščali njegov dom. — Klnb Slovencev v Belgrada. « Za predsednika je izbran g. dr. Rybaf. V odboru so poleg drugih gg. dr. L o t r i č, dr. Jež, Josip M i h e 1 j. — Slovencem, ki prihajajo v Belgrad in potrebujejo in- formacij, je drage volje na razpolago tajnik kluba. vsak dan od 12— 2. pop. in od 6—8. zvečer v hotelu Triglav na Zelenem i Vencu. — Ogenj je v sredo 14. t. m. zvečer I Izbruhnil na žagi tvrdke Zabret in Komp v Brltofu pri Kranju. Takoj je bila v plamenu cela žaga In poleg stoječe gospodarsko poslopje, v katerem je bilo seno, skladišče zidne opeke in traverz. Oba objekta sta pogorela do tal, uničeni so vsi 6troji na zagi, zgorelo je mnogo lesa in vsa zaloga sena. Na lice požara so takoj prihitele požarne brambe iz PredoselJ, Kokrice, Šenčurja, Preddvora ln oddelek gasilnega moštva iz Kranja. S pomočjo brizgalne in vodovodnih hidrantov se je požar omejil. Škode je do dveh milijonov lcron, zavarovalnina je primeroma nizka. Požar je bržkone zanetila hudobna roka. — Potree. Z Bleda smo prejeli včeraj naslednjo brzojavko: Danes zjutraj okoli so beležili moji seismografi hi pod Triglavom hud potres kakih 600 km daleč. Zemlja je zelo nemirna. — Z Dunaja smo snočl prejeli naslednje telefonično poročilo: Seismografi so danes zjutraj ob 6. uri 41 minut 34 sekund registrirali zelo močan potres v daljavi 500 km. — Rim, 15. marca. Danes ob 6. uri, 40 minut so seismografi neapeljskega observatorija zabeležili močan potres. Observatorij v Florenci sodi, da je bil potres v daljavi 500 km. — Redni občni zbor Podružnico slovenskega lovskega druš'va »a C-or^njsko, so vrši v nedeljo, dne 8 aprila t. 1. ob 15. uri v gostilniških prostorih pri Katrineku v Lescah. Dnevni red: Poročilo funkcionarjev, volitev odbora in delegatov, slučajnosti. Zavedni lovci, pridite! — Načelnik. — Vsom stnvbinskim delovodjem in risarjem. V Ljubljani po je ustanovila zveza slov. stavb, delovodij ln risarjev, čije namen je Ščititi interese svojih članov delovodij in risarjev ter po možnosti tudi vseh stavb, delavcev. Zato odbor svežo vabi vse strokovno naobražene nit praktično že 6 let služeče g. kolege, da nemudoma pristopijo v zvezo, ker, ako bomo edini, tedaj nam jo uspeh v izbolj-lanju nnSeça stanovskega položaja gotov. Zveza poaluje vsak dregl torek v Komenskega uliet 16 (Miklavc). Lahko pa so tudi prijavi po pošti na naslov: Zveza alov. stavb, delovodij in risarjev v Ljubljani. — Odbor. — Zaklano tele Je našel na cesti med Trzinom ln Črnučami dne 8. t. m. zvečer posestnik Andrej Zavašnlk z Viča št. 14. Tole je bilo rdeče dlake z belo liso na hrbtu. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, kzr so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 ItWa š Ivalidi na Štajerskem, pozor! Demokratska stranka se je z vso agitacijsko silo vrgla na nas invalide. Pošiljajo nam v odprtih pismih pozive z napisom: »Odprite oči invalidi.« Gospodje od demokratske stranke! Slovenski invalidi Štajersko vam odgovarjamo, da bi si bili to agitacijo lahko prihranili. Naôe oči so že nad 4 leta odprte in videle so vse vaše delo za invalidski zakon. Vidijo tudi dobro vaše črne duše, predvsem dušo dr. Žerjava, ki nosi vso odgovornost današnje bede in pomanj-kania. Vprašamo vas, zakaj nas sedaj naenkrat poznate? Zakaj vam danes toliko leži na srcu invalidsko vprašanje, medtem ko ste nas pustili od postanka Jugoslavije raztrgane, razcapane in lačne ležati ob cestnih jarkih in niste nas na naše obupne glasove niti pogledali. Dr. Kukovec in dr. Žerjav kot bivša ministra za socialno politiko bi bila lahko naš zakon rešila in takrat nas nista poznala. Danes vam odgovarjamo: Siti smo vaših obljub. Vsak invalid se drjies zaveda, da vsak prihodnji minister od demokratske stranke pomeni smrt za invalida. Naše oči so odprte in odprta je tudi druga skrinjica, v katero bomo spuščali naše kroglice. Toda nikdar ne v prvo! š Razpisana poštna nrada. Razpisano jo odpravniško mesto pri Sv. Benediktu v Slov. goricah (III'2) ln Sv. Ksaveriju v Savinjski dolini. Rok za natečaj je 14 dni. e mm ce. ŠENTJAKOBČANJE! Nocoj ob pol 8. uri se vrši v šentjakobski prosveti shod SLS. Govori Fr. Kremžar in drugi 1 — Vsi na shodi LJUBLJANČANI f Volite 1. (prvo) skrinjico! Volite dr. Andreja Gosarja! Pojdite v boj za zakonodajno avtonomijo Slovenijo! lj Zaupniki in odborniki SLS za frančiškanski okraj. Danes zvečer ob pol 7. uri se vrši v prostorih Konsumnega društva na Kongresnem trgu sestanek zaupnikov in odbornikov SLS za frančiškanski okraj. Pridite vsi! Ij Volivni shod SLS za st. peterski okraj snoči v prostorih Prosvete, ki so bili natlačeno polni volivcev SLS. Predsedoval je obč. svetnik Jeglič, poročali so 2 u -žek, Kremžar i. dr. Shod je navdušeno manifestiral za avtonomijo in gospodarsko ter politično samostojnost slovenskega ljudstva. Enotna fronta slovenskega ljudstva je na pohodu — tudi v Ljubljani. lj Shod SLS za frančiškanski okraj se je vršil snočl v Rokodelskem domu. Govorila sta glavni urednik »Slovenca* Franc S m o d e j ln рц Vek. V r t o v e c. lj Železničarji! Držuvni nameščenci! Ne pozabite, da je nocoj ob 19. uri v veliki dvorani hotela Union veliko protestno zborovanje sporazumi jenih železničarjev s sodelovanjem državnih nameščencev. Velika noč je pred durmi; drugi se bodo teh dni radovali in jih bodo praznovali v razkošju in izobilju; naši domovi bodo pusti in prazni in žalost bo vladala nad njimi, ki gladili in bedni stanujejo v njih. Pojdimo, dajmo izraza svojemu razpoloženju, glasno in javno obtožimo one, ki so krivi, da stojimo na robu svojega gospodarskega in socialnega prepada. Vei solidarno na plani Vsi solidarno na nocojšnji shod! — Spo-razumljene žel. organizacije in O. z. javnih' nameščencev. lj Dva klavrna shoda. Sinoči so preizkusili svojo moč v Ljubljani narodni so-cialci v Mestnem domu in »Napredni blok« v Unionovi dvorani. Oba shoda sta bila strahovito klavrna, zlasti demokratski v Unionu. Dvorana, prejšnji večer nabito polna, je bila napol prazna in tej praznini primerno je bilo tudi razpoloženje udeležencev. Prof. Reisner je iznova obljubovaï državnim nameščencem, da jih bo dobro zastopal (kakor dosedaj). Pozval je navzočei, da volijo »Napredni blok«. Na shodu se je videlo, da ni šlo poslušalcem ploskanje odi srca. Kako neki tudi? Jutrovci in Narodov-ci, ki so se še pred tedni borili za življenje in smrt in obmetavali z najgršimi priimki, se čez noč ne morwjo odkritosrčno objeti. Ali so prej farbali ali pa sedaj, ko so drug drugemu očitali medsebojne grehe. Če bi po tem shodu sodili šanss Naprednega bloka pri volitvah, bi morali že vnaprej izreči sodbo: »Pogoreto!« V Mestnem domu ni bilo mnogo bolje. Tudi tam dvorana ni bila polna. Med govorom g. Juvana se je dvignila močna opozicija, ki je ugovarjala frazam Narodnosocialne stranke. Stranka, zapisana smrti! lj Zdravnik Dr. Pavel Janežič je pričel ordinirati od 10.—12. dopoldne in od 1.—2. popoldne v hiši g. Marenče-ta poleg dolenjskega kolodvora. Umrl je v torek po kratki bolezni družini F a g a n e 1 17 letni sin Marijan, dijak 7. razreda I. drž. gimnazije. Bil je priden in vesten dijak, vnet član dijaške Marijine kongregacije, vedno vesel in pobožen. Gojil jo tiho željo in skrival v srcu sklep, ki ga je razodel kratko pred svojo smrtjo, da postane enkrat duhovnik. Bog pa ga je poklical za njegovim bratom Jožefom, ki je pred tremi leti umrl kot bogo-slovec ljubljanskega semenišča. Pogreb ja bil včeraj popoldne iz hiše žalosti na Kongresnem trgu št. 2. Žalostni družini naše sožalje. ij Zdravnik dr. P. AvramovM ordinira odslej na Aleksandrovi cesti št. 7 I. nadstr. lj Šontpetersko prosvetno društvo. Danes V petek zvečer ob 8. uri odborova seja, h kateri vabim vse odbornike in odbornice. — Podpredsednik. lj Zveza vojnih vdov in sirot ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 18. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih Konsumnega društva na Kongresnem trgu. lj Pevski «bor Glasbene Matice v Ljubljani. Vaja za ženski zbor se vrši v četrtek, dno 16. t m. zvečer ob četrt na 7. uro, moški zbor pa v petek, dne 16. t. m. ob isti uri. Poinoštevilno. — Odbor. ij Velik konccrt v operi. V torek, 20. t m. priredi >Udruženje gledaliških igralcev« v korist Borištnik-Verovškemu spomeniku velik koncert v opernem gledališču. Pri tem koncertu, ki bo eden najlepših v tej koncertni sezoni, sodelujejo sledeči člani opere: gg. Zikova, Lewandovska, Thierry-Kavčnikova, Sliiigojeva, Rewiczeva ln gg. Betetto, Balnban, Znthey, Zupan, Šimenc, Sowilski, Kovač, Cvejič, Debevec 1. dr. Natančnejša poročila ln spored se priobči. — Udruženje gledaliških igralcev Ljubljana. Cerkveni yesînik. c Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo na praznik sv. Jožefa, 19. t. m. svojo običajno vsakoletno pobož-nost v K r I ž a n s k i cerkvi. Ob 7. uri bo sv. fnaša ln meti sv. mašo skupno sv. obhajilo društvenikov. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Orlovski vestnik. Vsem brnskim tekmovalcem! Vsi bratje, Id ste dobili v Brnu pri tekmah diplome, lahko ista prevzamete v uradnih urah v pisarni O. P. Vsem odsekom ! Odseki, ki niso plačali članarino za mesec januar ln februar 1028, ne dobe tretje številke »Mlarioetlc. — Predsedstvo O. P. BORZA. ZnRTch, 15. marca. Dovlze: Pešte 8.10— 3.125(1, Berlin 0.47—0.4«, Italija 4.72-4.75. London 475—477, Newyork 96—96.75, Pariz в— 6.03, Ргака 2.95—2.96, Dunaj 0.1877—0.1885, Ziirieh 18.45—18.49. Curih, 15. marca. Dovize: Pešta 0J7, Berlin 0.0258, Italija 25.75, London 25.24, Newyork 537"/., Pariz 32.85, Ргпка 15.95, Dnnaj 0.0074V«, Sofija 3.37, Belprrad 552.50, Varšava 0.0118, Holl. 212.15. — Valute: n. a. K 0Л07&. Stran 4. SLOVENEC, ttoê M. fflirea Vm. Stev. 81. Ljubljanska norita, Ljubljana, 15. шагса 1923. Danes je porota razpravljala o dvt'li slučajih težke telesne poškodbe. Razpravi jo vodil nadsvetnik dr. Kaiser, obtožbi je zastopal državni pravdnik dr. Ogoreutz. PRETEP V KANDERSAIL Dne 12. mama 192:1 je ohiskal .ložef Zupančič Angelo Praéniknr v Kandnršah. O njegovem prihodu so izvedeli domači fantje, kateri so nameravali Zupančiča stavili na odgovor, ker jo neka.i dni prej ndaril Franceta Jermana. Ko je Zupančič od Prašnikar- jeve odhajal, je zaklical: »Kje pa ste otro-oiT«, zagrabil za rovolver in odftel. Zaradi Zupančičovega izzivalnega nastopa ga jo nameraval Tono Kline pobarati, kaj hoče. Prodno je Kline spregovoril, je Zupančič v. revolverjem sedemkrat ustrelil proti Klincu in Jermann. Kline se je zgrudil na tla zadet v desno stegno. Zupančič so jo zagovarjal s silobrauom. Sodni izvedenec dr. Travnar je ! Izjavil, dn jo vslod posledic rano delovna sposobnost Klinca znižana za eno tretjino. Bolezen je neozdravljiva. Porotniki so potrdili samo vprašanje, da je nosil Zupančič aamokres brez oblastvenega dovoljenja, vprašanje o težki telesni poškodbi in o pre- so pa zanikali. koračen ju samoobrambe Sodba: 8 dni zapora. OSLEPIL GA JE. Vdovec Janez Starman iz Žlebov ee je med 2 letoma oženil z 52 letno vdovo Marijo Bečan. Zmonila sta se, da bo Becanova pripeljala samo 2 najmlajša otroka na domačijo, no pa tudi ostalih 8 otrok. Kor so hodili proti dogovoru tudi ostali S otroci na očmov ilom, so so večkrat prepirali. Največkrat sta se sprla, ker je pogosto prihajal 20 letni .Jožef Bečan na posrte k materi. Dne 3. oktobra sta se Starmanova zopet na podu sprla. Kor jo na podu spal tudi Bočan, se je vmešal v prepir. Bečan je udaril Starmana в pusjlm ■ww—iMniiimw tu um igaraarT bičem, ovitim z žico po glavi. Očem je prestregel udarec, a podel ua tla. Bečan je na to očmu s palico Izlll levo oko. Jožef Bečan je bil z ozirom na p ravoir k porotnikov obsojen na 1 leto težko ječe. Jutri bo porotno zasedanje zaključeno. Razpisani sta dve razpravi, kateri bo vodil nadsvetnik Skaberne. Zaradi hudodelstva tatvine se bo zagovarjal krojač Alojzij Osolnlk lz Stožico. Zelo zanimiva bo pa razprava proti carinskima uradnikoma Francetu Svetcu in Martinu Cesarju zaradi zlorabe uradne oblasti in proti Špedicijskima urnd-uikomn na Jesenicah Antonu Okornu ln Atlolfu Gornorjn zaradi sokrivde. naznanja, da preseli svojo odvetniško pisarno x 20. marcem 1923 v Dalmatinovo ulico it. 7, visoko pritličje (prejšnji prostori odvetn. pisarne Dr. Triller - Dr. Treo). Knjigovodjo ozir. knjfgovodkinjo zmožnega (zmožno) dvostavnega knjigovodstvu in bilance, sprejmemo. Nadalje pisarniško moč * blagovnim znanjem, ki zna s strankami občevati, za trgovsko podjetju. — Natančne ponudbe pod -ŠPECERIJA« na poitni predal ït. 82, CELJE. 150S Gostilniška kuharica DOBRA, SPRETNA, dobi takoj službo proti dobri plači. — Naslov pove uprava «Slovenca« pori Številko 1490. Pomočnika za mlin sprejmem takoj. Ima hrano, stanovanje in plačo po dogovoru. — SnSnik Peter, mlinar, Bistra 11, Borovnic«. 1451 "gospodična išče mesta" Magajničarke. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: -BLAGAJNIČARKA*. "Vsled opustitve PAPIRNATE TRGOVINE «ud™ cenj. odjemalcema sledeče predmete po ZNATNO ZNIŽANIH CENAH: Svileni papir sortiran« barve. — Perje in žica umetne cvetlice. — Krep-papir v rolah. — Kredenčni papir v polah in v rolah. - Tafetni papir. - Pismeni v Skat-jjah lc,/,,„.. v mapah 10/,„, lini v kasetah. Pivnik Ia in navadni za šolarje. - Risalni papir vse velikosti. - Svinčniki navadni, Hardtmuth, Noriš, tesarski, ko- MED. UNIV. Dr. Pavel Janežič ORDINIRA vsak dan od 10—12. ure dopoldne in cd 1.—2. ure popoldne Dolenjka cesta Stev. 20, !. nadstropje. 1492 Pnepremocîjlve иа tlame 3n gospode prlporoC« Ivrdhe S E. Mtm JSSU» Prodam ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, пз ročni pogon, ki šiva tudi usnje. — Avg. SMOLE, KRANJ 45. MLAD ZAKONSKI PAR ISčE DINAMON, (proti dovolienju županstva), VŽIGALNE VRVICE i. dr. vedno na zalogi pri Fran Stuplca, Ljubljana GOSPOSVETSKA CESTA ST. 1. Trgovina z poljedelskimi stroji in železnino. — NAKUP STARIH KOVIN in ŽELEZA. 1481 ene, lian® najboljSo, £!*io, zdravo, v balah preftano po najnižji ceni, kakor tndi oves in koruzo raipoïUja dnevno n» vsako postajo * Sloveniji FRANC KAMBIČ, Zagreb Tkalčlčera nlica 71 B. 146« 89ЛВВВОД Inserlralfe i „SIoinsibcii"! вавввввваввввваввввкнтгппачпваввиапввваававвавввввввв aajfirteie angle,'M in čsško sukna v ele-aantnlh vzorcih m po solidnih cenah za pomladno in letno sezijo. Specijalna zaloga LJUBLJANA, DVORNI TRG 3 Vedno v zalogi Kseh vrst obiske, raglani, površniki, pelerin«, delni plašil, delovni plaîïi, usnjeni sako ptaSCE (auto), razno perilo, 'čepice in drugo modno №go, suHno za modne hlaie. - - Oddaja blaga na metre. Spre-lemajo se tudi naroČila zc obleke. ♦ Zajamčeno prvovrstne izdelava po meri v lastnem modnem salonu. ♦ tii„,„mni„(,t,i пиоммшшмнмт. !.»,,,rimu» Peresa mešana, klaps, _ o p Tabletten, Keilgumi, Ideal. - Kreda v pirni vseh vrst. aluminium, zb okroglo îps sisavo. - Radirke kartonih po 12 in 50 kosov. - Šolske mape in rvezlci vseh vrst. - Ravnila in Šolske škatljice. - Odjemalne, trgovske in prepisne knjige. - Raznovrstne razglednico. - Kuverte trgovske, uradne in sodnijske (Akten). - Vencki in šopki za neveste in hirmancc. - Rožni venčki in denarnice za hirmancc. - Notese vseh vrst ln velikosti. - Pečatni vosek. — Ker (o cene res nizke, je v lastnem Interesu vsakega, da si blago preskrbi, dokler traja zaloga. uran - PAPIRFT LJUBLJANA, Mestni trg itev. 11. Primerno delavnico ali KABINET v najem. Cena postranska stvar. — Ponudbe pod «MIRNO« îpravo iSlovencac. na 1454 1 »Oreai Hene« barvam sive iase v vseh barvah — (tudi modnih). — Izdsîujem vsa LASNA DELA. - M. PODKRAJŠEK, Ljubljano, Sv. Petra cesta. 1206 kraste. llSajn odstren:uje pri Človeku iu živalih NaNolmazilOt ki je brez duha ш ne maže perila. I lonCek ae 1 osebo po pošli 7 Din. pri Т2ШКОС1, lekarn« Ljubljana, Slovenija. z malo trgovino, '.rtom m večjo parceîo, v prijaznem kraju t dobro okolico na Gorenjskem, sta NAPRODAJ. Vprašanja na: Anončni zavod Dra£o Beseljak in drag, Ljubljana, Sodna ulica itev, 3. кввввввкпарпжвввмиввпвввав čipke modni nakit! 8.S3nkow!c nssi. K Ljubljana, Mestni trg 19. , , . , , hrastove ш bukove — prvovrstni __ r . . . slavonski les, kakor brodarski pod, Peč za kopainsco Lcvzsaki0"na°-S/fclTŠvra rabljeno, a Sc dobro ohranjeno, kupim. 01C''' па)п12)' cenl O av ja Naslov pri upravi lista pod Stev. 1487. ^ИЖЗ IVAN PRIMOŽIČ, Trnovska hiša > parketar'BE0GRADi Dne 27. marca 1923 ob 9. nri zjutraj se vrši pri okrajnem sodišč« v Ljubljani na sobi štev. 36 prostovoljna javna dražba hiše štev. 8 na Martinovi cesti Z VRTOM IN PILARNO S STROJI. V stanovanje lz 3 sob in pritiklinami, trgovski lokal z dvema stranskima prostoroma in pilarno, se zdraž tel j lahko takoj vseli. — Draž-beni pogoji in pojasnila pri dr. Emilu Staretu, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica Stev. 4. 140S dinižls» s;a «*P.ek:iir3čiio $ !ndustr!Jo d. z o. и. gradi električne centrale. proizvaja in dobavlja vse električne stroje in elektrotehnične aparate in izdelke. t. projektira brezplačno vse napravo iu obrate, kt so v zvozi z elektrotehniko. leSlItiCnC Р1$ЛГПС Ljubljana, Dunajska cesta palača Ljub- , , „,. Ijanske kreditne bai-he, IIS lalOSS: Ш§Г itxar bor, Ve itrinjska ul ca U. STALNO NAJVEČJA ТЕКШШИ« Л liliSll IŠČEM poleg tekoče vode v Ljubljani •ii okolici. — Najemnina je postranska utvar. — Pismene ponudbe se prosi pod «fro «BARVAR 1512 «Slovenca«. NAPRODAJ I Jc dvonadstropna, na glavnem trgu v Ljubljani. Dva lokala in stanovanje takoj na razpolago. — Cens 2,000.000 dinarjev. — Ponudbe pod «VELIK! PROMET* poštnolež. Ljubljana 1, Strahinlć Bana nlica broj 43. 867 вваввввввви^вчдчтчЈнииваввв Prodam harmonij POZOR ! POZOR ! Vsi M. priglašene! za VEČERNE tečaje »a LEDINI (Komenskega ulica, mestno šolsko poslopjel naj se Izvolijo zbrati k SRBOHRVAŠČINI ob četrtkih, k ITALIJANŠČINI ob petkih k FRANCOŠČINI ob sobotah vselej ob 7. uri ZVEČER._1495 Meblovano sobo ■ POSEBNIM VHODOM in električno zelo dober, ima deset registrov, dva na upravništvo ]toloneka in še druge prednosti, 7. mo-1512 gočnim glasom, priporočljiv za kako cerkev, in dobro ohranjen PIANINO. — Naslov pove upravništvo «Slovence« pod številko 1491. Kupim dobrega, zanesljivega PSA-čuvaja leto starega. MIHAEL OMAHEN, Višnjagora. 1505 Trgovski lokal ~ v prometnem, večjem industrijskem - --.iT- ЛППАМ . . . , „ kraju VZAMEM V NAJEM - event. razsvetlavo, ODDAM tako) dvcina go- ' ■sodoma. - Naslov pove uprava «Slo- KUPIM HISO. — Pismene ponudbe na ■podoma. — Naslov pove uprava venca« pod številko 1484 I upravo lista pod iilro «TRGOVEC«. f Odvetnik Dr. Josip Cepudar (doslej v druibl s odvetnikom dr. Antonom ivlfloljani) 1« prldruSII anojo p-sarno — pisarni dr. Ivana LovrentKa, odvetnika v Liubliani, Mlklolltava «osla 8. Vodna moč okoli 40 IIP, pripravna za žago, mlin ali kako tovnrniško podjetje, ODDAM V NAJEM. Stavbeno zemljiiče na razpolago. Naslov pri upravništvu «Slovenca^ pod «GR. B. Мет. 1323. Brzoj. naslov: SZECSICO WIEN I Teleioni: 17361, 15046, 13260. F i I ij a 1 k e : Budapest, GySt (Raab), Arad (Rumnnija). — vrdka 1. Goreč sfarossnana trgovina z avtomobil!, iriotocilclf, kolesi in deli otvorl poleg svojih dosedanjih prostorov nove poslovne prostore ^ 16. t. m. ob S. zjutraj palači liublj. kred. banke Dunajska eesta Izdaja konzorcij »Slovenca«, Oddovornl urednik; Mihael MnXW« « I hibltani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani