MUZEJSKI RAVNATELJ | ncttM L L 6,50 rmi. — P« piće. zrfmde, po«.,.., OfM mm prvi drasi L 2.— EDINOST Motal m T* ▼ O • r I« 11 oNe* Gftoan* Cmrdaeci »t. T. L m. — Talai It tff Glavni k odf»voni ttn4dk: proL Ptdc. Mir v dobri volji! Zopet se danes razlega neminljivo'lepi, vzvišeni, nepopisljivi božji akord: « Slava Bogru na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!» Odmevi polno iiice sveČanostno zgrinjajo množice v enoto, zabrisani so prepadi in razlike grde vsakdanjosti, pregnani od presunljive lepote in poezije velikega praznika Odrešen i ko vega rojstva. Ni ga dneva v letu, kjer bi s tako silo vzplamtevale v človeku naj plemenitejše težnje in čednosti kot ravno na današnji bveii dan. Mir in dobra volja v srcu in duši sta mogočna o znanje val ca te božične notranje cm age tega blagodejnega preporoda v dobrem in plemenitem. Mir in dobra volja! To je tudi naše voščilo, ki ga pošiljamo kot vsako leto s tega mesta tudi danes čitateljem in vsemu ljudstvu. Vekovna zgodovina, drobna vsakdanja izkušnja nas uči z železno prepričevalnostjo, da je gmotno blagostanje, bogastvo, da so tudi čast, sijajni visoki položaj brez prave veljave, kjer ni harmonije notranjega miru in dobre volje. In kdo bi mogel o-pisati vzvišeno lepoto čudežnega ustvarjanja in železne borbe, ki ju zmoreta tudi najbor-nejwi kmetic in delavec, oborožena z mirom in dobro voljo, medtem ko vodi stotine in stotine v propast ravno bogastvo in razkošje! Zato želimo vsemu našemu ljudstvu predvsem mir in dobro voljo. Današnji praznik Odrejeni ko vega rojstva naj pod ml adi in utrdi ti dve najvišji dobrini v vseh! Da pa bo ta naša želja, ki obsega in zapopada vse druge. trajno uresničena, da bo božični blagoslov obogatil naša srca in naše duše z obilnim in blagim sadom, v ta namen je neobhodno potrebno, da pade ta nebeški blagoslov na zdrava tla trdnega zaupanja v bodočnost. Brez tega zaupanja, brez tega optimizma, ki je vzvišen nad vsemi neuspehi v preteklosti, sta mir in dobra volja nemogoča, omahljivo srce in črnogleda duša nista in ne moreta biti njun dom. Tehtni in globoko utemeljeni so razlogi, ki nam narekujejo, eta naglašamo to letos še s posebnim poudarkom. Še nobeno loto od zaključka vojne do danes se ni tako pogostoma izgovarjala usodna beseda kriza kot ravno letos. Nočemo reči, da tožbe niso bile upravičene, posebno s strani kmetskoga prebivalstva, ki je bilo letos zelo }ivo srebro v termometrih skrčilo na 28* C pod ničlo. Dve ose-*bi sta zmrznili. Zflklluiite« procesa proti romanskim dijakom DUNAJ, 24. Proees proti romunskim dijakom, ki so vprizo-rili velike izgrede v Velikem Var&dinu in Kluju, se je sinoči zaključil. Vso včerajšnjo obravnavo so zaobsegli obrambni govori znanega antisemita profesorja Cuza in drugih zagovornikov. Po posvetovanju, ki je trajalo celo uro, je vojaški sodni dvor ob 21. uri proglasil razsodbo^ glasom katere so bili obsojeni eden izmed obtoženih dijakov na pet mesecev, dva na dva meseca, druga dva dijaka na en mesec, eden i*a na 10 dni zapora. Na Dunaju sodijo politični krogi, da je ta kazen vse premi-la. V Budimpešti pa se posebno nacionalistični krogi niti malo niso pomirili spričo obsodbe dijakov, ki so napadali njihov? sorojake. Za prepoved vef^e WASHINGTON, 24. Senator Borah je dejal, naj se predloži vladam večjih držav osnutek pogodbe, po kateri bi se naj za vselej prepovedala vojna. Pred lagal je, naj prične vlada Zdru ženih držav razgovore za sklenitev take pogodbe z Italijo, Anglijo in Francijo. V dobro pouče-jiih krogih so mnenja, da se ta predlog ne bo mogel uveljaviti Pred ponovnim vstopom Argentini je v Družbo narodov? PARIZ, 23. Glavni tajnik Družbe narodov Eric Drummond je imel včeraj v Parizu z argentinskim zunanjim ministrom razgovor. Kot zatrjujejo nekateri listi, je sedaj skoroda že gotovo, da bo vprašanje ponovnega vstopa argentinske republike v Družbo narodov rešeno tekom najbližjih dni. Sprememba vremena in nesreče v Berlina in drag od BRRLIN, 23. V poslednjih 24 urah je v Berlinu mraz nenadoma odnehal. Toplomer se je dvignil za 30 stopinj. Nastopilo je južno vreme, visoki kupi snega ob cestah in ulicah so se pričeli naglo taliti, led, ki je pomenil precejšnjo nevarnost za pešce, se je spremenil v blato. In spričo blata se je tekom poslednje noči pobilo in potolklo preko sto oseh. Na Sadkem se je pripetilo vsled istih vzrokov mnogo incidentov, štirje slučaji so bili smrtni. General Gayda obsojen PRAGA, 23. Znani nacionalistični general Ga vda, ki se je nahajal že dalj časa v zaporih in ki je bil končno postavljen pred sodišče, je bil sedaj obsojen. »Večerni Listy» pravijo, da bo obsodba, ki je bila danes podpisana, objavljena 9ele v nekaj dneh. Podmornica «S. 4» bo ostala pod ▼odo do pomladi LONDON, 24*. Listi prinašajo naslednjo vest iz New Yorka: Sedaj je bila opuščena vsaka najmanjša nada, da bi utegnil še kdo od nesrečne posadke podmornice «S. 4» biti pri življenju. Kot izgleda, bo morala podmornica ostati do pomladi pod vodo. Minister Markcvić se pogaja za IM-millfonsko posojilo - BEOGRAD, 24. «Trgovin. Glas-nik» potrjuje vesti, glasom katerih se je pričel jugoslovenski fi-načni minister Marković v Londonu pogajati za veliko mednarodno posojilo, ki ga namerava najeti Jugoslavija Kot pravi list se bodo pogajanja za posojilo 100 milijonov dolarjev. Kot druga pogodbena stranka nastopa londonska banka «Cais Corporation«. To posojilo se bo kot znano uporabilo za obnvo južne Srbije in za gradnjo nekaterih železnišk. prog. Posojilo bo razpisano na londonskem denarnem trgu. Bodrerom in rinkovićem BEOGRAD, 23. Italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero je posetil zunanjega ministra dr. Martnkoriča. Vsebina razgovora, o katerem zatrjuje, da je bil selo prisrčen, ni bila objavljena. V tukajšnjih političnih krogih vlada v ostalem optimizem glede ureditve odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Vendar pa temu razgovoru ne pripisujejo bogve kako velikega pomena. ČMGU2 Iz]QU2 proti vladi v Kantcnu MOSKVA, 23. Ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin je v svojih izjavah o poslednjem pokolu ruskih državljanov in posebno o umoru ruskega pod-konzula Hassiga ostro nastopil proti vladi v Kantonu, Iz teh njegovih izjav je bilo razvidno, da bo ruska vlada bržkone odredila ostre mere, ki bi v bodoče preprečile vsak .tak pogrom. V imenu sovjetske vlade je izrecno izjavil, da si pridržuje vse pravice, in je zatrdil, da taki živinski zločini v Kantonu ne morejo ostati nekaznovani. Podčrtal je sovražno zadržanje proti ruskim državljanom in sovjetski vladi, ki ga kažejo vsi južno-kitajski generali in politiki. Pokol ruskih državljanov je bil po njegovem mnenju posledica šČu-vanja angleške reakcije. ZaHjBfiteT mmm preceia v New-Yorku NE\V-YORK, 24. Ob velikem pričakovanju se je davi pričela poslednja obravnava v procesu proti Greeu in Carillu, obeh Italijanov, ki sta bila obtožena, da sta letos za vratno umorila fašista Carisija in Ambrosolija o priliki manifestacije. Ker je predsednik sodnega dvora včeraj napovedal, da bo danes izrečena obsodba, se je nabrala v dvorani in izven nje ogromna množica ljudstva. Policija je imela veliko dela. Več nego 50 policijskih agentov je krožilo med ljudmi, da se ne bi pripetil kakšen in niti najmanjši incident. Takoj po otvoritvi obravnave je podal predsednik porotnikom izvleček o poteku procesa. Policija pa je med tem odstranila iz dvorane vse ljudi, o katerih je bilo doznati, da pripadajo kakršnikoli politični skupini. Porotniki so se nato — po ameri-kanskem času — ob 12.10 u-maknili iz dvorane na posvetovanje, ki je trajalo nič manj nego osem ur. Porotniki so razsodili: «Not Guilty», obtoženca Donato Carillo in Calogero Gre-co sta bila oproščena. Končno je še celo državni pravdnik umak-nik drugo obtožbo o njunem namenu, da bi umolila Nikola A-morosa. Obtoženca sta bila izpuščena na svobodo. Romanska opozicija in vprašanje prestola. PARIZ, 24. Posebnemu poročevalcu lista «Petit Parisien», ki se nahaja v Romuniji, je dal načelnik sedanje romunske opozicije Maniu glede konstitucionalnega vprašanja naslednje izjave: «Ni vprašanje prestola, ki loči nacionalno seljaško stranko od liberalne, marveč se njuno na-sprotstvo tic\> režimskih principov, načina, kako naj se upravlja in vlada romunska država. Ncionalno-seljaSka stranka ni ka-rolisti&na stranka.» O princu Ka-rolu je dejal, da je inteligenten človek, ki so mu dane velike zmožnosti in ki j« docela pripravljen, postati kralj. Nato pa je govoril o delovanju svoje stranke v odnosu do krone-: »Sprejemamo položaj, kakršnega so ustvarili dogodki. Predvsem smo patrioti in Romuni in nočemo povzročiti razkola v dinastičnem vprašanju niti nemirov v državi. Ne zahtevamo, da sedanje institucije ukinejo, marveč le, da te institucije na bolj korekten način izvajajo svoje dolžnosti. Regentski svet, ki odloča v imenu kralja, se mora postaviti na nadstrankarsko stališče. Postati bi moral sodnik. V resnici pa ugotavljamo, da podpira — in ba3 v tem se ravna po kralju Ferdinandu — liberalce. Ce smo dopuščali tako postopanje s strani bolehnega kralja, smo se ravnali tako radi priznanja, ki mu gre, ker je on ustvaril veliko Romunijo, gotovo pa je na drugi strani, da kaj sličnega ne bomo mogli dopuščati s strani sedanjega regentskega sveta. V slučaju pa, da bi se pri znale princu Karlu pravice, ki mu gredo kot prvorojencu kralja Ferdinanda, se bomo mi ravnali docela po svoji svobodni volji, naj se .ta odloči za to, da se princ spet povrne v Romunijo, ali pa to, da se ustanovi republika. TOVARNIŠKE CENE! POTREBŠČINE ko« mehanike in mizarje samo pri PELLER, KAHAN & C. d. z o. z. Trst, Via S. Kicotć St. 12 Lastna sklauiaČa v p vos ti Itaki TOVARNA RCMSCHS2D - HEHČUfi BERLITZ-SCHOOL Trst. Via Fabio Fllzi 23 • telef. 44-82 Pouk In prevodi v vseh jezik!t!.g7i A jeorlsinalao sazila m ki odpravi AIm URJA OČESA oo u s i Oo&iva sa v vsah lekarnah, po zni£aai ceni L 3.- FieUĐi SHBZA - Ha Ter S. p:era tO - Trst F. SflMOKEC - ŽlBERNfl Trst, Uia Ce*are Baitisti 20, tel. 5841 pere in lika vsakovrstno perilo, čisti kemično in barva obleke Odprta je lekarna u BarMjaii Riviera 5 (1269) Lastnik L. KARA6A6LI«. AngleSka mo- tor »a kolesa £m%2 alliE H svetovna znamka Več tipov po zmernih cenah. Isbtrno olje 8TERNOL (1293) PotrebŽČ ne, gume, posebno oblačilo 1. t. d. Glavna italijanska agencija Zenit h Trst, Via Comtnerciale 6t. 7 TedensK! pregled 24. decembra 1927. ITALIJA Delovanje vlade se po pretežni veČini nanaša na finančno in gospodarsko obnovo države. O tem pričajo dnevna poročila listov, še bolj pa sestanki in seje v posameznih ministrstvih in končno seje ministrskega sveta samega. Preteklo soboto je poročal na seji ministrskega sveta minister za nacionalno gospodarstvo o žitni bitki in o setvi ter o industriji, o kateri je dejal, da napreduje. NaglašaJ je, da se kriza, ki jo je treba pripisovati še ne doseženi prilagoditvi h kvoti 90, polagoma bliža k rešitvi. V pondeljek se je zasedanje ministrskega sveta nadaljevalo. Takrat je poročal finančni minister o finančnem položaju države, o katerem je dejal, da je povsem zadovoljiv. Tako sta se vršili dve ministrski seji, listi so pisali o vseh mogočih gospodarskih vprašanjih, toda niti od daleč se ni predvideval dogodek, ki bo spremenil položaj lire in sploh položaj italijanskega gospodarstva in ki se je dogodil v sredo. Pred nekaj meseci so poročali časopisi, da bo ostalo pri kvoti 90 morda eno ali dve leti, v vsa«-kem slučaju za nedoločen čas. V sredo zvečer pa se je nepričakovano sestal ministrski svet in sklenil, da se lira poetavno stabilizira. Še istega dne zvečer bilo Izdano uradno poročilo, po katerem se je ukinil prisiljeni tečaj lire in se kot baza znova uvedla zlata lira, katere vrect-nost se je določila na 3.66 papirnatih lir. Na ta način bo vreden angleški funt šterling 92.46 lir, dolar 19 lir. Tekom noči od srede na četrtek je izšel CL •BHMO0f> V Trstu, dno 25. decembra 1927 uradni list, kl je prinese! tozadevni kraljevi ukaz-asakon, ki je Stopil že naslednjega dne T veljavo. In res se v Če4rtek na tr-ftaški borzi tečaj lire ni več kre-tal okrog- 90 naptnam funtu šter-Ungu, marveč je zaznamoval 92.45—92.65. Na italijanske, pa tudi na dru^e politične in gospodarske kroge je napravila stabilizacija lire velik vtis. Vsi listi so obširno poročali o oni pomembni ministrski seji, na kateri je on. Mussolini podal poročilo o razdvojil porasta vrednosti lire, ki se je pričel po govoru, ki ga je imel lani meseca avgusta v Pešam. Stabilizacija lire se je pripravljala v poslednjih dneh z vso naglico. Ravnatelj zavoda «Ban-ca d'Italia», ki je s stabilizacijo lire kot emisijska banka dobila popolno avtonomijo, se je v poslednjih dneh, kot smo v «Edi-nosti» poročali, v Londonu pogajal z glavnima ravnateljema angleške in ameriške državne banke ter s skupino angleških in ameriških, bankirjev za dosego 125 milijonov dolarjev kreditov, s katerimi se bo zajamčila italijanska valuta pred raznimi gpekulacijskimi napadi, katerih se pa «Banci d7Italia.» bržkone ne bo treba niti poslužili. Ravnatelj in njegovi sotruciniki so docela izpolnili svojo nalogo in tako je nastopil trenutek, ko je bilo mogoče postaviti liro na zlato podlago in jo končno stabilizirati. V pondeljek je bil on. Giunta, tržaški poslanec in podpredsednik poslanske zbornice, imenovan za državnega podtajnika pri ministrskem predsedniMvu. V zunanje političnem oziru i-mamo tekom tega tedna zaznamovati pose t grškega zunanjega ministra MihaJakopulasa, ki mu gre za sodelovanje italijanskih finančnikov pri posojilu, ki ga bo najela Grčija pod zaščito Družbe narodov, in pa poset albanskega zunanjega ministra I-liasa bega Vrionija, ki je izmenjal z načelnikom vlade ratifi-kacijske listine o tiranski zvez-no-obrambni pogodbi. Tudi pri Vatikanu je bilo tekom tega tedna zaznamovati važen dogodek, in sicer tajen konsistorij, ki se je vršil v pondeljek in na katerem je bilo i-menovanih pet novih kardinalov, ki so vsi inozemcL V celoti je sedaj 66 kardinalov in od teh odpade polovica na Italijo. Tri dni nato je zasedal javen pape-ški konsistorij, na katerem je papež onim petim kardinalom in poljskemu primasu Hlondu na svečan način podelil rdeče kardinalske klobuke. INOZEMSTVO Politično življenje v Beogradu je poteklo v poslednjih dneh v znamenju bližajočih se božičnih praznikov. Pač so še delovali posamezni odbori narodne skupščine, toda večina poslancev in tudi nekateri ministri so se že odpravili na deželo, kjer nameravajo prebiti letošnje božične in novo-letne dni Večje delovanje je bilo opaziti tekom tega tedna v ministrskem pred-eedništvu. Načelnik vlade Velja Vukićević se je zaporedoma se-6tajal in posvetoval tako z radikal skimi prvaki v svrho ureditve notranjih zadev v radikal-ski stranki kot deloma s Člani finančnega skupščinskega odbora, ki jim je v Četrtek dejal, da želi, da se debata o državnem proračunu v odboru še pred 20. januarja prihodnjega leta zaključi, tako da bo mogoče, predložiti proračun tega dne že narodni skupgčini. Ko se je med tem povrnil iz Ženeve dr. Markovič, načelnik jugoslovenske delegacije, ki se je udeležila 48. zasedanja Družbe narodov, so pričeli beograjski politični krogi napovedovati zo-petno rekonstrukcijo jugoslovenske vlade, po kateri bi naj dr. Markovič prevzel ministrstvo za notranje zadeve. Preteklo soboto so novinarji ustavili dr. Korošca v Zagrebu kamor je bil prispel s poslancem dr. Hohnjecem. Glede notranje-političnega položaja je dejal, da obstojajo v vladnih vrstah sicer težave, ki se pa nanašajo le na vprašanje davčnega sistema, kar pa je razumljivo, ker je pravilna rešitev tega vprašanja že sama na sebi izredno težka. V ostalem pa vlada po dr. KoroŠčevem mnenju v vladnih vrstah popolno soglasje m je vlada docela stabilna Z ozirom na zunanje-politično delovanje beograjske vlade se je v sredo doznalo, da se imajo v kratkem zaključiti pogajanja o Ugovmsićo-poh*tičr>ih konvencijah, ki pa so se spričo božičnih jvaznikov prekinila. Z ozirom »a ureditev j ugoelovenski h trgovinskih odno&ajev s Turčijo pa zbira jugoslovansko cunanje ministrstvo med gospodarskimi krogri ie potrebno gradivo za pogajanja, ki naj bi se pričela koncem januarja prihodnnjega leta in ki naj bi dovedla do sklenitve trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Turčijo. Bolgariji preti vladna kriza. Razširile so se vesti, da bo Ljap-čev odstopil in prepustil mesto ministrskega predsednika Caai-kovu, sedanjemu predsedniku bolgarskega sobranja. Preteklo nedeljo je posebna parlamentarna delegacija, ki ji je načeloval Cankov, predložila kralju Borisu odgovor sobranja in ob tej priliki je imel kralj na parlamentarce nagovor, v katerem jih je kot zastopnike strank in parlamenta pozval k slogi in skupnemu sodelovanju za finančno inn gospodarsko obnovo države. Takoj ato, in to je značilno, je je Cankov na kongresu bolgarske demokratske mladine ostro nastopil proti vladi, ki ji nače-luje Ljapčev. Glede Maie antante pa so se v pondeljek v dunajskih političnih krogih in listih pojavile vesti o bližjem sestanku Male antante, kateri se namerava pridružiti še Poljska. Te vesti so sicer inerodajni krogi v Beogradu dementirali, ponehale pa niso. In se celo ponovno zatrjuje, da so med poljsko in \la-dami Male antante v tekrr tozadevna pogajanja. Skoro gotovo pa je za enkrat, da bo poljska vlada poslala na prihodnjo konferenco Male antante svojega u-radnega zastopnika, bržkone poljskega poslanika v Bukarešti, kot opazovalca. Politične beležke Trgovinska pogodb« aied Jugoslavijo in Avstrija. Med Jugoslavijo in Avstrijo je prišlo do nesporazum ljenja radi visokih uvoznih carin, ki jih je dunajska vlada določila sa žito. Vršila so se del j časa pogajanja, a do sporazuma ni prižlo. Težišče situacije je sedaj premaknjeno na Dunaj, kjer bo državni zbor izrekel v tej zadevi odločilno besedo in določil, ali naj vlada ugodi ju-goslovenskim željam glede znižanja agrarnih carinskih tarifov. Kakor vse kaže, se bo tej nameri odločno uprla avstrijska kmetska stranka in Seiplovi vladi, če bo hotela ohraniti današnjo meščansko večino v parlamentu, ne bo kazalo drugega, nego da odpove' trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Avstrijskim industrijskim krogom, ki znatno izvažajo v Jugoslavijo, je to sicer zelo neljubo, a vlada najbrž ne bo mogla pomagati spričo današnjega parlamentarnega položaja. Opozicija se pripravlja, da izkoristi to priliko za napad proti vladi radi njene gospodarske politike. Voditelji opozicije naglaša-jo, da je Seiplova vlada v gospodarskih zadevah skrajno nedosledna, ko se na vseh koncih in krajih pritožuje, da je avstrijska industrija radi zaščitne politike sosednih držav nesposobna za življenje, a na drugi strani odjemlje radi lastne v prevodu in z uvodom Fraaiceta Bevka, ter II. zvezek poljudno-znanstve-nega zbornika «Luč» s sledečo vsebino: J. Wilfan: Politika in etnika. J. Agneletto: Gospodarsko stanje podeželskega prebivalstva v Julijski Krajini. A. širok: Pri naših upodabljajočih umetnikih. I. Gerbec: Nekaj podatkov o glasbenem življenju po vojni. A. I.: Hrvatske publikacije. F. Kleinmayr: Naša šolska književnost. F. B.: Nabožne publikacije. F. B. Knjižne izdaje v 1. 1927. L. C.: I. dodatek k razpravi «Politična in upravna razdelitev Julijske Krajine za dobo do 30. novembra 1927. Zbornik prinaša tudi eno palo s slikami naših umetnikov. Knjige na prodaj v vseh knjigarnah in v tiskarni «Edinost». Cena vsem tem knjigam L 4. BižKie Id novoletne skrbi Vse perino skrbi se priklati e prazniki v družino: skrb za o-bleko, snaženje hramov, pripravljanje peciva itd. Tudi take skrbi so na mestu, toda nečesa ne smemo pozabiti: priskrbeti družini zdravega čtiva za pri- hodnje leto. Radi tega naj se vsaka družina koj naroči na e-dini družinski mesečnik, ki stane borih 15 lir letno in je vsakemu najboljši prijatelj, svetovalec, učitelj in vzgojitelj. Naslov: «Naš glas» — Trieste, casella postale 348. VREME S Krasa nam poročajo: Dne 15. t. m. je zapadel po vsej kraSki planoti n na prostem, se £e soba sčasoma napolnila ogljenčevim dvokisom. Vdihovanje strupenega plina bi bilo skoro postalo usodno za celo družino. K sreči se je Magrone okoli 4. ure prebudil in se zavedel nevarnosti. Če prav je bil tako slab, da je l.o-maj stal po konci, se mu je vendar posrečilo priplaziti se k oknu, odkoder je začel vpiti na pomoč. Prihiteli so ljudje, ki so, uvidevni, za. kaj gre, poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je podal Magronijevtm, ki so se medtem že precej opomogli, potrebno pomoč in jih kmalu spravil i/, nevarnosti. Vsi so bili nato prepuščeni domaČi negi. Nenadna smrt. Komaj je G0-letni koči jaz Flori-jan Butscher, stanujoč v ulici Co-logna št. 80, včeraj zjutraj vstal s postelje, mu je postalo slabo in zvrnil se je nezavesten na blazine. Njegovi domači so takoj telefonirali za pomoč rešilni postaji, toda zdravnik, ki je čez par mm m prihitel na lice mesta, jo m1 rekord in sta najnovejša njihova tekmeca propadla za dve uri in 43 minut. Nagrada pol milijona lir Na pobudo italijanske trgovske zbornice v S. Paolo in pod zaščito italijanskega poslanika v Braziliji se je ustanovila nagrada v znesku pol milijona lir. Nagrada dob ime. po «I>e Pincdu», ki je v dveh poletih preletel vseh pet delo> sveta. Nagrada se odkafce onemu italijanskemu ali tujerodnemu letalcu, ki bo rabil za polet W. Italije v Brazilijo najmanj časa, t. j. ki bo prišel na cilj prej, kakor bodo določali tozadevni predpisi. Tekmovanje bo trajalo do 31. decembra 1928. Kdor lx> hotel dobiti nagrado, bo moral leteti z letalom. ki bo italijanske izdelave in ki bo imelo italijanski motor. Sladko volilo Te dneve je umrl Charles Tho-mas Standith v \Vest Hampstea< na Angleškem. V svoji oporoki je določil, da mora dobiti njegov; stara prijateljica Elizbeta Fonler v dobi petih let po njegovi smrti za vsake božične praznike Škot'o bonbonov, ki naj stane štiri funte (pribl. 360 lir). Letošnji božič je prvi, ko si bo Fouler posladkal i praznike na tuj račun. Pravilna izgovarjava Dne 10. decembra so se v Sioek-holmu razdelile Noblove nagrade odlikovancem. Pri tem se j«1 domačim udeležencem zdelo zelo čudno, ko so slišali, da vsi Neami na-glašajo nepravilno Nobel mesto Nobel. Pravilno se torej naglasa ime tega velikega Švedskega človekoljuba in mecen« skoraj amerikanskoga tipa za zadnjem zlogu, Nobel, radi tega moramo pisati Nobelove nagrade in ne Noblove nagrade. Berlinska knjižnica Berlin, glavno mesto nemške republike, ima največjo knjižnico na svetu, to pa ne radi števila kn jig, pač pa radi prostornine, ki znaša sedemnajst tisoč kubičnih metrov. Mnoge knjižnice so sicer po številu svojih knjig večje od berlin« ske, toda tudi ta se dnevno več& in irpopolnjuje. Sedaj Šteje nekaj nad dva milijona knjig, poleg tega nad en milijon muzikaiičnih de; in sto tisoč rokopisov. V minulerd letu se je povečala za sto tis<*5 knjig. V Trsta, dni 25. 1-imh« 1IŽ7. «snvost> in. um 125. XII. Sns MM ■ M ■ (Božična priloga „fdinosti 66 Fran Žgur: Sveti Božič Mrzli časi so v deteti, v kučmi snežni vsi, do kroja; a sirote k v halji beli — - Jezus v mrazu k nam prihaja... Glej, nožicri sta mu bosi: a v ročici solnce nosi: Milost in k nebesom ključ, odrešenja solnčno luč! Bi zapeli, vsi veseli v solncu tem srce ogreti! Da le k rtom bi pot ne zgrešil. in nas grešne vse potešil--- Rožo dal — srce nam zlato, solnce milosti bogato! Naj gorak bi vsak bil hlevček, in junak bi vsak bil revček — Z zarjo zlato vsak preprežen, božje milosti deležen! Fra-^ce Bevk: Iz spominov na Božič Spominjam se božiča, tega finega dne v dolgi verigi pustih dni leta. kot neizmerno lepe pesmi. Še danes si ga ne morem predstavljati drugače, kot v višini gora. med tesnimi stenami ozkih sotesk, nad prepadi in v o»TČju gozdov. Ni lep, če ne leži sneg okrog in okrog, od vrhuncev gora do doline in ne ječi v smrekah, ne veje veter v gozdovih in voda ne šumi podmolklo v zamrznjenih strugali. Najlepši je bil laki at, kadar je padal v debeiih kosmičih gost sneg, šumel v rahlem šepetu mimo ušes, se oprijemal obleke in se raztapljal. Ni bil vonj potic ne predslut-nja lx>gatega kosila, ki je poleg velike noči prišlo samo še o božiču na mizo, ki nas je veselilo; prazničnost je bila, ki je dajala našim dušam posebno zadovoljstvo in blesk. Izba se je spremenila iz razmetane šare v gosposko sobo. Peč je dihala toploto, obrazi svetnikov so gledali praznično s sten, še vice, ki so bile naslikane v kotu izbe, s svojimi ociščujočimi plameni, niso bile več iako strašne, zdelo se je, da »»o duše očiščene in da se njih telesa ta večer dvigajo iz plamenov v božje naročje. Pri nas doma božičnega drevesca nismo poznali/ Imeli pa smo jaselce v kotu pod «vica-mi», pastirčke in ovčke, svete Tri kralje s kamelami, in angel ce z napisom: «Slava Bogu na višavah». Svete Tri kralje sem imel najrajši, vsa čuda nemani h dežel so se skrivala za njihovimi obrazi. In ne vem, zakaj so moje oči bas na Črnem Boltažarju najčešče obstale. Tega sem poznal iz cerkve v Oblo-kah, kjer stoji v glavnem oltarju tako črn in tako belo gleda, da je groza. Spominjam se deda, ki je na ruoje vprašanje, zakaj je Boltažar tako črn, odgovarjal, da ga je obloški cerkovnik pozabil umiti. Okrog jaslic so gorele svečke, izza jaslic je proso val skozi rdeč papir piamen-ček oljnate svetiljke in ožarjal skupino svete Družine. Najvažnejši trenutek večera se mi je zdel okaditev in oškro-pitev hiše. V nizek prsten lonec, ki mu je ded iz trte spletel pripraven ročaj, je babica usula živega oglja, na oglje je nalomila blagoslovljene oljke, in bršlja-na. na vse to je vrgla košček blagoslovljene sveče. S tem loncem je šel ded po vsej hiši, kadil in tiho molil. Ta, ki je šel za njim, je kropil z blagoslovljeno vodo. Bil sem še majhen, ko me je prvič doletela ta čast. Tako sva hodila ded in vnuk slednje leto po hiši in prosila blagoslova zanjo. Radost nad vsemi radostmi, vi§^k poezije je bila hoja k pol-nočnici. Če je bil božič lak, kakor sem ga v začetku opisal, in kakršen mi še danes lebdi v spominu, si lepšega misliti ni mogoče. Iz naletavajočega snega, iz črne teme, iz skrivnostne ti-bote prirode so nenadoma začele goreti baklje in se prebujati človečki glasovi. Ljudje so šli V cerkev. Eno uro daleč visoko preko pobočij hriba k fari. Kakor ogromne, a milo žareče oči *>o se plameni utrinjali in izginjali med drevjem. Bile so vidne le sence ljudi. Posamezni glasovi so se trgali w, skupin. Noge so škripale v snegu. Počasna hribovska govorica se je razpredala sneženimi, visečimi vejami, ki so se kot streha bočile čez pot. Tu pa tam je škrtnilo v vejah in se boln6 prelomilo. Val snega se je usul na zemljo. Tako smo Sli čez Laze, kjer stoji od domaČega umetnika po-slikano, 2e davno po bledel o znamenje treh nesrečnikov, ki jih je strela, v Kojci ubila, čez Skalo, čez Peščeno brdo, čez Sračno brdo. Čez Korito, večinoma, po gozdu, skozi vse klance in ovinke. Otirali smo se po plameni-cah, ki so tonile med drevje, sipale snope svetlobe na snejg- in se izgubljale za brda. V vasi so sijale luči. Vrste oken so sijale iz teme po vsem bregu, izmed drevja in iz snega. Vidne so bile luči od samotnih hiš izpod Porezna, celo iz Stržišč pod Crno prstjo je sijala medla luč, luči so sijale iz globoke B&ftke doline. Če bi teh luči ne bHo, bi se v temi, v snegu, v tihoti prirode, ne zavedali, da se nahajamo visoko v hribu. Te oddaljene luči pa so nas dvignile še višje, plavali smo v čudovitem prostranstvu med belimi preprogami snega in so se nafte noge jedva dotikale tal, duše pa niso občutile več, da so na zemlji... Vsaka hiša je ime4a svojega varuha. Neredko najmočnejšega moža. Vrata so bila. zaklenjena«. V naših ljudeh je namreč vladal velik strah pred razbojniki, ki so baje prav na ta večer obiskovali samotne in slabo varovane hiše. V ustnem izročilu se je o-hranilo število takih zgodb. Taki obiski so morali biti v prejšnjih časih pogosti in grozni, da se je ohranil njih spomin v ljudeh tako Živo Še v najnovejši čas. Živo se spominjam take zgodbe, ki mi jo je malemu dečku pripovedovala rajna mati. V eni izmed oekih sotesk, ki beže iz baške doline med Hudo-južno in Podbrdom na levo, stoji visoko v bregu samotna kmetija. Ne spominjam se več njenega imena. V tej hiši je pred leti in leti na božični večer o-stala mati, katere starejši sin je bil šel že davno po svetu, sama doma; vsi domači so bili odšli v oddaljeno cerkev k polnočnici. Sredi polnoči so se odprla vrata, v izbo so vstopili trije razbojniki, eden izmed njih je imel s črnim platnom zastrt obraz. Prestrašeno Žensko so popadli in jo privezali k mizi. Razbojnik z zakritim obrazom je poveljeval. Vedel je za vse kote v hiši, za omare, za skrinje, kje je obleka in kje je denar. Pobrali so vse in hoteli oditi. V izbi je ostal za trenutek maskirani razbojnik in se ozrl po Ženi, ki je omedlela od strahu, a seje prebujala od trenutka bofcj in bolj, posluhnila v zvok netnan-čevega glasu in ga slednjič zrla skozi Črno platno v dno sivih oči... ~ Se danes se spominjam, kako se mi je ob tem pripovedovanju stisnilo si*ce. Vprašal sem mater: «Pa kdo je bil ta?» «Njen sin,« je bil bridek odgovor. «Ali ga je spoznala?» je jek-nilo v meni. «Kako bi ga ne spoznala?» me je vprašala mati. «Kako bi mati svojega sina ne spoznala?« «In kaj mu je dejala?« «Kaj mu je rekla? — „In ti si to, moj sin?" — ga je vprašala. Ko so se vrnili od maše, so jo našli nezavestno viseti ob mizi.» Ta zgodba me je vselej plašila, kadar sem čuval hišo na božični večer. Zdelo se mi je, da se o polnoči odpirajo vrata in vstopajo razbojniki. Eden izmed njih ima zakrit obraz. Mati se v grozi čudi: «In to si ti, moj sin?»> Njegove oči zrd mrzlo, roka počiva na zakrknjenem srcu. Stokrat sem si naslikal prizor z vrvjo za mizo privezane matere in srna razbojnika, kako beži v božično noč... Iz tega strahu so me rešili jedva prohuja joči se glasovi od polnočnice se vrača-jočih ljudi. Drago Bajte: K polnočnici gredo Sključeni v ramah starči gred6, na ustih molitev prosečo neto. Z zvonika zvonovi v noč črno po jo, trudno se plazi njih pesem v sosednjo goro. In starci rrdr s srcem iščejo, z željami ga vsemi objemi je jo in z vso svojo molijo počasno do jemlje jo. Starci v cerkev božično gredo, da tamkaj v Boga mir dobo. Prešerni in glasni otroci teko, skozi črno temd baklje neso. Pred nftrm se sveti cerkev z žarecimt okni. (Vsa taka kot otroški smeh/) Otroci gred6, čebljajo in se s komolci prerivajo, v srcih veselo pesem pojd, za njo crnih misli ne skrivajo. Otroci ne iščejo miru. o Otroci v božično cerkev mir nosijo. Otroci v cerkvi za mir ne prosijo. Korakajo močni in žilavih rok. Pad trdim korakom sneg škriplje in zvok njihovih besed je ubit in v njem komaj spoznaš molitev in prošnjo: *Miru nam pošlji, Bog, oče naš!* Zunaj je mraz in noč in vihar, v cerkvi je gorko in je razsvetljen oltar. mMiru, ki zanj postavil si simbol današnji dan, nam pošlji in našim bo; dal rokam novo moči» Sto sklonjenih postav; n d njimi pevski zbor ubran v božični pesmi radost v o in ogenj vseh želja pekoč prenaša iz cerkve v tem .o noč. M. Jokal: Sirotek Njegovega očeta je bila udarila ladijska vrv, da je utonil. Njegova mati je bila peiica. Pri delu se je prehladila, dobila mrzlico in umrla. Deček je o9tal sam, ko je bil jedva Štiri leta star. Ko so pokopali mater, je mislil deček pri sebi: Kdo mi bo zdaj govoril «Ljubi moj sinček», kdo ml bo dajal kruha zjutraj in zvečer, kdo mi bo posteljo postajal, kdo mi bo dajal belo perilo, kadar se pomažem, kdo me bo peatoval, polj uboval in me miloval, kadar me bo kaj bolelo? Sosedje so se izselili, ta sem, oni tja, prišli so novi, tuji ljudje, ki so malega dečka, kadar je potaknil proseči nos skozi vrata, izpraševali: «Kaj hočeš? Od kod si se vzel? Kaj išče A tu? Poberi se!« Ubožec se je pobral, stopil na cesto, kjer ni poznal nikogar, obstal na uličnem vogalu in gledal mimoidoče v oči, če ni kdo podoben njegovemu očetu, da bi ga nagovoril. Zaman, jih je gledal. Ljudje imajo drugre o-pravke in se ne menijo za postopajoče otroke. Kdor hoče kaj imeti, mora usta odpreti. Pravi beraček razume to bolje. Ta leti za gizdalinom, se odrgne in o-brusi obenj, dokler mu ne vrže daru, da se ga iznebi. Berač, ki se zna samo jokati, lahko uuirć od lakote. Mali sirotek bi bil prva dva dni umrl od gladu, da ni neka stara branjevka prodajala na istem vogalu, na katerega se je naslanjal. Ta je gledala, kaj postopa deček tam tako dolgo. Morda hoče celo kaj ukrasti. Ko je videla, da se do večera ne gane z mesta, se ji je smilil. Izbrala je gnil sadež in mu ga je dala: «Na, vzemi! Potem pa pojdi že enkrat domov!« Sirotek je bil vajen slušati in, kakor so mu dejali, naj gre domov ,je Sel lepo domov. Tisti čas je bil Že večer in zvečer so v velikem mestu vsa vež-na vrata zaprta. Ubogi deček je jokal, ko je pomislil, da ne more nikjer vstopiti, da ga nikjer ne čakajo in da zanj postelja nikjer ni postlana. Stisnil se je v kot velikih vrat in tam zaspal v svojem krčevitem joku. V spanju je objemal kamen, ki je bil tako dober, da je njegove slabotne ude varoval mraza in mu je govoril: «Moja sladka mamica!» Po noči se je večkrat prebudil, zakaj veter je premočno pihal, stokajoč se je preobrnil na drugo stran na svoji pretrdi posteljici. Naslednji dan je poiskal bra-njevko, ki mu je iz usmiljenja do žalostnega revčka dala o-stanke svoje jedi. Tudi tretji in četrti dan je našel dobro starko na svojem mestu. Peti dan pa je zaman čakal nanjo. Mnogo jih je hodilo mimo njega, več nego druge dni, a dobre starke ni bilo. Mali sirotek je vprašal eno-nogega berača: «Kje je danes dobra teta?« «Danes ne bo prodajala, danes je praznik.» «Pa zakaj je praznik?« «Ker se je na današnji dan rodil Jezus. Vidiš kako hodijo ljudje v cerkev.» ,Kamor hodi toliko ljudi, tja bo smel tudi on iti*, si misli si« romašek. Gre in stopi v cerkev in kako se začudi, ko vidi, da ga iz te velike hiše, ki nima nihče lepše, ne gonijo in ne podijo, ga ne povprašujejo, kaj Me tam, ter mu celo dovoljujejo, da po- »luđa lepe pesmi in se tiftčl med lepo oblečenimi gospodi. Velik, Častitljiv gospod je mnogo govoril zbranemu ljudstvu; pripovedoval je, kako je bil mali Jezus rojen v jaselcaii med pastirji, kako je živel v siromaštvu in bedi in kako zelo je ljubil otroke. Do večera hi bil poslušal, tako lep6 je ta mož pripovedoval. Prav do večera je iztaknil zmerom kako cerkev odprto, zvečer pa so zaprli tudi te in deček je znova ostal na cesti. Brez števila oken je bilo razsvetljenih po ulicah, krasne kočije so drdrale vse križem. V blestečih izložbah so bila postavljena božična drevesca s prižganimi svečkami; angelčki iz belega sladkorja so se zibali na vejah, pod drevesci so stali male zibelke, v njih je spal Jezušček. Mali sirotek je dolgo postajal in gledal. Smehljajoče se gospć so prihajale v prodajalne in kupovale te bajne lepote. Vsaka izmed njih je nesla domov svojemu sinčku, svoji hčerki, kar je poslal Jezušček. Tako lep je Jezuščkov rojstni dan. Da bi le ne bilo tako mraz na ta. dan. Blagor tistim, ki sede ob gorki peči in na materinih prsih poslušajo zavijanje vetra. Ali gorje mu, ki ne ve, kam naj gre domov v tako ostrem mrazu! Sirotek se je vrnil k cerkvenim vratom, pokleknil in dvignil ročice. «Sladki Jezušček, ki ljubiš o-troke, če rabiš kakega takega malega služabnika, kakršen sem jaz, vzemi me k sebi!...» Veliki Odrešenik je uslišal prošnjo malega služabnika in vzel k sebi sirotka, ki ga nihče na zemlji ni imel za svojega. Mali otrok je zaspal na cerkvenih vratih in se je prebudil v nebeškem kraljestvu. Anton Čehov: V božični noči Mlada triindvajsetletna gospa, Strahovito bleda v obraa:, je stala ob morju in gledala v daljavo. Pod njenimi malimi, v baržunaste čeveljčke obutimi nogami so peljale pol razpadle, ozke stopnice s trhlirm držaji do morja. Gospa je zrla v daljo, kakor v odprto žrelo, polno globoke in neprodirne teme. Bile niso vidne zvezde ne morje, ki je bilo pokrito z ledom, in nobene luči. Brez prestanka je deževalo... «Kaj se je tam zgodilo?« je mislila gospa, in se zavijala pred dežjem in vetrom v moker kožuh in ogrinjalo. Tam nekje, v neprodirni temini, pet — deset, mogoče celo več vrst oddaljen, se nahaja njen mofe, posestnik Litvinov, s svojimi ribiči. Ce metež zadnjih dveh dni ni zametel Litvinova in njegovih ribičev, so se podvizali ta hip proti obrežju. Morje je naraščalo, govorili so, da se bo pričel lomiti led. Ledena skorja se ni mogla več ustavljati vetru. Ali bodo ribiške sani z grdimi jadri, te težke okorne sa« ni, dosegle breg, preden bo bleda gospa zaslišala tuljenje prebujenega morja? Gospa je občutila strastno ie-ljo, da bi stopila k morju. Ograja se je zibala v njeni roki in mokra ter spolzka polzela iz nje« ne dlani ko jegulja. Sedla je tn se počasi pomikala navzdol, dr-Žć se za umazane stopnice. Veter se je uprl v njen kožuh in ji ga odpel. Čutila je vlago na prsih. «Sreti čudodelni k Nikolaj, ali še ne bo konca teh stopnic ?» je Šepnila mlada gospa in polzela dalje. Stopnice so bile devetdeset sežnjev dolge. Niso se vile v vinkalicah, šle so V ravni črti z visokega brega proti morju. Veter jih je stresal divje, in metal z ene strani v drugo, pokale so ko deska, ki so ima zdaj pa zdaj zlomiti. Čez deset minut je bila gospa spodaj tik sinjega morja. Tam je bilo baš tako temno. Veter je divjal huje nego zgoraj. Dež je lil in ni ga bilo konca. «Kdo je tu?» Moški glas je odgovoril: «Jaz sem, Djenis.» Djenis, velik širokopleč starec, z dolgo belo brado, je bil oslonjen na palico in je strmel v neprodirno daljavo. Tam je stal in iskal na svoji obleki suho mesto, na katerem bi prižgal užigalico in zavalil svojo pipo. «Ali ste vi, gospa Natalija Ser-gjejevna?» je vprašal z dvome-čim glasom. «V takem neurju? Kaj pa delate tu? V takem položaju po otročnicl — prehladite še in konec vas bo. — Pojte vendar domov, mamica!» Slišen je bil jok stare ženske. Ta je bila mati ribiča Jevsjeja, ki se je bil odpeljal z Lit vino vini na ribji lov. Djenis je vzdihnil in napravil resignirano kretnjo z roko. «Sedemdeset let si živela na svetu, starka,» je govoril v daljavo, «in še si nerazumna kot otrok. Nič se ne zgodi brez volje božje, neumna starka! Pri svoji starosti in pri svoji šibkosti bi morala ležati na peči in ne sedeti v mokroti! Pojdi v božjem imenu proč od tu!» «Toda moj Jevsjej! On je moj edinec, Djenisjuška!« «Vse je v božjih rokah! Če mu ni določeno umreti na morju, se lahko led stokrat lomi in ostal bo pri življenju. In če že mora starka moja, danes pretrpeti svojo smrt, mi mu ne moremo pomagati. Ne jokaj, starka! Jevsjej ni sam na morju! Tudi gospod Andrej Petrovič, tudi Fedj-ka, Kuzma in Tarasjenkov A-ljoška so z njim.» «Ali so še živi, Djenisjuška?» je vprašala Natalija Sjergjejev-na s trepetajočim glasom. «Kdo more to vedeti, gospa? Če jih včeraj ali predvčeranjim sneg ni zametel, so še živi. In če se led ne bo prej zlomil, se jim nič ne bo zgodilo. Glejte, kakšen veter, kot da bi bil plačan za to. Vrag naj ga vzame!» «Nekdo prihaja po ledu!» je spregovorila mlada gospa nenadoma z nenaravnim glasom in stopila za korak nazaj, ko da se je nečesa preplašila. Djenis je zaklopil oči in prisluhnil. «Ne, nihče ne prihaja, gospa.,« je dejal, «to je le bebec Petruša, ki sedi v čolnu in giblje z vesli. «Petruša!» je zaklical Djenis, «alTsi ti tam?« «Da, starec!» je bilo slišati šibek, bolan glas. «Ali čutiš bolečino?« «Da, starec! Ne morem več prenašati!» Blizu brega je stal na ledu čoln. V njem je sedel velik mladenič z ostudno dolgimi rokami in nogami. Bil je bebec Petruša. Šklepetal je z zobmi, trepetal po vsem telesu, gledal v črno daljavo in se trudil, da bi kaj zaslišal. Tudi on je nekaj pričakoval od morja. Njegove dolge rokć so držale za vesla, njegova leva noga je bila sključena pod trebuh. «On ima bolečine, naš norec!» je dejal Djenis in šel k čolnu. «Noga ga boli, ubožca, od same bolečine je izgubil pamet. Pojdi raje na toplo, Petruša! Tu se boš še bolj premrazil!« Petruša je molčal in v bolečini nategnil obraz. « Pojdi, Petruša!« mu je prigovarjal Djenis z milim očetovskim glasom. «Lezi na klog k Prvi šumi od morja, drugačen, peči in če Bog hoče, te bo noga< do prve maše nehala boleti.« «Jaz čutim!» je zamrmral PeV truša in odprl usta. ^ «Kaj čutiš, noreo?» *Led se lomi.« »Kako Čutiš to?» «Tak Šum slišim, od vetra, drugi šum Tudi veter je postal milejši. Deset vrst od tu se lomi led.» Starec je začel poslušati. Poslušal je dolgo, toda razen tuljenja vetra in enakomernega šuma dežja ni mogel slišati ničesar. Preteklo je pol ure v pričakovanju in molku. Veter je pihal z vso močjo. Bil je od trenutka do trenutka besnejši, kakor da se je za trdno odloČil, da l>o zlomil led in vzel starki sina Jev-seja in bledi ženi moža. Dež je nekoliko ponehal. Iz teme je bilo mogoče razločiti človeške postave, silhueto, čolna in bele kupe snega. Skozi tuljenje vetra je bilo slišati zvonjenje. Zvonilo je v starem zvoniku v ribiški vasi. Ljudje, ki so bili na morju presenečeni od meteža in dežja, naj gredo za glasom tega zvona — želja, ki je bila podobna slamnati bilki, katere se u-topljenec oklene. «Mene boli!» je ječ al Petruša in škripal z zobmi. «Moj Bog, kako to boli!» «Po trpi, norec. Če boš vztrajal do konca, boš zaslužil mučeni-ško krono. Pred Bogom ni razločka, bratec. On sprejema tudi norce v nebesa, le ne godrnjaj!» «Saj ne godrnjam! O, da bi mogel kmalu umreti! Če bom mrtev, me ne bo tako bolelo. Moj Bog!» «Ne godrnjaj, norec, le godrnjaj ne! Opogumi se!« «Starec, voda je že blizu! Ali slišiš?« Starec je poslulinil. Slišal je hrum, ki ni bil podoben ne tuljenju vetra niti šumenju dreves. Norec je imel prav. Ni bilo dvoma, da se Litvinov s svojimi ribiči ne bo mogel vrniti domov, da bi praznoval božič. «Končano je!» je dejal Djenis. «Led se lomi.« Starka je zatulila in se sese-dla na zemljo. Mlada gospa jo premočena od dežja in trepetajoča od mraza stopila do čolna in prisluhnila. Tudi ona je slišala nesrečo oznanjujoce glasove. «Morda je to veter!« je spregovorila. «A!i si prepričan, Dje--ouioi po efeijud 4smi čega se ledu?« «To je kazen za naše grehe, gospa...« Djenis je vzdihnil in pristavil z milim glasom: «Potrudite so na breg, gospa! Ni uničite se! Saj ste že vsa mokra!« In ljudje, ki so stali na bregu, so slišali polglasen smeh. Otroški, srečen smeh... Smejala se je bleda gospa. Djenis se je zgrozil. Zgrozil se je vselej, kadar mu je šlo na jok. «Ta je izgubila pamet!« je šepnila temna silhueta nekega kmeta. Zrak je postal svetlejši. Mesec je pogledal izza oblakov. Bilo je vidno vse: morje s pol skopnelimi kupi snega, bleda gospa, Djenis, bebec Petruša, ki se je pačil v bolečini. Ob strani so stali kmetje in držali iz neznanega vzroka vrv v rokah. Prvo divje lomljenje je bilo slišno ne daleč od brega. Nato drugo, tretje in v hipu je bil zrak poln grozo vzbujajočih, hrumečih glasov. Bel, neskončen velikan se je pričel gibati iu je otemnel. Pošast se je prebudila in pričela svoje viharno življenje. Divjanje vetra, šumenje dreves, Petruševo ječanje in zvo-njennje — vse skupaj je bilo za-glušeno od tuljenja morja. «Mi moramo na breg!« je zaklical Djenis. «Kmalu bo v^e polno ledenih plošč tu. In tudi prva maša bo zdaj zdaj začela, otroci! Pojdite, mamica in t ud t vi, gospa, Bog hoče tako!» Djenis je stopil k Nataliji Ser«. gjejevni in jo previdno prijel za; roko... «Pojdimo, mamica,» je dejal nežno, s sočutjem v glasu. Gospa je pahnila Djenisa od sebe, dvignila je ponosno glavo in šla k stopnicam. Ni bila več tako smrtno bleda; na njenih ustnicah jo ležala zdrava rdečica. kakor da se je sveža kri raz- IV. «EDIDOST» V Trstu, Ani 26. decembra 1127, ila po njenih udih; oči niso več .crle skozi sgljze in rokč, ki so sklepale ogrinjalo na prsih, niso več trepetale... Čutila je, da la-i i ko sama, brez tuje pomoči prepleza devetdeset sežnjev dolge stopnice. Ko je stopila na tretjo stopnico^ jo obstala ko pribita. Pred ujo je stal velik, postaven mož v velikih škornjih in malem kožuhu... «.Faz sem, Nataša... Ne boj se!» j<- spregovoril mož. Ntalija Sergjejevna se je opotekla. Po visoki krimski kapi, po črnih brkih jn po črnih očeh je spoznala svojega moža, posestnika Litvinova. Mož jo je dvignil na roke in jo je polju-i»il, vonj po konjaku je vel iz njegovih ust. Bil je lahko opijali j en. «Veseli se, Nataša!» je dejal. «Sneg me ni zametel in nisem se utopil. Med metežem sem se s svojimi ribiči dokopal do Ta-ganroga in od tam sem prišel k tebi... da, k tebi...» Mrmral je in ona ga je gledala s preplašenimi očmi, vsa bleda in trepetajoča. Ni mogla verjeti... «Kako si mokra, kako trepetaš!" je šepetal in jo pritisnil na svoje prsi... Na njegovem od sreče in vina žare čem obrazu je ležal mehek, otroško dober smešek.. Ona ga je tedaj čakala v tem mrazu pozno v noč! Ali ni to ljubezen? Smejal se je od sreče... Tihemu, srečnemu smehu je odgovoril strašen, dušo prodirajoč krik. Niti tuljenje morja ne gum vetra nista mogla pre-glušiti tega krika. Obup je spa-čil njen obraz. Mlada gospa ni bila močna- dovolj, da bi bila zatrla krik. Iz njega je zvenelo vse: prisiljena ženite v, nepremagljiv odpor proti možu, muka samote in končno razdrto upanje na svobodo vdove. Vse njeno življenje s svojo bolestjo, s svojimi solzami in s svojim trpljenjem je ležalo v tem kriku, ki ga niti lomeči se kosi ledu niso mogli prevpiti. Mož je razumel ta krik. Bilo je nemogoče. da bi ga no razumel... «Hudo ti je, ker me ni sneg zametel ali led zmečkal*, je za-mrmral. Njegova spodnja ustnica je pričela trepetati, grenek na- . smeh je spreletel njegov obraz, j Stopil po zadnjih treh stop- j nicah navzdol in spustil svojo \ ženo 110 tla. «Naj se zgodi tvoja volja!» je j dejal. Obrnil se je od žene in stopil j k čolnu. Bedasti Petruša je ska- j kaje po eni nogi, s stisnjenimi zobmi in trepetajoč potisnil čoln v vodo. «Kam greš?» ga jo vprašal Lit vinov. «Ne prestanem teh bolečin, gospod! V smrt grem... Smrt ne pozna bolečin...» Litvinov je skočil v čoln. Norec je splezal za njim. «Z Bogom, Nataša ■» je zakli-cal Litvinov svoji ženi. «Tvoja volja naj se zgodi! Zdaj imaš, kai* si pričakovala, ko s' stala v mrazu! Bog s teboj!» Norec je dvignil vesla, in j čoln, ki je trčil spotoma ob velik sklad ledu, je splaval na visoko morje. «Veslaj, Petruša, veslaj!» je prigovarjal Litvinov. «Dalje, le dalje!« Litvinov se je trdno oprijel čolna, se zibal in gledal za seboj. Izginila je njegova Nataša, izginil je končno breg. «Vrni se!» je slišal rezek klic svoje žene. In zdelo se 11111 je, da. je v tem «vrni se» zvenel obup in vroča, baš vzplamenela ljubezen. «Vrni se!» Srce Litvinova je začelo biti... Njegova žena ga je klicala in poleg tega so zvonili zvonovi na bregu in klicali k božični maši. «Vrai se!» je prihajal do njega proseči glas. Odmev je ponavljal besede. Zvenele so v h rum u lomečega se ledu, v zavijanju vetra in v tri a s o vi h božičnih zvonov: «Yrni se!» v«Vrniva se!» je dejal Litvinov in zgrabil norca za roko. Ta ga ni slišal. Od bolečine je stisnil aobe, gledal poln upanja v daljavo in veslal s svojimi dolgimi rokami... Njemu nihče ni klical: «Ymi se», — bolečina v nogi. ki jo je nosil že od mladosti, je bila vsak hip hujša... Litvinov ga je zgraJ>il za roke in ga potegnil k sei>i. Toda te roke so bile trde, eo bile ko kamen, in ni jih bilo laiiko odtrgati od vesel. Bilo je tudi prepozno. Proti čolnu je plavala ogromna gora ledu. Ta gora naj bi Peirušo osvobodila njegovih bolečin... Bleda gospa je stala do belega dne na morskem obrežju. Ko so jo premrzlo in od du£nih bolečin nezavestno prinesli domov in položili v posteljo, so šepetale njene ustnic« še vedno: «Vrni se!» V božični noči je vzljubila svojega moža. • •••HMilM Žid Poljski spisal Julijufiz Kadeti BniidioinU Židi so hodili z mano že v ljudsko šolo. Tu pa tam so ostali tudi pri verouku. Bili so lepo oblečeni. Enega izmed njih, ki je prinašal sladkarije v šolo, se prav dobro spominjam. Bile so prav posebne sladkali je, sicer židovske, toda zelo okusne. O počitnicah se je vozil k morju. Prave Žide sem spoznal šele na gimnaziji. Izmed triinštiride-setih učencev jili je bilo v našem razredu kar dvanajst. To je bilo v drugem B razredu. Kadarkoli sem pomislil, da so to Židi — jih nisem mogel trpeti. Moj starejši brat me je vedno vpraševal: «Zakaj ?» Odgovarjal sem mu na kratko: «Zato — ker...» «Toda — zakaj ?» «Zato, ker se mi tako zdi.» Baš tisti krat sem bil v latinščini in računstvu zelo šibek. Moja mati me je peljala h gimnazijskemu ravnatelju, ki je vse videl in vse vedel, ker se je neprestano plazil v copata Ji po poslopju okoli. Ravnatelj me je prijel za brado, bil zelo prijazen, in priporočil mami, naj mi dobi inštruktorja iz razreda mojega starejšega brata. V tem razredu je bil tudi neki Žid z imenom Sontag. Ta Sontag se je pisal z enim samim «u», bil je zelo nadarjen — toda bil je Žid. Mama je hotela vedeti, kateri izmed učencev je najubožnejši. «Ka-teri izmed njih,» kakor se je izrazila, «je v najslabšem gmot nem položa j u.» «Če vam je na tem,» je dejal ravnatelj, «tako je brez dvoma Sontag najubožnejši.» Sontag je bil sin starega krojača, ki je bil seveda tudi Žid in poleg tega skoraj tudi že slep. «Taki reveži so,» je razlagal ravnatelj, «da skoraj nimajo stanovanja, sin jih preživlja s °v '""ij inštrukcijami.» «V tem slučaju, gospod ravnatelj)), jc dejala moja mati. «naj bo kar Soniag za inštruktorja.« Še danes se spominjam, kako je bila mama tistega dne oblečena. Imela je sivo obleko z lil i— jastimi obšivi. V roki je držala šopek vijolic. Bil sem tih; šele ko sva stopila v voz, sem siknil skozi zobe edino besedo: «Grintovec!» «Kaj si dejal ?» se je nagnila mama k meni. «Kaj si dejal ?» «Nič,» sem zamrmral. Naslednjega dne popoldne je prijel Sontag k nam. Čeravno je bil njegov oče krojač in ne mizar, se mi je zdelo, da diši moj novi učitelj po mizarskem kleju. Btiš po judovskem, torej močnem in neznosnem mizarskem kleju. Njegove oči so bile rdeče ob-iy^)ljene in obrvi skupaj zra-ščene. Opazil sem, da se mu v ustih, kadar govori, nabira slina in se mu lepi. Bilo ga jc strašno prenašati. Oblečen je bil ubomo, v stare oguljene in zašite cape. Čudil sem se, da ljudstvo, ki napravi toliko zločinov in hudega, niti ni pošteno oblečeno. «Gotovo nosiš telovnik pod jopičem?« sera ga vprašal in ga hotel s tem opomnili 11a slab položaj njegovega očeta, ki je bil v prvi vrsti izdelovalec telovnikov. «Res ga nosim,» je odgovoril Sontag, «bolj toplo je v telovniku.« Odpel je jopič in mi pokazal star telovnik. «In ti"?» «Jaz ga ne nosim,« sem odgovoril zaničljivo in sklenil istočasno, da ne boru ničesar razumel, kar mi bo ta Žid razlagal. To obljubo sem držal prvo in vse ostale ure dolgo vrsto tednov. Ha zlagal mi je računstvo. Pomagal si je z vsem mogočim. Z jabolki, s slivami, z orehi. Žile na sencih so mu nabreknile, rdeče trepalnice so mu utripale tako naglo, da so mu Čisto gotovo delale veter v očeh. «Razumi?« me je vprašal in mi prožil svoje trepetajoče, premrle roke nasproti. «Ničesar ne razumem,« sem mu odgovoril mirno. Sčasom me je Sontag spregledal do dna in pričel polagoma odkrivati, da se le delam, do ničesar ne ratumem. To je spoznal po mojih očeh. Ko sem to opazil, sem izbral nekaj točk, ▼ katere sem strmel, da mi ni bilo treba gledati vanj. Te točke so bile: slika Julija Kossaka, Šopek planik nad naslonjačem, kovinasto kolesce klavirjeve noge in črna pika, ki sem jo nosil od svojega rojstva na levem zapestju. Nekega dne me je Sontag prijel za roko in pokril črno piko. «Ne dotikaj se me!« sem za-vpil razjarjen. Pogledal me je začuden in zrla sva se dolgo z razprtimi očmi, slednjič sem mu dejal nesramno in naravnost v obraz: «Moji tovariši pravijo, da imam grintovca za inštruktorja.« «Tvoji tovariši so tepci.« «Lahko da so tepci, toda — jaz ne razumem ničesar.« Večkrat je prišel tudi moj starejši brat, Sontagov souče-nec, in poučevala sta me skup^ no. Moj brat me je prosil, naj se vendar potrudim, da bom razumel, zakaj Sonta# ima poleg mene še druge ure. «Kdaj bo tedaj prišel domov in se učil zaise?« «Ravno za to mi je Slo, da bi ne imel časa, da bi se zase učil, postal tako neumen in bi nič ne znal.« Ko me je poučeval geometrijo, so se muke mojega učitelja podvojile, če ne celo potrojHe. Ja^ nisem razumel ničesar — od začetka pa- do konca ničesar. Nastal je večer, užgali smo luč, in jaz, navidezno v resnici^ nisem imel niti pojma.» Sontag je sedel tako, da mi je gledal naravnost v oči — in nato zopet naravnost v zveaek. In tako je šlo od črte do črte, od kota do kota, od površine do površine — da sem se končno začel smejati, on p, ker je sever popolnoma ponehal. Zavili smo na desno po cesti in kmalu dospeli, v trdni noči, do prvih hiS one vasi, kamor bi bil! morali priti v prvih popeldflBskh urah. V topli izbi gostoljubne hiše ruskih ljudi t>mo se, pozno po noči, komaj oživili in pri peči osušili. Pozabljeni so bili vsi naši naperi in trpljenje in kmalu smo se razgovorih s prijaznimi domačini, ki so nas bili zelo veseli, ker smo govorili njihovemu sorodni jezik. Na mizi sem razložil nahrbtnik in pregledal vse papirje. Ugotovil sem, da mi je vihar odnesel vse, med drugimi, tudi tri zelo važne beležke iz starih spisov, ki sem jih pred 25 leti slučajno videl v arhivu goriške okrožne sodni je. Ker so ti spisi važen in zanimiv prispevek k zgodovini našega ljudstva, sem zgubljene beležke še istega večera po spominu obnovil in jih objavljam tu, zelo pomank-Ijive, posebno glede časa in oseb, ki so v njih omenjeni. Začnem z vsebino najstarejšega teh spisov t. j. pravde, ki jo je naperil rihemberski grof proti deželnemu knezu, vladarju notranje-avstrijskih dežel, oziroma proti dvorni kam ori v Gradcu, radi kratenja njegovih domnevnih pravic. Iz te pravde si lahko predočimo nazore tedanjega gospodovalnega sloja o člove&kih pravicah sploh, posebno pa jasno izhaja pravno razmerje na£ih prednikov, ki so bili od rimskih časov do leta 1848. grajski podložuiki ozir. tla-Čani, do svojih posrednih in neposrednih gospodarjev. Stvar je bila taka: vladajoči deželni knez, ki je bil po tedanjem pravu lastnik cele države, je prodal v šestnajstem stoletju gospo-SČino Rihemberk, če se ne motim, enemu prednikov groiov Lanthie-ri. Zgodilo se je pa, da je nadvojvoda, ker je potreboval denar za pokritje vojnih stroškov, naložil neposredni osebni davek podložnikom vseh grajščin v državi. To vladarjevo odredbo je smatral lastnik rihemberške gospo£Čine kot kršenje svojih lastninskih pravic in zato je vložil tožbo. V tej tožbi navaja tožitelj, da je kupil ne samo gospoščino z gradom in pristavami ter z živo in mrtvo pritikiino, marveč tudi grajščinske podložnike, ki jih 011 prišteva k živi pritiklini, in da je pogojeno kupnino pošteno plačal in odštel v dobrem denarju. Zato da deželni knez nima nikake pravice nalagati neposredne davke podložnikom rihemberške gospo-Ščine, ker je vse skupaj njegova izključna lastnina. V odgovoru na to tožbo pravi dvorna kantora, da je grof res kupil grad s pristavo, vso živo in mrtvo pritikiino (fundus instrnktus), ki je sedaj vse skupaj njegova nesporna lastnina, a nikakor pa da ni kupil tudi podložnikov. Navaja dalje, da so grajščinski podložniki v prvi vrsti podložniki deželnega kneza, ki jih pa on nikdar ne prodaja in jih tudi v tem slučaju ni prodal; grof da je kupil samo slnž-nestne obveznosti teh podložnikov, to je: pravice do desetine, denarnih dajatev ter do predpisanih robot na zemljiščih, ki so .trrajščin-ska lastnina. Kdo je to pravdo dobil, ne morem povedati, ker je razsodba iztrgana iz spdsa. Jasno pa je, da se je v onem času boj za osamosvojitev kmeta komaj začel razvijati in se je nepretrgoma nadaljeval do konč-ne osvoboditve. Zato tudi Jab-ko sodirao, da je rlhembcrški grof pravdo zgubil. — Dru<š ?»j>is, če se ne motim iz 1. 1627, i« oetegal prodnjo sodniie go-spodčine Standrež naslovi j eno na tribunal v Gorici, da bi se ji po-sodtto koto za natezanje zločincev pri cafrli&urvfu. To čudno prošnjo je »trandreški grof utemeljeval z dejstvom, da se je njihovo kolo že pred leti strlo in ni za rabo ter da imajo nad leto dni v zaporu sedečega mladega tatinskega klateža in Ločnika^ ki noče ničesar izpovedati in ga z lepa ne morejo prisiliti, da bi priznal svoje zločine. Gorira, ne drugačnega orodja za mučenje; vse je bilo lepo spravljeno v za to določenem prostoru v gradu, samo vislice (gavge) so bile približno v enakem stanju kakor standreško kolo, to je: niso bile za nobeno rabo. Kako je prišlo do tega, nam pove tretji spis, iz katerega je razvidno, da je bila v rihemberški gospošči-ni določena neka občima njiva z vinogradom pri Rihemberku in neka «eoo£et pri Komnu za užitek onim osebam, ki so bile določene, da morajo skrbeti, da bodo rihem-berfike vislice vedno pripravljene za vsaktero rabo. To ustanovo, ki je v spisih imenovana «Malefi-eium, je uživalo v o nem čaeu pet oseb in sicer: njivo z vinogradom neki plemeniti Pallich iz Dobra-vHj in še trije drugi plemeniti de-Želani iz Rihemberka, senoief pa neki Matija Stethen iz Koinoa. Teh pet možakarjev je bik) dolžno skrbeti, da so bile rihemberSke vislic® vedno v dobrem stanju. Om irtirje, ki so uživali njivo z vinogradom, so morali preskrbeti les, kamnje, pesek, apno in potrebno železni n« kakor: žreblje, spone in škrbec 1 vrvjo, a Matija Stetlien. graj»kl podložnik, ki je bil po tedanji navadi zidar m tesar obenem, je moral vislice postaviti in popi*avljati. Ta petorica maleficijatov je uživala lepo in pridno zemljišča, na vislice pa je najbrže pozabila. Zato se je rihemberški grof pritožil na goriški tribunal. V svoji pritožbi pravi grof, da imajo obesiti večje število zločincev, med temi nekaj upornih Tol-mincev (ubežnikov iz prvega tolminskega upora 1. 1023), ki so jili grajski biriči zalotili, ko so so skrivaj potepali v okrožju rihemberške sod 11Ije, da oni štirje plemeniti de-želani nočejo popraviti vislic, ki so popolnoma nerabne, ker sta po-končnika v deloma porušenih zidanih podstavah razmajana in trhla, prečil i ce pa sploh ni več. Na prostor pod vislicami in okoli vislic, ki bi moral biti vedno z belim peskom na debelo posut, jc nametano kamenje, ki jc obraščeno s travo in plevelom. Dalje pravi: «ne samo da. nočejo vislic popraviti, branijo se tudi izročiti njivo z vinogradom.« Zato prosi slavni tribunal, da bi ukazal onim štirim de-že lan oni t. j. pl. Pallich-u in drugom, da naj ali vislice i»opravijo in opremijo za takojšnjo rabo ali pa izročijo gosposčini njivo, ki bo dana v užitek onim, ki so voljni vršiti dolžnosti «maleficija». Toliko sem po-snel iz one pritožbe. Kako se je ta zadeva končala, ne veru, ker je tudi temu spisu iztrgana razsodba tribunala. Ker se bo komu čudno zdelo, da se je grof pritožil samo proti Štirim plemičem, od katerih je zahteval vrnitev njive z vinogradom, med tem ko senožeti in Matijo Stetbena iz Komna niti ne omenja, hočem pojasniti vzrok. V onih časih so imele sodnije gospoščin na deželi sodno oblast samo nad podloz-niki, a nad prostimi ljudmi in podey>e!-skimi plemiči, če tudi Kinetškega stanu, pa le tribunali v deželnih glavnih mestih. Zato je razumljivo, da rihemberški grof v svoji pritožbi podložnika Matija Stc-thena iz Komna niti ne omenja, ker mu je kratkomalo užitek one senožeti prepovedal in ga skoro za gotovo tudi drugače kaznoval. A glede onih štirih plem. kmetov sam ni mogel in up ničesar ukre- niti. Zelo značilno za one nemirne čase je dejstvo, da so se oni štirje plemeniti dežela ni upirali popravljanju vislic, ki bi služile tudi za obešanje upornih tolminskih podložnikov. Ta njihov odpor je izviral na eni strani iz strahu preti grajskimi podložniki, nad katerimi so sami kmet ovali in kolikor toliko tudi v. njimi čutili, na drugi strani pa jih je podŽigaJa zavest, da grof ni bil njihov sodnik in da jim ne more naravnost do živega. I. Bešte. ■ HN0HHM Iz dnevnika Druga nedelja v mesecu novembru J. 1017. Železna kača se je sunkoma u-stavila sredi celega meo. Pripovedujejo, da ic to žt tretji vlak tekom štiriindvajsetih ur. «Težko ranjeni so prvi,» se je tiri brkat častnik, in nosili so nas polagoma v operacijsko sobo. Prevezali so me. Nalahno so me zopet vzdignili z operacijske mize in me položili na nosila, na ona nosila, ki so tako zelo podobna krsti. Saj bolečine ne čutim, le vidim ne jasno, vse naokrog mene je nekam megleno----«Paxi- te» je rekel zdravnik bolniški sestri, ne razumem kaj misli, ali je res tako hudo, in spremlja me u-smiljenka; čemu drugih ne spremlja? Zla slutnja me obhaja. In zdravnik, kako je govoril, ne bo, nič hudega je rekel, obrnil mi j^ glavo v stran, ko so me prevezovali, da ne bi videl rane, ponujal ni i je konjaka in cigaret, h nisem sprejel in videl sem rano — zdi se mi. da sem videl skozi roko — — —. . Zunaj na prostem čaka šte na stotine ranjencev in koliko jih je bilo pred menoj, baje se niso zdravniki ustavili celo noč ter opravili nadčloveški j»osel. Baraka št. 17. Mrtvaška samota vlada v njej. Med prvimi Mir- no ležim na postelji, a pogled mi uhaja tja proti vhodu, odkoder ce-pajo trpini, podpirani od strežnikov ali pa na nosilih. t padli so in njih obrazi drhte od bolečine. Dobil sem soseda. Dolg koščen je, glavo ima obvezano, izgleda kakor da hi mu nekdo slabo navezal turban na glavo. Kar se mu vidi obraz.a, je ves zari pel od vročice. Je v nezavesti, le prsa se mu visoko dvigajo in padajo. Neprijetno mi je ob pogledu nanj, toda vkljub te«nu ne umaknem oči od njoga. Pri njem stoje zdravniki in ga molče opazujejo. Vprašam bližnjega zdravnika, kam je ranjen moj sosed, in pove mi, da se m\i Je za ril v glavo ko-Sček železa in mož — Mri. V Trstu, dne 25, decembra 19Ž7. •EDINOST« V. Zdi »e mi, da je baraka že zasedena, kajti ranjenci ne prihajajo y e£. Dan pozneje. Drhtsč sem »e zbudil. Počutim se nekoliko slabše od prejšnjega dne. Radovedno me moArijo oči službujočega zdravnika. «Kako», me vprašuje. «Slaix>,» mu odgovaram, nato on «bo ae, bo že» in odhaja dalje. Pri »ose-du, ki še vedno hrope, se niti ne ustavlja. Slabo znuioetije. Usmiljenka priliiti mimo postelje in s»e mi smehlja. Povprašuje me, ali česa želim. Ne vem, kaj mi je ta hip pad k) v glavo. «Da^>, rečem ji «prosim vas, dajte mi zrealo, da se vidim.» «Pozne-je», odgovori in hiti za zdravnikom. Prinesla mi je zrcal ce in uprl sem pogled vanje. Sem jaz ali nisem —■ — — Obi'az uvel, lica so vdrtine in preko teli vdrtin se vlečeta dve gubi, ki jih ne zbriše nih-b več, oči polne vlage — prenare- dili so me ali kaj---Strmel sem v zroalce in nisem hotel verjeti, da sem — jaz. Točno opoldne je izdahnil moj sosed. Njegova smrt je bilo nekaj groznega. Silno je h rope 1. Njegove mumijeke roke so krčevito grabile za prsa. Okrog postelj« so, duhovnik in usmiljenke, ki molijo. Tam v kotu barake se prepirata dva lažje ranjena, medtem ko njihov tovariš umira. Ker je enemu zmanjkala cigareta, tak vrišč in krik. Pozneje sta jo našla, padla je za nočno omarico. Dva poštama vojščaka sta prisopihala v barako s krsto in naložila žrtev, mojega soseda, molče, kakor sta tudi molče zopet izginila. Duhovnik se je vrnil in pregleduje po zapuščini umrlega. Molek, žepni nož, par dopisnic (onih dopisnic, na katerih je zapisano: zdrav sem in dobro se mi godi), par cigaret in — nič več. To je bilo vse njegovo imetje. — Jaz Se toliko nimam. Skozi okno vidim, da naletava zunaj sneg. V baraki se mrači in stražnik zažiga luč. Strahotne sence begajo po stenah. Enajst dni pozneje. Danes sem zapustil posteljo in oprijemajoč se postelj tovarišev motovilim po baraki. Tudi se štel sem jih: 42 postelj — 42 bednih trpinov, premaganih izmagalcev. Nadvse zanimiv je tovariš ranjenec, ki izgleda kakor kaka egiptovska mumija. Od glave pa doii do nog je obvezan — njegovo telo ena sama rana. Govori lahko in mi pripoveduje, da je treščil nedaleč od njega zračni torpedo in poškropilo ga je kamenje in železje od nog do glave. K sreči so ga takoj pobrali sanitejci in odnesli na obvezova-lišče, drugače bi izkrvavel. Trpin vseh trpinov je ranjenec poleg; peči. Amputirano ima desno roko in • levo nogo. Izgleda kakor mrtvec in je v nezavesti. Neenakomerno diha in pri njem je strežnik. Tu se ne ustavljam, kakor ne pri njegovem levem sosedu. Nekam -čudno, bolno se mi smehlja in me vabi bližje, a ne grem. Ze preje so me opozorili nanj, ter ga tudi strogo nadzorujejo. Svinčenka ga je o-plazila po glavi — revež bo najbrže ob um. Vsaj vsi znaki kažejo na to. Sedi na postelji in se neprenehoma smehlja, a njegov pogled je nevzdržen. Sprehaja se tudi večkrat po baraki, neprestano ponavljajoč «da ko bomo zopet ljudje...« Težko mi je, še posebno ker je moj rojak. Se mnogo je drugih, težje ali lažje ranjenih, ah junaško prenašajo bolečine, veseli so, da imajo vsaj pošteno ležišče in pa da so siti. Naslednji dan je tretja nedelja v mesecu novembru. Solnce je vrglo po šestnajstih dnevih zopet svoje žarke skozi zamrežena okna barake/Preozka, pretesna mi posttaja baraka, zaželim si čistega zraku, svebe, solnca. Celo dopoldne sem moledoval, zdaj nsmiljenko, zdaj strežnika, naj mi kje dobe kako palico. Popoldne se o junačini. Dobil sem moledovano palico in opirajoč se nanjo zapustil to zadulo in po krvi smrdečo ječo — barako. Nevajenemu Čistega zraku, svetlobe, se mi je pričelo na prostem kar megliti pred očmi, tako da sem se moral nasloniti na steno, a to je trajalo le en hip. Kmalu sem se zopet zavedel in ko-lovratil dalje. Vse naokrog baraka pri baraki, le tam na sredi nekje se je vzdigoval nekak razgledni stolp, na čigar terasi se je nahajal alarmni zvon. Ujeuiiško taborišče so torej priredili v začasno bolnico. CiruČe ranjencev so se solnčile, nameril sem korake k najbližji. Svoje doživljaje si pripovedujejo. Same strahote. Kdor ni videl, doživel takih reči, se mu bo zdelo neverjetno, a mi. ki smo sami doživeli podobne grozote, verujemo. Mlad narednik z obvezano glavo pripoveduje o kaverni polni vojakov, katero je prebila težka granata in se raztreščila v sredi med njimi-- --» Marsikomu bi srce zastalo, ko bi videl, kar sem jaz», končuje narednik. Dalje nam pripoveduje o Muju, ki ni hotel biti odlikovan. Karednik je dobil nalog, naj odlikuje par mož. Postavil jih je v vrelo in odbral iz čete tri najstarejše «Domke». Dva sta sprejela krilec, tretji je pa odklonil. «Gospod narednik, nečem križca, dajte druge-mujt »Zakaj nečeš križca, Mujo?» »Gospod narednik, nečem križca, ker sam — musliman.« Usmttjenka mi pravi v baraki, da odpotujem v kratkem od tu na D. Onega ranjenca, katerega so nadzorovali, ni več v baraki, odpe- 10. decembra v 1. 1917. Naložili eo nas v «maltefiki» vlak. Dvanajst nas je v vsakem vozu. Ugodno se vozimo, le to me jeoi, da nimam razgleda iz vagona. Okno je namreč v «drugem nadstropju^* Tovariš (ak. slikar Sch. iz G.), ki leži nad menoj, mi javlja kar vidi skori okno. V vlaku je kot duhovnik znani don B., zelo prijazen mož, se rad z nami raagovarja in nas tolaži. Na neki poataji so nam dobri ljudje nanesli jabolk v vozove in nas skoro zasuH £ njimi. 13. decembra. Iz sna so me prebudili. Vlak -je dospel v K. ob D. Tu pridemo v bclnišnioo. Slučaj je torej nanesel, da sem prišel nazaj v ono n>eeto, odkoder sem odšel pred osmimi meseci na fronto. Na malih ročnih vozilih so nas speljali iz kolodvorske stanice v mestno dekliško šolo, ki je prirejena za bolnico. Vse ulice pod snegom in naši vozički se s težavo prerivajo na nekaterih mestih. Pred šolo smo. Skozi slabo zastrta okna uhaja svetloba, ki dela po snegu srebrne tolarje. V sobi, v katero so nas znesli, je šest postelj. Sch. je seveda tudi z menoj, le tarna mi, da ga boli noga. 18. decembra. Danes je prišel obiskat Sch-va njegov brat. ki študira na D. Sporočili so mu od doma in napotil se je takoj iz D. v K. Saj ni daleč. O-sem štaci j. Koliko jih je do mojega doma? Svidenje je bilo nadvse pretresljivo. Jokala sta brata, jokali smo i mi. -1- Vesti zjGcriškega Goriške mestne vesti Gorica v pričakovanju bežičnih praznikov Po meglenem in deževnem vremenu v petek, ki je zmračil vedno jasno lice «solnčne Gorico), se je včeraj nebo zopet zjasnilo in prisijalo je solnce, ki je s svojo prijaznostjo oblilo goriške ulice ter privabilo iz bližnje okolice precej ljudi, ki so prišli nakupovat božična darila. Vsa izložbena okna po Gorici so bila ozaljšana s smrekovimi vejicami ter bogato obložena, da so človeka kar vabila k sebi. Tramvaj ne bo vezil danes po-« poldne Danes, na božično nedeljo, bo popoldne na obeh tramvajskih progah, na mestni in sempeter-ski, prekinjen promet. Ker je lovil ribe v Vipavi Ker je lovil ribe, navzlic temu, da je to prepoved čin o,- v reki Vipavi, je bil neki Ivan Šini-goj, star 50 let, iz Domberga, kaznovan od goriškega pretorja na 600 lir kazni. Še o požaru na svetogorski postaji Požar, ki se je vnel v noči med četrtkom in petkom v žagi na svetogorski postaji, je povzročil okrog 20.000 lir škode. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 25. decembra, bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: vso noč % nočno službo ves prihodnji teden lekarna Kurner, Corso V. Ema-nuele št. 4; do ene ure popoldne pa lekarni Cristofoletti na Travniku št. 14 in Giubich, Via Ra-batta št. 18. Hiša s številko 13 ali boj med sosedi, najemniki in njihovimi služkinjami na goriški preturi. Veliko smeha sta povzročili v petek dopoldne dve .pravdi na goriški preturi. Bil je to vroč boj med sosedi — boljše in pravičnejše rečeno, kar je tudi umljivej&i — boj med sosed in iami in na jemnicami. Nekje v šempeterski ulici leži hiša, ki mxsi številko 13. Znano je, da je številka 13 nesrečna številka, in da prinaša tudi sitnosti, o tem se je prepričal predvsem v našem slučaju goriški pretor. V o-menjeni hiši prebiva več družin, več najemnikov. Znano pa je, da •e v večini, »lučajev najemnik ne more skladati in v miru živeti s svojim eonajemnikom. Tako je bilo tudi v hm Štev. IS na Sempeter-akl cesti. Tri družine »o si bile predvsem v večnih nasprotstvih. ki so rodila nešteto prepirov in prerekanj ter končno privedla vse tri družine na zatožne klopi, ena tožeč drugo: Družina Grinnover, ki je prispevala za to najemniško komedijo dve osebi, gospo Zofijo Grinnover in njeno hčerko Ido. Družina Baier je postavila prota-gonistinjo gospo Marijo Baier in njeno služkinjo Marijo Gorjan, ki igra v komediji eno najglavnejših vlog. K tretji družini pa je spadala Helena Santini. Na usodni dan dne 30. septembra tega leta, je služkinja gospe Baier pripeljala na vrt sredi hiše otro-čička gospe Baderjeve. Nabralo se je okrog nje še več otrok, ki so pričeli vpiti in se po otročje pretepati. Ena klofuta sem, en srunek tja Pa se prikaže na oknu obraz matere, ki se poteguje za svojega otroka, na drugem oknu zopet o-obraz druge matere, ki se boji za svojega sinčka. Pa ti pode skozi okno na vrt besedo, ki ščuva, besedo, ki žali. «Proč pojdi, grdi mulec!« — »Dajte mu nazaj klofuto!« — Pa Vzkipi gospe j Grinnover jeza. Hčerka jo ^zadržuje: «Kaj se boš prepirala z umazano slovensko deklo!» — Pa se dekla postavi: «Ce sem dekla, ste vi slabši kot dekla! Jaz sem dekla le za šport. Jaz sem dekla gospe, vi ste pa perica». — Pa se oglasi na drugem oknu druga, pa spet tu tretja. In tedaj vzkipi znova kri gospej Grinnover, zagrabi za vroč obroč pri štedilniku in ga zažene skozi okno proti Gorja novi. K sreči o-broč ne zadene cilja. Že misli leteti za obročem tudi skodelica s police, pa jo zadrži prevdarnejšia roka. Zopet besede: «Pusti jo, saj vidiš, da je dekla, ki ne zna ne brati ne pisati! Dekla ji ne ostane dolžna: «Ce bi znala vi pisati, bi bila uradnica v Gorici, tako pa niste nič!» — Ta zopet «Vi ste umazana perica, prepiri ji vk a, ki jo pozna vsa Gorica — ne plačate najemnine in mč!» Itd. itd. Obtožen-ke so se oborožile s celo četo prič, ki prinesejo s svojim pričevanjem, ki je včasih spremeni v pravo prerekanje, veselo razpoloženje v dvorano, ki je nahito polna — zopet sosedov in znancev, ki ee nekateri z zadoščenjem, drugi zopet ne, kakor slučaj in priča nanese, smejejo. Kar po vrsti se vrstijo priče lepe in simpatične kot Metodka Gorjan iz Vogerskega, pa spet druge, ki so Že odvele, pa jim je jeziček Se vedno mlad. Celo starika-sti Siciljanec Pilato, ki mora revež kot penzijonist živeti v nesrečni številki 13, kjer ni miru — pa ga ni že odkar je od v njej, in to je več kot 4 leta, mora za pričo. Včasi pripoveduje, kako se je razvil prepir in s svojim pripovedovanjem vzbuja toliko smeha v dvorani, da mora sodnik neprestano zvoniti z zvončkom'. Pa tudi z odvetniki so se oborožile vse tri družine. Dolgo m na široko govorijo odvetniki in pre-mlevajo trd oreh tega tako zamotanega razžaljevanja časti. Sodnik nato razsodi in kazauje Zofijo Grinnover na 50 lir kazni, ker je vrgla za Marijo Gorjan vroč železni obroč, ter na poravnavo stroškov zastopnika cdvilne stranke. Marijo Gorjan in Marijo Baier pa oprosti radi pomanjkanja dokazov. — Popoldne se je vršila druga razprava proti Mariji Bauer in Helena Santini. Ena drugo tožita radi razžaljenja časti. Tudi ti dve, družini se nista mogli trpeti. Baier je nekoč kamenjala Santini j eve kokoši, ker tudi kokoši spadajo k družini. Uboge kokoši! — Pa se je pojavila na oknu gospa Santini. «Kaj pa je?» — «AIi ne vidifl? Natakni «d očala c.. ti__» in sledila je kopica grdih besedi, ki jih je nedostojno ponavljati. — To gospej Santini ni bilo po volji, zato je tožila. Drugič je padlo pa od strani g. Santinijeve proti Baier-jevi: «Ima obraz kot paradižnika itd. Obe pravite, da sta nedolžni. Zopet cela procesija prič in trdna postojanka odvetnikov. Sodnik pa napravi tako, da obsodi Baierjevo na 100 lir kazni in na poravnavo stroškov zastopništva civilne stranke njene na- », gospo Santini pa na 150 kasni ter zopet na poravnavo stroškov zastopstva tudi njene nasprotnice. Tako se je končal boj najemnic hifte s usodno št. IS. Hokslm Gorki v napolju M—rt Iz njegovega delovanja in življenja. «0 bella Napoli, addio» je pel Aškerc v navdušenju, ko je zar puščai to mesto, o katerem pravi pesnica Matilda Serao v svojem romazra «Fantasia»: «Jaz ga sovražim. Sovražim ga, ker je poln greha in trpljenja«. Aškerc je vedel le za njegove lepe očarljive noči, Serao je vedela več in mu je v pozdrav zaklicala: O mesto zmagoslavno in umirajoče. •O bella Napoli, addio» je pelo z našim poetom že nešteto src, ki so odhajala, da se morda več ne vrnejo in bo vse njih življenje le hrepenenje po povratku. Lep je Napol j, lep, če ga gledaš le po vrhu, le njegovo zunanjost in okolico. Lep je njegov naravni kras, ki ga nudita jasnina južnega neba in morje, lepo, modro tirensko morje. Leto za letom nosijo aračit tu doli na jug svoja bolna pljuča ljudje s severa. In križajo se jeziki in narodi v šumečih ulicah in se iščejo in razhajajo. Njih želja je zdravje, ne vedno, vendar največkrat. V njih srcih je hrepenenje. Ko odhajajo se ponavlja vedno znova zapeta pesem: «0 beli Napoli ddio». In tu doli, v ta topli zrak, dišeč po zdravju, se je zatekel tudi Aleksij Masimovič Pečkov, po vsem svetu poznani Rus Maksim Gorkij. Sredi bujnega zelenja v vrtu južnih dreves ei je naštel mirno bivališče v vili Gallotti v Posilli-pu, prav ob morju. S ceste hiše niti ne vidiš, tako sta zakriti njeno belo lice in rdeča streha oty»e, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36. 1156 MLEKARSKA zadruga v St. Vidu pri Vipavi ima na razpolago dnevno večjo količino pasteriziranega mleka. Reflek-tanti naj se obrnejo osebno na načelni it v o. 1694 KRANJSKE klobas«, tvrdke K. J are v Ljubljani, dvakrat tedensko »veže, se prodajaj« v Via S. Maurizio (gostilna «De Maria»)._ 1692 TRTE cepljen« in drugo sadno drevje prodaja Rudolf Tavčar — lvanpgrad pri Komnu. Na zahtevo pošilja cendk. (1695) UČENKO 1-4—15 let staro, iščem sa tr- J, o vino z mešanim blagom. Anton Ljcaa. I Bistrica._1697 V t) R T Societa Ligure Lombarda, U V H J Trst, Piazza Scorcola 3, Te lefon 32-37 je najboljši po moči. trajanju in izdatnosti. Zastopnik v Cerkneip: Maks Štucin. _ 1641 SPALNI divani, otomane navadni in luksusnL Ferjanclc, tapetnik, via S. 'Mau-rizio 9._1579 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollmar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 1452 STABILIMENTO musicale »Giuseppe Verdi». Via kabriani 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd. , 1024 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg. _ 1512 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Boludich Ana, Trst, Via Madonna del Mare 19 /II.____ BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 1693 BABICA, avtorizirana, diplomirana, »prejema noaeče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, tel. 20.64. 956 ZDRAVNIK ordinira s 1. januarjem v Trstu V:a S. Lazzaro 23/11 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 1 Bafaftžifli irilBira samo pspšldge od 14—18 (na lastnem domu) i A. (RiSHANGCH i Via Solit ari o 16 i i| is h Najboljše cene v Trstu. m f sanje, Rum • . L IS*— Maršala...... 5a20 Vermouth . . • . „ 5-20 Punscte . .... h 14-— vina, likerji in spiriS na izbero. (994) IHBSBI nmm II! HAHUFAKT01E PAULATTO TRST VIA DANTE 10 - VSA MOZZiN! 32 Pubbl .TYTAN -Trieste.____. Oscar Canarutto ttrar-zlatar Trst - Via M. R. Imtortaal ttev. 13 s podružnico v Via Giadnto Gallina 5. kupuje, prodaja In zamenjuje vrednostne predmete. (i0£9), ITŠran Rlspnrmlo S. LEVI Trst, Via S. Lazzaro 9 NOVI DOHODI 1150 VOlHEtHitE v vseh barvah od L 2.20 do L 2 50 PB3TIJS FUŠTftMJa, double face . 4.70 do L 4.90 {■•iOAPOUlH centim. 80 . od . 2.20 do L 3.50 PLATNO MAOOHNA št. 12, 80 centim. po L 3. — PLATNO za poročno perilo lSCcentim. po L 5.50. PLATNO .Dowlas", debelo, vis. 160 po L 6.50 SUKNO .pettinato", fino, meter . . po L 4.—, A0R6H1 za srajce.......po L 3.70; B0RGH1 za delavske hlače po 7.—, 9.—, 10.— 12.— in 15.— L meter. Ita m sunil 21HL 1PECIALITCTA: Pletenine, volnene In tuStanjasfte ter Senska in otro-ike nogaoiie. BIgso prve vrste. - Pcstrežtia točna. Telefon štev. 16. Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček 10.533 Mestna Hranilnica Ljubljanska (Gradska štedionica) LJUBLJANA Prala r nova ulica Stanje složenega denarja nad 1040 irJHlonov dinarjev Stanje vloženega denarja nad 260 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekočI račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vae vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg Ustnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tepa nalagajo pri njej sodišča denar nedoietnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker Je denar tudi popolnoma varen. 291 Predno se odločite za katerikoli nakup obiščite SKLADIŠČE POHIŠTVA ALESSAKDRO LEVI MINZI Trst, Via Rettort 1 (Piazza Rosarlo) In Via Kalcanton 7-13. Naše cene ne poznajo konkurence. (i 170) PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman is kanadska prošlosti (81) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Pi&em Vam to ne zato, da bi Vam vsilil svoje brerupje in svojo srčno praznoto nego zato, da Vas s tem prosim odpuščanja za bolest, ki Vam jo bom prizadejal. Ah, rajši bi si dal odsekali desno roko, kakor bi hotel povzročiti najmanjšo bolečino Vam, ki Vas tako breizmejno ljubim. A moram storiti to, moram; moram užalo-stiti njo, za katero bi z veseljem žrtvoval svoje življenje.« Bigot je bil mojster v pisanju pisem kakor je bil mojster v_ govorjenju. Z enako nežnostjo ji je nadalje povedal, da se nahaja Črni lovec v medtu in kaj da po-menja njegov obisk. Končno ji je naznanil, in podrl z neovrgljivimi dokaza, da se David čedalje bolj zanima za izdajavske in vohunske spletke Črnega lovca. David je v smrtni nevarnosti. Radi nje same, radi nj«, ki mu je angel vsega življenja in katere sreča pomenja zanj celo več kot varnost domovine; radi nje, sa katero je pripravljen zaigrati svojo Čast in svoje ime, radi se ji hoče pridružiti in se boriti do poslednjega, da rešita Davida. Dovid nikakor ne sme več videti Črnega lovca. Ako jo David sares ljubi, o čemer gotovo ni dvoma, tedaj ga bo s svojim vplivom z lahkoto reSila pred poginom. Pismo je završi 1 s zatrditvijo, da bi bila njegova največja sreča, če bi bila srečna ona. Tako neftno in spretno je napisal to in tako globoko je pri tem poniževal sebe, da so se besede glasile kakor molitev. K Bigotu se bo morala zateči v svoji poslednji temni uri. Ta misel se je porodila v njej in jo prešinila ter obvladala popolnoma. Z ! njo se je pa porodil strah, kajti sa nežnostjo nadzora i kovega pisma je zapazila grozečo stvar, ki jo je tako lepo poskušala zakliti. Zdaj ie vedela: kakor bi z gwe-čimi črkami zapisal v njene možgane: «Refii Davida! Ce ne moreš, tedaj naj mu pomaga večni Bog! Kajti kralj, zakon in ljudstvo 90 močnejši nego jaz. Svojo roko zadržujem, toda kako dolgo mi bo to še mogoče? In zdaj, ko je Crni lovec v Queft>ecu?» Deklica je drhtela. Naj je storil David karkoli, naj počenja karkoli, naj ji je tudi lagal, naj se je cek> pridružil izdajstvu — ona spoznava svojo dolžnost, ki ji ukazuje, naj ga reši. Bigot ji ni pustil nikakega . dvoma. Crni lovec bo končno ujet in obešen kot vohun. Ura Davidove smrtne nevarnosti ho tedaj napočila, kakor namiguje Bigoit. K njemu, Bigotu, mora in na-snaniti mru mora, da se ji ni posrečilo. Na kolenih, če bo treba, ga bo prosila, naj še dopusti, da zgine Črni lovec iz mesta neovirano — radi Davida. Preko tega se ni upala niti mi- sliti. Uredila si je lase in se oblekla v izprehodno obleko. Tri četrt ure pozneje je Deschenaux sporočil Bigotu, ki se je nahajal v svojem: osebnem oddelku palače, da je mademoiselle St. Denis spodaj in čaka avdijence. Pri3el je baš tedaj, ko mu je eden njegovih vohunov sporočal, da se Crni lovec nahaja pri Davidu v stanovanju Petra Gagnona. Preteklo je dolgo časa, preden se je Deschenaujc povrnil v svojo tajniško sobo. Izraz skrbi se je kazal na njegovem obrazu. «Monsieur Bigot se ne počuti dobro,i> je dejal z lokavo zmedenim glasom. «2e zjutraj sem opazil, da je čudno vznemirjen in prosil sem ga, naj da poklicati zdravnika. Veseli ga, da ste prišli. Morda ga bo Vaša beseda spravila v boljšo voljo, gospodična!« Velika Bigotova soba je bila prazna, ko jo je Deschenaux privede 1 v njo. Zapustil jo je tam in zaprl težka vrata za seboj. Sele ko je slednji odšel, se je Bigot prikazal izza visečih zaves manjše sobe poleg. Celo po tajnikovih besedah jo bila Anica sedaj, ko je gledala Bi-gota pred seboj, presenečena. Navzlic razburkanosti svojih Čustev bi takoj zaslutila izpremenibo, o kateri je govoril Deschanaux. Otožni obraz, njegovo zadržanja, pobešene rame — vse je razodevalo, da ga neznosno breme ti^či k tlom, ko je odgrnil težke zavese in postal trenutek ob vhodu. Bigot je bil nenadkrlljiv igralec — malosrčnost, obupna negotovost ga je v tem hipu obvladovala. Ko hitro šo njegove oči zagledale Anico, je z velikim naporom poskušal zakriti duševno bolest, ki se je tako jasno izražala na njegovem obrazu. A ne prej nego jo opazila. Ne prej nego ji je njegovo spretno glumaštvo naznanilo: «0 vem, kaj se je zgodilo. Ura, ki sem se je tako bal, je prišla in izhoda ne vidim nikjer.» Usmiljenje, nežnost in neskončno sočutje je napolnjevalo njegovo kretnje, otožen smehljaj mu je krivil ustne, ko ji je prožil obo roki v pozdrav, u f»_____ yfcta*c, kl t* A* 9rwlno _ _ jflfi eno Wedo{ napad« s daljom tajav in zatrdil, da «Buaa ni do-Oftt. Gorki j no »pr*)«ma rad. javi!a svojim listom v domovino, da je Gorkij težko bolan in je pričakovati skorajšnje katastrofe. Svet je to bral in jasno je, da so se nemudoma pozanimali za stvar posetmo moskovski literati in še nešteto drugih znanih osebnosti, dalje pa tudi njegovi verni čitatelji. In došlo je na tisoče pisem in odšlo na tisoče odgovorov. Zgodi se tudi od časa do časa, da kak ameriški ali angleški list prinese lep in v vse podrobnosti segajoč članek, ki ga je spisal časnikar, poseben poročevalec, po oMskn pri pisatelju. Toda, naj bo rečeno, da so vsi taki obiski izmišljeni, ker Gorkij se nobene stvari bolj ne boji kot časnikarjev. Le kakjm šestim ali desetim dobrim tovarišem in prijateljem j© dovoljen vstop k pisatelju kadarkoli. In ti srečni radi zahajajo na obiske, ki so zaupni in domači. Navadno sprejema Gorki v svoji defavnici. Je to obsežna, rusko opremljena sobana s širokim oknom, ki je odprto na morje in meče v sobo žarke napoljskega soluca in duh rož in zelenja in morja, da ti leže mehko na pluča in te hladi. Tu presedi pisatelj večino dneva. bodisi da čita, bodisi da pi-e. Dela neprestano. Že ko piše en roman, snuje drugega. Osnutki so mu počitek. Zabava mu je snovanje. Pisateljevanje je tudi delo, pravi. Kot nekdo težko pride v svoji službi recimo do bančnega ravnatelja, tako se je v literaturi težko uveljaviti. Ko je človek na mestu, tedaj dela, mora delati. Silijo ga razmere in dela. Zadnje njegovo gledališko delo je drama «Starec», ki se vrši v malomeščanskih krogih, ki jih pisatelj neusmiljeno prikazuje v njih pravi luči, hoteč dati gledalcu jasen dokaz okostenelosti in zaspanosti onih ljudi, ki jim je vse življenje le sredstvo za lepo, ■idobno stanovanje, obleko, dobro hrano in pa njih urad. Na odru se neusmiljeno tepeta oče in sin. Sin je trdno prepričan, da so njegove ideje edino prave in dobre, ter zato uniči očeta-starca, ki jih v tiva klofute«, rekel, da je škoda, da živi tudi napisana drama in pa da je pisatelj mrtev. Zaprt v svoji sobi sledi vsemu modernemu gibanju v svetovni literaturi. Zlasti dobro pa pozna rusko moderno. O njej je poln hvale. Trdi, da je to zdrava, čvrsta povodenj na književnem trgu, ki bo naglo naraščala. Poln je vere vanjo. Ta vera ga sili k delu in ga tolaži. Futurizem ceni kot zanimiv pojav v knjigi in na odru. Sicer pa pravi, da je dobro počakati, da se mladost unese, in šele potem soditi. Na odru mu je še vedno ljubši Stanislavski kot Meverhold. Ta dva sta poznana ruska inscenatorja - režiserja. Toda Stanislavekij mu je bolj zvest in pristen od Mayerholda. Misli pa, da to nima pomena in je treba, da se mladina malo zaleti, ker, ko ee uneae, se vendar spozna. V izaletu pa se daleč skoči. Izmed ruskih modernih gledaliških del ceni posebno nekatere, ki so mu stalno čtivo. Posebno je vesel ljudske tragedije «V časih Pugačeva«, kjer nastopa nad 300 oseb in je pisatelj tako izborno podal razmere in upor, ki je nastal pod vlado carice Katarine II. kot nihče pred njim. Dek> so dali na oder v Umetnostnem teatru v Moskvi. Skozi celih štirinajst dni je drlo vse gledat. Zelo veseli pisatelja dejstvo, da Rusi pišejo zgodvinske drame in romane. Pravi, da mu je to prelep dokaz, da delajo resno m da pojav ruske modeme, one od danes in jutri, ni slučajen, ni nepripravljen, pač pa globoko zrastel z dušo ruskega človeka. Zato so mu Leonov, Vsevolod, Fedin in drugi zelo dragi in sprejema vsako njih delo kot novo ornamentiko mladosti in moči. Toži samo, da je velika škoda, da producirajo Rusi tako malo na dramskem polju. Težko črJia Tairova, ki je nedolgo temu obljubil, da pride s svojo družbo v Italijo. Rad bi videl njegovo umetnost. ki jo danes pozna samo iiz ilustracij. Govoriti z Gorkim je užitek. Ne zmanjka nikdar nit pogovoru. Njegov govor je tih in topel. Počasen pa globoko premi M jen. Zraven dela z vsem telesom. Z obrazom pokaže vse, kar mu beseda pove. Gesta služi kot kamen pri stavbi. Z njo podpre svoje izjave značilno in trdno. V svoji duši je še vedno 'mlad, zdrav in čil. V njegovi delavnici je nebroj njegovih portretov izobešenih po stenah. Najlepši je in pisatelju najbolj odgovarja oni, ki je obešen v lepem okviru naravnost nasproti vhodnim vratom. Risal ga je Boris Grigorjev. Kaže pisatelja v prelepi pozi, ko govori. Za njim je ruska vas z ljudmi in posebno natančno izdelanimi obrazi. Še dalje je stepa. Gorkij je portreta vesel in je nanj ponosen. Posebno žarka stepa mu je vedno pred očmi. Igor Volk. Najprej naj povem, kdo sem. Pišem se Okoren, a pri oblivanju z vodo so md rekli Tomaž. Torej jaz sem Tomaž Okoren, doma pa sem tam nekje pri Bukovem gozdu, blizu jazbečeve luknje. Doma nimam pravega, ampak samo napol podrto bajto. Ko pada dež in me premoči skozi luknjasto streho, jo pa naglo pobrišem h jazbecu v vas. Tam pod Robom sem vsaj na suhem in tudi kakšno pametno si rečeva vsakotoliko. Po hribovsko bi se reklo, da možujeva. Zaljubil pa sem se v Lisjakovo Tinco. Vi veste, kako je bila lepa. Meni se je zdela kot samo božje solnce, ki nas greje s svojimi žarki. Vidite, tako lepa je bila, še celo pege po obrazu so se mi zdele prav srčkane. Tako so 'bile razpredene ko zvezda repatica na nebu. Še celo prav mastna bradavica konec nosu ni nič kvarila njene lepote, še celo povečavala jo je. Ljubezni ji nisem nikoli razkril. Cemu tudi? Pravil sem ji kar: draga moja. Enkrat sem jo celo poljubil na čelo, na skrinjico, kjer je imela precej zavitih možgam In ona tudi, ko smo igrali frli frli, me je poljubila na uho. Torej vidite, da so to bili brez dvoma o-čitni dokazi ljubezni. Zato mi ni niti v peto padlo, da bi padel pred njo na kolena in bi ji izjecljal svojo ljubezen. Pridno sem se hodil gret k mojemu solncu in črez par let sem jo mislil ravno zaprositi pri njenem očetu Lisjaku, ko mi je rekla: «Veš, ljubi Tomaž, o pustu se o-možim.« — «Je že prav, Tinca, tudi jaz sem mislil tako.« — «VeJ pa, koga vzamem?« — «1, Bog pomagaj, vendar mene.» — «Kaj se ti blede?« — «No, Tinca, ne bodi tako poredna. Vse sem že pripravil, celo plohov, da popravim streho. Do pusta bo vse v redu. Spala pa boš na mehkem mahu, ki ga nastrgam tam za Bukovim goz- onega, kt petnajst krav In dva konja. Tb bom bogata* — Kar ▼ omadlavAuu mm skoraj paM» ko som ta stl- ftal, pa sam ji rokot: «XaL tofai so krave, kottfi, praatl In hiSa rsi kot moja ljubezen,* — «No, Tfe-mai, no bodi vendar tak. Rada sem te imela kot prijatelja in nič ve£. — Tudi če bi te imela rada kaj več, misliš, da bi te no zamenjala za krave, prasce in hi£o? V tvojo bajto da bi šla? Saj veodar nisem neumna!« — «Lepo pa le nI od tebe, Tinca, da si ms toliko časa vodila za nos. Bila si mi solnce, bila si mi življenj«. Lepo pa le ni bilo to, pa reči, kar hočeš.« O pustu pa je bila poroka. Klel nisem, nisem se tudi smejal. V gozd srn šel sekat drva in zraven sem si mislil: O, ljudje bofcj4, ali je prav, da včasih ženske imajo rajM hišo, krave in prasce, ko-nie in kobile, ko pa moževo resnično ljubetze-n? Ljudje, ali je to prav? Vidite torej, kako so me s hišo, s prasci in konji, s kravami in njivami ogoljufali za moje solnce! Jničo Ootfan. RAZNE ZANIMIVOSTI Najlažji novorojenček na svatu V Caerphilly-ju pri Cardiffu se je rodilo otroče, ki je tehtalo samo 336 gramov. Bojijo se, da bo otroče kmalu umrlo. Sodi se, da je to najmanjši novorojenček na svetu. Aprila meseca je menil neki londonski oče, čigar otrok je tehtal 415 gramov, da je dosegel rekord v lahki teži. Otroci, ki pri rojstvu malo tehtajo, ne umrejo, kakor bi kdo mislil, že v mladih letih, saj je otroče, ki je tehtalo pri rojstvu v Christchurchu na Novi Zelandiji 406 gr, doseglo letos petnajsto leto in je prav tako krepak kakor njegovi enako stari tovariSi. Prvi amerikanski svetnik V Bimu se bo v kratkem vršilo jvosvetničenje prvega Amerikanca. kar tako težko pričakujejo vsi katoličani Zedinjenih držav. Ta prvi amerikanski svetnik je po rodu Nemec, frančiškan o. Leon Heinrichs, ki je posvetil vse svoje življen «r blaginji človeštva in bil pravi naslednik svetega Frančiška. Njegova smrt — usmrtil ga je leta 1908. neki anarhist pred glavnim oltarjem v cerkvi svete Izabele v Denver-u med sv. mašo — je še povečala sloves njego* ve svetosti, kajti še v zadnjih zdihljajih je odpustil svojemu morilcu. Neumna stava Dva dvajsetletna mladeniča Pasquale Galli in Dante Mattio-li iz Bologne sta stavila, kdo popije med njima večjo količino žganja. Za torišče svoje tekme sta si izbrala gostilno Roeine Dall'Olio. 2e pp prvi polovici ure sta bila oba precej nasekana. Galli-ju je pa postajalo čim dalje tem slabše, dokler ni črez par ur umrl na zastrupljenju z alkoholom. Krčmarica je bila seveda naznanjena oblastim. Dva nepojasnjena slu&eja V Algeru (francoski koloniji v Afriki) se je poročila mlada Židinja, krasotica Benyaya, odvetnica, z mladim odvetnikom Elghaz-zi-jem. Po končani poroki sta se napotila novoporočenca na svoj novi dom. Kmalu potem se je nevesta, še vedno oblečena v belino in zavita v dolg pajčolan, vrgla s hodnika na cesto, kjer je obležala z razbito glavo seveda mrtva. Skoraj istočasno se je poslavljal v istem mestu gospod Parisot od svoje umrle žene, ležeče na mrtvaškem odru nekaj ur pred njenim pogrebom. Nenadoma stopi v žalno sobo mlad mož, pomeri v žalujočega moža in ga ustreli s tremi streli. Morilec se je nato sam javil orožnikom. Bil je svak Parisotov, brat njegove žene. Ne v prvem ne v drugem slučaju niso znani nameni tako samomora kakor umora. Nepričakovani uspehi pomlajevanja Dr. Schleier, zdravnik wieden-ske bolnišnice na Dunaju je prenesel v s vrh o pomladitve žleze na dva s«tarejšia gospoda. Uspeh, in sicer nepričakovan uspeh sa je pojavil že črez nekaj tednov. V najkrajšem času namerava dr. Schleier predstaviti oba operiranca zdravniškemu društvu. Navdušen radi takega uspeha je naroČil dr. Schleier iz Pariza večje število novih opic, kojih prihoda pričakujejo nestrpno mnogi starejši gospodje, ki bi se radi na stara leta pomladili z opičjimi žlezami. Roparji v BesarabijL Na deželni cesti ne daleč od kraja Tarnovo v Besarabiji (Romunija) so naskočili cestni roparji družbo kmetov in trgovcev, ki so prepeljavali blago na tridesetih vozovih. četo je spremljalo tudi Sest orožnikov. Vnel se je hud boj, nad eno uro so se branili kmetje, trgovci in orožniki, dokler se niso udali, videč, da so roparji v izdatni premoči. Roparji so slekli vse do srajce, pobrali jim vse plen in odpeljali tudi konje. Plen se ceni na 35 milijonov levov. Mod oropanci je bil tudi davčni izterjevalec, ki je imel tedaj pri sebi 30 milijonov levov. ▼ nis^ovl trgovini s priklano glavo. Preiskava js kun, zlatic, lisic, di-hurj«v, vider, jazbe-ccv, mačk, »everlc, c . krtov, divjih in do- Sprejemajo *e matih sajcev itd. itd. po*iljatve po posiU D. Mspach - Trst Via Cesar« BattUti 10, It. naiU vrata 16 Telefon int. 36-63. . MANUFAKTURE PfiOUTTO TRST VIA DANTE 10 - VIA »AZZ!tl! 32 PubbL TTTAtV - Trleste. naročajte „Edinost" RO CHINA PIGATTJ Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in z« OKREVANJE L£t€HR3€& ZANETTI - TRST - Via Mazslnl Stroji za šivanje, vezenje Iti pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST, y§a veS€fna 3 Napeljave t motor, pogo- na iioin. Popravila. - za maRistratom i--brezplačen poa!i v rszeal« Z © & (SEUfiLii - TRST Skladišča: Via Pier Luigi da Palestriua 51. 3 in 7 - Tel. 225 Prodajalna na drobno: Piazza In Via Reaato Smbriani (prej S. Giovanni) tel. 2689 Prosta luka: Skladišče št. 4, tranzit. Prosio erarične carine. f^ajvešja šhimđlMa Jisii|sk@ SCrajine in bogata na izberi nacionalnega in češkega porcelana vsake znamenite tovarne in Starodavne in odlikovane tovarne RICHARD G1NORI di Doccia (Flrenze) 1 skladiščem tranzita za izvoz porcelana, lončevin, kristalov, stekla, namiznih in toi-etnih servisov, damižan, velikih črnih butiljk, belih in zelenih za le&arae kakor tudi damižan s pipo. — Bokali in vaze za cvetlice s krasnimi okraski po L 6.— komad. Imitacije kristala vseh vrst krožnikov. Velika izbera majoličnih in kovinastih kipov z zajamčenimi urami: Potrebščine za razsvetljavo, cevi za ročne in stenske svetiljke. tulipani in zvonci za električno razsvetljavo, kovinasti predmeti, alpaka, jedilno orodje itd. Kozarci (čaše) v raznih oblikah iz finega stekla za družine in javne lokale po izrednih cenah: Čaše : za likerje L 1.—; čaše za vermouth, majhne L 1.20; za vermouth, (velike) L 1.30; za konjak L 1.—; za vino, L 1.40; za vino, velike L 1.50; za vedo L 1.60. Namizni kozarci za gostilne: l/„ I Ur —.40, 1 lir —.45, l/, 1 Hr —.50, »/• 1 ,ir —.55, '/6 l Hr —.60, V6 1. večji lir —.65. Za likerje lir —.30, za puneh lir -.40. Velikanska izbera najfinejših vrst steklenic (za gostilne) vsake mere s predpisanim pefatom. «/,„ 1 lir 1.80, V0 1 »r 2.50, 1 lir 2.50, i s 1 lir 3.25, 1 l lir 4.20. 2 1 lir 5 . Za večje oddaje cene po dogovoru. Krožniki In lončevine I. vrste, okrašeni po L 1.- , kitajski L 1.50. Steklene šipe, prozorne, barvane vsake mere in debelosti. Ornamentalne šipe, bele in barvane, katedralne, kristali vsake velikosti m debelosti (do 40 mm), parabrises za avtomobile, navadno steklo za pode in Dalles (steklene plošče) vsake velikosti in debelosti do 40 mm. Imitacija kristal« do 2 metrov širokostl in 4 metre visokosti, 4-6 mm debelega. Zaloga dijamantov za rezanje. Lastna tovarna izdelovanja in brušenja zrcal, vezave s svincem in medjo, neprozerne šipe, delane s kislinami in peskom. Lastna stavba v Rojanu. Najnižje cene. Proračuni in ceniki brezplačno. N:jvečja prikladnost. T«>$K0 OBRTNA ZADRUGA V TRSTU registrovuna zadruga z neomejenim jamstvom Via Milano 20, pritličje (vogal XXX oti-bre) - Tel. 15-04 ■□ a o □- Obrestuje hranilne vJoge po 5% Vetje vloge, vezan« na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Iivriuj« nakazila pođ ugodnimi pogoja za Jugoslavijo In ostale inozemske trge. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Eskomptira trgovske «fekte Uradne ure od 9-121/, dop. in od 27,-4 pop. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ^^^^■ndružnica v trstu^^^^h Umita ii režem Dinarju MJOOM- Telefon 5—18, 22-98 CENTRALA V LJUBLJANI Oljnica ta rezerve Dinarjev 60,000*- Telefon 5—18, 22 -98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%9 na tekočih računih po S%9 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. i Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Čer-nomdj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, Novi Sad. Najprikladnejša zveza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 9'/f-127» In od 1472-16 Podružnice: Novo mesto, Preval Je, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split - Sezonska ekspoćitura: Rogaška Slatina. tli III sJ