GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO
TOVARNE CELULOZE MEDVODE
Soglasje na sporazum
VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — Po dolgotrajnem razpravljanju je predsedstvo republiškega sindikata na seji 9. septembra le dalo končno soglasje na tekst samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka za skupino proizvajalcev papirja, celuloze in lesovine.
O dogajanjih okrog sporazuma in o samem tekstu sporazuma smo že poročali v prejšnji številki Našega dela. Prvotni tekst, ki ga je delovna organizacija predložila sindikatu, je precej spremenjen. Spremembe so zahtevali sindikati, sklicujoč se na njihova načelna stališča, tako glede formiranja osnovnih, tako imenovanih kalkulativnih osebnih dohodkov ter raznih dodatkov na težavnostne pogoje dela. Tekst smo morali spremeniti na njihovo zahtevo, oziroma na njihove argu-

jeti zaradi pomanjkanja dokazil. Ni bilo lahko prepričati tiste, ki so odločali, da papirniška panoga glede delovnih pogojev ni lažja od metalurške. Dodatki, ki izvirajo iz neprekinjene praiz-vodnje skozi vse dni v letu, tj. nočni dodatek, dodatek na IV. izmeno določen obseg nujnega nadurnega dela, predstavljajo kar izdatno postavko. Dodatki na težavnostne pogoje so formirani po kriterijih analitične ocene in so različno visoki v posameznih podjetjih, odvisno od dosežene stopnje mehanizacije. Najvišji odstotek imata celuloza Medvode in Krško — tj. okrog 20 0/o, ostale papirnice pa okrog 11—15%. Težave glede uveljavljanja dodatkov za težavnostne pogoje bodo prav gotovo tudi pred verifikacijsko komisijo, vendar pa moramo vztrajati, kajti zdi se nam nedopustno dovoliti diskriminacijo v
tem pogledu samo zaradi podcenjevanja, ki izvira iz nepoznavanja delovnih razmer v naši panogi. Ves čas razprav smo zahtevali primerjalno analizo delovnih pogojev z metalurgi, kemičnimi podjetji, lesnimi, kovinarji in jo bomo še naprej, saj krajšega konca ne moremo potegniti, kvečjemu razbije se lahko farna, da je papir lahek, železo pa težko.
Vsekakor, predsedstvo sindikata je dalo na naš predložen sporazum soglasje, kar pomeni, da ga morajo delavski sveti sprejeti v enakem besedilu, nakar bo predložen verifikacijski komisiji. Kako dolg bo ta postopek, ne moremo prerokovati. Vemo le — če se bo ta komisija postavila na stališče, da nas mora še naprej kaj prikrajšati, bomo predlagali nova dokazila in pri tem tudi pazili na korektno obravnavo nasproti drugim panogam. Bolje je s sporazumom nekoliko potrpeti, kot pa se pustiti diskriminirati.
Trenutno je program komisije za sestavo predloga sporazuma v tem, da do 18. septembra pripravi vso potrebno dokumentacijo za predložitev samoupravnega sporazuma sindikatom v podpis. V tednu od 20. do 25. 9. marajo delavski sveti vseh podjetij potrditi tekst sporazuma.
V tem terminu bo komisija izdelala vso dodatno dokumentacijo in obrazložitev ter predložila verifikacijski komisiji. Ne glede na morebitne dodatne pomisleke verifikacijske komisije, mora biti sporazum definitivno potrjen najkasneje do 20. oktobra. Menimo, da je natezanje zadeve preko tega datuma nesmiselno, kajti kolektivi na koncu koncev le zahtevajo nek rezultat. Morebitne pomanjkljivosti pa bo še vedno možno popravljati tudi pozneje.
T. N.
Komisija za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma se je sestala morda že dvajsetič. Popravki, navodila, dopolnila in spremembe... Morda bo stvar le kmalu urejena
Tudi Anica Belovič bo morda dobro upravljala viličarja
men te, češ da bodo uveljavljali ta svoja stališča brezkompromisno v vjeh panogah v enaki meri. Ni nam ostalo drugega, kot podrediti se tem stališčem s pogojem, da bodo ta njihova rigorozna stališča res obveljala za vse. Zahtevali so predvsem, da gremo s poprečnimi osebnimi dohodki za posamezno kvalifikacijsko skupino v nivo splošnega družbenega dogovora in da natančno specificiramo težavnostne pogoje pri delu za posamezna delovna mesta, češ da predloženo zahtevo, s katero naj bi težavnostne pogoje ovrednotili s 13,97 % povišanimi postavkami OD, ne morejo spre-
Nagrajevanje in strokovni kader
KOLIČEVO, SEPTEMBRA —
- Včasih so bile bogate tiste dežele in narodi, ki so imeli velika naravna bogastva. Danes so bogate tiste dežele in narodi, ki imajo veliko nakopičenega znanja. Razvoj transporta in prevozništva je izredno skrajšal razdalje med izvori naravnih bogastev in predelovalnimi središči in je v ustvarjanju bogastva na prvem mestu znanje. Možgani so postali naj-
večje narodno bogastvo. Tega dejstva se zavedajo mnogi narodi in mnoga podjetja, ki si na vse načine prizadevajo pridobiti čim-več strokovnjakov in strokovnih ljudi. V našem podjetju se premalo zavedamo tega dejstva in se velikokrat do strokovnih ljudi obnašamo tako, kot da so v podjetju odveč. Temu primemo je tudi njihovo nagrajevanje in temu primerno se strokovni ljudje
obnašajo. V naslednjem sestavku bom poizkusil povedati svoje mišljenje o problemih nagrajevanja in vzrokih nezadovoljstva posameznih strokovnih ljudi, ki so si že poiskali delo v drugih podjetjih ali napovedujejo, da ga bodo poiskali.
V sedanjem trenutku je sicer nehvaležno in nepopularno govoriti in zavzemati se za boljše nagrajevanje tistih, ki po mišljenju
„ 4S3
'iAO—
Letošnje papirniške igre XIII. po vrsti so bile v Krškem. V tej številki objavljamo fotoreportaže s teh športnih iger. Na sliki:
Tovarna celuloze in papirja >*Djuro Salaj« v Krškem
nekaterih imajo itak preveč, vendar pa je resnici treba pogledati v oči, če je še tako nepopularna.
Že vrsto let ugotavljamo, da naše podjetje zapuščajo strokovni ljudje in si iščejo službe drugje. In vsakokrat, ko pride do odpovedi v kolektivu, nastanejo vsemogoče razlage o vzrokih odhoda tega ali onega; od zaslužka, neopredeljenih nalog do medsebojnih odnosov. Kolektiv se razdeli na skupine istomišljenikov in vsak zagovarja svojo trditev do onemoglosti. K temu veliko pripomorejo tudi nekateri odhajajoči, ki v raznih sredinah različno tolmačijo vzroke svojega odhoda in se ta tolmačenja največkrat razlikujejo od uradno podanih. Pri vsem tem pa kolektivu do danes še ni nihče jasno1 povedal vzrokov zakaj nam strokovni ljudje uhajajo ali napovedujejo, da bodo odšli. Komisija, ki jo je imenoval odbor za medsebojne odnose z namenom, da odgovori na ta vprašanja še ni končala svoje delo in njenega odgovora še ne vemo. Po mojem mišljenju pa so vzroki naslednji:
1.	osnovni in glavni razlog za odhod strokovnih ljudi je neustrezno in prenizko nagrajevanje strokovnih delavcev v primerjavi z nižjimi kategorijami (Nadaljevanje na 2. strani)
ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU JULIJU 1971
			Izkoriščen j e	zmogljivosti
			L—VIL 1971	0 1. 1970
Klasični papirji .	.	. . 100	81.8	91,8	90,5
Premazani papirji .	. . 100	137,6	44,9	27,0
Skupaj		. . 100	S2,0		
Lesovina ....	. . 100	55,1		
Proizvodnja papirja v mesecu juliju ni dosegla planirane količine zaradi državnih praznikov ter izredno povečanih zalog nedokončane proizvodnje. Zastoji na PS so se glede na pretekle mesece znižali (4,3 "/o), prav tako je bil nizek tudi izmet — znašal je le 5,8 °/u (v letu 1970 7,2 0/o). Od klasičnih vrst smo izdelali največ offset papirjev (39 %> celotne proizvodnje), precej pa tudi bankpost papirjev ter ciklostila.
Proizvodni plan premazanih papirjev smo presegli kar za 38 °/o, kljub temu, da smo 72 'V# papirjev premazali obojestransko. Zastoji na PRS so se glede na pretekle mesece znižali za ca. 7 »/o, iz|met pa je bilprav minimalen — znašal je le 110/o.
Nizka proizvodnja lesovine je posledica vedno manjše proizvodnje srednjefinih papirjev in je zato brusilnica obratovala le z enim od brusilnikov.
GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU AVGUSTU 1971
Plan Doseženo
Izkorišččnjc zmogljivosti I.—VIII. 1971 0 1. 1971
Klasični papirji .	.	.	, . 100	90,5	91,8	90.5
Premazani papirji .	.	. 100	114.6	45,3	27,0
Skupaj			. . 100	94,9		
Lesovina			. 100	64,1		
Tudi v mesecu avgustu plana proizvodnje papirjev nismo dosegli — vzrok rekordno visoka nedokončana proizvodnja. Na višino proizvodnje pa so vplivali tudi visoki zastoji PS (7,2 °/o), izmet pa je bil nizek in je znašal le 5,9 °/o. Kot ponavadi smo izdelali največ offset papirjev, precejšnje količine pa fudi me-hanografskih, peresnolahkih papirjev, kulerjev ter pelurja. Plan proizvodnje premazanih papirjev smo presegli za ca. 15 °/o, ca. 60 »/o smo izdelali obojestransko premazanih papirjev. Zastoji na PRS so se glede na pretekle mesece povečali (38 "/o), prav tako tudi izmet (16,3 %>.)
Lesovine smo izdelali le 64 °/o od predvidene količine, ker je brusilnica obratovala le z enim brusilnikom.
PAPIRNICA KOLIČEVO
GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE za avgust 1971
Količinsko v % Avgust 1971		Jan.—avg. 1971	Avgust 71	Jan.—avg. 71
Plan	avgust 1971	Plan 71	Avgust 70'	Jan.—avg. 1970
Papir	55,8	85,2	67,6	93,2
Karton	94,9	100,7	97,9	95,7
Lepenka	84,4	96,4	110,3	118,7
Skupno	86,8	97,4	93,7	96,8
Lesovina proiz	75,1	78,2	83,8	83,7
Vrednost v Vo				
Papir	81,8	96,3	103,4	115,4
Karton	107,5	105,6	110,6	107,2
Lepenka	92,2	98,3	113,2	124,5
Skupno	100,7	102,9	109,6	110,2
		IZVOZ		
Količinsko v °/o				
Papir	53,2	61,4	73,9	83,9
Karton	44,2	40,9	70,3	51,1
Lepenka	—	—	—	—
Skupno	48,1	50,0	72,1	64,9
Vrednost v °/o				
Papir	57,7	60,5	113,7	107,8
Karton	45,0	48,7	72,1	71,1
Lepenka	—	—	—	—
Skupno	50,6	53,9	88,4	85,6
ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI za avgust 1971						STROJEV	
Stroj	Koled. čas	Prazniki	Remont		Zastoj	Izkor.	Proiz.
	ure	ure %	ure	°/o	ure	%	str. °/o	ton
PS I	744	— —	—	—	25	3,4	96,6	90,2
PS II	744	— —	--	—	33	4,4	95,6	345,6
KS I	744	__ —	—	—	28	3,8	96,2	540,8
KS II	744	— —	—	—	39	5,2	94,8	1.220,2
LS	744	— —	—	—	78	10,5	89,5	198,3
Skupno	744	— —	—	—	41	5,5	94,5	2.395,1
Brusilnica	744	— —	11	1,5	7	0,9	97,6	438,2
NETTO PROIZVODNJA NA		ZAPOSLENEGA
	Zaposleno	%	Proizv. na zap.
Povprečje v letu 1970	702	100 100
Avgust 1971	702	100	103
Povprečje jan.—avg. 1971	701	99,9	100.1
Nagrajevanje in strokovni kader
(Nadaljevanje s 1. strani)
delavcev. To svojo trditev opiram na naslednjih dejstvih:
a)	V lanskem letu je bila opravljena primerjalna analiza osebnih dohodkov v 11 sorodnih in sosednih podjetjih. Ta analiza je nedvomno pokazala, da so oaebni dohodki delavcev nižjih kategorij (PR, K, VK) med najvišjimi in da so osebni dohodki delavcev višjih kategorij (SS, VS, DVS) med najnižjimi v našem podjetju. Razmerja med zaslužki posameznih kategorij so bila v našem podjetju najbolj neugodna. Ta razmerja so v našem podjetju bila 1 : 3,7, medtem ko so se v drugih gibala od 1 :4,2 do 1 : 6,3.
b)	Skoraj vsi strokovni delavci, ki so odšli iz našega podjetja, so odšli v druga podjetja na bolje plačana delovna mesta, čeprav so le-ta po zahtevnosti enaka ali podobna delovnim mestom, ki so jih imeli pri nas.
c)	Pri sprejemanju novih strokovnih delavcev zelo težko ali skoraj nikoli ne moremo1 dobiti osebo z delovnimi izkušnjami, ker so zahteve po OD le teh veliko večje kot smo mi pripravljeni glede na naš pravilnik ponuditi. Zato smo največkrat prisiljeni sprejemati začetnike in osebe brez delovnih izkušenj.
2.	Svoj vpliv imajo tudi medsebojni odnosi, vendar pa trdim, da le-ti niso glavni, čeprav včasih izgleda in se to tudi skuša prikazati kot da so medsebojni odnosi edini in glavni vzrok za odhode. To trdim zato, ker so vsi, ki so do sedaj odšli iz podjetja in so kot vzrok navajali medsebojne odnose, najprej dobili bolje plačana delovna mesta, potem pa so začeli govoriti o slabih medsebojnih odnosih. No, kljub temu slabi medsebojni odnosi velikokrat pripomorejo, da se človek laže in hitreje odloči za odpoved. Vendar trdim, da osnovni vzrok tudi v teh primerih leži v osebnem dohodku in da je spor z nadrejenimi ali s kom drugim tista zadnja kapljica, ki pripomore, da se voda prelije čez rob. V bistvu se ljudje težko odločajo za zamenjavo službe, toda reagirajo človeško razumljivo; slabše sem plačan kot moji kolegi drugje, tu me pa še zafrkavajo in odločitev je tu. Če pa bi bili osebni dohodki na zavidljivi višini, bi vsakdo poizkusil nastale spore izgladiti in se ne bi takoj odločil za odpoved.
Da se prav razumemo. Medsebojni odnosi imajo velik vpliv na počutje in zadovoljstvo zaposlenih in so lahko vzrok za odpoved delovnega razmerja tega ali onega. Celo več. V urejenih plačilnih odnosih, ko v zaslužkih istih kategorij delavcev v različnih podjetjih ni velike razlike, so medsebojni odnosi lahko glavni vzrok fluktuacije delovne sile. Toda v našem konkretnem primeru mislim, da to ni. Medsebojni odnosi so sekundarnega pomena in kot rečeno samo pripomorejo hitrejši odločitvi za odpoved.
3.	Neka normalna fluktuacija strokovnih delavcev obstoja tudi
v najbolj urejenih plačilnih in medsebojnih odnosih- To je v primeru, ko vsem ni možno zagotoviti normalno napredovanje na višjem delovnem mestu bodisi zato, ker so višja delovna mesta zasedena z enako sposobnimi ljudmi ali pa zato, ker jih enostavno ni možno umakniti z višjih mest iz najrazličnejših vzrokov. V takih primerih se prijavljajo na razne razpise in objave prostih delovnih mest. Toda tu gre v prvi vrsti za težnjo po uveljavljanju, ki je normalna in ra-
MEDVODE, SEPTEMBRA —
Na zadnjih dveh sejah 19. VII. in 13. IX. 1971., je delavski svet tovarne celuloze Medvode obravnaval osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Člani delavskega sveta so sprejeli predlog sporazuma v celoti. Menili so, da sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov prinaša na področje politike delitve osebnih dohodkov družbeno priznana merila in boljša razmerja med osebnimi dohodki posameznih kategorij delavcev, odpravlja uravnilovko in priznava kvalificiranim ter strokovnim kadrom ustreznejšo stimulacijo. Sporazumi pa bi morali na drugi strani odpraviti tudi neupravičeno visoke razlike pri osebnih dohodkih posameznih podjetij, kar povzroča upravičeno nezadovoljstvo med delavci. Pri tem pa so izrazili dvom, če bomo s sprejetimi sporazumi res uspeli odpraviti take neupravičene razlike pri osebnih dohodkih med posameznimi podjetji v občini. Ob obravnavi predloga sporazuma so bili člani delavskega sveta mnenja, da je potrebno takoj pristopiti k vsklaje-vanju internih splošnih aktov z določili sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Na svoji 10. redni seji dne 19. VII. 1971 je delavski svet izvolil kolektivne izvršilne organe, ki jih določa nov statut podjetja:
Poslovni odbor:
Janez Gašperin Vukašin Lutovac ing. Riko Poženel ing. Janez Primožič Henrik Rejc Ljubo Saje Slavko Zule
Odbor za medsebojna razmerja:
Vladimir Buh Niko Dimc Breda Pleterski Andrej Rozman Lado Tomažin Pavel Žavbi
zumljiva. Tudi pri nas so bili taki primeri.
To so po mojem mišljenju glavni vzroki. Ce jih na kratko ponovim, bi to bili: prenizek zaslužek, vpliv medsebojnih odnosov in [ normalna fluktuacija. Zadnji je | sam po sebi razumljiv in ne zahteva odgovora, medtem ko druga dva, zlasti pa pivi, terjata odgovor. Ta odgovor pa lahko dajo organi upravljanja, zlasti delavski svet podjetja, ki je najbolj odgovoren za politiko nagrajevanja v podjetju. L. Milič, ing.
Poleg kolektivnih izvršilnih organov je delavski svet imenoval še pomožne organe:
Komisija za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti:
Vladimir Buh — predsednik Miloš Petrovac — član Jože Lejko — član Jakob Gaber — namestnik predsednika
Rudi Trampuš — namestnik člana
Franc Kozamernik — namestnik člana
Odbor za narodno obrambo:
Slavko Zule Jože Lejko Jakob Gaber Lado Tomažin Vladimir Buh
Odbor za informiranje:
Breda Pleterski Vladimir Buh Janez Gašperin Dominik Tomažin Jože Lejko
Na XI. redni seji dne 13. IX. 1971 je delavski svet poleg predloga sporazuma o delitvi OD obravnaval še: poslovanje podjetja za 7 mesecev, poročilo PO o poginu rib v Sori, predlog odbora za medsebojna razmerja o dodelitvi posojil za individualno gradnjo ter imenovanje novega vodje finančnega sektorja.
Iz poročila o poslovanju sledi, da so bili v letošnjem letu doseženi boljši proizvodni rezultati v celulozi, še posebej pa v pinota-nu. V osmih mesecih je bilo proizvedenih 10.482 ton celuloze, lansko leto pa v istem obdobju le 9.934 ton. Suhega pinotana je bilo proizvedenega 1.276 ton, lansko leto pa le 633 ton. Proizvodnja tekočega pinotana je letos manjša na račun povečanja proizvodnje suhega pinotana.
Istočasno pa so za 7 mesečno razdobje finančni rezultati precej slabši v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta.
Celotni dohodek podjetja raste letos počasneje kot pa stroški za les in ostali material. Celotni dohodek se je povečal za 25 "A, medtem pa se je dobiček zmanjšal za 79 °/o in je tovarna v prvem polletju poslovala z izgubo.
Drug problem, ki povzroča velike težave v poslovanju je slabo plačevanje s strani naših kupcev. Kljub raznim premostitvenim kreditom nam zaradi nerednega plačevanja grozijo naši dobavitelji z ustavitvijo dobav lesa, premoga, kemikalij, prevoznih storitev itd. Pri nabavi surovin so naj-večje težave pri oskrbi z lesno surovino. Medtem, ko so se cene lesu izredno povečale, pa je kvaliteta zelo padla.
Delavski svet je obravnaval tudi poročilo in ukrepe poslovnega odbora v zvezi s poginom rib v reki Sori, do katerega je prišlo dne 22. 8. 1971. Delavski svet se (Nadaljevanje na 3. strani)
Seja DS tovarne celuloze Medvode
Kaj so povedali pripravljavci snovi
KOLIČEVO, SEPTEMBRA —
To pot smo se odločili za obisk tovarišev, ki so zaposleni v oddelku za pripravo papirne mase, da nam kaj povedo o svojem delu in življenju v podjetju. Čeprav je njihova osnovna naloga ista, se le srečujejo z različnimi proizvodnimi in tehničnimi problemi, saj imajo opravka z docela različnimi napravami za razpuščanje in mletje snovi. To pa je ob dejstvu, da se je tovarna v 50 letih postopoma
Jože Horvat, mlinar PS II
razvijala, popolnoma razumljivo. Če upoštevamo poleg tega še izredno pester asortiment ter različne kapacitete posameznih proizvodnih strojev, bomo razumeli zakaj uporabljamo za razpuščanje papirnih odpadkov kolodrobe na eni ter hidropulperje na drugi strani. Tako tudi v starejšem delu tovarne obratujejo holandci, v novejšem pa rafinerji.
V teh oddelkih zaposleni tovariši so ob tej. priložnosti povedali nekaj o svojem delu in težavah, s katerimi se srečujejo.
Med svojim obiskom sem se najprej ustavil v lepenčnem oddelku, kjer je to dopoldne skrbel za pripravo snovi Stane Cerar, ki se mu je, mimogrede povedano, zaradi pogostosti tega priimka v tovarni, k imenu prilepila še rimska trojka.
O sebi je povedal: »V tovarni delam že 10 let, na delovno mesto mlinarja pa sem prišel letos. Po poklicu sem papirničar, kvalifikacije pa sem si pridobil v tovarni.« Na vprašanje o delovnih razmerah, pa je odgovoril: »S svojim delom v oddelku sem zadovoljen. Pri delu samem pravzaprav nimamo večjih težav, če upoštevamo, da bomo kmalu dobili tretji kolodrob. Z obstoječima dvema marsikdaj komaj dohajamo lepenone stroje, posebno pri izdelavi sive lepenke. Sicer pa je težji del našega dela polnjenje holandcev z zmletimi papirnimi odpadki z lopato. Z eventuelno postavitvijo hidropulperja bi to delo lahko prevzela črpalka«.
Na vprašanje, kako je zadovoljen z osebnimi dohodki, pa meni, da je nagrajen srednje dobro.
Naslednji je odgovoril na vprašanje Jože Horvat, mlinar na ho-landcih PS II:
"V tovarni sem sedem let, od tega štiri leta na delovnem mestu mlinarja. Sem kvalificiran papirničar. Delo na holandcih mi je všeč, čeprav se dnevno srečujem z nekaterimi težavami in pomanjkljivostmi. Od teh rnjoram omeniti predvsem ročen transport papirnih odpadkov izpod mreže, pa tudi transport snovi od snovnega lovilca. Tu bi bila tudi delna mehanizacija zelo dobrodošla.
Tudi funkcionalnost snovnih lovilcev se mi ne zdi najbolj v redu, saj gre večkrat precej dobre snovi v kanal. Lovilec bi bilo treba hitreje obnavljati, tako da bi bil eden vedno v rezervi.
Največ dela pa imamo pri nas pri izdelavi presing papirjev; barve se večkrat precej hitro menjavajo, z lopato je treba v ho-landec nametati precej zmletih odpadkov, tako da moramo pošteno hiteti. Pri vsem tem umazanem delu bi bili zelo veseli, če bi nam uredili prostor za umivanje, ki ga sedaj na žalost nimamo.«
Na vprašanje zakaj večkrat niha «/0 pepela v plakatnem papirju pa je menil, da bržkone zaradi različne koncentracije kaolinske suspenzije. Ne čisto njegovega mnenja sem ga še vprašal kako je zadovoljen z mesečnimi prejemki: Po njegovem mnenju, so le-ti spričo zvišanih življenjskih stroškov v zadnjem času prenizki.
Premišljujoč o tem kako nas ljudi tarejo iste skrbi, sem že po nekaj korakih prišel do oddelka za pripravo snovi za kartonski stroj
I.	Tu je nadomestoval mlinarja
Slavko Joger, vnašalec lesovine v hydropulper
Janez Per, sicer pomočnik mlinarja. O sebi in svojem delu je povedal naslednje:	»V tovarni
sem zaposlen 14 let in sicer na mestu pomočnika mlinarja. Lani sem začel hoditi v šolo, da bi si pridobil potrebno strokovno izobrazbo. Nad delom pri holandcih se res ne morem pritoževati, čeprav ne gre brez težav. Pri tem mislim predvsem na" majhna naročila, saj moramo takrat tu zelo paziti, da pripravimo pravšnjo količino papirne snovi in posebno pri barvastih kartonih imamo takrat precej dela z vzorci. Sicer pa nam je bilo delo z uvedbo razpuščanja surovin v lopi 5 precej olajšano, tako, da tudi z uvozom zmletih papirnih odpadkov v holandce z lopato sedaj ni prehudo in poteka delo s tremi člani posadke v redu. Res je, da gostote papirne snovi v kadeh, včasih zanihajo, največkrat ob predaji izmen. Za preprečitev nihanja bi bilo po mojem potrebno uvedba reguliranja gostote«. Na vprašanje o dohodkih, je dejal: »Po toliko letih bi bil zadovoljen s plačo mlinarja, s plačo pomočnika pa nisem zadovoljen.«
Priprava snovi za kartonski stroj II je pri nas tudi prostorsko razdeljena. Lepo držeč se tehnološkega zaporedja, sem se najprej oglasil v lopi 5. Tu je delal Slav-
ko Joger, ki je povedal: »V tovarni sem 12 let. Nad delom se ne pritožujem, saj kakšnih posebnih težav tu nimamo, razen tega, da nam večkrat primanjkuje vode in sicer tako fabrikacij-ske kot povrate vode. Na vpra-
Stane Cerar, mlinar na holandcih v lepenki
sanje o medsebojnem sodelovanju z mlinarjem KS II, je menil, da je le-to v redu. Za vnašanje papirnih odpadkov v hidropulper po predpisih pa meni, da je to naloga transportne službe, ki mora pripraviti dovolj papirnih odpadkov predpisane vrste za vnos. Na vprašanje o tehnični pomanjkljivosti je izrazil željo za napeljavo priključka fabrikacijske vode v mešalno kad za lesovino.
Od priprave snovi za KS II je tako ostal še drugi mlelni delavec. Tu je nekaj povedal o sebi mlinar KS II Jože Šinkovec: »V pripravi sem 12 let. Z delom tu v adaptiranem oddelku sem zadovoljen, čeprav ne ostajam brez prippmb na tehnične pomanjkljivosti. Predvsem gre tu za pogon črpalk; vsi pogoni so v kleti, tako da je naše delo povezano z neprestanim letanjem po stopnicah. Tudi v lopo 5 je treba večkrat iti, tako da so te razmere, še posebej pozimi, ko ima to letanje za posledico neizogibne prehlade, precej slabe. Predlagam, da se vsi pogoni dvignejo na galerijo«. Na vprašanje o nihanju procenta razmerja lesovine in nebeljene celuloze za zaščitno in spodnjo plast, je dejal, da bi se to nihanje dalo odpraviti z usmerjanjem in označitvijo kadi. Za nihanje stopnje mletja zgornje plasti pa meni, da so vzroki v različni količini papirnih odpadkov, različne kvalitete celuloze ter nihanju gostote. Z osebnimi dohodki pa tudi on zaradi draginje ni preveč zadovoljen.
Svoj krožni obisk po oddelkih za pripravo snovi sem tu zaključil. Bralci so tako spoznali nekaj sodelavcev, njihovo delo ter skrbi. Ne bilo bi pa napak, če bi nekatere pomanjkljivosti, ki so jih tu navedli, zbudile pozornost pri vodstvu proizvodnje.
Jože Šinkovec, mlinar za KS II
Sprejet nov zvezni pravilnik o zasuti
VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — Zvezni svet za delo je pred nedavnim sprejel Pravilnik o opremi in postopKu za nudenje prve pomoči in o organizaciji reševalne službe v primeru nezgode pri delu. V tem pravilniku je predpisan postopek za nudenje prve pomoči in način organiziranja reševalne službe, materiala in opreme, ki je potrebna za nudenje prve pomoči, kakor tudi pogoji, ki jih morajo glede strokovnosti izpolnjevati osebe, ki rešujejo m nudijo prvo pomoč.
Določila tega pravilnika bodo morali uporabljati v delovnih in drugih organizacijah, organih družbenopolitičnih skupnostih kot tudi druge pravne in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce.
Pri vseh delih, brez ozirov na število zaposlenih delavcev, mora biti lahko dostopna omarica ali torba, opremljena s sanitetnim materialom in s sredstvi za nudenje prve pomoči. Omarica mora biti vedno urejena in predpisano opremljena. Prepovedano je odlagati v to omarico predmete ali snovi, ki niso sanitetni material. Porabljen sanitetni pribor je treba takoj nadomestiti z novim.
Ce je v delavni organizaciji ali na delovnem mestu nevarnost zastrupitve s strupenimi plini ali parami, je treba poleg ostale opreme zagotoviti najmanj dva izolacijska aparata s komprimira-nim kisikom. Usposobiti je treba tudi določeno število ljudi za ravnanje s temi aparati.
Pravilnik predvideva tudi, da morajo biti v vseh organizacijah in gradbiščih, kjer je nevarnost poškodb, pripravljena primerna nosila.
Na gozdnih, gradbenih in drugih podobnih deloviščih, morajo biti zagotovljena tudi prevozna sredstva, s katerimi je mogoče odpeljati ponesrečenega v bolnico. Ta vozila morajo biti primerna za prevoz bolnikov, ki jih je treba prevažati v ležečem položaju.
Za nudenje prve pomoči mora biti usposobljeno tehnično in nadzorno osebje (poslovodje, mojstri, upravniki, nadzorniki), in še najmanj 2 odstotka od celotnega števila delavcev, ki so zaposleni v eni delovni izmeni. Oblikovanje komisij, način usposabljanja oseb za nudenje prve pomoči, način polaganja izpitov, mora biti predpisano v splošnem aktu delovne organizacije.
V organizacijah, kjer je posebna nevarnost zaradi eksplozije, požara, strupenih plinov, pa je treba organizirati stalno reševalno službo, to je reševalno postajo. Organizacija te službe in njeno opremljanje z reševalnimi sredstvi mora določiti splošni akt delovne organizacije. Njena opremljenost pa je odvisna od stopnje nevarnosti.
Reševalna postaja mora biti poleg ostalega v bližini ogroženih objektov. Na vhodnih vratih mora biti dobro viden in ponoči osvetljen napis »Reševalna postaja«.
Reševalna postaja mora imeti naslednjo opremo: določeno število izolacijskih dihalnih aparatov s potrebnimi rezervnimi deli,
pri delu
dalje priprave, orodje, pribor in material za nujne reševalne akcije, določeno število torb s sanitetnim materialom in osebnih reševalnih aparatov, ki pa jih ne sme biti manj, kot je dihalnih aparatov itd.
V	reševalni postaji mora biti na vidnem mestu obešen seznam članov reševalne enote z navedbo naslova njihovega stanovanja in njihovimi telefonskimi številkami. Dihalni aparati morajo biti na primernem mestu zaščiteni pred soncem in prahom. Omar, v katerih so ti aparati, se ne sme zaklepati. V reševalni postaji mora biti tudi knjiga o reševalni službi s podatki o prejšnjih akcijah.
Reševalna postaja mora praviloma imeti vse dihalne aparate istega tipa. Ce jih nima, mora biti vsak član reševalne enote iz-vežban na delo z vsemi dihalnimi aparati, ki jih ima postaja.
V	splošnem aktu delovne organizacije morajo biti določeni strokovnjaki, ki so dolžni vzdrževati izolacijske dihalne aparate in druge naprave in opremo tako, da so vedno uporabni. Redno morajo tudi nadzorovati njihovo uporabnost. Dihalne aparate je treba po uporabi dobro očistiti in pripraviti za naslednjo uporabo. Šele potem se jih lahko spet shrani v reševalni postaji.
Vsaka reševalna postaja mora imeti reševalne enote. Delavci se v te enote vključujejo prostovoljno, nadzorno — tehnično osebje pa po službeni dolžnosti. Člani reševalnih enot rešujejo in se usposabljajo poleg svojih^ rednih službenih dolžnosti. V večjih reševalnih postajah se lahko po potrebi odredi tudi nekaj poklicnih članov reševalne enote. Reševalna enota ima svojega vodjo, njegovega namestnika in člane.
V	pravilniku je tudi predviden no, da je treba izolacijske dihalne aparate in njihove dele pregledati in preizkusiti najmanj enkrat mesečno, posebej pa še po uporabi. Razen tega je treba v reševalnih postajah najmanj dvakrat letno pregledati in preveriti uporabnost vse opreme. O tem se vodi evidenca v posebnih knjigah.
V	zaključnih določilih tega pravilnika je rečeno, da morajo organizacije, v katerih je povečana nevarnost zaradi kolektivnih nesreč, organizirati reševalno službo čim prej, najpozneje pa v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika. Pravilnik je začel veljati sredi maja.
(Tanjug)
Dopisujte
v
glasilo
»Nase delo«
Seja DS tovarne celuloze Medvode
(Nadaljevanj'e z 2. strani) je strinjal z ukrepi poslovnega odbora.
Na predlog odbora za medsebojna razmerja je delavski svet odobril dodelitev kreditov naslednjim prosilcem:
Andrej Berčič — 5.000 din Kristina Bertoncelj — 10.000 din
Florijan Luštrek — 12.000 din Majda Narobe — 9.000 din Metod Plešec — 5.000 din Eva Poženel — 15.000 din Valerio Prodan — 20.000 din Ante Rašič — 10.000 din Cveta Rus — 5.000 din
Gerta Trpine — 20.000 din Ivan Veber — 10.000 din Valentin Veber — 9.000 din Janez Zor — 20.000 din
Pri podelitvi navedenih posojil so bile v prvi vrsti upoštevane stanovanjske razmere prosilcev.
Na nedavni seji je delavski svet imenoval za novega vodjo finančnega sektorja tov, Ivana Zemljaka. Do nastopa in prevzema dolžnosti novoimenovanega vodje finačnega sektorja je bila za vršilca dolžnosti na tem delovnem mestu imenovana tov. Ivanka Dimc.
Odbori in komisije delavskega sveta
VEVČE, avgust, september — Kot določa statut podjetja, ima naš delavski svet 8 odborov in komisij, ki več ali manj samostojno delujejo v sklepu samoupravnih organov. Na avgustovski seji DS so izvolili za eno oz. dvoletno obdobje nove člane teh komisij in odborov.
Člani kolektiva često ne vedo, na koga naj se obračajo, kadar iščejo informacije, delajo prošnje ali pritožbe in podobno. Da bi bilo sodelovanje tesnejše, objavljamo posamezne komisije in odbore ter njihove člane:
I.	KOMISIJA ZA KADROVSKA VPRAŠANJA
1.	Tone PETERNEL
2.	Janez HRIBAR, dipl. ing.
3.	Silvo RAZDEVŠEK
4.	Lado KOCJANČIČ
II.	KOMISIJA ZA ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARNOST
1.	Janko VIDIC
2.	Ivo SOTLAR
3.	Franci ŽIBERT
4.	Franci HRIBAR
5.	Julka VEHABOVIČ
III.	KOMISIJA ZA POŽARNO IN CIVILNO VARNOST TER SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
1.	Rudi SMREKAR
2.	Anton KURE
3.	Stane TRTNIK
4.	Miro ŠKVORC
5.	Ignac JUNKAR
IV.	ODBOR ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
1.	Stane KLESNIK
2.	Franc BRINŠEK
3.	Stanislav MOČNIK
4.	Franc FRAS
5.	Ladislav VRAČKO
6.	Lado KOCJANClC
7.	Ivan SUVOROV
8.	Lado LEŠNJAK
9.	Janez VIDRGAR
V.	KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI
1.	Jože BEZLAJ — predsednik
2.	Maks KRPAN
3.	Viktor PENCA
4.	Branko OCVIRK ing., — nam. predsednika
5.	Andrej CERCEK
6.	Peter ANZELC
VI.	KOMISIJA ZA TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
1.	Peter JERIHA, dipl. ing.
2.	Andrej NOVAK, dipl. oec.
3.	Andrej GRAD, dipl. ing.
4.	Zoran PIRC, dipl. ing.
5.	Vlado ŠMIGOC
6.	Janez HRIBAR, dipl. ing.
7.	Roman SEVŠEK, dipl. oec.
VII.	ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD
1.	Tone PETERNEL
2.	Andrej PIRKMAIER
3.	Viktor PENCA
4.	Stane MELJO
5.	Ivo AVBELJ
6.	Bogo KOKALJ
7.	Peter HRIBAR
8.	Ivanka LEVlCNIK
9.	Jurij MUŠIC, dipl. iur.
10.	Ljubo ZABUKOVEC
11.	Franc PLEŠKO
VIII.	UREDNIŠKI ODBOR »NAŠEGA DELA« (VEVČE)
1.	Tone NOVAK
2.	Stane ROBIDA
3.	Janez HRIBAR, dipl. ing.
4.	Andrej PIRKMAIER
kontaktirati s svojimi podrejenimi
Ali znamo
VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — Pogovor — intervju, opravlja vsak dan vsak Vodja, čeravno temu vedno ni kos, kot bi moral biti. Razen formalnih pogovorov obstajajo tudi neformalni pogovori, v katerih podrejeni prihaja — nastopa z osebnimi problemi. O teh pogovorih se malo govori, zato bomo v tem sestavku našteli nekaj komponent tehnike neformalnih pogovorov — intervjujev, ki se nanašajo na vprašanja discipline, pritožbe in osebne probleme..
Morda smo kdaj tudi sami trpeli zaradi našega neprosvetlje-nega predpostavljenega ali direktorja, ki ima razumevanje do podrejenih za znake slabosti, razgo-, vore o pritožbah in problemih pa izgubljanje časa. Zaradi tega — sedaj, ko smo tudi mi vodje — trdno sklenemo, da bolje spoznamo svoje podrejene in, da jim posvetimo znatno več pozornosti in razumevanja.
ranju ali pri nasvetu, kam se naj podrejeni obrne, za nasvet, pomoč in rešitev. Vedno pa je najbolje, da rešitev prizadeti najde sam, mi ga moralno podpremo in pomagamo rešitev uresničiti.
Jabolko razdora
»Lažje se je boriti s komarjem kot z oslom« pravijo ljudje, zato naj vodja nikoli ne ignorira nerganja. Vedno poslušajte in sprejmite na znanje, obljubite, da boste vso stvar preučili — obljubite res samo to! Če boste nezadovoljneža ohrabrili s praznimi obljubami zato, da se ga rešite, boste naredili nepopravljivo napako ■—■ za vodjo nezadostno! Pritožbo je treba vedno temeljito preučiti in se pri tem ne naslanjati na mnenje ene osebe (ali vedno iste osebe). V pogovoru bodite vedno iskreni, podrejenemu recite, da bodo pregledane vse podrobnosti, ki jih je navedel, da
potrebujete zato čas, da jih preučite in najdete pravilno rešitev. Določite datum naslednjega pogovora, ko mu boste dali odgovor. Ce se pokaže, da so pritožbe neumestne, ne smete pritoženca zavrniti. Reskirajte čas pa mu podrobno razložite zakaj njegove pritožbe niso rešene.
Objektivno stališče
Za vodjo ni priporočljivo emocionalno angažiranje v pogovorih in kontaktiranju s podrejenimi. On mora z vsemi močmi ohraniti objektivno gledanje na situacije in podrejenim pomagati definirati probleme, da najdejo vzroke in diskutirajio o rešitvah. Pri vsem pa se je vedno treba varovati občutka vsemogočnega in izkušenega zaščitnika, ker sicer dajemo nasvete in rešitve kot čarodej zajce iz klobuka.
(Po reviji »Direktor«)
Tudi delo ob vrtalnem stroju ni noben problem za Staneta Udoviča, vodjo grupe
Spremenjeni splošni pogoji za stanovanjsko zavarovanje
Zdrav razum
Prej kot psihoanaliziramo' svoja podrejene, moramo analizirati sebe, svoja stališča, obnašanje, kon-taktiranje s sodelavci. Ali dosegamo najboljše rezultate s svojimi podrejenimi in alko jih ne — ali ni to naša napaka?
Z analiziranjem samega sebe in svojih podrejenih radi naredimo napako, ko se natančno držimo narejenih okvirjev obnašanja in povsem pozabimo, da se zdrav razum še največkrat najbolj koristno uporabi. Zaradi takih napak je bolje, da svoje psihološke eksperimente s seboj in svojimi sodelavci —■ zato, da bi jih spoznali in jim bili dober vodja — prepustimo strokovnjakom. Do tedaj pa vedimo, da se vsakodnevno dobro sodelovanje s podrejenimi lahko zagotovi tudi s starimi metodami kot so: trdna in dosledna kontrola, dobro vodstvo, priznavanje naporov in dostopen vodja.
Vsakodnevni problemi
Podrejeni mora imeti vedno občutek možnosti se pogovarjati s svojim vodjem, tudi o vsakdanjih problemih. Vodja pa mora biti vedno sposoben in pripravljen poslušati prijetne in neprijetne pogovore.
Preveč časa in pozornosti posvečamo v pogovorih raznim selekcijam, ocenjevanjem ipd., medtem pa pozabljamo na pogovor o disciplini, osebnih problemih, pritožbah, na kar bi moral vodja vedno paziti.
Neumestno razmišljanje
Pri pogovorih o disciplini vidimo, da tu ne prihajajo v poštev vsi podrejeni, ampak vedno eni in isti posamezniki. Če mi te posameznike pokličemo na odgovornost, se jih večina teh ponovno vrača z enakimi prekrški. Ukor v nekaterih primerih ne pomaga. Ti posamezniki so — čeprav na ta način — v centru pozornosti, z nenehnim opozarjanjem pa postanejo v očeh kolegov povzdignjeni mučeniki. S tem se konča šele takrat, ko z opozorilom posameznika na disciplinske ukrepe v primeru nepoboljšanja z njim prenehamo kontaktirati in dopovemo njegovim delovnim kolegom, da je njegovo početje škodljivo in da morajo eni zato več delati. Tako ga bodo oni sami uredili ali pa izločili.
Razumevanje
Vloga vodje je vloga človeka, ki posluša. Pogosto se dogaja, da podrejeni išče priložnost, da bi svoje probleme nekomu povedal. To ne pomeni, da ob tem zahteva tudi rešitve, dovolj mu je priložnost, da se izpove in pri tem lo» gično oceni problem, ter ga postavi na realno razumljivost.
Vodja mora v tem primeru vztrajati na neobveznem informi-
VEVCE, AVGUST, SEPTEMBER — Že leta 1965 je naše podjetje po sklepu delavskega sveta sklenilo z zavarovalnico pogodbo o kolektivnem zavarovanju stanovanjskih premičnin vseh delavcev podjetja. Zavarovalno pogodbo smo obnavljali vsako leto in jo nameravamo obnoviti tudi letos. Po tej zavarovalni pogodbi je naše podjetje zavarovalec in plača zavarovalnici premijo', delavci podjetja pa so zavarovanci, katerih stanovanjske premičnine so zavarovane.
Kaj je prednost zavarovanja stanovanjskih premičnin? Zavarovani so stanovanjski predmeti, ki so last zavarovanca in članov njegovega gospodinjstva in se nahajajo v stalno naseljenih stanovanjih. Stanovanjski predmeti so stvari, ki služijo za opremo stanovanja, osebno uporabo in potrošnjo, potem še gotovina, vrednostni papirji, umetniški predmeti, dragocenosti in zbirke. Poleg tega so predmet zavarovanja tudi bojler, steklo na oknih in vratih, plesk, slikarija in tapete ter premoženjski interes zaradi odškodninske odgovornosti.
Zavarovalnica krije škodo, ki nastane na zavarovanih stanovanjskih predmetih zaradi cele vrste škodnih dogodkov (nevarnosti), kot so: požar, udar strele, eksplozija, vihar, toča, razbitje stekla, vlomska tatvina in poskus vloma, izliv vode iz vodovodnih cevi ali naprav za gretje in poškodba električnih strojev in aparatov zaradi delovanja električnega toka.
V praksi so najbolj pogosti zavarovalni primeri zaradi poškodbe električnih aparatov (televizorjev, radijskih sprejemnikov, pralnih strojev itd.), kjer prihaj.a tudi do naj višjih odškodninskih zahtevkov zavarovancev. Zato je zavarovalnica v letošnjem letu (Splošni pogoji« leto 1971) nekoliko omejila svoje jamstvo za nevarnost poškodb električnih aparatov. Po »Splošnih pogojih« od leta 1971 obsega zavarovanje pred nevarnostjo elekrtičnega toka samo naslednjo škodo:
1.	) Pri televizijskih in radijskih aparatih obsega vso škodo, razen škode, ki nastane na kanalnem preklopniku, skali s transmisijo, zvočniku, potenciometru, delih za naravnavanje in uglaševanje (potenciometri, medfrekvence ipd.) ohišju, gumbih, antenskem stikalu, TV anteni in odklonski tuljavi; na stabilizatorju krije zavarovanje samo škodo zaradi poškodbe bloka in transformatorja;
2.	) Pri drugih električnih strojih in aparatih so z zavarovanjem krite samo škode zaradi poškodb posameznih delov, ki so našteti v zavarovalnih pogojih in sicer:
a)	pri superavtomatičnem pralnem stroju:	poškodbe motorja
(razen ležajev in krtaSk), časovnega stikala in termostata, mi-
krostikala, programatorja in električnega releja — presostata;
b)	pri drugih pralnih strojih: poškodba motorja (razen ležajev in krtačk) ter stikala (naprave za upravljanje);
c)	pri stroju za pranje posode: poškodba motorja (razen ležajev in krtačk) ter naprave za upravljanje;
d)	pri električnem štedilniku: poškodba stikala (brez gumbov), termostata in programatorja;
e)	pri hladilniku: poškodbe termostata, mikrostikala in motorja (razen ležajev in krtačk);
f)	pri električnem gramofonu: poškodba motorja (razen ležajev in krtačk);
g)	pri magnetofonu: poškodba motorja (razen ležajev in krtačk) in istih delov, kot pri radijskih aparatih;
h)	pri sesalcu za prah: poškodba motorja (razen ležajev in krtačk) ter stikala;
i)	pri bojlerju: poškodba termostata.
Zavarovanje naštetih aparatov pred nevarnostjo delovanja električnega toka obsega poškodbe, ki so nastale zaradi neposrednega delovanja električnega toka, tokovnega udara, ki nastane pri priključitvi ali ižključitvi aparata kratkega stika, prekomerne jakosti toka, nastajanja električnih lokov, atmosferskih vplivov, kot sb statične prenapetosti ter indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev ter zaradi prenosa električne energije po elektrovodih kot posledice udarca strele.
Ne krije pa zavarovalnica škode, ki je nastala zaradi mehanične poškodbe električnega aparata (padec, lom, udarec drugega predmeta, nepravilne uporabe), zaradi trajnih kemičnih vplivov (korozija, oksidacija), zaradi izrabljenosti, slabega vzdrževanja ali izrabljenosti, zaradi poškodbe električnih aparatov, starih nad 10 let in radijskih aparatov, starih nad 20 let, zaradi razleta, radijskih in TV žarnic. Ne krije tudi škode, ki je nastala v garancijskem roku in jo je dolžan povrniti prodajalec ali proizvajalec.
Zavarovanec trpi pri vsakem zavarovalnem primeru poškodbe električnega aparata zneseta 50.— din. To je tako imenovana »franšiza«, ki se odbije pri izplačilu odškodnine.
Poleg poškodb električnih aparatov so pogostejši še primeri razbitja stekla. Zavarovanje obsega škodo zaradi razbitja ali loma stekla v oknih in vratih zavarovančevega stanovanja, krije pa tudi stroške snemanja in ponovnega nameščanja zaščitnih mrež, zaslonov pred soncem, zaščitnih križev itd., ki ovirajo vstavljanje novega stekla j Zavarovanje pred nevarnostjo razbitjem stekla krije škodo največ do 200 din pri enem škodnem dogod-
ku. To zavarovanje po novih pogojih ne zajema več škode zaradi razbitja straniščnih školjk, kakor tudi ne škode zaradi razbitja kozarcev in druge steklene posode.
Zavarovanje pred nevarnostjo tatvine krije škodo največ do zneska 2.000 din in sicer, če je ukradeno perilo, dokler je zaradi pranja, sušenja ali likanja izven stanovanjskih prostorov v pralnici, sušilnici ali likalnici, ki so v isti stavbi, kot zavarovančevo stanovanje, ali, ko se podnevi (od zore do mraka) suši ali zrači na terasi ali na dvorišču zgradbe, v kateri je zavarovančevo stanovanje.
Zavarovanje pred nevarnostjo vlomske tatvine obsega vse stanovanjske predmete, vendar zavarovalnica plača odškodnino le do določene višine, na primer: za ukradeno gotovino največ 1.000 din, če je bila v zaklenjenem predalu ali drugem delu pohištva, oziroma največ 2.000 din, če je bila v zaklenjeni železni blagajni, za druge predmete največ do 200 din, za posamezne predmete, oziroma 2.000 din za vse predmete, ki so bili odneseni pri isti vlomski tatvini. Za dragocenosti in zbirke plača zavarovalnica do 2.000 din, če pa so bile shranjene v železni blagajni, do 5.000 din.
Pogoj za izplačilo odškodnine zaradi vloma je, da je bilo stanovanje zaklenjeno in, da je storilec vanj vlomil.
O zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara vloma ali tatvine, mora zavarovanec takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve, sicer zavarovalnica odškodnine ne prizna.
J. M.
Strojevodja II. PS Ciril Kiešnik pravi: »S tem starim želez jem (mislil je stroje) še kar dobro vozimo, samo kadrov nam manjka«
Srednjeročni program razvoja papirnice Količevo
KOLIČEVO, SEPTEMBRA —
Glede na tehnično, tehnološko in ekonomsko zastarelost tehnoloških in ostalih naprav moramo izdelati program razvoja podjetja v smislu rekonstrukcije in modernizacije. Kot proizvajalci papirja, kartona in lepenke, in to v glavnem embalažnega in triplex kartona, moramo izvesti rekonstrukcijo predvsem na teh tehnoloških napravah za izdelavo kartona. Poleg tega moramo izvesti rekonstrukcijo in modernizacijo tudi na ostalih napravah kot:
I.	Tehnološke naprave za izdelavo papirja, kartona, lepenke.
II.	Tehnološke naprave za pripravo snovi.
III.	Urediti odpadne vode.
IV.	Rekonstruirati energetske naprave.
V.	Modernizirati ročno in strojno dodelavo papirja, kartona in lepenke.
VI.	Urediti transport.
VII.	Modernizirati — naprave — vzdrževalne delavnice.
VIII.	Urediti delovne pogoje.
I. Modernizacijo in rekonstrukcijo tehnoloških naprav za izdelavo bi izvedli predvsem na strojih:
a)	Papirni stroj I — pri tem stroju v glavnem izdelujemo sul-fitni, klobueni, toaletni papir. Večja vlaganja za rekonstrukcijo za ta stroj, zaradi majhne kapacitete, nam ne bi izboljšala rentabilnosti. Kvaliteta in višina proizvodnje na tem stroju ne bi vzdržala konkurence ostalih proizvajalcev v Jugoslaviji.
b)	Papirni stroj II — je bil grajen v glavnem za izdelavo plakatnega, havana in pregamin nadomestek papirja. Ker smo prešli na proizvodnjo papirja z večjo vsebino papirnih odpadkov in to predvsem na presing, TS in ostale papirje, moramo stroj delno modernizirati — rekonstruirati in to predvsem:
—	pripravo snovi s čiščenjem, prebiranjem in entstipanjem,
:— formiranje plasti na vzdolžnem situ ter natok,
—	modernizacija tehnoloških naprav za stiskanje papirnega traku.
c)	kartonski stroj I — Proizvodnja na KS I je v glavnem v proizvodih, ki vsebujejo pretežno večino papirnih odpadkov in to TS, OSH, BSB, RSR, siv in ostali kartoni. Zaradi tega moramo kartonski stroj I rekonstruirati ter modernizirati:
—	pripravo snovi za papirne odpadke,
—	konstantni del,
—	pogon stroja z Leonard agregatom in vzdolžno osjo,
—	predsušilno in naknadno sušilno skupino,
—	postaviti trovaljčni gladilnik za glajenje,
—	skupino okroglih sit,
—	naprave za odpadno toploto.
d)	kartonski stroj II — Proiz-vodja na KS II je v glavnem tri-plex karton, premazan z mat površino. Tržišče pa zahteva razne
kvalitete kartonov glede na sestavo in vrsto oplemenitenja zgornje in spodnje strani. Poleg tega karton, ki ga upci.abljajo največ za večbarvni tisk in izdelavo' zloženk in zaklopnic — moramo preiti v naši proizvodnji tudi v izdelavo kartonov za namembno uporabo in to predvsem na izdelavo kartonov za farmacevtsko, kozmetično, prehrambeno in živilsko industrijo.
Iz zgoraj navedenih razlogov moramo KS II rekonstruirati v tem smislu, da bi po rekonstrukciji lahko izdelovali kartone za celulozno osnovo, brezlesne kartone ter kartone z maximalno vsebino papirnih odpadkov. Poleg tega bi rekonstrukcijo izvedli tudi, da bi dobili kartoni višjo stopnjo oplemenitenja in to predvsem s pigmentno disperzij skimi premazi z visoko gladkostjo in višjim sijajem v zgornji površini kartona, kateri bi služil za namensko porabo, moramo tudi oplemeniti na spodnji in zgornji površini z nanosi sintetičnimi, umetnimi snovmi v obliki disperzij, topil ali filmov — laminatov.
Rekonstrukcijo KS II naj se preuči ne samo glede na izdelavo raznih vrst kvalitet kartonov ter višje stopnje oplemenitenja, ampak tudi glede možnosti povečanja proizvodnje na tem stroju od 40 ton na dan neto količine na 62 ton na dan neto količine. To povečanje proizvodnje naj se preuči iz dveh vidikov in to predvsem tehnoloških in vrednostnih glede na rentabilnost proizvodnje po rekonstrukciji.
e)	Lepenčni oddelek. Izdelava lepenke naj se rekonstruira in modernizira v glavnem v pripravi snovi in mehaniziranju, čiščenju in doziranju snovi v holand-cih — odpraviti fizično delo pri polnenju holandcev.
f)	Lesobrusilnica — Uporaba lastne lesovine v artiklih za proizvodnjo papirja in kartona se nam bo glede na večjo uporabo papirnih odpadkov v teh artiklih delno zmanjšala. Zahteve po kvaliteti lesovine se bodo povečale, zato moramo tudi del prebiranja v lesobrusilnici rekonstruirati in to predvsem z vgradnjo III. stopnje prebiranja in vgradnjo boljših naprav za rafiniranje snovi s katerimi bi pridobili boljšo kvaliteto lesovine za izdelavo papirjev, kartonov in lepenk.
II.	Priprava snovi
Kot smo že omenili, naš proizvodni program na strojih PS I, PS II, KS I, KS II in LO bi. po rekonstrukciji obsegal v glavnem artikle z večjo vsebino papirnih odpadkov. Klasifikacija papirnih odpadkov v jugoslovanskem merilu obsega 12 raznih vrst papirnih odpadkov, toda praksa pa kaže, da organizacija za zbiranje papirnih odpadkov v glavnem ne drži omenjenih 12 vrst, glede na čistočo in karakter vlaknin, ampak je od 4—12 vrste vse pomešano in lahko v praksi govorimo
samo o mešanih, neprebranih papirnih odpadkih.
Ce hočemo, da iz teh mešanih neprebranih papirnih oapadKov glede na karakter vlaknin, nečistoč ter ostalih primesi kot bitumen, voski, filmi, folije in premazne snovi dobni snov za proizvodnjo triplex in embalažnih kartonov ter papirja, moramo sedanjo pripravo snovi za papirne odpadke rekonstruirati v tem smislu, da zgoraj omenjene papirne odpadke s pridom m rentabilno uporabimo. Rekonstrukcija in modernizacija bi šla v smeri stopen-Ske priprave:
— Priprava snovi iz mešanih neprebranih papirnih odpadkov bi v 1. stopnji tehnološko razpuščala, prebirala, čistila in entsti-pala v gosti snovi.
— V nadaljni 2. slopnji bi papirno snov prebirali in čistili v redki snovi ter zgoščevali.
— V 3. stopnji priprave snovi za papirne odpadke z večjo vsebino natron papirja, valovitega kartona ter laminiranih papirjev bi izvedli s tehnično stopnjo — zgoščevanje — homogeniziranje, razvlaknjevanje in dispergiranje, kar bi nam omogočilo, da bi iz teh papirnih odpadkov dobili odgovarjajoče vlaknine.
Priprava snovi za mešane neprebrane papirne odpadke z različnimi tehnološkimi načini bi nam omogočala, da bi krili potrebe po uporabi večjih količin papirnih odpadkov za vse naše proizvode. Kapaciteta priprave snovi bi znašala 70 ton na dan od tega termična stopnja 25 ton na dan, to je 45 + 25 ton na dan.
III.	Odpadne vode. — Problem odpadnih voda moramo rešiti v glavnem na normativno uporabo vode t.j. kg H2O za 1 kg proizvoda ter v smislu zmanjšanja izgub na vlakninah. Oba ta dva problema moramo reševati v lastnem interesu zaradi zmanjšanja uporabe fabrikacijske vode in zmanjšanja %> izgub na vlakninah. Poleg tega moramo tudi v splošnem gospodarskem merilu odpadno vodo očistiti do take mere, da bi zadostila zakonu o vodnem gospodarstvu in to predvsem za stopnjo onesnaženja in ostale fizikalne, kemične lastnosti odpadne vode. Rekonstrukcijo bi izvedli na naslednji način:
—	zmanjšanje uporabe fabrikacijske vode z večjimi pritiski na štrcalkah,
—	z uporabo retencijskih sredstev za vlaknine in polnila.
Odpadno vodo bi očistili:
—	s filtracijo, bobnasti lovilci snovi,
—	flotacij skimi napravami,
—	z mehanskimi napravami za zgoščevanje.
Z zgoraj omenjenim sistemom filtracije, flotacije, mehanskim zgoščevanjem snovi bi krogotoke odpadnih voda zaprli za 60 %, kar bi tehnološko še vedno odgovarjalo in to predvsem, ker je proizvodnja na proizvodnih strojih na bazi papirnih odpadkov.
Z zgoraj omenjenim sistemom čiščenja odpadnih voda bi snovne izgube zmanjšali od sedanjih 3 % na 1,2 %», sedanjo količino odpadne vode bi zmanjšali za 60 °/o. Problem odpadnih voda bi bil začasno rešen in rentabilen ter bi zadostil zakonu o vodnem gospodarstvu.
IV.	Rekonstrukcija energetskih naprav. — Poraba tehnološke pare in električne energije za proizvodnjo papirja, kartona in lepenke je zelo različna glede na proizvodnji program po strojih PS I, PS II, KS I, KS II in LO. Poleg tega je tudi poraba pare v zimskem času glede na naše energetske naprave zelo visoka. Tehnološke naprave za proizvodnjo pare in električne energije — KC — so tehnično zastarele in so za naš način obratovanja zelo nesi-gurne, zato moramo preiti na modernizacijo in rekonstrukcijo KC za proizvodnjo pare in električne energije. Rekonstrukcijo bi izved-
li z postavitvijo novega Steambloc kotla z 12/14 ton na uro, 42 atti, 430° C. S postavitvijo Steambloc kotla bi na sedanji parni turbini pridobili 8000 kWh dnevno, kar nam sedaj onemogoča Steinmul-ler kotel. Rekonstrukcijo bi izvedli tudi v prenosu električne energije od KC do proizvodnih strojev, isto tako v prenosu pare in to predvsem z delitvijo pairo-vodov za tehnološko paro ter paro za ogrevanje in ostalih dejavnosti.
Isto tako bi razmerje kupljene električne energije nasproti doma proizvedeni električni energiji bilo v prid domači energiji in to 70 °/o domače in 30 % kupljene, kar je sedaj 50 : 50, kar bi se odražalo na mešani ceni kWh, ki je že velik faktor v strukturi cene proizvoda.
V.	Modernizacija ročne in strojne dodelave papirja, kartona in lepenke.
Modernizacijo v dodelavi papirja, kartona in lepenke bi izvedli v prebiranju in štetju ter v pakanju papirja, kartona in lepenke. V ročni dodelavi moramo odpraviti fizični obseg dela z nabavo kontrolnih instrumentov za kvaliteto ter naprave za štetje. Poleg tega moramo tudi fazi dela za pakanje risov, bal, zvitkov in palet modernizirati s stroji. To
velja za karton in lepenko. Problem ročne dodelave za papir glede na fizični obseg dela moramo še detajlneje preučiti. V strojni dodelavi lepenke moramo sedanji način glajenja in satinira-nja spremeniti in to predvsem glede na kvaliteto lepenke in obseg fizičnega dela z nabavo novega gladilnika za glajenje lepenke v formatu in zvitkih. Poleg tega moramo tudi za kvaliteto lepenke nabaviti nov rezilnik za lepenko, kar nam bo omogočalo boljši rez in zmanjšalo faze dela.
Zgoraj omenjene rekonstrukcije in modernizacije podjetja in to predvsem v tehnoloških napravah za izdelavo papirja, kartona in lepenke, v modernizaciji oplemenitenja artiklov, energetskih naprav, odpadnih voda, ter ročni in strojni dodelavi nam morajo omogočiti modernejšo tehnologijo izdelave papirja, kartona in lepenke, izboljšati kvaliteto izdelkov kljub uporabi večjih količin papirnih odpadkov ter omogočiti rentahilnejšo proizvodnjo.
V skopih besedah sem nanizal nekaj misli o rekonstrukciji podjetja, predvsem za nadaljnjo razpravo o srednjeročnem razvoju podjetja. Več in detajlneje se bo obravnavalo v posameznih proizvodnih oddelkih.
Avgust Pavlin, dipl. ing.
Vzdolžno sito PS II
Ze drugič! Ali je kriv šofer ali pa je nezgoda nastala zato, ker ni prometnega znaka?
POKLICNA PAPIRNIŠKA SOLA ZA ODRASLE
Naknadni razpis
Ne delovnem mestu že imate nekaj izkušenj. Morda pa le imate še premalo znanja, ali pa ste celo brez poklica? Ce si ga želite pridobiti in do sedaj za to niste imeli priložnosti, to lahko storite sedaj. Zahteve po strokovni izobrazbi na posameznih delovnih mestih so razvidne v sistematizaciji delovnih mest. Postanite papirničarji.
V začetku oktobra, verjetno 12. 10. 1971 bomo ponovno začeli s POKLICNO SOLO ZA ODRASLE, tokrat že četrtič. Naknadni vpis je možen do torka 5. oktobra 1971.
Gre za boljšo kvaliteto dela, za lažje delo na višjih delovnih mestih v proizvodnji papirja in drugod, za vaš poklic, osebni napredek in napredek podjetja.
Sola traja dve leti. Pouk je trikrat na teden po 6 šolskih ur, predvidoma ob torkih, sredah in četrtkih popoldan.
Informacije daje in vpisuje Izobraževalni center podjetja (soba 55).	KADROVSKA SLUŽBA
Ogled grafične razstave v Londonu
KOLIČEVO, SEPTEMBRA —
Skupno s komercialnim dir. tov. Kosminom sem se udeležil dvanajste mednarodne razstave grafičnih strojev, njenih dosežkov in sorodnih področij v Londonu, ki se je vršila v času od 13.—24. julija 1971. Obisk te razstave je organiziralo ljubljansko podjetje »Papirografika«. Vseh udeležencev nas je bilo 99. V sredo' 21. VII. ob 9. uri zvečer smo poleteli z letališča Brnik in po lepi mirni vožnji pred enajsto uro pristali na letališču Gatwick, od koder smo nadaljevali potovanje z avtobusi v London, kajti letališče Gatvvick je oddaljeno od Londona približno 60 km. Tako smo zelo pozno že po1 polnoči prispeli v hotel. Sama vožnja z avtobusom v London je bila za mene zanimiva, predvsem, čeprav je znano, da se na Otoku vozi pot levi strani, ker sem imel stalno občutek, da se bomo zaleteli v nasproti vozeči avto. Naslednje jutro nas je avtobus odpeljal na razstavo. Da je emanicipacija žena tukaj na pohodu, je očitno, kajti ogromen avtobus, ki nas je peljal na prizorišče razstave je vozila prijazna in šarmantna dama srednjih let. Londonska raz-staviščna centra 01ympia in Earls Court sta nudila dovolj prostora za množico razstavljavcev grafičnih strojev in sorodne opreme. Če najprej grobo ocenim stroje in naprave, smo tukaj videli od velikih strojev za rotacijski knji-gotisk, preko časopisne rotacije offsetnega tiska, različnih specialnih tiskarskih postopkov in strojev za tiskanje na folije, metal in umetne snovi, do najmanjših takorekoč namiznih strojev za tiskanje v ofset in sitotisk tehniki. Vse to je bilo razstavljeno na precej veliki površini, naj v ilustracijo povem, da je samo znana firma »Heidelberg« imela na razpolago prostor preko 1500 m2. Splošen vtis sem dobil, da prevladuje offset tehnika za zelo veliko tiskarskih izdelkov. Pri tem se še v večini potiskuje iz pol, oziroma formata, vendar je treba omeniti prodor offsetnih strojev, ki potisku jejo iz zvitka. To tendenco je zlasti pokazala italijanska firma »Nebiolo«, ki je razstavila offsetni stroj za potisko-vanje z zvitka širine 96,5 cm. Seveda so ti stroji namenjeni za tiskanje velikih do največjih naklad in pa predvsem za papir. Veliko razstavljavcev je bilo tudi s področja rezanja in previjanja papirja, kartona ter lepenke. Pri rezilnikih za papir naj zlasti omenim firmo Wohlenberg in Senator, ki sta prikazovali več svojih najnovejših modelov za različne dolžine i-ezanja in zelo bogato serijsko in dodatno opremo, ki povečuje kakovost, storilnost ter olajša delo. Ker je naš rezilnik v dodelavi lepenke praktično dotrajan, sva se pri teh firmah zanimala za primeren rezilnik in v zvezi s tem smo od omenjenih firm že dobili ponudbi. Pri tem bi omenil, da pri nabavi novih strojev, čim je ugotovljena po-
treba in upravičenost ni odlašati, saj je isti tip stroja v naših razmerah vsako leto dražji.
Ce se povrnem nazaj na razstavni prostor velja omeniti švicarsko firmo Bobst, dobro poznano tudi našim kartonažerjem. Omenjena firma je prikazovala tudi več novosti in izpopolnitev na svojih že znanih avtomatih za štancanje, lepljenje in preganje papirja, kartona in valovite lepenke, zlasti pa na lepilnih avtomatih za zaklopnice. Zadnje čase se ta firma veliko ukvarja tudi z izdelavo elektronskih naprav, za uporabo na različnih grafičnih strojih.
Znana firma Jagenberg se na tej razstavi prvič pojavlja z novim lepilnim strojem za lepljenje zaklopnic iz kartona, lepenke in valovite lepenke. To je stroj visoke zmogljivosti, saj zalepi 10000 zaklopnic na uro iz valovite lepenke. Pri enostavnejših izvedbah zaklopnic celo 20000 zaklopnic na uro. Ni potrebno posebej omenjati, da so zahteve glede kvalitete kartona oziroma valovite lepenke, ki se na teh strojih predeluje, neprimerno višje kot pa pri starejših, počasnejših in ne tako avtomatiziranih tovrstnih strojih.
Posebno področje v okviru te razstave so predstavljali tudi stroji za strogo namensko oplemenitenje papirjev, kartonov in ostalih nosilnih materialov in njihovo nadaljnjo predelavo v embalaži za določene izdelke živilske industrije. Pri tem imam v mislih sestavljene stroje, ki v svojih posameznih skupinah vsebujejo naprave za nanose voskov, hot-melta in ostalih disperzij umetnih snovi, skupino za kašira-nje in laminiranje z različnimi folijami. Tu je opaziti še različne smeri in tendence, zlasti pa še ni jasna opredelitev ali izdelovati tovrstno embalažo iz na ta način, oplemenitenih papirjev oziroma kartonov, ali pa kar iz samih umetnih snovi, ki so na razpolago v različnih debelinah in katerih potiskovanje v določeni tehniki ne predstavlja problemov.
Na koncu bi omenil, da za nas kot proizvajalce kartona, namenjenega za izdelavo potiskane embalaže za različne namene, je pomembno, da postaja le-ta čedalje lepša oziroma mora privabljati kupca primarno s svojim estetskim izgledom. V tej težnji prednjači zlasti embalaža kozmetičnih izdelkov. Za dosego teh lastnosti in efektov mora poskrbeti tako proizvajalec kartona s primerno kvaliteto, kot tudi karto-nažer s kvalitetnim tiskom in dodatnimi oplemenitenji, katerih je sedaj na voljo zelo velikoi, kot je bilo videti na tej razstavi.
S tem bi končal bežen opis s tega prizorišča, res izrednih dosežkov grafične tehnike in, tehnologije, kjer se v polni luči odraža človekov ustvarjalni duh in hotenje po boljšem, lepšem in učinkovitejšem.
Miha Svetlin, dipl. ing.
Drugi blok kotel je prispel v tovarno 27. avgusta. Montirali so ga domači strokovni delavci. V dobrih desetih dneh pa je že obratoval
Analitična ocena delovnih mest v Papirnici Količevo
KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Delavski svet podjetja je na 12. seji sprejel sklep, da se v podjetju opravi analitična ocena delovnih mest. To, za naše podjetje zelo pomembno delo je odbor za medsebojne odnose zaupal Zavodu za produktivnost rada v Zagrebu. Da bi člane kolektiva čimbolje informirali o tem delu, smo naprosili višjega svetnika tov. Olgo Maričič, dipl. ing., da v našefm listu pojasni izhodišča in metodo dela pri analitični oceni. Našemu vabilu se je ljubeznivo odzvala in nam poslala naslednji sestavek, ki ga v celoti objavljamo.
Tov. Maričič se za njen prispevek lepo zahvaljujemo, že v naprej pa se oproščamo, če smo pri prevodu naredili kako neljubo napako.
Članom kolektiva priporočamo, da sestavek pazljivo preberejo tako, da bodo lahko pri analitični oceni plodno sodelovali.
Uredništvo
Uvod
V vseh proizvodnih procesih na svetu je navzoč problem: kako vrednostiti delež individualnega dela v skupnem delu. Ta problem vrednotenja individualnega dela je zelo star in je nastal že pri prvih pojavih skupinskega dela ter je takoj postal eden od vzrokov medsebojnih trenj in nezadovoljstva, ki so velikokrat povzročila razpad delovnih skupin.
Glede na povedano so vse dosedanje raziskave na področju vrednotenja dela imele za cilj, da ugotovijo osnovna merila, po katerih se da čimbolj objektivno določiti startna osnova individualnega dela. To je v interesu posameznika kot tudi v interesu harmoničnega in stimulativnega dela ožjih in širših skupin, ki opravljajo skupinsko delo. Rezultati takih raziskav so pokazali, da se pri določanju objektivnih startnih osnov individualnega dela mora nujno izhajati iz analize delovnih mest, ker je delovno mesto tisto, ki določa relativen delež posameznika v skupnem delu. Namreč, vsako delovno mesto, pri katerikoli vrsti skupnega dela, nastane kot nujna posledica delitve dela, s katero se določa obseg, zahtevnost, metode, tehnike in sredstva za delo posameznega delovnega mesta v skupnem procesu dela. Na ta način so za vsakega, ki opravlja delo na določenem delovnem mestu, določena merila za prispevek v delovnem procesu, s tem pa tudi udeležba v ustvarjenih rezultatih. Kakšen pa bo dejanski prispevek k skupnemu delovnemu uspehu, pa je odvisno od znanja, sposobnosti in prizadevnosti vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu, dejanska višina osebnega dohodka pa bo odvisna od sistema delitve v podjetju.
Osnove sistema analize in analitične ocene delovnih mest
Izhajajoč iz osnovnih postavk navedenih v uvodu in iz praktičnih izkušenj pri vrednotenju dela v mnogih delovnih organizacijah, je Zavod za produktivnost rada iz Zagreba izdelal sistem analize in analitične ocene delovnih mest, s katerim se z visoko stopnjO‘ objektivnosti lahko ugotovijo relativne vrednosti posameznih delovnih mest.
Z namenom, da se čimbolj pravilno določijo vrednosti posameznega delovnega mesta, uporablja sistem analitično metodo ocene delovnih mest. To pomeni, da se vrednost delovnega mesta ugotavlja po posameznih zahtevah, a moč (intenzivnost) posamezne zahteve pa se določa s stopnjevanjem po progresiji v relativnih vrednostnih enotah — točkah.
Sistem, ki ga uporablja Zavod, vsebuje 5 osnovnih skupin zahtev:
—	znanje
—	sposobnosti
—	odgovornosti
—	napore
—	vplivi okolja (pogoji dela)
Moč (intenzivnost) posamezne
zahteve se določi s stopnjo, ki pa je lahko različna pri posameznih zahtevah. Število stopenj se ugotavlja na osnovi specifičnih potreb podjetja. Potrebno pa je še enkrat poudariti, da se ocenjuje le vrednost delovnih mest in ne znanje in sposobnosti delavca, ki na delovnem mestu dela, prav tako pa se tudi ne ocenjuje njegove prizadevnosti. Z delovnim mestom razumemo skupino opravil,
ki jih opravlja 1 delavec ali, če več delavcev opravlja isto delo1. Ocenjuje se normalni učinek na delovnem mestu. Sistem ocene zajema vsa delovna mesta v podjetju. Razpon med najnižje in najvišje vrednotenim delovnim mestom se ne ugotavlja z analitično oceno.
Potrebno je še posebej omeniti, da ni naloga analitične ocene delovnih mest spreminjanje politike delitve, ker se z njo ne ugotavlja splošna raven osebnih dohodkov in se z njo tudi ne spreminjajo razmerja delitve na osebne dohodke in sklade. Naloga analitične ocene delovnih mest je, da ugotovi medsebojne odnose med delovnimi mesti ter na podlagi tega določi vrednost izhodiščnih osnov za nadaljnjo delitev osebnih dohodkov.
Z lanalitično oceno so torej določena medsebojna izhodiščna razmerja vrednosti (teže) delovnih mest. Kakšna pa bo dejanska višina osebnega dohodka delavcev pa je izključno odvisno> od ustvarjenega dohodka, to je od rezultatov dela. Potemtakem so izhodiščne osnove ugotovljene na podlagi analitične ocene delovnih mest samo relativni pokazatelji, dejanska vrednost pa je odvisna od rezultatov, doseženih v proizvodnji in dohodku.
Organizacija izvedbe analitične ocene delovnih mest
Da bi se analitična ocena delovnih mest opravila čim kvali-tetneje in v čim krajšem roku je potrebna ustrezna organizacija dela, kateri se morajo podrediti vsi, ki bodo sodelovali pri tem delu.
Delo pri analitični oceni delovnih mest je razdeljeno na naslednje faze:
1. Informiranje kolektiva o osnovnih principih in postopkih ter dajanje navodil za izvedbo ankete med neposredno nadrejenimi.
Ocena delovnih mest vedno predstavlja pomemben poseg v delitvene odnose ter je zato posebno pomemben način informiranja kolektiva o tem, kaj je analitična ocena in kaj ona lahko reši, oziroma kaj je potrebno rešiti in kaj ne. Temu je namenjen tudi ta članek, ki predstavlja začetno informacijo, katero bomo še ustno dopolnili.
To prvo fazo bodo opravili strokovnjaki zavoda; predvideno pa je, da bo trajala en teden, računajoč od dneva, ko bo zavod začel z delom v podjetju.
2.	Posnetek obstoječe organizacijske strukture podjetja in delovnih mest z zahtevami in pogoji dela. Še pred pričetkom dela pri analitični oceni je potrebno na ustrezen način definirati organizacijsko strukturo in delitev dela v podjetju. Glavni poudarek je v tej fazi dela namenjen opisu delovnih mest, ki bo izdelan po metodi snemanja in opazovanja in strokovni reviziji sedanjega stanja. To delo bodo opravili strokovnjaki zavoda s pomočjo in sodelovanjem članov komisije (ki jo imenuje odbor za medsebojne odnose) in neposredno nadrejeni. Predvideno je, da bo ta faza dela trajala 6 tednov.
3.	Revizija in izpopolnitev anketnega materiala ter ugotovljenih zahtev in pogojev dela na delovnih mestih. Ce bo potrebno pa tudi izdelava novih opisov delovnih mest ter korigiranje zahtev in pogojev dela.
Pri izdelavi opisa delovnih mest bo potrebno opraviti tudi morebitno revizijo obstoječe organizacije (še posebno skozi prizmo tistih zahtev, ki jih analitična ocena delovnih mest zahteva za organizacijo vsakega delovnega mesta) z namenom, da postanejo opisi v resnici osnovni organizacijski dokumenti, ki jih bodo lahko kasneje uspešno uporabljali kadrovska služba podjetja, vodstveni delavci in delavci na svojih delovnih mestih. Lahko pa se zgodi, da pokažejo opravljeni opisi delovnih mest potrebo po bistvenejših posegih v splošno organizacijo podjetja. V tem primeru se bo nujno potrebno dogovoriti še za dodatna dela pri organizaciji podjetja in to še preden bi se nadaljevalo z analitično oceno.
V	tej fazi je nujno, da se v ocenjevanje delovnih mest vključijo delavci, ker je to za oceno zelo pomembno. V ta namen bodo vsi delavci podjetja na posebnih obrazcih dali svoje pripombe o delu na svojem delovnem mestu, kakor tudi pripombe na predloženi opis delovnega mesta.
Poleg strokovnjakov zavoda bodo v tej fazi sodelovali člani komisije, vodstveni delavci podjetja kakor tudi vsi ostali delavci. Predvideno je, da bo delo v tej fazi trajalo 4 tedne s tem, da bodo morali delavci dati svoje pripombe v 2 tednih.
4.	Izdelava metodologije, kataloga točno opredeljenih zahtev in stopenj zahtev ter sistema analitične ocene delovnih mest in to na podlagi osnovne metodologije zavoda.
V	tej fazi dela je poudarek na tem, da se ugotove tisti pomembni in značilni elementi vrednosti (teže) delovnih mest, ki so specifični za podjetje. Na podlagi tega se bo končno določila metoda in principi ocene. V katalogu zahtev in stopenj zahtev pa bodo podrobno obdelani vsi elementi vrednotenja, po katerih se bo v fazi analize opravila analiza delovnih mest.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Na predtečajnem testu za voznike viličarjev. Tečaj se bo začel 11. oktobra 1971
Vidiki napredka v evropskem premazovanju papirja
VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — Brez dvoma bomo pravilno odgovorili, če rečemo, da k lepšemu izgledu papirja ter tiskovnim lastnostim noben postopek ne pripomore toliko 'kot pre-mazovanje, oziroma nanašanje pigmentnega sloja na papir ali karton.
To mnenje je sicer splošno znano, podprli pa so ga predvsem iz svojih izkušenj tudi v EURO-CENTRU za papir v Krefeldu, kjer se prvenstveno ukvarjajo s poskusno premazovalno napravo, upoštevajo pa tudi izsledke iz prakse, oziroma z njimi primerjajo svoje rezultate.
Pri vseh premazovalnih postopkih je važno poznati lastnosti surovega papirja, pigmente, dodatne produkte ter seveda sam strojni postopek. Ne smemo pa zanemariti sušenja premaznega sloja.
Vezivna sredstva
Najbolj znana vezivna sredstva za premazne barve so: škrob, kazein in lateks. Vedno več se uporabljajo tudi PVA (polivinilalko-hol), alginati, CMC in soja-pro-tein. Kombinacijske možnosti so zelo raznolike. Že zelo dolgo pa se kaže težnja, da bi v različnih recepturah za premazovanje količino vezivnih sredstev čimbolj zmanjšali. Kdor je še pred kratkim dodajal v recepturo za pre7 mazovanje papirjev za globoki
tisk 10 do 12 delov vezivnih sredstev, jih sedaj dodaja le še 7—9 delov. Pri ofset kvalitetah so prej dodajali 18—20 delov vezivnih sredstev, sedaj pa samo še 15—18 delov.
V tabeli 2 je podan pregled uporabe vezivnih sredstev v recepturah za različne tiskovne postopke. Pregled bazira na vsebnosti suhih snovi v vrednosti 55 do 62 “/o. Poudariti je treba, da se pri vseh navedenih vrednostih v tabeli porajajo v praksi težnje za še manjšimi količinami.
Tabela 2	Globoki tisk
Vsebnost vezivnega sredstva °/o	7—12
škrob °/o	4—7
lateks %	3—7
Roto ofset tisk	Ploski ofset tisk	Knjižni tisk
13—15	16—19	15—17
7—9	8—10	8—12
6—9	8—10	5—10
Lastnosti surovega papirja
Na splošno je znano, da je dober surov papir tisti faktor, ki je vedno potreben, če hočemo doseči dobro kvaliteto izdelkov.
Bolj podroben prikaz lastnosti, ki se zahtevajo za surov papir, kaže tabela 1.
Tabela 1
Globoki tisk Ofset tisk
površinska
teža (g/m2)	40-—45	65
vsebnost		
pepela v °/o	5—10	10
belina		
(ELREPHO)	75	75
oparite ta		
gladkost	92	95
BEKK (sek)	15	15
Bendsten	650	650
(ml/min)		
poroznost	50	25
(ml/min/cm2)		
stopnja	neklejen	3/4
klej en,j a		
Cobbeo (g/m2)	—	25
utržna	5000	5000
dolžina (m)		
celuloza (°/o)	40	70
lesovina (“/o)	60	30
Danes prevladuje težnja		za iz-
delovanjem čim lažjih surovih papirjev, pomembno pa je tudi naraščanje vsebnosti lesovine. Proizvodnja celuloze ne more več pokrivati povpraševanja, po drugi strani pa se nam lesovina ponuja še z druge strani, zlasti še, ker lesovina pri lažjih tiskovnih papirjih poveča papirju volumen, opaciteto in izboljša tiskovne lastnosti. Tako postaja tudi lesovina zelo upoštevan material pri proizvodnji premazanih papirjev.
Pri tem ne smemo pozabiti na preizkus maksimalne topnosti pri pripravi snovi. Tudi reduciranje mletja je lahko važen ekonomski činitelj, ki lahko prinaša nekaj prednosti.
Pigmenti
Pri pigmentih težimo za tem, da izberemo med tistimi, ki imajo visoko belino in so sestavljeni iz finih delčkov. Najbolj je v Evropi iskan pigment ENGLISH CHINA CLAY. Včasih so se bolj uporabljale nekatere ameriške gline, ki so bile že prej dispergi-rane, od ostalih pa se zelo veliko uporabljajo različni tipi karbonatov. Naravne karbonate dodajamo premaznim mešanicam za predpremazovanje v količini od 30 do 50 o/o. Veliko teh karbonatov lahko najdemo pri matiranih papirjih. Pri tem je zelo v uporabi naslednja pigmentna kombinacija: 60 delov naravnega karbonata, 35 delov premaznega Claya in 5 delov dintetičnega aluminijevega silikata. Medtem ko visok delež pripomore k mat-videzu, pa majhen del Al-silikata odloča pri potrebni gladkosti, kot jo zahteva globoki tisk. Pri normalnih premazih za potrebe ofset tiska se uporaba karbonatov giblje v deležu 10—20°/o.
V zadnjem času se že davno poznani pigment satin-belo zopet uporablja v večjem obsegu, to pa predvsem zaradi beline in sijajnih lastnosti, ki podelijo papirju lesk in boljšo potiski j ivost. Na uporabo vpliva predvsem cena, ki ni majhna, tudi če satin belo izdelujejo obrati sami.
Danes stremimo za tem, da skušamo pripraviti posamezne komponente premazne mešanice v tekočem stanju, primernem za prečrpavanje. To se nanaša tako na pigmente, kot tudi na vsa ostala vezivna sredstva in še druge potrebne dodatke. Pri vezivnih sredstvih je edino lateks že na razpolago v tej obliki, medtem ko je potrebno vsa ostala vezivna sredstva še pripraviti. To se pogosto izvaja v saržah, kar pa prav gotovo ni ekonomično.
Kako poteka kontinuirana priprava naravnih vezivnih sredstev za premazovanje, lahko pokažemo na primeru škroba: škrob leži v silosu, ki ima prostornino najmanj 50 m3. Od tega je ločen manjši silos, katerega prostornina zadošča dnevni porabi škroba. Odvzem iz tega silosa poteka prek avtomatizirane tehtnice in naprave za pripravo raztopin in se nato priključi na kuhalnik za kuhanje škroba, kjer se z ustreznim avtomatičnim zaklejenjem razredči vezivno sredstvo in se nato prečrpa v rezervoar.
Premazna kuhinja je vodena navadno avtomatično, tudi doziranje posameznih kompdiiet poteka popolnoma avtomatsko. V veliko pomoč so nam tu lahko kartice, ker obstaja za vsako recepturo posebna kartica.
Precej so v rabi tudi posebni kuhalniki za škrob, kjer lahko naravni škrob specifično modificiramo. Aparat ima ogrevalne elemente, tako da segrejejo raztopino škrobnega mleka na 95 do 115 °C.
V posebnih konverterjih pa škrob modificiramo s pomočjo
Tabela 3
Prvi trije navedeni načini se velikokrat uporabljajo za predhodno premazovanje, medtem ko z drugimi tremi lahko naredimo enostavni enkratni premaz, oziroma zadostimo najzahtevnejšim potrebam.
Poseben pomen ima pri vseh teh napravah klejna stiskalnica, ki ni namenjena samo ppvršin-skemu klejenju, temveč tudi pig-mentiranju papirja ter za predhodno premazovanje. Na voljo so različne izvedbe, v praksi pa so najbolj zaželene tiste, ki imajo diagonalno ureditev valjev, ker lahko tako dosežemo maksimalno pigmentiranje. Tiste Mejne -stiskalnice, ki so bile namenjene le za površinsko klejenje, bodo sčasoma povsem izgubile na pomenu, kajti sedaj je važno, da lahko za njimi nanesemo na papir določeno količino- premaza, istočasno pa je tudi bolje izkoriščena sušilna kapaciteta papirnega stroja-.
Sušenje premaza
Dostikrat je popolno izkoriščanje premaznega sistema, posebno
kemikalij ali encimov pri temperaturi med 120—145 °C, pa tudi pri višjih temperaturah.
Drugi dodatki
K najvažnejšim dodatkom;, ki še prihajajo v poštev pri pripravi mešanice štejemo dispergirna sredstva. Poleg diverznih fosfatov se vedno več uporabljajo v ta namen poliakrilati, ki že doseženo dispergiranje optimalno stabilizirajo.
Sa druga pomožna sredstva- so stearati, emulzije voskov, optični osvetljevalci itd. Danes povsod stremijo, da bi omejili recepturo n,a najvažnejše komponente in. tako sedaj premazne mešanice s 14 komponentami niso več tako običajne, kot so bile nekoč. Posebno pred leti je bila zelo razširjena navada, da so dodali k recepturi vsak na novo odkrit proizvod, ki pa je le malenkostno ali pa sploh ni pripomogel k izboljšanju kvalitete izdelka. V tem primeru lahko premazovanje primerjamo z gastronomijo; dodatek vedno novih pomožnih sredseV v premazno mešanico ima isti učinek kot peteršilj v kuharski umetnosti. Marsikje ni nujno potreben, vendar dekorira krožnik. Danes so te težnje že prešle v pozabo in navadno je sedaj premazna mešanica sestavljena od 6 do- 8 komponent.
Strojne naprave
Metode za nanašanje.
V	rabi je več različnih načinov za nanašanje premazne mešanice.
V	tabeli 3 so prikazani najvažnejši.
tistega, ki deluje z veliko hitrostjo, ovirana s sušenjem. V zadnjem času se pojavlja rešitev: sušiln-a komora z vročim zrakom, ki cirkulira z veliko hitrostjo 4000 metrov na minuto in pri temperaturi 250 °C. Pri tako visoki hitrosti zraka se pojavlja problem potovanja delčkov vezivnega sredstva, ki pri nižji hitrosti ne prihaja v poštev. Posledica hitrega sušenja je hitrejše gibanje vo-ae znotraj premaznega sloja k površini, kjer naj bi nadomestila že izhlapelo vodo. T-o hitro gibanje vode ima za posledico, da potuje z vodo tudi več delčkov vezivnega sredstva, kar otežuje situacijo. Danes so nam znane vse posledice tega pojava. Čim več delčkov pripotuje k površini -premaznega sloja, toliko manjša je sprejemljivost papirja za tiskarsko barvo. Neenakomeirna razdelitev vezivnega sredstva pa vodi k znani napaki »mo-ttling«. Pri takem sušenju je tudi nevarnost, da se površina premaza po--suši, notranjost pa ostane še tekoča. T-o se dogaja seveda le pri debelejših nanosih. V tem prime-
ru si lahko pomagamo s tem, da sušimo raje dva tanka premaza, vsakega posebej. V rabi pa je tudi bolj moderen način in sicer sušenje s pomočjo infrardečih žarkov, kjer se sušilna energija enakomerno prenaša na vsa mesta premaznega sloja. Danes je že okoli 50 °/o vseh sušilnih skupin opremljenih z infra sušilnim sistemom.
Dokončna obdelava
V papirni proizvodnji je zelo zaželeno izdelati papir, ki pri istočasnem velikem volumnu izkazuje nizko površinsko težo. Iz teh razlogov so tudi tako zaželeni pigmenti z velikim volumnom ter še drugimi dobrimi lastnostmi. Vedno bolj si tudi želimo izdelati čim več lažjih posameznih papirjev, kjer so seveda tudi zaželeni zelo voluminozni pigmenti. Pri teh vrstah papirjev se pri tem v končni obdelavi pojavlja problem satiniranja, kjer se ta volumen zopet ustrezno zmanjša, po drugi stran-i pa želimo papirju dodeliti določeno gladkost. Na tem pod-
(Nadaljevanje s 6. strani)
Gornje delo bodo opravili strokovnjaki zavoda, predvideno pa je, da bodo dela trajala 4 tedne.
5.	Sprejemanje metodologije, kataloga zahtev ter sistema analitične ocene delovnih mest.
V tej fazi je potrebna, da strokovni organi samoupravljanja prouče in sprejmejo stališča o predloženi metodi in katalogu zahtev. Za to fazo je predvideno, da bo trajala 4 tedne.
6.	Ocenjevanje, stopnjevanje in točkovanje dela, zahtev in pogojev dela n.a delovnih mestih.
To delo bodo opravili strokovnjaki zavoda ter bo trajalo 3 tedne.
7.	Izdelava tabelarnega pregleda in rangiranje delovnih mest na podlagi napravljene ocene.
To delo bodo -opravili strokovnjaki zavoda ob sodelovanju članov komisije podjetja. Istočasno bo v tej fazi izdelan tudi končni elaborat o celotni analitični oceni delovnih mest. To delo bo predvidoma trajalo- 4 tedne.
Z dokončanjem 7. faze se končujejo tudi obveznosti Zavoda na konkretnem delu pri analitični oceni delovnih mest, vendar pa bodo strokovnjaki zavoda kolektivu na razpolago za tolmačenje in zagovarjanje svojih stališč v času, ko se bo elaborat sprejemal. Predvideno je, da bo sprejemanje elaborata oziroma analitične ocene delovnih mest v kolektivu trajalo 6 tednov.
Iz do-sedaj povedanega izhaja, da je celotni sistem dela pri izdelavi analitične ocene delo-vnih mest grajen na aktivnem sodelovanju vseh članov podjetja. Brez sodelovanja, podpore in pomoči strokovnjakom zavoda ni možno uspešno in kvalitetno opraviti
ročju bo potrebno še nekaj pionirskih del, da bomo lahko super kalandriranje popolnoma podredili svojim zahtevam.
Raziskave
Pri raziskavah se pogosto lahko poslužujemo tehnike razpoznavanja posameznih komponent v premazni mešanici z določenimi kemikalijami. Z jodovo raztopino lahko opazujemo porazdelitev škroba, če pobarvamo papir z amido-čmim, lahko razlikujemo predpremaz od končnega premaza in tako naprej.
V sestavku ni ničesar popolnoma novega, je samo kratek pregled nad dosedanjo stopnjo razvoja -premazovanj-a, kot so ga naredili v EUROPA Centru za papir v Krefeldu, napisal pa ga je -dir. W. Thomin.
Literatura: Wochenblatt fiir Pa-pier-fabrikation, 13/71
Prevod in priredba: dipl. ing. Majda Žemva
tako zahtevnega in delikatnega dela. Zaradi tega je namen tega članka, da poleg uvodnega informiranja zaprosi vse člane podjetja za pomoč in sodelovanje, ker se lahko edino na ta način izognemo nepotrebnim težavam, ki bi lahko nastale ob tako pomembnem skupnem delu.
M-airičič Olga, dipl. ing. višji svetnik
Zavod za produktivnost rada, Zagreb
Da bi bile plače pravočasno, je treba posebno prve dni v mesecu pohiteti. (Milka Bojkovič — mehanograf pri delu)
Premazna barva Hitrost stroja Teža premaza
Klejna stiskalnica	°/o atro 20—35	vi skoz. (cP) 100—300	m/min maks. 500	g/m2 2—7
Massey	55—65	2000—10000	150—500	5—18
valjč. prem. stroj	30—50	100—300	maks. 200	3—7
zračni nož	30—40	100—250	maks. 450	10—30
Inverted Blade	50—58	400—1500	350—1200	6—20
Puddle Type Blade	50—62	400—3000	350—1250	8—15
Analitična ocena delovnih mest v papirnici Količevo
... potem pa drugega nalij	Fonze, Ivo in Stane želijo zmagati
Za postrežbo so letos poskrbeli (Noime Dubas, Vida Janež, Franci Čuden in Jožica Napotnik, Maja Kranjc, Jožica Kranjc (upravnica)
Sonce je sijalo nad Pineto!
Milena Avbelj: »Zadovoljna sem«
... ampak piši slovensko
VEVČE, AVGUSTA, SEPTEMBRA — Tisto, da ni prijetno, če ljudje niso prijetni in tisto, da ob morju ni lepo, če vreme ni v redu, je res. No za letošnje počitnice v Pineti se glede tega ne bi mogli pritožiti. Tako sami dopustniki, kakor tudi osebje vevškega doma so bili prav lepo razpoloženi. Kako tudi ne. Vse od majskih dni pa do septembra so se plaža in hišice v gozdičku kopale v soncu. Voda, sonce, zrak in prijetna okolica so nudili obiskovalcem obilo zdravja in zadovoljstva. Nervozen pisarniški delavec, pa delavec, ki so mu celo leto ropotali stroji nad glavo, pa tisti, ki ima opravka s kovinami ali delavka iz sortirnice, vsi so se odpočili. Kopanje, sprehodi, poležavanje v hišicah in okoli njih, večerna privatna zabava, balinišče, televizor, kartanje v dvoje, troje ali četvero, opazovanje mimoidočih sprehajalcev, pa obisk ob kavici pri sosedu — vse to1 je ustvarjalo prijetno vzdušje.
In red letos? Popolnoma drugačen kot v prejšnjih letih. Tu ne smemo prezreti osebja. Vse skupaj in vsakega posebej bi bilo treba pohvaliti. Vse zgleda, dc! pod žensko »komando« le bolje gre. Nič več ni bilo čakanja na prostor pri mizah. Številka hišice je bila v skladu z mizo na terasi. Komaj je letoviščar prisedel, že so mu pridne servirke postregle z juho iz skupne sklede in takoj
nato enkrat, dvakrat, trikrat ali štirikrat »naprej«. Še skok k bifeju na kozarec pijače in kosilo ali večerja sta bila končana. Nobenega razburjanja in negodovanja. Mladi kuhar pa je skrbel za količino in kvaliteto. Nič pritožb. Res je, da temu ah onemu včasih nekaj ni teknilo, toda med 150 gosti je že mogoče in normalno, da so okusi različni. Tudi pomočnice v kuhinji je treba pohvaliti. Bežen pogled v kuhinji je dal gostu vtis čistoče in reda. Nasmejani Angelo pa je skrbel za okolico, dvorišče, ko je tu končal, pa je oblekel belo bluzo in stopil v točilnico.
Tako čez dan. Tlakovana cesta do Novigrada pa je pripomogla, da je marsikatera družina zvečer vzela pot pod noge in napravila 3 km sprehoda do mesta, da bi nekje posedela, poslušala glasbo in se ob njej zavrtela. Ni bilo več strahu pred oblaki prahu iz prejšnjih let. Moški pa so se ob večerih zatekli na balinišče in se pomerili v tem športu ob podpori boljših polovic in svojih naslednikov. Slo je za čast, za dva deci, ali pa za sladoled. Nekoč se je celo zgodilo, da je nekdo (iz previdnosti zamolčim ime) zgubil celo 22 sladoledov. Taka sramota!
Torej letos splošno zadovoljstvo. Vendar pa nepristranski opazovalec le še predlaga nekaj
(Nadaljevanje na 9. strani)
Ker ni bilo dovolj prostora v hišicah, so si pomagali s šotori
Zvečer pa zabava in roštil
Na plaži pod domom, soncu nasproti
Vevče : Villach pred nastopom	Ob igranju državnih himen pred začetkom tekmovanja
Hallein : Villach Količevo: Vevče
VEVČE, SEPTEMBER — 28. in
29. avgusta so se srečali na Vevčah papirničarji dveh avstrijskih in dveh slovenskih tovarn papirja in celuloze. Ze peto leto so na sporedu nogometna srečanja teh kolektivov, torej gre za že tradicionalno prireditev. Kaže, da bo v bodoče na vrsti vsako leto v enem izmed krajev, kjer stojijo tovarne, bodisi v Beljaku (Villach), v Halleinu, na Količevem ali na Vevčah. Leta 1972 predvidevajo turnir v Beljaku.
Avstrijski moštvi sta prišli že na predvečer, z njim pa tudi vodstvo firme Borregaard in obrata Hallein in Villach. Med njimi so bil tudi komercialni direktor g. Heiberg, tehnični direktor g. Jarem, prof. dr. Limontschew in vodja prodaje g. Heidenreich.
Nogometni turnir je potekal v prijateljskem, obenem pa tekmovalnem vzdušju. Moštva so se trudila, da bi pokazala najbolje, kar znajo. Z nekaj sreče in nekaj znanja, vendar pa v rekreacijskem smislu, so se papirničarji uvrstili takole:
Predstavniki firme Borregaard, Količevega in Vevč so nazdravili poslovnemu in športnemu sodelovanju
Ne bo uspelo
3.	mesto
4.	mesto
Villach
Hallein
1.	mesto
2.	mesto
Vevče
Količevo
Posamezna mesta so bila nagrajena s pokali, moštva pa so se tudi med seboj obdarila z različnimi spominskimi darili.
Za zaključek je prireditelj — Papirnica Vevče — povabila sodelujoče na prijetno srečanje v prostoru letnega kopališča na Vevčah, kjer so eni in drugi izrazili željo, da bi sodelovanje tako v poslovnem smislu, kakor tudi v športno-rekreacijskem ostalo še naprej.

Pred srečanjem Hallein : Količevo
Sonce je sijalo nad Pineto
»Najlažji« nogometaš turnirja ob menjavi daril
(Nadaljevanje z 8. strani) izboljšav, ki bi 'jih bilo možno brez velikih težav kaj hitro uresničiti. Za izboljšave kuhinje nisem strokovnjak. Nujmo pa bi bila potrebna hladilna omara v točilnici. Sedaj, ko to beremo, smo že skoraj pozabili na peklensko vročino. Človek pa si v vročini močno zaželi hladne pijače, s kakršno pa niso mogli postreči iz steklenic v zabojih. Druga stvar pa so bile cene pijač v našem domu. Nočem se zanimati za politiko cen, vendar so bile te v sosednih domovih za 20 do 30 °/o nižje, pri sokovih pa celo za več. Tudi nekaj novih rekvizitov za športno rekreacijo in zabavo ne bi bilo odveč. Morda dobra miza za namizni tenis z nekaj loparji in žogicami, ki bi jih uprava posojala proti odškodnini, viseče (rusko) kegljišče, savska mivka za balinišče, in en del mini golfa. Dobro bi bilo, da bi se od časa do časa oglasil tudi vrtnar in uredil vrt pred jedilnico in pri izhodu na morje. Nujne bi bile tudi enostavne lestve ia letvic v hišicah, ker starejši ljudje le s težavo prilezejo na gornje postelje. O tem je bilo že lani nekaj napisanega, vendar to ni bilo urejeno. Prav tako je nujna ureditev parkirišč. S tem, da gostje postavljajo svoja vozila ob hišicah, je za nje res praktično, vendar bo sčasoma na ta način uničena vsa mlada podrast dragocenega gozdička.
Velika je poraba sveže vode pri bojlerjih za tuširanje. To vodo uporabljajo vsi mimoidoči, ki ne letujejo v našem domu. Morda bi ventile priredili na poseben ključ in izdelali toliko ključev, kolikor je hišic. Le tako bi varčevanje z vodo uspelo. Malo bi bilo še vedno treba pomisliti na preureditev in izboljšanje sanitarij.
Za realizacijo nekaterih od teh predlogov bi bili potrebni res minimalni stroški, za druge pa se da kako leto počakati. Sicer pa ocena za letos, tako glede cen, reda, hrane in čistoče — prav dobro —. Ob takem stanju se ni bati, da bi dom ostal nezaseden — nasprotno.
In še podatek. Letos je v počitniškem domu v Novigradu letovalo precej več kot 1000 ljudi. In to okoli 200 članov kolektiva s svojimi zakonskimi tovariši in pa enim ali dvema otrokoma, okoli 100 svojcev, tujih gostov tudi nad dvesto in 90 njihovih otrok, kakih 20 naših upokojencev in nekaj inozemskih gostov. Vsi ti so
prebivali v hišicah ali v zidani stavbi. Ker pa je prostora tudi za kakih 10 šotorov, v sili pa še kakšen zraven, je nekaj nad sto ljudi tudi taborilo. Seveda je bilo dosti tudi sobotnih ali nedeljskih gostov in takih, ki se za en dan ustavijo med potjo.
S.	R.
»Okusno kot doma,« pravi sinko
: l™ h
Hočeš, nočeš pred soncem se treba zaščititi
Izreki in misli
Prijatelj mi je drag, toda sovražnik mi je koristen: prvi mi pove, kaj MOREM, drugi pa kaj MORAM.
Schiller
Fanatično verovanje v demokracijo ustvarja demokratske ustanove nemogoče.
Russel
Demokracija je nemogoča, dokler se ne reši nacionalno vprašanje, toda nacionalno vprašanje se ne more rešiti brez demokracije.
Masleša
Izobražen je, kdor ve, kje bo našel to, kar ne ve.
Kitajski pregovor
Kdor molči, ta je bedak: zato so ribe najneumnejše živali.
Tudi največji počasne, ki cilja ne izgubi izpred oči, gre hitreje od tistega, ki brez cilja blodi.
Lessing
Vojski lahko ubijeta generala, toda ne moreta ubiti ambicije v navadnem človeku.
Konfucij
Popularnost je kot mladost, ko enkrat premine, se ne vrne več.
Le Petit
Ko avtoritete streljajo, so tudi slepi naboji nevarni.
D. Harkič
Za vevške kegljavce je bilo pripravljeno 4. mesto
Prvo mesto so si priborili kegljači tovarne celuloze Medvode (330 kegljev)
Vevčan Karel Miklavčič skuša podreti vseh devet
Dominik Tomažin meče za Medvode
Kegljači Ceršaka — V. mesto
Po XIII. športnih igrah papirnicarjev
SRS 1971
VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — Od dvanajstih do trinajstih športnih iger slovenskih pa-pirničarjev je preteklo kar osem let. Različni razlogi, finančni, objektivni in drugi občeslovenski, so leta 1963 prekinili te tradicionalne prireditve. Pozabili smo na koristnost športne aktivnosti, tekmovanj, zlasti pa na koristnost srečavanja s prijateljskimi kolektivi, s sodelavci iste stroke in enakih tovariških stremljenj.
Zato je treba pohvaliti pobudo mlajših in starejših papirničar-jev-športnikov, ki so bili sposobni ponovno oživeti športna srečanja.
Letošnje športne igre, XIII. po vrsti, oziroma njihov zaključni del tekmovanja, so bile v Krškem 3. in 4. septembra. 2e sama otvoritev je bila prisrčna kot nekdaj. Srečevali so se stari znanci iz prejšnjih iger, povpraševal! drug drugega po zdravju in počutju, po familiji in delu. Seveda pa je bila v glavnem prisotna mladina, polna moči in volje, da se na igriščih pomeri s svojimi delovnimi tovariši iz drugih kolektivov.
Tudi zunanja podoba začetka iger je bila nadvse slovesna. Kratko paradno povorko športnikov, javnih in sindikalnih delavcev je izpred tovarne na otvoritveni prostor spremila godba na pihala iz Krškega. Igre je ob asistenci drugih tovarn in njihovih sindikalnih podružnic odprl direktor tovarne papirja Krško, tovariš Janez ROŠKER. Ko je pozdravil vse tekmovalce in goste, je dejal: »Za nas je to velik in pomemben praznik, zato ker živimo v prepričanju, da šport in
športne borbe resnično zbližujejo ljudi in postavljajo mednje in. njihove odnose zaupanje, iskrenost in izvirnost kot edino merilo.
Obnovljene papirniške igre nimajo s hotenjem po prestižu ničesar skupnega. To je prijateljsko merjenje športnih moči...«
Takoj po otvoritvi so se začela tekmovanja. Organizator je odlično poskrbel za potek iger, tako da ni bilo nobenih nepotrebnih zastojev. Prav tako je tudi športnikom priredil prijetno bivanje.
Na sklepnih športnih igrah so tekmovali v plavanju. Plavalce so celo razdelili na starostne razrede: do 25 let, 25 do 35 in nad 35 let. Vsa tekmovanja so bila živahna, borbena, vendar v znamenju prijateljstva in medsebojnega spoštovanja.
Izidi in rezultati so bili seveda različni, sicer pa prava slika, kako v posameznih kolektivih skrbijo za šport, rekreacijo, športni naraščaj, za objekte in rpkvizite. Tam, kjer so bazeni, so bili na prvih mestih plavalci, tam kjer so kegljišča, so se izkazali kegljači, kjer so odbojkarska igrišča, so zmagali odbojkarji itd. Le redke so izjeme. Rezultate objavljamo na fotografijah.
Po končanem tekmovanju jo organizator priredil vsem nastopajočim družabni večer v Kostanjevici, pred tem pa še ogled Forme vive. Žal se je tega ogleda udeležilo minimalno število tekmovalcev. Ob zaključku se je predsednik sindikalne podružnice tovarne papirja Krško zahvalil za udeležbo in želel še več uspeha na športnih igrah papirnicarjev naslednje leto.
Ob zaključku so bili člani kolektiva prirediteljev — Krškega — dobro razpoloženi, saj jim je organizacija iger dobro uspela
Povorka športnikov XIII. športnih iger papirničarjev v Krškem pred pričetkom tekmovanja
Medvode v pričakovanju
Količevo pričakuje
V borbi za žogo na mreži Sladki vrh : Ceršak, 0 : 2
omm mm
šl.	EKIPE	1	2	3	4	5	10CKE	msio
1	CERŠAK		20	0-2	0-2	0:2	Z	IV.
2	KOLIČEVO	o:2		0.'2	0:2	02	0	v.
0	KRŠKO	2-0	2:0	m	2:0	2:1	2	j.
4	RADEČE	2:0	20	0:1	■	0;2	Z	III.
5	SL. VRH	2:0	2-0	1:2	20	H	6	II.
omom ziusiiL
št	EKIPE	1	2	3	točke	mesto
1	KRŠKO	■		n	Z	//
2	RADEČE		■	0:2	0	lil
3	SL. VRH	2'-1	2^	■	2	/
?maM nosni
EKIPE g		DO 25 Ifl		od 25-35IK		nodj5lfl Šlnfolo				Skupili plUStllll	
		I0CKI	'M	I0CKI	NISIO	I0ČKI	mišjo Jiočm		HSI0	IDCRi	VISIP
KOLIČEVO	PUM	3	IV	11	1	0	-	& 1	IV	18	IV
	CRM	D	IV	2	IV	0	-				
KRŠKO	PKSM	11	II	10	ll-lll	-	-	10	1	73	1
	CRM	15	I	14	1 13		HI				
KADEČE	Rimo	7	III	B	IV		-	4	lil	fin	III
	CRM	7	III	10	ll-lll	8	III			I	
VEVČE s		PRS10I 15 (Rtt.l| 12		I II	= s	ll-lll ll-lll	13	~ R h] “		II	RG	II
mci uoBomr
EKIPE	1 : 2	3	IB 6	7	I0ČRI	MISI0
CERŠAK Hoz		0/t	tt p:3b.-2	0-2	1	V/l
KOLIČEVO		2:1	0:12W2	2C	b'	IV v
KRŠKO		■	6:2 3.04.3	3:2; iO		f-
MEDVODE	tl 1:0	2:6	■OAM	1:2	4	V/
RADEČE	3:0p.2	0:3,3:oH2-114:1			8	II.
6 SIADKHRH 2č?Zč73 4		1:1	421
7 VEVČE ZV	g2|2--3	2:1	
IV-V
Na zbornem mestu pred začetkom iger
MGmm
EKIPE	POORII KEGLJI	MEStO
CERŠAK	232/	V
KOLIČEVO	516	//.
KRŠKO	217	///
MEDVODE	330	/.
RADEČE	262	v/.
SLADKI VRH	227	v//,
— v VEVČE	223	IV.
mvom mm
EKIPE	PRSNO		CRAUL		SKUPNI PIASMAN	
	I0CKI	MfSIO	lOČIU	MES10	miKi	MfSIO
KOLIČEVO	-	-	—	—	—	—
KRŠKO	14	I	-	-	14	III
RADIČE	a	lil	7	II	16	II
VEVČE	11	11	9	l	20	l
Se zamah do cilja
Letos je bilo v našem bazenu precej tekem
Plavalna šola - otroci in starši zadovoljni
SATOVN/a- DVOJČICI
VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — V letošnji plavalni sezoni se je na Vevčah v plavalni šoli zvrstilo nad 200 otrok. V veliki večini so bili to otroci 2 osnovnih šol Sostro in Polje, pa tudi nekaj predšolskih.
V treh tečajih, kjer je sodelovalo 50—70 otrok, so delali po programu, ki je vseboval vaje na suhem in plavanje. Učence so najprej in sproti naučili gibe na suhem, kjer so jih lahko bolje nadzorovali in popravljali posamezne gibe udov. Pri poučevanju prsnega plavanja so začeli najprej z gibi rok, nato z gibi nog in vse skupaj povezali v celoto. Ko so začetniki dobro obvladali vajo na suhem, so isto ponavljali v vodi. Skupine, ki so plavale, so vadile v velikem bazenu, ostali
pa v bazenu za neplavalce. Čiste začetnike je bilo treba najprej privaditi in jim odpraviti strah, ki so ga imeli pred vodo. To so dosegli s preprostimi in kasneje zahtevnejšimi igrami v vodi. Nato so se učenci še naučili dihalnih vaj, potapljanja, drsenja v vodi in koordinacije gibov.
V vsakem tečaju so bili učenci razdeljeni na 5 skupin, vsako skupino je vodil po en plavalec PK Ilirije.
Tako otroci, zlasti pa njihovi starši, ki so potek šole večkrat opazovali, so bili z uspehom zelo zadovoljni.
Od celotnega števila mladih tečajnikov je splavalo ca. 85 %>, delno je splavalo 10 ‘Vo, ostalim 5°/« pa ni uspelo. No, ti pa drugo leto.
V satovnico vpisujete črke v smeri kazalca na uri, vsaka beseda pa se začenja na polju, označenem s puščico. Opise besed dajemo v pomešanem vrstnem redu in mora reševalec sam ugotoviti, v katero satovnico bo opisano besedo vpisal.
1. huda, smrtna bula, rakasto obolenje — del glave živalskih mladičev, 2. stisnjeni premog — del razvaljanega trdega testa, sestavljenega iz moke, jajc in vode, 3. revija, list, dmevnik — bivši državni in slovenski rekorder na 10.000 m, državni rekorder v teku na 20.000 m in enournem teku, član AD Kladivar (Franc, r. 1936. leta), 4. del nebesnega kroga, ki ga med drugimi najdemo v horoskopu — vrsta ribe severnih morij, 5. akcent, poudarek — strma skala, 6. puščavnik — vrsta
hude bolezni, rak, 7. telesna poškodba, duševni pretres — pomladna setev, tudi čez čer peneča se voda, 8. zareza, odmor sredi stopice — drug naziv za Nemca, 9. kmečki delavec s srpom — zalo oblečen moški, 10. grški otok v Kikladih — pisana žuželka, ki se razvije iz gosenice, 11. požirek — podstavek, stojalo, 12. slovenski slikar in grafik (Saša, 1883—1945) — drevo, ki ga je podrl vihar.
Ob pravilni rešitvi obeh satov-nic boste v eni izmed njih dobili na označenih poljih zgoraj ime kraja s tovarno papirne industrije, spodaj pa njen izdelek, v drugi satovnici pa prav tako zgoraj ime kraja s tovarno kartona in papirja, spodaj pa naziv polizdelka, ki ga ta tovarna proizvaja za svoje lastne potrebe.
Šah
KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Šahisti uspešni tudi na tujem.
V ponedeljek, 7. 9. 1971 sta se vrnili iz nekajdnevnega uspešnega gostovanja v Zahodni Nemčiji šahovski ekipi SK Domžale in SS Mengeš, ki sta sodelovali na veU-kem mednarodnem moštvenem turnirju v mestecu Stetten a.K.M.r na katerem je sodelovalo 45 moštev iz Zahodne Nemčije, Berlina. Švice, Francije in Avstrije. Domžale so v postavi I. Bajec, Z. Kržišnik, V. Ivačič in V. Vavpetič osvojile I. mesto v glavni skupini turnirja pred nekaj zelo močnimi zahodnonemškimi moštvi, v katerih so igrali znani mednarodni igralci. Mengeš pa je bil v II. skupini četrti.
Za nas je zanimivo, da sta v moštvih igrala člana našega kolektiva V. Vavpetič za Domžale in V. Hribar za Mengeš, ki sta bila obenem tudi najuspešnejša igralca v svojih ekipah.
Sama organizacija turnirja je bila na zelo kvalitetni ravni, naši šahisti pa so upravičili sloves dobrih igralcev, tako da so za prihodnje leto zopet vabljeni k sodelovanju.
*
Po dvomesečnem premoru smo vam pripravili šahovski problem, v katerem ima beli nalogo, da matira črnega v 2 potezah na vse njegove obrambne možnosti.
Mat v 2 potezah Beli: Kfl, Dh5, Lc7, Sh6, Pe3,
f4. (6)
Črni: Kg3, Tg7, Lh7, Pe4. (4)
Upamo, da reševalcem ne bo vzel preveč časa za razmišljanje, v prihodnji številki pa le poglejte pravilno rešitev in preverite vaše reševalske sposobnosti.
V. V.
Plavalna šola, vaje na suhem
Mali nogomet Medvode : Vevče 1 : 2
»•Veterani« krške odbojke so še vedno sposobni osvojiti prvo mesto. Tudi tokrat so ga
4.	mesto v odbojki je osvojila ekipa iz tovarne
lepenke Ceršak	...Ekipi malega nogometa po tekmi Količevo : Vevče 2 :6
Križem kražem po naši okolici - Dob
KOLIČEVO, SEPTEMBRA —
'V našem podjetju je mnogo zaposlenih ljudi, ki se vozijo na delo iz bližnje vasi Dob. To je velika vas v ravnini ob sotočju Rače, Radomlje, Rovščice in Potoka. Razvila se je iz prvotnega kmečkega naselja ob cerkvenem središču, stran od nekdanje rimske ceste. Jedro vasi je nastalo: vzdolž Poteka in ob cesti, ki je bila nekdaj pomembnejše prometno križišče, menda, da je rimska cesta potekala skozi jedro Doba. Najmlajše naselje pa se razprostira vzdolž sedanje glavne ceste.
Vas je lansko leto slavila svojo 750-letnico obstoja. Prvič je bilo menda njeno ime omenjeno leta 1220, ko je bil plemeniti Janez iz Doba (Johannes de Aich) podpisnik darilne pogodbe na Turjaku. Po tem letu se ime Aich večkrat zasledi v zgodovinskih listinah, zapisano je ob priliki zamenjavanja dobskih kmetij s stiškim samostanom, nato pa ob ustanovitvi mekinjskega samostana.
Naseljeno pa je bilo področje že pred nekako 12.000 leti, o čemer pričajo izkopanine ledenodobnega lovca iz Babje jame na Grjuši. V dobi Rimljanov je preko vasi vodila rimska cesta, kar tudi potrjujejo izkopnine. V 4. stoletju pa so začela pritiskati s severa in vzhoda tuja ljudstva in le s težavo so Rimljani branili svoje meje. Koliko armad je šlo čez vas, bi le ona sama vedela povedati. Vas je doletelo tudi turško nasilje. Veliko naših prednikov je moralo zapustiti domove in oditi v suženjstvo, če že niso umrli doma pod nasiljem turškega meča. Vaščani in okoliščani so se jim hrabro postavili v bran in jih celo enkrat pregnali iz vasi. V spomin na Turke in turške čase je bila tudi lipa sredi vasi. Zasadila jo je vojska Adama Ravbarja, ko je odšla na pot proti Sisku.
V zahvalo za srečno vrnitev pa je le-ta postavila še kapelico pod lipo. Na žalost pa je dal pred leti lastnik posestva kapelico podreti. Lipo, ki je imela okrog 3 m obsega ip je bila v notranjosti gnila, pa je dala podreti občina, da je ne bi zrušil vihar.
Tudi Francozi so zapustili na področju Doba svoj spomin. To
je francoski britof ali Antonov-čevo pokopališče, kakor še danes ljudje imenujejo, del Antonov-čevega gozda med Želodnikom in Češenikom. Tu naj bi bili po ljudskem izročilu pokopani Belotijevi Francozi, ki so padli v bitki okrog Trzina. Precej Francozov pa so pobili tudi rokovnjači, ki so imeli svoje kraljestvo ob kranj-sko-koroški in štajerski meji. Po ustnem izročilu je ohranjeno, da je bil zelo znan rokovnjač »kranjski Tone« doma iz Doba. Rokov-njaštva pa je bilo konec, ko je Avstrija uvedla žandarmerijo.
ko jim je župnik s prižnice oznanil, da se je pričela vojna. Nihče ni vedel, kakšna vojna je to. Vsakdo pa si je predstavljal po svoje.
Vsi so se tolažili — tisti, ki so morali iti in tisti, ki so ostali doma — da bo vojne v 14 dneh konec, a resnica je bila druga. Žalostno je izvenela vojaška pesem mož in fantov ob odhodu »Nazaj še pridemo.« Le nekateri so bili tako srečni, da se jim je ta vroča želja izpolnila, za mnoge pa je obveljal verz »nazaj nas več ne bo«. Na bojiščih Evrope je tako ostalo 77 Dobljanov in okoličanov.
Koledarski listi so bili nekajkrat zamenjani, ko jih je že zopet, kot ostali svet, doletela nesreča. Pričela se je druga svetov-
Igralska skupina iz dvajsetih let
Tudi v Dobu se staro umika novemu
Dob ob glavni cesti
Na Kranjskem je veljala 14-letna vojaška služba in ni čudno, da so se fantje izmikali. V tej zvezi se je ohranilo tudi zanimivo ustno izročilo v Škocjanu. Znano je, da je bil pri Podlipcu vaški rihtar. Ta je nekoč dobil ukaz, da. mora organizirati lov na fante pred dobsko cerkvijo. To je slišal tudi njegov mlajši sin Tine. Prepovedano pa mu je bilo komurkoli črhniti o tem besedico, sam pa ni vedel, kako naj to sporoči sosedom. Ko pa je nekega dne srečal fante z vasi, se je obrnil k stari klivi in rekel: Sliva, tebi pa lahko povem, da bodo v nedeljo fante v žovd lovili. Tako je fantom sporočil žalostno novico.
Se bolj žalostno novico pa so zvedeli na dan sv. Ane 1914. leta,
Zenski tamburaški zbor iz leta 1917
Središče Doba
Pravilna rešitev »vretena«
L, TL, KTL, TLAK, LETAK, KARTEL, STREKLA, SPLETKAR, REKASPLIT, POLIKRATES, PRILASTEK, TRIPLEKS, PRE-TISK, PISKER, SIREK, KRES, REK, RK, R.
Izžrebani so bili:
3 nagrade po 10 din Kamšek Jolanda Jeriha Marija Jagodič Pavlica 1 nagrada po 30 din
Kogej Dušan, dipl. ing.
1 nagrada po 60 din Gradišek Hilda
Reševalci satovnic-dvojčic iz te številke naj pošljejo svoje rešitve do 12. 10. v uredništvo. Izžrebali bomo pravilne rešitve in jih nagradili kot običajno.
na vojna. Najbolj je ostal v spominu 11. april 1941, ko so se Nemci prvič peljali skozi Dob. Preplašeno ljudstvo je nemo strmelo za oblakom prahu, ki sta ga dvignila dva vojaška avtomobila. Začela se je težka doba izseljevanja, aretacij in pobijanja. Toda vaščani so bili neustrašni, pogumno so vstopili v radomelj sko-men-geško četo in se borili proti okupatorju in proti domobrancem. Na spomeniku žrtev fašizma v Dobu je mnogo njihovih imen, mnogo domačinov se ni nikoli več vrnilo med svoje domače in niso mogli doživeti sreče osvoboditve.
Preživeli pa so trdo naprej delali. Organizirani v krajevni skupnosti so kmalu odstranili ruševine fašizma in dali vasi novo podobo. Danes ima vas vodo, asfaltno cesto, nov gasilski dom. Delo pa se še ni ustavilo, zagrizeno se borijo za novo trgovino, novo telovadnico ter še za novi del ceste.
Težka je bila zgodovina vasi, mnogi stari ljudje radi pripovedujejo o preživelem, vendar kljub vsemu je ostal humor v njih dušah. Na kulturnem polju soi se včasih veliko udejstvovali, danes to nekoliko ovira pomanjkanje prostora. Dobljani so že leta 1906 imeli svojo javno knjižnico, Vendar, med vojno je velik del te knjižnice dal zagrizeni hitlerje-vec ing. Frič zmleti v naši tovarni. Vojna je uničila tudi prosvetni dom, začasno si je zato dramska skupina posluževala Videm-škove dvorane. Prvo delo1, ki ga je dramska skupina Svoboda naštudira, je bilo Carlijeva tetka, še danes se njeni igralci radi spo-
minjajo dogodkov okoli njene uprizoritve.
Športniki pa so pred vojno delovali v dveh nasprotujočih se skupinah, bili so orli in sokoli. Po osvoboditvi pa so pri mladinski organizaciji ustanovili športni aktiv, ki še danes aktivno deluje, zlasti naši nogometaši, ki tekmujejo v ljubljanski nogometni pod-zvezi.
Po Stražarjevi knjigi 750-letnica Doba Sestavila Magda Ferjančič
Jožefa Kepec se je poslovila
KOLIČEVO, SEPTEMBRA — V začetku septembra je odšla v zasluženi pokoj tov. Jožefa Kepec, ki je delala v Papirnici Količevo od leta 1953 dalje, in to v dodelavi papirja in kartona.
Njena želja je bila, da se o njej ne piše veliko in da odide v pokoj tiho, kot je bilo njeno dosedanje življenje in delo v podjetju.
Ze v rani mladosti jo je pot iz rodnega kraja Škofljice pri Ljubljani pripeljala v Ihan, kjer se je zaposlila pri kmetu Anžiču. Tudi poročila se je kmalu, vendar ji življenje ni prineslo preveč dobrega in ji je začetek druge svetovne jjg vojne porušil' vse načrte. V vojni * * vihri, ki je preplavila našo deželo, je izgubil življenje tudi njen mož, ki je bil odpeljan v ujetništvo, kjer je bil v taborišču Dachau l. 1945 ubit.
Ostala je sama s tremi otroki, ki jih je bilo treba nahraniti m obleči. Tisti, ki tega ni doživel, je rekla, si sploh ne more predstavljati, kaj vse mora človek preživeti, da kljubuje težavam, ki jih prinaša tako življenje.
Na koncu najinega razgovora je še povedala, da je življenje sedaj mnogo lažje, tudi otroci so se zaposlili in ji je v veliko radost mali vnuček.
Najbolj je bila srečna takrat, ko je dobila v naši tovarni službo in stanovanje.
Jože Devičnik pri praznenju holandskega mlina
Jožefa Kepec
Težave, skozi katere se je prebijala, počasi pozablja in ostajajo le kot bežen spomin, še vedno pa najbolj sovraži laž in krivico, ki jo je izkusila na lastni koži.
V tovarni se je vseskozi prijetno počutila in se s sodelavkami dobro razumela. Če pa je bilo kdaj kaj narobe, je raje potrpela in se ni hotela z nikomur spuščati v prepire.
Tovarišici Kepecevi se zahvaljujemo za njeno dosedanje delo v tovarni in ji želimo še mnogo sreče, za katero je bila na svoji življenjski poti prikrajšana.
Milan Deisinger
Upokojitve
MEDVODE, SEPTEMBRA — Dne 8. septembra se je dokončno poslotnl od zastopnikov podjetja in svojih sodelavcev vodja elektro delavnice Anton Marn. Vsa leta po vojni je bil zvest tovarni, tudi v najtežjih trenutkih, ko je kolektiv zaradi rekonstrukcije najbolj zastaranih oddelkov moral krepko stisniti pasove. Med člani kolektiva in svojimi sodelavci je bil pri-
Anton Marn
ljubljen zaradi svoje vestnosti in prizadevnosti ter tovariških odnosov. Večkrat je bil izvoljen v organe upravljanja ter razne komisije delavskega sveta, v katerih je. aktivno sodeloval.
V	NOB je sodeloval od julija 1943, pozneje pa v JA do oktobra 1948.
Čeprav je letos dopolnil že 60 let, mu ni manjkalo vitalnosti in prešernega razpoloženja na raznih prireditvah za člane kolektiva. Ob takih priložnostih mu m zmanjkalo dobre volje.
V	imenu kolektiva mu želimo, da bi v zadovoljstvu užival zasluženi pokoj in se mu za njegovo delo v podjetju zahvaljujemo!
JANEZ BURGAR — VK tesar odnaja v pokoj Kot invalidski upokojenec. v/ podjetju je zaradi nesrečnega slučaja postal invalid 1. kategorije ter s tem pridobil pogoje za invalidsko upokojitev. Je udeleženec NOB od julija 1943.
Čeprav je bil malo časa zaposlen v podjetju, je bil med sodelavci znan kot vesten, marljiv in prizadeven delavec, ki pa zaradi svoje skromnosti ni nikoli silil v ospredje, niti pričakoval posebnih pohval.
Za njegovo delo in trud se niu v imenu kolektiva zahvaljujemo ter mu želimo čimveč zdravja in okrevanja!
JL
KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Od nas se poslavlja in gre v pokoj Emica Kangler, sedaj poročena Hrovat. V našem podjetju je začela delati l. 1949 in to v različnih oddelkih in na različnih delovnih mestih. V zadnjih letih pa je pretežno delala pri mehanskem gladilniku v sušilnici.
Emica je bila vestna in prizadevna delavka ter je pri delu bila tiha in skromna in je nisem mogel opaziti, če ne bi postal pozoren na njeno delo, ki ga je vestno, disciplinirano ter kvalitetno opravljala ne glede na težave, ki so se redno pojavljale. Ko se je poslavljala, je posebej pohvalila tov. Romana Kopača, ki si je v letih njenega dela v sušilnici vseskozi prizadeval, da bi se delavkam delovni pogoji izboljšali, saj je bilo včasih v temačnih prostorih sušilnice veliko težje delati in je bilo tudi zdravju bolj škodljivo.
V grenkem spominu ji je ostalo le delo, ki ga je opravljala kot vodja bifeja kljub temu, da si je prizadevala ustreči vsem, je zmeraj dobila kakšno krepko, ki pa je ni mogla hitro pozabiti.
Konec koncev pa je Emica s svojim delom in počutjem bila v
Emica Hrovat
našem kolektivu zadovoljna ter se je, kar je bilo najpomembnejše, s sodelavkami dobro razumela. Ko odhaja v pokoj, želi vsem članom kolektiva še mnogo delovnih uspehov.
Tudi mi ji želimo še mnogo srečnih let v zakonu, ki ga je pred kratkim sklenila ter da bi v sreči in zadovoljsfva uživala še mnoga leta.
Milan Deisinger
Dopisu/te
v
glasilo
»Naše delo«
Telefonski imenik
Vevče, avgust, september — Precej časa je že, odkar je bil izdan zadnji interni telefonski imenik. Od tedaj so zaradi selitev, premeščanj, novih delovnih mest in podobno nastale nekatere spremembe. Da se ne bi lovili in po nepotrebnem vrteli napačne številke, objavljamo danes na željo nekaterih oddelkov in članov kolektiva nov,
veljavni interni telefonski imenik:
Centrala: 48 141
Direktor...................................20
Tajništvo..................................23
Pravnik ...................................81
Gosp. analit. oddelek......................38
KADROVSKI SEKTOR
Vodja kadrovskega sektorja.................22
Izobraževalni center ......................98
Oddelek za nagrajevanje....................98
Kadrovik...................................94
Kadrovska evidenca ........................94
Varnostni tehnik in ekonom.................51
Tehnik za varnost..........................51
Ekspedit, kurirka..........................29
Tiskarna...................................26
Delavska restravracija.................48 130
Družbeni standard..........................15
Vratar — upravno poslopje..................92
Glavni vratar.......................... 60 28
Vratar ob kotlarni.........................75
Bazen — gasilski dom.......................76
Vodja vzdr. poti in zelenic................65
Ambulanta..................................70
GOSPODARSKO RAČUNSKI SEKTOR
Vodja gosp. rač. sektorja..................41
Finančno knjigovodstvo.....................42
Obračun osebnih dohodkov...................43
Mehanografi ...............................69
Blagajna...................................59
Vodja knjigovodstva EE.....................17
Knjigovodja EE delavnic....................58
KOMERCIALNI SEKTOR Nabavni oddelek:
Vodja nabavnega oddelka....................47
Nabavni oddelek............................48
Vodja voznega parka........................84
Vodja razkladalcev.........................78
Vagonska tehtnica..........................14
Robna blagajna Zalog.......................73
Skladišče pomožnega materiala..............49
Skladišče repar. materiala.................67
Sladišče električnega materiala............86
Garaže.....................................88
Telefonska centrala 10 11 PRODAJNI ODDELEK:
Prodajni oddelek...........................95
Vodja prodajnega oddelka....................44
Refer. za odpr. papirja.....................45
Papirno skladišče...........................46
Komercialni direktor........................40
Vodja izv. oddelka..........................19
Izvozni	oddelek............................80
Devizni	referent...........................91
Vodja uvoznega oddelka......................96
Uvozni oddelek..............................83
PROIZVODNO TEHNIČNI SEKTOR
Tehnični direktor ..........................30
Vodja	proizvodnje..........................24
Vodja	transporta...........................24
Delovodja, obr. laboratorij.................31
Papirni	stroj I ...........................32
Papirni	stroj IV...........................89
Brusilnica .................................33
Vodja premaznega stroja.....................72
Dodelava premaznega stroja..................71
Priprava premazne mase......................79
Vodja laboratorija..........................36
Laboratorij.................................37
Strojna dodelava............................34
Ročna	dodelava papirja.....................97
Ročna	dodelava pisarna.....................35
Vodja	kapitalne izgradnje..................90
Energetski oddelek..........................93
Vodja OTK...................................52
Kalorična centrala..........................53
Hidrocentrala Fužine........................54
Dežurni električarji........................82
ODDELEK ZA VZDRŽEVANJE
Vodja odd. za vzdrževanje...................50
Konstrukcijski oddelek......................55
Gradbeni referent...........................57
Priprava dela...............................77
Referent za instrumentacijo.................27
Referent za vzdrževanje dvigal in drugih
transportnih sredstev.......................27
Vodja prevent. plan. oddelka .	.	.	.	. . 56
Referent za osn. sredstva...................27
Pisarna delavnic............................66
Kovinarska delavnica........................61
Elektro delavnica...........................62
Mizarska delavnica..........................63
Gradbišče Gradis............................39
KADROVSKA SLUŽBA POROČA .
Papirnica
Količevo
V	mesecu juliju so se zaposlili:
Maks Vesel — delavec na lesnem prostoru
Janez Rokave — delavec na lesnem prostoru
Alojz Lipovšek — delavec na lesnem prostoru
V	mesecu juliju so odšli iz podjetja:
Janez Resnik — delavec na holand-cih — sporazumno Božo Petkovič — razkladalec surovin — samovoljno
V	mesecu avgustu so se zaposlili:
Milan Boštele — pazilec sita Bojan Cerar — pazilec sita Boris Kočar — pazilec sita Ivan Šimenc — delavec na lesnem prostoru
Konrad Butalič — delavec na lesnem prostoru
Franc Peterka — strojni ključavničar v KC
V	mesecu avgustu so odšli iz podjetja:
Slava Stefanovič — delavka v dodelavi papirja — sporazumno Emiica Hrovat — delavka v dodelavi lepenke — upokojena
Rodili so se:
Mateju Jeretina se je rodil sin Sandi
Jožetu Kerču se je rodila hčerka Maja
Silvu Škorniku se je rodiil sin Robert Marjanu Stražarju se je rodila hčerka Mateja
Čestitamo!
Tovarna celuloze Medvode
V	mesecu juliju so se zaposlili:
Slavko Omejc, pomočnik belilca Esad Avdič, nakladalec lesa in ža-manja
Adem Mehič, nakladalec lesa in ža-manja
Muradif Cehič, II. pomočnik pri iz-žemalnem stroju
Šerif Abdič, II. pomočnik pri izže-malnem stroju
Srečko Marjanovič, II. pomočnik pri izžemalnem stroju
Šaban Cosič, II. pomočnik kurjača Marko Kovačevič, nakladalec lesa in žamanja
Musafer Marina, polnilec pinotana
Odšli iz podjetja v mesecu juliju:
Esad Malovčič, sekalec žamanja, samovoljno
Anton Marn, vodja elektro delavnice, upokojen
Anton Jamnik, avtomehanik, samovoljno
Marko Mlakar, II. pomočnik kuharja cel., umrl
V	avgustu so se zaposlili:
Andrej Bogataj, kurjač Jože Šilar, ključavničar VI Ivo Andrijevič, II. pomočnik kuharja celuloze
Odšel iz podjetja v avgustu:
Stanko Zavrl, II. pomočnik kurjača, samovoljno
Poroka:
Kemijski tehnik-analitik Uršula Šink se je poročila z Janislavom Oblakom.
Čestitamo!
Rojstva:
Štefanu Zveru se je rodila hčerka Mojca,
Edhamu Zahiroviču se je rodil sin Asmir,
Demilu Kuburiču se je rodil san Ke-mo,
Stjepanu Raduhi se je rodila hčerka.
Čestitamo!
Papirnica Vevče
Prišli:
Julija:
Dušan Alič, pripravnik Vinko Galeti, nanosilec Osman Bitič, nanosilec Franc Divjak, razkladalec Anton Dremelj, nanosilec Esad Ibrahimovič, nanosilec Marjan Cvetkovlič, II. pom. PS Jože Rome, pomožni delavec Miodrag Petkovič, razkladalec Djordje Milkovič, nanosilec Branko Pangeršič, električar VI. Marjan Skubi, snažilec Edo Podobnik, II. pom. premaznega stroja
Andrej Kozmus, ključavničar VI. Jože Vrbinc, nakladalec Miloš Porenta, II. pom. premaznega stroja
Franc Kozlevčar, pom. kurjača Stevan Rakič, nanosilec Marjan Mlakar, II. pom. premaznega stroja
Omer Pandžič, nanosilec Andrej Klešnik, II. pom. premaznega stroja
Peter Klemenčič, II. pom. PS Avgusta :
Blaž Sotošek, II. pom. PS Alojz Kranjc, II. pom. PS Ljubo Janežič, II. pom. PS Bojan Arh, II. pom. PS
Odšli:
Julija:
Aleksander Vavpotič, lastna odpoved
Vladimir Gorše, upokojen Lado Ulčar, lastna odpoved Marija Mahkovic, premeščena v DR Bogdan Kržan, lastna odpoved Osman Bitič, lastna odpoved Franc Švare, lastna odpoved Albert Hedžet, samovoljno zapustil delo
Ivan Krašovec, lastna odpoved Rihard Muranovič, lastna odpoved Franc Kobe, lastna odpoved Bogomir Hojnik, samovoljno zapustil delo
Vaskrsija Savič, lastna odpoved Avgusta:
Nataša Vehovec, lastna odpoved, Franc Golobič, lastna odpoved
Poročili so se:
Tatjana Meglič z Dušanom Poljancem
Matjaž Lesar z Olgo Zakrajšek Joža Mlakar z Durom Brdarjem Suljo Devedič s Safijo Kateš
Čestitamo!
Rodili so se:
Hasanu Puriču, hči Esmina Ivanu, in Matildi Miklavčič, hči Janja
Janezu Griinfeldu, sin Tom Antonu Mataku, sin Aleš Ani Stražar, hči Anica Ladotu Šublju, sin Tomaž Jerneju Jančarju, hči Mojca
Čestitamo!
—liaSEDiLO—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo ga njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Marjan Černe, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domanjko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »-Toneta Tomšiča« v Ljubljani.