Posame zne Številke » N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—y »TABOR* nbtja rumk dao, nedelje m prtredcoz, ob 18. »ri a datumom na* kdaj or n dna ter stane mesečno po poiti D 10*—, n jao* »eroatuo D IS* —, doatanijeo no dota OM —, no kkaW* Dlfr-( iooaanti po dogovora. Naroča m pri spu*i »TABORA* "«om ** pn bdum .lAttUKA MARIBOR, frr&raa nima iUv.i. PtiSIftlfliTCena današnje šfev. 75 para.' TABOR Posamezne Številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din l*w^ UREDNIŠTVO m o.h.,. » 11» boru, Jurčičevo ni. it- A £• »od* strop j«. Telefon intcrurfc- it 2!^ UPRAVA m naboja o joroičcvi oliei it. A pritličje deaoo. Tol«« hno ^ 24- — SHS postnofckoral n.»I Ko oasoči la bo«« denarja aa no ostra- Rnicopioi o« «• 'indoio Maribor, sreda 4. novembra 1925. Leto: VI. — Številka: 25! BORZA. :r CURTH, (Avala), 3- novembra. (Izv.) Pariz 31.45, Beograd 9.20, London 25 145, Berlin 123.50, Praga 15,375, Milan 20-45, Newyork 518.75, Dunaj 73.15, Briissel 23.50 Budimpešta 0.00727, Varšava 85.50, Sofija 3.75, Bukarešta 2.47. Rekonstrukcija ali demisija? Bašič naveličan' sporov v radikal ske-m klubu. — Današnja seja min. sveta Pod kraljevim predsedstvom. — Ljuba Jovanovič notranji minister? BF,OGRAD, 3. novembra.. Danes ob J0. uri dopoldne se je vršila pod kraljevim predsedstvom seja ministrskega sveta. Ministrski predsednik Paši£ je podal obsežno poročilo o notranji in zunanji politični situaciji. Poročal je tudi o stanju pogajanj za konkordat in o Prosvetni politiki. Ministrski .< /et se je posvetoval tudi -j invalidskem zakonu-BEOGRAD, 3. uovi.nubra. Danes so ** razširile v političnih krogih nlemsan-vest;. Tako pravijo, dn. je ministrski Predsednik Pašič silno ogorčen radi spo-radikalskem klubu. Nekateri radi-, o , 80 danes trdili, da bo Pašič podal ^rko celokupne vlade. Vendar pa ta vest zveni zelo neverjetno in jo je treba sprejeti z vso rezervo. Današnje »Vreme« javlja, ,la bosta stopila v vlado Ljuba Jovanovič in Ljuba Živkovič- Jovanovič bi bil notranji minister, Živkovi^ pa pravosodni. Dosedanji notranji minister B. Maksimov i(< bi prevzel kak drug rejo rt. Danes se jo razširila kombinacija, da bi imel Stjepan Radič, čigar vstop v vlado se zdi siguren, prevzeti miniotr stvo javnih del, dosedanji minister te ga resorja Uzunovič pa 'bi postal pro metni minister. Trgovinskega ministra radi če v ca dr. Krajača bi naj nadomestil Velja Popovič. Pomilostitev vojaških beguncev Brvi uspeh rudičevcev pri vojaški oblasti. BEOGRAD, 3. novembra. Včeraj povedne je sprejel kralj v daljšo avdijen-vojnega ministra generala Tri f u .°viča. Trifunovič je predložil v pod-amnesf.ijs.ki odlok. Vsi vojni begun-ci, ki se javijo do 1. januarja 1926 pri Pristojni vojaški oblasti, bodo oproščeni , aznJ- Ta amnestija se tiče v prvi vrsti nrvatskih vojakov, ki so si Radičevo re-nuhiikansko - nnthnili turistično propa *ando_vzelii preveč k srcu in so v priča. o vanju, da jih bo republika odrešila, dezertiral, lZ vojske. Sedaj jfon' bo dana . prilika, da se imirno in brez strahu pred *®znijo vrnejo pod puško. Avenija in pomanjkanje vagonov Pritožba ljubljanske zbornice v Beogradu. BEOGRAD, 3. novembra. Zbornica r? trgovino, obrt in industrijo v Ljub-batn-i jo izročila prometnemu ministru pkjgo, v kateri utemeljuje pritožbe radi F^anjkanja vagonov. Pomanjkanje po-škoduje slovenski industriji. — bOrniea jo zahtevalo, da mora proniet-0 ministrstvo ta nedoofcatek odpraviti. Francoski socialisti za Painlev6jevo vlado PARIZ, 3. nov. Narodni svet socijali-•ticne stranke je oklenil s 1431 gbi-sovi Proti 1228timi, da glasuje novemu Pain-tevčjevemiu' kabinetu zaupnico. PARIZ, 2. nov. Na današnji seji so-eijalistionega deželnega kongresa je vo-j Leon Blum razložil, zakaj strankini parlamentarni zastopniki niso hoteli privoliti sodelovanj«, z vlado. Bili vezani radi kongresovoga sklepa o ‘tnauciranju maroške akcije. Turki korakajo proti Mosulu v Ojačen je francoskih čet v SirijL i PARIZ, 2. nov. »Daily Mali« poroča ^Beiruta, da koraka oddelek turške ^ske proti Mosulu. Londonski zunanji ^ad je bil pretekli tedlen obveščen da *o francoske oblasti dovolile 5000 avožein ”|i»ke vojske prehod skozi sirsko czeni-odhajajo baje nai mbzopotam-v Položaj v Siriji je jako teža- en' in potreba novih francoskih ojačen j nujna. »IntraTMigeant« poroča, da je 8 ba-v •n julija telefon izključi iz prometa. Izključenemu naročniku je račun na razpolago pri pošti še do 15. januarja oziroma 15. julija. Če ga v ten# času poravna, mora plačati predpisani znesek in še 100 Din kot stroške za. zopetno vključitev. Po preteku tega roka pa je poravnava računov nemogoča, ker bo uprava telefon odstranila. Če pa želi naročnik telefon obdržati, mora zopet plačati vse pristojbine, kakor nov naročnik. Ta' načitt Izterjevanja naročnine velja tudi za vse državne oblasti in urade vendar one ne plačajo prebitka v znesku 100 Din. — Kakovost avstrijskega vina. V »Ta-gesposti« ugotavlja strokovni učitelj Sohlager s silberberške šole, da so dosegle posamezne vrste grozdja v Upniških vinogradih med 6. in 26. oktobrom! od 16.3 do 21, celo 28 stopinj sladkorja. — Prometna konferenca nasledstvenih držav, ki se vrši te dni v Rimu, kaže po nekaterih vesteh tako slabe uspehe, da! je postalo dvomljivo, ali se bo nameravana splošna konferenca nasledstvenih držav v Pragi sploh še vršila. — Meroizkusni urad v Slovenski Bistrici. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je posredovala pri! Ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu radi zopetne otvoritve Mero-izkusnega ubada v Slovenski Bistrici. Kakor izvemo, je dobila pravkar odgovor, da se je vse potrebno ukrenilo, da bo ta urad v kratkem začel zopet poslovati. — Uradni Ust št. 99. prinaša pravilnik 6 odobravanju in izvrševanju proračuna samoupravnih teles izven Srbije in! Črne gore: naredbo velikega župana mariborske oblasti, s katero se potrjuj« »klep mestnega obč. sveta mariborskega! o zvišanju obrestne mere za zaostalo mestne davščine in o znižanju spominske takse; razglase osrednje vlade in! razpis stalnih učnih mest na osnovnih' šolah mariborske oblasti. — Zanimanje za rjavo štajersko kokoš. Prejeli smo: Svetovnoznana rjaval štajerska kokoš, ki je izvrstna nosilka in da je prvovrstno in najokusnejše meso in je poleg tega produkt domače grudo pridobiva vedno več ljubiteljev n« 1« v svoji domovini, mariborski oblasti! temveč tudi po drugih oblastih naš« kraljevine in celo v inozemstvu. Razveseljiv dokaz tega. je, da namerava primorsko- krajiška oblast v času 14. do 16-novembra nabaviti 90 petelinov in 240 kokoši te pasmie v plemenske svrhe. Nakupovalo se bo od priznanih rejcev, kj! redijo štajerske kokoši v čisti krvi. I* tega naj povzamejo naši perutninarji! važnost njihovega bodočega stvarnega! rejskega dela. — Kdo je videl 2-dinarski novec z latinico? Zagrebški l.isti beležijo, da je Beki Zagrebčan ponudil 1000 Din onemu, ki mu pokaže nov dvodinarski novec a napisom v latinici. Ko jo bil ta novec od-dan progietu, so pisali listi, da je polovica novca kovanega z napisom v cirilici' polovica pa z napisom' v latinici. Marsikdo je že ponovno obračal ta noved, da bi vendarle dobil ekzemplar v latinici. Pa ga res ni in se čudimo, ako je Zagrebčan stavil 1000 Din. Čudimo se le, da oni krogi, ki dajejo kovati jagoslov, novec saino v cirilici, vendarle tolik« čutijo svojo narodno vest, da skušajo vsaj s časopisnimi noticami napraviti vtis. kakor da sta cirilica in latinio* enakopravni. Sovjetska vlada se približuje Društvu narodov? Nekateri berlinski listi beležijo, da je opaziti v politiki sovjetske Rusije, odkar je bil sklenjen sporazum v Loca-rnu. več razpoloženja za Društvo narodov kot m je bdl<> preje. — Madžarskega poslanika pri ameriški vladi v,\Vnshingtonn so morali skrbno zn straži ti, ker se boji. da' ga' ne bi a-m c riški komunisti napadli zavoljo znanih nasi.listev madžarsko vlade nad komunisti. 5 — Gospodarski boj med Dunajem in (Prago. Dunajski listi se pritožujejo, da -skuša Praga odvrniti ves tranzit od D'1-jmajia in ga. napeljati v Prago. Te dni bo (razpravljala, posebna komiiisija v Pragi O organizaciji izvoza mesa in živine. — Dunajčani vidijo v tem ost proti sebi, priznavajo pa, da postaja Praga vedno bolj nevaren tekmec Dunaju. — .Tugoslovensko akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu, je na svojem1 L rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Ivo Ogorelec, cand. vet. med.; podpredsednik: Pr. Selineider, 'cand. ing. for.; tajnik IL; Stane Kolar, cand, med.; blagajnik: Ernesto Vogrič, toand. rez. comi.; gospodar I.: Jovo Kranjc, stud. ing. agr.; gospodar II.: Fr. Kumar. cand. art.; arhivar: Stane Lutman, cand. med.; knjižničar I.: Branko Ttudolf, cand. phiL; knjižničar II.: Stane Kanc, cand. ing. for.; odbornik II.: Tone (Ravnikar, cand. med.; odbornik II.: Jože Pršič, stud. med. vet.; revizorja: Franjo Ciber, cand. med. in Davorin Kolšek, icand. med. — Občinske volitve v Gospigu. V tlbspiču je volilo od 713 vollleev s&imo 350 t. j. 49%. Volitev so se vzdržal i samostojni demokrati, zajedničarji in da-ividovičevci, vobče vsi oni, ki Gospič re-prezentirajo. V Divoselu in Cifluku so Smagali samostojni demokrati, ker za vasi ni veljala proglašena abstinenca. Divoiselo je dalo demokratom1 5 ■mandatov', iai Čifluk 2, tako da ima Gospig sedaj v občinskem1 svetu 15 radičevcev, 2 radikala in 7 samostojnih demokratov. Demokrati bodo vložili pritožbo radi u- : pel jan ih javnih volitev.______________ „Dan štedn]e6‘na Češkem Na Češkem1 so proslavili mednarodni data štedojc s predavanji v javnosti in V šolah, s pončuimi filmskimi predstavami ter z zbiranjem majhnih hranilnih vlog. Osi. ministrstvo pošt je odredilo, ■&*. se mora tega dne v vseh večjih mestih pritisniti poleg običajnega poštnega pečata še sledeči pečat: »Pršenj a spor! 61. rije«, Mezinarodni svitek sporivosti! (Delaj in varčuj. 31. oktober, mednarodni praznik varčevanja). Ta pečat nosi ,o ’ vtsa pisma iz Prage, odposlana dne Sl. joktobra. V proglasu, ki ga je izdala Mestna Eranilnica v Pragi, čitamo sledeče značilne besede: »Danes, na mednarodni dan štedljivo-isti, kličemo vsem pripadnikom češkoslovaškega naroda: Pomnite, da politična svoboda zavisi v prvi vrsti od gospodarsko neodvisnosti. To pa si zasigurnmo, če bomo vsi — najsi bo delavec ali kmet, uradnik ali obrtnik, učitelj ali dijak (pridno varčevali. Pri tem! bomo zaeigu-jrali sebi mirno starost, otrokom pa lepšo bodočnost«. Pomagajmo s pomočjo drobnih vlog, ki jih vlagajmo •skupno v 'denarni zavod, ki mu zaupamo, izpolniti Sštevilne naloge, ki nam jih zastavlja naša gospodarska in kulturna povzdiga: ne da 'bi potrebovali pomoči iz tujine. Sledimo tedaij!« • i Omenjeni denarni zavod je izdal celo 'Vrsto ukrepov, ki bodo vzbujali veselje ;do varčevanja in ga pospeševali. Tako jo izdal za mladino posebne avtomate za štedenje, kakor so s® širili pri nas v predvojnih letih. Naj bi češki vzgled vzpodbudil tudi naše kroge k propagiranju štetjivostu Prihodnje leto bo trebia 31. oktober sknbneje pripraviti. Učiteljstvo mora samo povzeti inicijaci-vo in izkoristiti ta dan za pouk o varčevanju. Naši denarni zavodi pst bi — v občenarodnerrii in lastnem interesu — dobro storili, če bi vsaj k temu dnevu posneli nekatere češke vzglede in dali primerne ugodnosti drobnim štedljiv-cem! Normalizacija gospodarskih razmer zahteva tudi pri nas štednje. Učimo se štediti! Mariborske vesti Maribor, 3. norembra 1925 m Mestna občina in zaostale davščine. Mestni magistrat mariborski razglaša, da je Veliki župan mariborske oblasti z razpisom z dne 15. oktobra 1925 št. 9290-2 odobril sklep mestnega sveta mariborskega z dne 7. aprila 1925 da se: 1. dosedanjih 5% obrestna mera za zaostale mestne davščine zviša na 10%, 2. dosedanja 4% opominska taksa zniža na 2%, 3. pred vsakim opominom pošlje opozo-ritev, ki se zaračuna po 10 Din. V nekaterih časnikih objavljeno tolmačenje gornjega sklepa v tem smislu, da se tudi zamudne obresti sme računati še-le po dostavljenem opozorilu, je napačno iz enostavnega razloga, ker se izdajajo glede vsake mestne davščine plačilni nalogi, iz katerih so plačilni termini razvidni. m Koncert starejših slovenskih pesmi. Kakor smo že poročali, se bo otvo-rila v torek dne 3. t. m. v »Ljudski univerzi« serija predavanj »Iz slovenskega kulturnega sveta«. Prvi večer bo posvečen našemu glasbenemu razvoju. G. prof. Druzovič, naš znani glasbeni zgodovinar, bo predaval o razvoju slovenske umetne pesmi od Trubarja do 1. 1873., t. j. do nastopa Nedved-Foersterjevo dot e. Vsakogar bo zanimalo izvedeti, kakšna je bila naša umetna pesem v svojih prvih začetkih, v dobi prosvetijenosti, potem’ v dobi romantike in narodnega preporoda. Kako so peli naši dedje... Da ne bo predavanje ostalo zgolj pri besedah, je »Ljudska univerza« naprosila zna.no koncertno pevko go. D r u z o v i-čevo in g. opernega pevca Burjo, da zapojeta najznačilnejše pesmi iz te dobe. Tako bo predavalni večer združen š koncertom, na kaT še enkrat opozarjamo čitatelje. — Prihodnje predavanje bo v pondeljek dne 9. novembra. Predaval bo g. prof. dr. Maks Kovačič o slovenski narodni epiki v zvezi s srbohrvatsko. m Javen društveni shod sklicuje podružnica »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« za četrtek 5. novembra, ob 20. uri v gostilni »Rotovž? na Botovžkem trgu štev. 2. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o kongresu ujedinjenja strokovnih organizacij v Jugoslaviji, kateri se je vršil v Beogradu, dne 10. nov. in 12. oktobra. 2. Poročilo o konferenci vseh organizacij privatnih nameščencev V rontgeniziranju se bo brezplačno izvežbalo nekoliko domačih moči, 2371 moških in žensk, v zvesi z zato potrebnim učnim tečajem iz anatomije (nauk o človeškem telesu). Prijave v sanatoriju v Mariboru. Veliko korist in veselje ima vsaka gospodinja, ki kupuje kuhinjsko posodo pri A« Vlclju, Glavni Irg 5. Tam dobi ne le po najhižjih cenah, temveč res tudi najtrpežneišo in najboljšo kuhinjsko posodo, e-majlirano, pločevinasto težke znamke .Herkules’ in lahke vrste čehosl. proizvoda, nadalje vlito, železno, prvovrstno aluminijevo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kame-nito robo. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, oziroma stric, tast, stari oče, gospod Jožef Schicker veleposestnik v pondeljek, dne 2. novembra 1925 ob 10. uri dopoldne po daljši, mu-kepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 84. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 4. novembra ob 14. uri (2. urh popoldne) iz hiše žalosti v Močni Št. 6 na cerkveno pokopališče v Šmarjeti ob Pesnici. Sv, maša zadušnica bo darovana dne 5. novembra ob pol 8. uri dopoldne, v Marješki župni cerkvi. Šmarjeta ob Pesnici, dne 2. novembra 1925. 2366 Alojz Schicker, sin. Jožefa Sollagg, roj. Schicker, hčer. Henrik Sollagg, zet. Felicita Schicker, sinaha. v Jugoslaviji, katera se je vršila v Beogradu, dne 18. in 19. oktobra. 3. Raznoterosti. — Tovariši in tovarišice, ker je ta shod, za razvoj naše organizacije ve-levažen, naj nihče ne manjka. Odbor. m Sanatorij zopet otvar.i«n. Privatna bolnišnica »Sanatorij v Mariboru« je zopet otvorjena. Sanatorij leži v krasni legi pod Kalvarijo blizu vinarske šole (Vinarska ulica) in nudi bolnikom, po ceni vso Oskrbo. Obenem se je otvoril na sanatoriju praktičen tečaj za rontgeni-zirauje. V ostalem opozarjamo na današnji oglas. m Čitajte lepake! Loterija »Doma ubogih« je izdala lepake, iz katerih so razvidni posamezni dobitki. Vseh dobitkov je 300. Opozarjamo zlasti naše kroge, da akcijo z nakupom srečk podpro. Cena srečki 50 Din. Manj premožni krogi jih dobe tudi na obroke. m Profesor poučuje srednješolce v slovenščini, nemščini, francoščini in la tinščini in pripravlja za izpite. Razlagova ul. 15, pritličje. Kadar Šalih pijančuje... Slika iz Bosne. V bosanskem mestecu Foči je živel Šalih Bujak v udobnih razmerah. Toda alkohol ga je mamil vedno bolj in vsh gotovina je pošla, vsled česar je pričel prodajati tudi zemljo. Njegova hči-vdo-va ga je rotila, naj opusti pijančevanje, a vse skupaj ni nič pomagalo; vplivalo je celo v nasprotnem smislu. Ko je Hasnija, njegova hči, v noči mirno spala, jo je Šalih udaril s sekiro po glavi. Hasnija se je branila in oče ji je v boju odrezal dva prsta. Hčeri je uspelo zbežati k sosedom, Satih pa je izginil v noč. Nekaj trenutkov kasneje je bila sosedova hiša v plamenih. Ljudje so leteli od vseh strani, da. bi rešili, kar se je še rešiti dalo. Vsem je bilo jasno, da je to Salihovo maščevanje. Razjarjenega Sa-liha so izsledili v nekem jarku. Imel je prerezan vrat. Hotel je storiti samomor, pa mu je tudi to izpodletelo. Oddali so ga v bolnico, kamor je bila prepeljana tudi njegova hči. Komik, ki se ie razjokal nad živliemem ... Samomor Maxa Lindera. Iz Pariza je prispela vest o samomoru kinemutog^nFi^iin obiskovalcem dobre znanega Igralca Mtivn Binderja. 7. ženo vred sta si prerezala žile, potem, ko sta izpraznila stekleničico veronala. Zakonski par je našla tašča v nezavesti, n živa. Mlada Linderjeva žena je umrla na potu v bolnico, Lindor pn v bolnici. Pariški Listi vidijo v tej tragediji! enega najsenzacijonulnejših samomorov) v zadnjem času. Max Lindcr (s pravim imenom Levic-] lles) je bil odličen komik. S svojim humorjem je razveseljeval stotisočo, mili-; j on e ljudi. Pred dvema letoma se e kot; 40 leten mož oženil z 18 letno deklico. Tu; se je začela tragedija. Kakšna — kdoi ve?! Že lani sta se oba zakonca za.stru-j pila z veronalom. pa s0 ju o pravem času rešili. V drugič jima je uspelo. _ ] V žalostni n'oči pred Vsemi sveti se jo j Mas Id n d er, k; se je tolikokrat z gro-t testenimi grimasami posmehoval živijo-' n ju in ljudem, ki je tolikanj preprteo-: valno izražal svojo veselost, razjokal-nad življenjem in storil obupen konec. In ona ga je sledila. Cherchez feuine! In vendar je šla z njim! Ugaosa, duš! Vrhu tega je prihajala starost 'n: njo skrb za vsakdanje življenje. Filmske , zvezde so vajene plavati v višavah, c starostjo so pešale moči; nastopala 3® ■, izčrpanost, potrtost, nevrastenija. In oni, ki se je veselo režal življenju,, se jo zarežal tudi smrti. Bila je strašna: noč, a potem je nastopil mir. Tišina. ICSirao Monna Vanna v Grajskem kinu. Berlinsko filmsko podjetje se je lotilo velike naloge: prikazati s kiuerntitografs*? tehniko krvave boje med italijanskimi mesti za časa renesanse. Tzbralo si Je tragičen sujet Monne Van ne. krasne zf ne poveljnika oblegane Pi.se. ki jo J® zahteval poveljnik florentinskih čet z® eno ljubavno noč. nudeč v odško biin° živeža sestradanim pi,sanskim meščanom. Ta ginljiva zgodovinska zgodba, *l jo je obdelal znani belgijski pesnik MaV" rice Maeterlinck v dramnfski obliK^ (vendar pa film ni povzet po Maeterlincku), je hvaležna snov za film, ki nuditi veliko dejanja in napet isti, hteva pa. ogromno režijo, saj je 0j,'„ v pod obiti boje med Piso in Fire«^’| ^ leganje Pi.se, rušenje trdnjav® •' Podjetje so ni ustrašilo . da in stroškov in je izvedlo film J . -5 gu, ki nad,kril ju je naše pričaka* * n y ^ Monno Va.nnp« je dobilo občinstvo 1 s katerim so1 zadovoljni celo tak n ju cer niso prijatelji zgodovinskih _ •' saj je v njem toliko viharnega zim je- ^ in toliko draimatske napetosti, zlfis^ drugem delu, da mora traved’ in GiO*v . ne, VitteUjn in Gurliga vsakogar v,' ti. Tragedija je občečloveška in Ti®°. vi«na od časa. Pilim: »Monna Vanna« 3® v vsakem oziru uspelo delo te vrste ih je na čast kinematografu, ki ga vpri-zarja. Gospodična iz boljše hiše, dobrim spričevalom gospodinjske šole. ki z»a deloma tudi Šivati, želi vstopiti h kaki boljši rodbini za gospodinjo, event kuhat ico Službo lahko nastopi takoj. Pismene ponudbe pod »Gospodinjska