URADNI VESTNIK
OBČINE IVANCNA GORICA
St. 1/01
Ivančna Gorica, 29. 1. 2001
Leto 7
Na podlagi 42., 43,100., 100.a in 100.b člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 42/94, 1/99 in 41/99), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98,19/99 in 28/99) ter na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji, dne 22.12.2000, sprejel
ODLOK
o organizaciji in izvajanju pomoči družini na domu -socialna oskrba na domu in merilih za določanje plačil storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja organizacija, način in oblike izvajanja javne službe pomoči družini na domu - socialna oskrba na domu, upravičence do socialne oskrbe, obseg storitev, cena storitev in način plačila.
2. člen
Pomoč družini na domu vsebuje socialno oskrbo na domu upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, se pa zaradi starosti ali hude invalidnosti oziroma iz zdravstvenih razlogov ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti, in če taka socialna oskrba na domu lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
3. člen
Storitev socialna oskrba na domu se prične izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela.
Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranju ključnih dejavnikov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Vrsta in obseg storitve se določita s pisnim dogovorom med upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom in izvajalcem javne službe, ki se praviloma sklepa za nedoločen čas.
II. VRSTA IN OBSEG STORITEV
4. člen
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
- gospodinjsko pomoč,
- pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
5. člen
Gospodinjska pomoč obsega:
- priprava enega toplega obroka hrane,
- prinašanje enega pripravljenega obroka hrane in nabave živil,
- pomivanje uporabljene posode,
- osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem smeti,
- postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.
6. člen
Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega:
- pomoč pri oblačenju in slačenju,
- pomoč pri umivanju,
- pomoč pri hranjenju,
- pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb,
- vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov.
7. člen
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov obsega:
- vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodstvom,
- spremljanju upravičenca pri opravljanju nujnih obveznostih,
- informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca
- priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
III. UPRAVIČENCI
8. člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Ivančna Gorica in jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
9. člen
Upravičenci do storitve socialne oskrbe na domu so pod pogoji iz prejšnjega člena:
- osebe stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
- osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
- druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
- kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
- hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
10. člen
Upravičenost do socialne oskrbe na domu in obseg posameznih vrst storitev ugotavlja in določa Center za socialno delo Grosuplje.
Upravičenec, ki se z odločitvijo Centra za socialno delo Grosuplje ne strinja, lahko v roku osmih dni vloži ugovor na Strokovni svet Centra za socialno delo Grosuplje.
IV. IZVAJALCI IN NORMATIV STORITVE
11. člen
Prvi del storitve opravlja strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu.
Drugi del storitve pod vodstvom strokovnega delavca opravljajo laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu za področje socialnega varstva ter delavci, ki so končali srednjo poklicno šolo ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo in nego.
12. člen
Normativ za prvi del storitve je 8 ur v povprečju na upravičenca oziroma 12 ur na par.
Normativ za drugi del storitve (neposredno izvajanje)
je:
- največ do 4 ure dnevno oziroma do 20 ur tedensko za neposredno izvajanje storitve na upravičenca,
- najmanj 1 izvajalka ali izvajalec na 5 upravičencev za neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
13. člen
Za območje Občine Ivančna Gorica organizirajo in izvajajo pomoč družini na domu - socialna oskrba na domu kot javno službo pod enakimi pogoji javni socialno-varstveni zavodi ter druge pravne in fizične qsebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Medsebojne pravice in obveznosti med Občino Ivančna Gorica in izvajalci se dogovorijo s pogodbo.
VI. CENA IN PLAČILO STORITEV
14. člen
Cena storitve se oblikuje v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, določi pa organ upravljanja izvajalca socialne oskrbe na domu.
K ceni si mora izvajalec pridobiti soglasje župana Občine Ivančna Gorica.
15. člen
Upravičenci so dolžni sami plačati stroške neposrednega Izvajanja socialne oskrbe na domu v dogovorjeni
št. 1 -29.1.2001
URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica
vsebini in dogovorjenem obsegu.
Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca tudi osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz zakona ali pogodbenega razmerja oziroma sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju.
VII. OLAJŠAVE IN OPROSTITVE PLAČILA STORITEV
16. člen
Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev socialne oskrbe na domu, niti nimajo premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili dolžni preživljati, lahko vložijo pri Centru za socialno delo Grosuplje prošnjo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov.
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitev odloča Center za socialno delo Grosuplje, po postopku in na način, kot je to določeno po predpisih o socialnem varstvu.
17. člen
Vsi upravičenci so oproščeni plačila strokovne priprave izvajanja storitev v obliki analize primera, priprave pogovora in kontakta z udeleženci.
18. člen
V celoti so oproščeni plačila socialne oskrbe na domu:
- upravičenci, ki so prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživetja,
- upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih,
- upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka.
Ostali upravičenci so dolžni plačevati stroške izvajanja storitev v skladu z merili, določenimi s tem odlokom.
19. člen
Višina plačila storitev socialne oskrbe na domu je odvisna od materialnega stanja upravičenca ali zavezancev. Materialno stanje upravičenca ali zavezancev se ugotavlja v odstotku doseganja oziroma preseganja povprečne neto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji in sicer:
Ugotovljeni dohodki v % glede na povprečno višino
Plačilo storitev v % od
neto plače zaposlenih v RS v preteklem letu veljavne cene
do 30 % storitev brezplačna
od 30% do 40% 10%
od 40% do 50% 20%
od 50% do 60% 30%
od 60% do 70% 40%
od 70% do 80% 50%
od 80% do 90% 60%
od 90% do 100% 70%
od 100%do 120% 80%
od 120%do 140% 90%
nad 140% 100%
20. člen
Materialno stanje upravičenca in zavezancev se ugotavlja tako, da se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki štejejo po Zakonu o socialnem varstvu (27. člen) ter vsak dodatek za tujo nego in pomoč.
Slabo zdravstveno stanje zavezancev se ugotavlja na podlagi zdravniškega potrdila, oziroma predloženega sklepa, da so upravičenci upravičeni do dodatka za tujo nego in pomoč.
Zaradi slabega zdravstvenega stanja, ugotovljenega na način, določenem v drugem odstavku tega člena, se upravičenca lahko delno ali v celoti oprosti plačila storitev.
21. člen
V dogovoru o nuđenju socialne oskrbe na domu, ki ga pred izdajo ustrezne upravne odločbe o višini plačila
skleneta izvajalec in upravičenec, je opredeljen tudi način plačila oziroma doplačila storitev. Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev plačila stroškov za pomoč na domu le, če dovoli zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korist Občine Ivančna Gorica. Če je upravičenec lastnik nepremičnega premoženja, ki mu ne daje dohodkov za plačilo stroškov, je praviloma oproščen plačila stroškov storitev le, če pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatev Občine Ivančna Gorica, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve plačila.
Zemljiškoknjižno zavarovanje opravi občina sama na predlog Centra za socialno delo Grosuplje.
22. člen
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu - socialna oskrba na domu se dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev.
Oprostitev plačila ali doplačila storitev se ponovno dodeli za isti čas, če se ugotovi, da je to najbolj primeren način razreševanja trenutne situacije upravičenca in je sklenjen nov dogovor o izvajanju.
23. člen
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitve socialne oskrbe na domu:
- če gre v institucionalno varstvo,
- če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več upravičen.
24. člen
Upravičenec ali zavezanec je dolžan izvajalca obvestiti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve socialne oskrbe na domu v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitve socialne oskrbe na domu na podlagi neresničnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec takoj vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
VIII. DOKUMENTACIJA
25. člen
Izvajalci socialne oskrbe na domu so dolžni voditi osnovno dokumentacijo - osebni karton uporabnika storitve, ki obsega:
- evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu,
- dogovor o vrsti, trajanju in načinu zagotavljanja socialne oskrbe na domu,
- dnevnik opravljenih storitev (podatke o upravičencu, datumu obiska, opis storitve, porabljeni čas in prevoženi kilometri), ki mora biti potrjen s podpisom uporabnika in izvajalca storitve, ter
- podatke o plačilih in oprostitvah plačila za storitve. Občina Ivančna Gorica ima pravico vpogleda v te evidence.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Merila za izračun plačila storitev, navedena v tem odloku, prenehajo veljati z dnem veljavnosti uredbe Vlade RS o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev.
27. člen
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno ter v skladu z veljavno zakonodajo ter veljavnimi standardi in normativi za to področje. O načinu izvajanja službe socialne oskrbe na domu in o porabljenih sredstvih je dolžan Občini Ivančna Gorica podati pisno poročilo najmanj dvakrat, na zahtevo župana pa tudi večkrat letno.
28. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev pri uporabniku se izvaja v skladu z Zakonom o socialnem varstvu in Pravilnikom o strokovnem in upravnem nadzoru na področju socialnega varstva.
29. člen
Občina Ivančna Gorica zagotavlja sredstva za pokritje razlike med plačili upravičencev in ceno storitve.
30. člen
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan seznaniti z določili tega odloka vsakega upravičenca, z njimi skleniti dogovore o izvajanju storitev ter izdati ustrezne upravne odločbe.
31. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica ter začne veljati 1.7.2001.
Številka: 15405-0001/00 Ivančna Gorica, dne 22.12. 2000
ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA Jernej Lampret, prof.
Na podlagi 16. in 117 člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.2/99) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest ( Ur.l. SRS št. 7/87) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra v k. o. Stična
I.
S tem skiepom se ukine javno dobro naslednjima
parcelama:
v k.o. Stična:
pare. št. 1580/8 cesta, v izmeri 11m2, vi. št. 1210 pare. št. 1580/9, cesta v izmeri 51 m2, vi. št. 1210.
Nepremičnini iz I. točke tega sklepa prenehata biti javno dobro in postaneta lastnina Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 46500 - 0029/00 Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r.
Na podlagi 16. in 117 člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.2/99) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest ( Ur.l. SRS št. 7/87) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra v k. o. Dobrava
I.
S tem sklepom se ukine javno dobro naslednji parceli: v k.o. Dobrava:
pare. št. 163/7, pašnik 5 b.r. v izmeri 77m2, vi. št. 1.
II.
Nepremičnini iz I. točke tega sklepa preneha biti javno dobro in postane lastnina Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica.
III.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 466 - 6/96 Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
Občine ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r.
Na podlagi 5. in 8. člena Odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 10/96) in 7. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel:
SKLEP
1. V Upravni odbor Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica se z 20.12.2000 imenujeta:
- Karel Bregar, dipl. oec, Pot na Vir 7, Ivančna Gorica in
- Jože Košak, oec, Radohova vas 14, Šentvid pri Stični.
2. V Nadzorni odbor Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica se z 20.12.2000 imenuje:
- Marija Mišic, dipl. oec, Ulica 6. junija 6, Ivančna Gorica.
3. Mandatna doba traja 4 leta.
4. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka:10300 - 0012/00 Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) in na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o imenovanju predstavnika Občine Ivančna Gorica v Svet zavoda Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
I.člen
Sklep Številka: 10300 - 0008/00 z dne 25.10.2000 se dopolni tako, da se v 1. členu za besedama Višnja Gora doda besede s 15.11.2000. Mandatna doba traja 4 leta.
III. člen
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 10300 - 0008/00
Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r.
POPRAVEK
V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC IV -Dolina Krke, objavljenem v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica, št. 6 - 26.10.2000, str. 336, se v 56. členu na koncu prvega stavka doda besedilo: " in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja prostorskih celot: Grosuplje - Šmarje - Sap, Višnja Gora, Ivančna Gorica - Stična - Vir, Šentvid pri Stični, Videm - Dobrepolje - Predstruge in Zagradec - Fužina (Ur. list SRS, št. 24/87) za prostorsko celoto Zagradec - Fužina.
Župan
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji, dne 22.12.2000 sprejel
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični HI/1, HI/2 in HI/3
UVODNE DOLOČBE
Lčlen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Šentvid pri Stični - IH/1, III/2 in IN/3 (v nadaljevanju: PUP Šentvid), ki jih je izdelal Projektivni atelje - Prostor, Ljubljana pod številko 1142/99 v juniju 2000.
2. člen
PUP Šentvid so izdelani v skladu z usmeritvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98,7/99 in 3/00) in vsebujejo:
1. tekstualni del:
- besedilo odloka,
- obrazložitev odloka,
- pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij, 2 .grafični del:
- izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica na PKN v merilu 1:5000,
- prikaz meril in pogojev znotraj območij urejanja na združeni karti TTN + PKN v M 1:2500.
3. člen
PUP Šentvid določajo merila in pogoje za:
- vrste posegov v prostor,
- oblikovanje posegov v prostor,
- določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
- prometno urejanje,
- komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
- varovanje okolja,
- varstvo naravne in kulturne dediščine.
4. člen
KRAJINSKA OCENA po tem odloku je sestavni del urbanističnega mnenja ali lokacijske dokumentacije za posege, ki imajo vpliv na krajinske značilnosti prostora. Pripravi jo strokovna služba upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija.
OCENA VPLIVOV NA OKOLJE po tem odloku se pridobi pred izdajo lokacijskega dovoljenja in je sestavni del lokacijske dokumentacije. Izdela jo strokovna služba upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija.
NADOMESTNA GRADNJA po tem odloku je gradnja, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti obstoječi objekt v celoti, na funkcionalnem zemljišču ali vsaj z eno stranico na robu funkcionalnega zemljišča objekta, ki se nadomešča. Stari objekt je potrebno porušiti, v primeru, da se nadomesti samo del obstoječega objekta se le-ta poruši ali obnovi skladno z novogradnjo.
POMOŽNI OBJEKTI po tem odloku so objekti navedeni v Odloku o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97 in 6/99).
DOPOLNILNA GRADNJA je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
REKONSTRUKCIJA OBJEKTOV je v skladu z določili Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št, 34/84, Uradni list RS, št. 40/94, 59/96 in 45/99) izvedba del:
- s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, naprave, napeljave ali oprema,
- ki lahko vplivajo na varnost objekta oz. njegovih delov,
- ki lahko vplivajo na spremembo onesnaženja zraka, vode ali spremembo jakosti hrupa,
- s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt.
Za rekonstrukcijo se ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih in komunalnih napravah železniškega, cestnega in telekomunikacijskega prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela.
TEKOČA VZDRŽEVALNA DELA na obstoječih objektih in napravah so dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in da se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave.
ADAPTACIJE, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov so dela, oziroma posegi na obstoječih objektih tako, da:
- se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled,
- se ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
- adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij,
- se ne spreminja osnovne namembnosti objekta.
5.člen
PUP Šentvid določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij s krajevnimi
imeni:
HI/1 - ŠENTVID:
- Šentvid pri Stični,
- Petrušnja vas,
- Velike in Male Češnjice,
- Šentpavel na Dolenjskem,
- Pristavlja vas,
- Veliki in Mali Kal,
- Radohova vas, -Grm,
- Selo pri Radohovi vasi,
- Zaboršt pri Šentvidu,
- Glogovica,
- Griže,
- Vrhpolje pri Šentvidu,
- Artiža vas,
- Velike Pece,
III/2 - DOB:
- Dob pri Šentvidu,
- Podboršt,
- Breg pri Dobu,
- Škofije,
- Boga vas,
- Pokojnica,
- Sela pri Dobu,
- Hrastov Dol,
- Male Pece,
- Rdeči Kal, -Sad,
- Trnovica,
- Lučarjev Kal,
111/3- Temenica:
- Temenica,
- Šentjurje,
- Bratnice,
- Breg pri Temenici,
- Bukovica,
- Čagošče,
- Dolenja vas pri Temenici,
- Praproče pri Temenici,
- Pungert,
- Velike Dole pri Temenici,
- Pusti javor,
- Rađanja vas,
- Sobrače,
- Sela pri Sobračah,
- Vrh pri Sobračah,
ter za območja:
- razpršene gradnje,
- najboljših in drugih kmetijskih zemljišč,
- gozdnih zemljišč.
6. člen
Osnovna načela za urejanja naselij so:
- varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
- ohranjanje krajinskih značilnosti,
- varovanje naravne in kulturne dediščine,
- varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
- pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
- skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
- prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov.
SKUPNA MERILA IN POGOJI
7. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
MERILA IN POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
OBMOČJA UREJANJA, NAMENJENA POSELITVI
8. člen
V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
- novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidava in prizidava obstoječih stanovanjskih objektov,
- gradnja objektov osnovne preskrbe,
- gradnja objektov storitvene dejavnosti,
- gradnja objektov za potrebe zdravstva, kulture ter šolstva in otroškega varstva,
- gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
- gradnja objektov za drobno gospodarstvo (razen v vaseh, če skupna površina presega 500 m2),
- gradnja gospodarskih objektov in hlevov (razen v vaseh, če skupna površina presega 1000 m 2),
- gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške hiše,
- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
- postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,
- postavitev začasnih objektov za prireditve,
- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna
dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
- spremembe namembnosti v obstoječih objektih, v kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost,
- urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
- gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe.
Razpršena gradnja (VIII. kategorija)
9. člen
Na površinah, ki so z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Ivančna Gorica določene kot območje razpršene gradnje (VIII. kategorija), se Izjemoma dovolijo:
- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve.
Navedeni posegi se dovolijo le, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij. Pogoj za vse posege je, da so bili obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim upravnim dovoljenjem. Sprememba namembnosti počitniških objektov v stanovanjske ni možna.
Izjemoma je v sklopu površin VIII. kategorije možna storitvena ali obrtna dejavnost, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine. Poseg ne sme predstavljati bistvenega tveganja za onesnaževanje okolja.
Za posamične objekte, ki ne spadajo v območje VIII. kategorije, so pa evidentirani v dolgoročnem planu, je potrebno za vsak poseg zagotoviti strokovno mnenje in komisijski ogled. Na ogledu sodelujejo predstavnik upravnega organa pristojnega za urejanje prostora, predstavnik prizadete krajevne skupnosti in predstavnik strokovne organizacije.
POVRŠINE, KI NISO NAMENJENE POSELITVI Območja kmetijskih zemljišč
10. člen
Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
- naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
- morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov),
- značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
- ekološko pestrost in ravnovesje prostora.
Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vplivov na okolje.
11. člen
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji in sicer:
- gradnja nadomestnih objektov,
- gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih naprav in objektov ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti taka, da omogoča normalno kmetijsko obdelavo. Po končanih delih je potrebno na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje (pred posegom).
- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
- postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega cestnega prometa,
- melioracije, ki se lahko izvajajo le na podlagi sprejetega ureditvenega načrta,
- postavitve spominskih obeležij in turističnih oznak,
- sanacije opuščenih kopov na podlagi sanacijskega načrta oziroma ureditvenega načrta,
- vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami na podlagi ureditvenega načrta,
- vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
- postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov...),
- čiščenje strug vodotokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
- gradnja čistilnih naprav.
12. člen
Na drugih kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz 11. člena tega odloka dovoljena:
- ureditev ograjenih površin za konje in divjad.
13. člen
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin.
Območja gozdnih površin
14. člen
Na območjih gozdnih površin je poleg primarne rabe prostora dovoljena:
- postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
- gradnja nadomestnih objektov,
- rekonstrukcija in adaptacija obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
- postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
- sanacija opuščenih kopov na podlagi sanacijskega načrta oziroma ureditvenega načrta,
- vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami na podlagi ureditvenega načrta,
- vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
- postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov..),
- čiščenje strug vodotokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
- gradnja čistilnih naprav,
- gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in ostalih transportnih poti.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine in zagotoviti ohranjanje:
- ekološkega ravnovesja,
- značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru,
- značilnosti obstoječega gozdnega roba.
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dopustno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili Zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti - gozdarstva ali drugih dejavnosti. Poseganje v gozd in gozdni prostor je dopustno, kadar je to v skladu z opredelitvami iz dolgoročnega občinskega plana, z določili Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) ter z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot, ki pokrivajo področje.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor, skladno s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Poseganje v gozd in gozdni prostor je dopustno pod določenimi pogoji, ki jih Zavod za gozdove Slovenije opredeli v soglasju k lokaciji in h gradnji.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanje z gozdom je potrebno uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov.
Ravnanje z gozdovi v območjih, ki so objekt ali del objekta naravne ali kulturne dediščine, je potrebno pri-. lagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno in kulturno dediščino.
15. člen Začasni objekti
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, je dovoljeno postaviti na
prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oz. na greznico.
Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
16. člen Prometne površine
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena samo vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov le s soglasjem upravljalca ceste.
17. člen Vodne površine
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja predstavljajo posebne naravne pojave in so predmet varovanja. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasja organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo.
Zaradi izredno zahtevnih hidrološko - hidravličnih razmer na zakraselem območju (območja požiralnikov na Dobu in Šentvidu) zaradi ohranjanja dosedanjih poplavnih površin in suhih strug ni dovoljena nikakršna pozidava, nasipavanje terena ali postavljanje začasnih objektov.
V območju 10 m levo in desno od struge Šentpavelščice prav tako niso dovoljeni nobeni posegi stalnega ali začasnega značaja. Prepovedano je poseganje v območja požiralnikov (Krulčeva, Gačjikova, Grabovčeva in Mežnarjeva jama pri Dobu ter en požiralnik pri Šentvidu), enako pa tudi v območju manjših požiralnikov ali tistih, ki bi se zaradi kraškega značaja območja pokazali šele čez čas.
MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
18. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je potrebno varovati in upoštevati:
- krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
- značilne poglede (silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
- naravni relief (različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
- varovane robove naselij,
- sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali in avtohtone rastlinske vrste.
19. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novogradnje:
- vsaj 5 m od zunanjega roba cestišča,
- od parcelne meje toliko, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta (vsaj 4 m),
- od objekta na sosednji parceli toliko, kot to določa svetlobno tehnična ocena.
Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča je dovoljeno izdajati dovoljenja, v kolikor so zadoščeni predhodni pogoji tega člena in znaša odmik objekta od sosednjega zemljišča vsaj 4 m.
20. člen Oblikovanje stavbne mase
Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po naslednjih elementih:
- višinskih gabaritih in gradbeni črti,
- naklonu streh in smeri slemen,
- razmerju fasad in njihovi orientaciji,
- merilu in razporeditvi fasadnih elementov,
- barvi in teksturi streh In fasad.
Območja urejanja za individualno stanovanjsko gradnjo s
spremljajočimi dejavnostmi in za družbene dejavnosti, ki mejijo na območja gozdnih površin, je potrebno načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen. Pri načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
21. člen
Pri določanju višine objektov je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka tako, da novi objekti višinsko ne izstopajo.
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom, nad sestavljenim tlorisom pa so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izdelani z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešnih odprtin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha ( ± 5 °). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta, strešine frčad pa ne smejo presegati višine osnovne strehe.
Pomožni objekti morajo biti skladni z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje preko pomožnega objekta ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Naklon strehe prizidka mora biti enak naklonu strehe osnovnega objekta.
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin. Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oz. gospodarskega poslopja.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva in varstva voda.
22. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso (nakloni strešin in kritina morajo biti enaki). Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ločeno od novih, ni dopustno.
23. člen Gradbeni materiali
Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna le na cerkvah, kapelicah in znamenjih. Prosojna barvasta kritina ni dopustna. Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitev s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder, oziroma neposredno ob avtohtonih objektih. Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
24. člen
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV
25. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je potreb-
no v čim večji meri ohranjati.
26. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtekanja visokih voda in hudournikov. Golosek na gozdnih površinah je prepovedan.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno ohranjati ali na novo vzpostaviti (nasaditi):
- pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
- gozdni rob.
27. člen
Vse peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom. Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi:
- potrditve zalog in perspektivnosti ležišč,
- presoje vplivov na okolje,
- ocene možnosti sanacije,
- sprejetega ureditvenega načrta,
- pridobljene koncesije za upravljanje z naravnimi viri.
28. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Na strmejših naklonih, kjer naravna zavarovanja ne zadostujejo, je treba za zavarovanje uporabljati elemente, ki omogočajo zasaditev rastlin.
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali ozelenjene.
29. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
30. člen
Turistične oznake, napisi, reklame
Turistične oznake, napisi in reklame morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastruktume-ga omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom objekta. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dovoljene.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.
POGOJI ZA OBLIKOVANJE V UREDITVENIH ENOTAH
31. člen
Merila in pogoji so določeni po ureditvenih enotah, ki so razvrščene v pet tipoloških skupin: E - enodružinska zazidava
V - vas in vaško jedro K - kmetije
W - počitniška zazidava
D - delavnice in proizvodne hale
Za razpršeno gradnjo veljajo enake določbe za oblikovanje kot za ureditvene enote.
32. člen
ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA - E
V ureditveni enoti E - enodružinska zazidava veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
STANOVANJSKI OBJEKTI
- tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4, -višinski gabarit: max. P+1+M, kolenčni zid ne sme biti
višji od 60 cm,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 35 - 40 '.
OBJEKTI ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI
- tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5, -višinski gabarit: max. P+1+M, kolenčni zid ne sme biti
višji od 30 cm,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 35 - 40 °,
- dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
PROSTOSTOJEČ! POMOŽNI OBJEKTI
- tlorisni gabarit: podolgovat,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 35 - 42 °.
VAS IN VAŠKO JEDRO - V
33. člen
Tipološko razlikujemo gručasto vas in vas v vrsti.
GRUČASTA VAS Potrebno je ohranjati:
- gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije povezane v celoto,
- značilno podobo vaškega robu in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
- odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino,
- drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč.
VAS
Potrebno je ohranjati:
- značilnosti eno ali dvostranske obzidave vaške ceste,
- gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na vaško cesto,
- razporeditev kmečkega doma (kmečki dom - gospodarska poslopja - pomožni objekti);
- obstoječo ulično fasado tako v merilu kot v materialih,
- zeleni rob naselja.
34. člen
VAŠKO JEDRO
Vaško jedro predstavlja jedro naselja in ga delimo v tri tipe:
- jedro z značajem vaškega trga z znamenjem na križišču poti,
- jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt,
- jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti večjega merila s centralno funkcijo.
Dovoljeni so naslednji posegi:
- nujna vzdrževalna dela,
- nadomestna gradnja.
- revitalizacija jedra pod pogoji spomeniškega varstva,
- dopolnitev z javnimi programi (manjše trgovine in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah in novogradnjah).
Postavljanje kioskov in prodajnih polic ni dopustno. Pri vseh posegih v vaško jedro je potrebno upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo ali poenotenje zunanjega videza.
35. člen
V ureditveni enoti V - vas je potrebno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture:
STANOVANJSKI OBJEKTI
-tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
- višinski gabarit:
- max. P+1+M, pritličje pri vhodu max. 20 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti   višji od 30 cm ali
- VP+M, kjer kot pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok max. 100 cm,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42 °.
OBJEKTI ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI
- tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
- max. P+1+M, pritličje pri vhodu max. 20 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti   višji od 30 cm ali
- VP+M, kjer kot pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok max. 100 cm,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42 °,
- dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
GOSPODARSKA   POSLOPJA,   OBRTNE DELAVNICE,
PROSTOSTOJEČI POMOŽNI OBJEKTI
-tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 38-42 °.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa
ob ulico, oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le te treba razdeliti v večje število manjših objektov ali pa v ta namen na robu naselja izoblikovati nova območja za izgradnjo objektov večjih dimenzij, ki so od starega dela naselja ločeni z zelenim pasom ter kompozicijsko usklajeni s celotno podobo naselja.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je potrebno ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Novo pozidavo je potrebno zgoščati v kompaktnejši vzorec.
36. člen
Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da skupaj z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij.
37. člen KMETIJA - K
Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča, preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte. STANOVANJSKI OBJEKTI
- tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
- višinski gabarit: max. P+M oz. VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42 °.
GOSPODARSKA POSLOPJA
-tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42 °.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo na lokacijah starih, arhitektonsko kvalitetnih objektov v podobnem ali enakem razmerju stranic in v skladu z 21. členom tega odloka.
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta. Dopustna je gradnja objektov   za storitvene in obrtne dejavnosti.
Ob graditvah objektov v okviru osamelih kmetij je potrebno spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih delov v skupine in nove posege kultivirati z zasaditivjo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij je potrebno le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.
38člen POČITNIŠKE HIŠICE - W
Pogoji oblikovanja:
-tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
- višinski gabarit: max. P+M, kjer je pritličje pri vhodu max. od 30 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 60
cm,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 45 °.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2 in visoki 6 m do slemena.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken. ohrani pa tudi obdelavo in barvo fasade.
Avtohtono vegetacijo je potrebno ohraniti v čim večji meri. 39.čieh
DELAVNICE IN PROIZVODNE HALE - D
Ob graditvi novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture in način oblikovanja oz. sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novic objektov je potrebno zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Pri graditvi objektov večjih dimenzij je potrebno le-te postaviti v novo gručo, ki jo |e treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnie, je potrebno preveriti za vsak primer posebej in ugotoviti upravičenost umestitve v prostor.
Pogoji oblikovanja:
-tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
- višinski gabarit: pritličje,
- streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
40. člen
Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče + funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je potrebno upoštevati:
- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve glede rabe zemljišč,
- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
- sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončen-je v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
- proste površine,
- intervencijske poti.
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
41. člen
Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno motornemu, kolesarskemu in peš prometu ter objektom mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugim prostorom, določenim s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
42. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
43. člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni
tako, da je zagotovljena varnost v prometu.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka
parcela mora imeti urejen dovoz za motorna vozila
neposredno na javno komunikacijo, če pa to ni mogoče, je
potrebno zagotoviti najprimernejši dostop preko sosednjih
zemljišč.
Pri vseh objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na zemljišču uporabnika.
44. člen
Pri rekonstrukcijah cest je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. Trase prometnice se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa).
Izogibati se je potrebno prekomernim izravnavam terena in prekomernemu odstranjevanju vegetacije. Za sanacije je potrebno uporabljati avtohtono vegetacijo in povzemati za prostor značilno razporeditev vegetacijskih prvin. Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih, na ravnih delih so mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
45. člen
Gradnja objektov v koridorjih obstoječih ali predvidenih 20 kV in 110 kV daljnovodov ni možna. Za napajanje večjih kompleksov pozidav in območij, ki so napajana z neustrezno električno energijo bo potrebno zgraditi transformatorske postaje s priključnimi 20 kV vodi in nizkonapetostnimi priključki.
46. člen
Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo, kjer je to mogoče. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v območju varstva naravne in kulturne dediščine je dopustno samo s soglasjem Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
47. člen
Na območjih, kjer pitne vode primanjkuje, je potrebno urediti kapnice, ki bi služile tudi za napajanje živine in rezervno požarno vodo.
Kanalizacija zaselkov in naselij naj bo urejena s septičnimi jamami (nepretočne, vodotesne, troprekatne greznice). Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo, poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. V kolikor javna kanalizacija ni zgrajena, je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v greznicah, ki jih prazni in vsebino na ustrezno opremljeno deponijo razvaža pooblaščena organizacija. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je potrebno speljati v ponikalnico oz. odprte jarke. Vse garaže morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
VODOVODNO OMREŽJE
Predvidene vodovode je praviloma potrebno graditi ob obstoječih in predvidenih cestah. Do izgradnje vodovodnega omrežja je možna začasna vodo oskrba iz kapnic.
ELEKTRIČNO OMREŽJE
Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le s soglasjem upravljalca električnega omrežja.
JAVNA RAZSVETLJAVA
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z oziram na gostoto prometa.
KABELSKO RAZDELILNI SISTEM Za sprejem televizijskih in radijskih signalov prek satelita in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelskega omrežja.
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
48. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostor so dovoljeni, če v okolju ne povzročajo prekomernih motenj (večjih kot dopuščajo predpisi). Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
VARSTVO ZRAKA
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da zraka ne onesnažujejo, oz. koncentracije ne smejo presegati zakonsko predpisanih količin.
VARSTVO PRED HRUPOM
Objekti obstoječih in predvidenih obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
VARSTVO VODA IN VODNIH VIROV
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati določila veljavnega
Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine
Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.
5/97).
VARSTVO TAL IN ODSTRANJEVANJE ODPADKOV Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oz. podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo posegi, ki prekomerno ne onesnažujejo zraka, površinske in podtalne vode.
Divja odlagališča je potrebno sanirati z izgradnjo vodotesnih betonskih smetiščnih jam, oziroma odvozom vseh odpadkov na ustrezno deponijo.
VARSTVO PRED POŽAROM
Urgentne poti morajo biti speljane v skladu s predpisi. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. V naseljih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti požarne bazene ali zagotoviti dostop do površinskih vodotokov, ob pogojih požarne inšpekcije.
MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
49. člen
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Ivančna Gorica.
Posegi na območja, kjer veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je možno izvajati samo pod pogoji in v skladu s smernicami pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
KONČNE DOLOČBE
50. člen
Z dnem uveljavitve tega odioka prenehajo veljati določila Urbanističnega reda v občini Grosuplje za plansko celoto Šentvid - 111/1, HI/2 in III/3 (Uradni list SRS, št. 44/82) in določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja prostorskih celot: Grosuplje - Šmarje -Sap, Višnja Gora, Ivančna Gorica - Stična - Vir, Šentvid pri Stični, Videm - Dobrepolje - Predstruge in Zagradec - Fužine (Uradni list SRS, št. 24/87) v delu, ki se nanašajo na prostorsko celoto Šentvid pri Stični.
51. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled v prostorih Občine Ivančna Gorica in na Upravni enoti Grosuplje.
52. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
53. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka:35001-0005/00 Datum:22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej LAMPRET, prof., I.r.
Na podlagi prve alineje 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 8. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 38/87 in 9/89 v zvezi s 3. točko statutarnega sklepa Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, št. 013-1/95 z dne 23.12.1994 Uradni list RS, št. 26/95) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o vrednosti točke za izračun NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA na območju Občine Ivančna Gorica za leto 2001
1. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ivančna Gorica za ieto 2001 znaša za poslovne prostore 0,1672 SIT/m2, za stanovanjske prostore pa 0,2552 SIT/m2.
2. člen .
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01. 01. 2001 dalje.
Številka: 42306-0001/00 Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
OBČINE IVANČNA GORICA Jernej Lampret, prof. I.r.
Na podlagi 5. člena Odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik 5/95, 8/96 in 4/2000) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na svoji 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za Občino Ivančna Gorica
1. člen
Izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za Občino Ivančna Gorica na dan 31.12.2000 znaša 800.000,00 SIT.
2. člen
Izhodiščna cena iz 1. člena tega sklepa se revalorizira tekoče s povprečnim indeksom podražitve za stanovanjsko gradnjo, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.
3. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01.01.2001 dalje.
Številka: 42007-0001/00 Ivančna Gorica, 22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej LAMPRET, prof., I.r.
Na podlagi 16. in 117 člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.2/99) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest ( Ur.l. SRS št. 7/87) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra v k. o. Hudo
S tem sklepom se ukine javno dobro na nepremičnini v k.o. Hudo:
Zemljišče pare. št. 369/2, pašnik v izmeri 198 m2 št. zkv SEZ. 4,
zemljišče pare. št. 369/14, pašnik v izmeri 92m2 št. zkv SEZ. 4.
II.
Nepremičnina iz I. točke tega sklepa preneha biti javno dobro in postane last Občine Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Sokolska 8.
III.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 46500 - 0027/00 Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi 16. in 117 člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.2/99) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest ( Ur.l. SRS št. 7/87) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra v k. o. Sušica
I.
S tem sklepom se ukine javno dobro naslednjim parcelam: v k.o. Sušica:
zemljišče pare. št. 895/2 pot, v izmeri 31 m2, SEZ. I.; zemljišče pare. št. 896/2 pot, v izmeri 4 m2, SEZ.L
II.
Nepremičnine iz I. točke tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo lastnina Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica.
III.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 46500 - 0005/00 Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi 16. in 117 člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št.2/99) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest ( Ur.l. SRS št. 7/87) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra v k. o. Metnaj
S tem sklepom se ukine javno dobro naslednjim parcelam: v k.o. Metnaj:
- pare. št. 1387/5, neplodno v izmeri 93m2, SEZ. I.;
- pare. št. 1387/6, neplodno v izmeri 50m2, SEZ. L;
- pare. št. 1387/7, neplodno v izmeri 70m2, SEZ. L;
- pare. št. 1387/8, neplodno v izmeri 35m2, SEZ. I.;
- pare. št. 1387/9, neplodno v izmeri 80m2, SEZ.L;
- pare. št. 1387/10, neplodno v izmeri 67m2, SEZ.L;
- pare. št. 1387/11, neplodno v izmeri 93m2, SEZ.L
II.
Nepremičnine iz I. točke tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo lastnina Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica.
III.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem iistu Republike Slovenije.
Številka: 46501 - 0002/00 Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
I.
S tem sklepom se vzpostavi javno dobro: k.o. Sušica
zemljišče pare. št. 225/5, pot v izmeri 19m2, zkv. 117
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 46500 - 0005/00 Datum: 22.12.2000
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi petega odstavka 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97,10/98 in 74/98), 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 105. člena statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Župan Občine Ivančna Gorica sprejel
SKLEP
o začasnem financiranju javne porabe Občine ivančna Gorica za leto 2001
1. člen
Do sprejetja proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2001 se javna poraba Občine Ivančna Gorica začasno financira po poračunu za leto 2000.
2. člen
V obdobju začasnega financiranja se uporabljajo sredstva v višini povprečnih mesečnih dvanajstin po proračunu za leto 2000.
3. člen
Prihodki in njihova razporeditev po tem sklepu so sestavni del proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2001.
4. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 01.01.2001 dalje.
Številka:41410-0003/00 Datum: 06.12.2000
Ivančna Gorica na 2.seji dne 1.3.1999 sprejel
SKLEP
o imenovanju Uredniškega odbora občinskega glasila "Klasje"
V uredniški odbor občinskega glasila "Klasje" se imenujejo:
1. ANDREJ AGNIČ, rojen 6.2.1933, stanujoč Lučarjev Kal 12, Ivančna Gorica-glavni urednik;
2. VESNA KRALJ, rojena 27.6.1979, stanujoča Na klancu 1, Ivančna Gorica-članica;
3. MAJA FICKO, rojena 15.11.1940, stanujoča Stična 137, Ivančna Gorica-članica;
4. MARJETA GLAVAN, rojena 8.10.1948, stanujoča Stična 140, Ivančna Gorica-članica;
5. MILENA VRHOVEC, rojena 15.5.1958, stanujoča Vir pri Stični 113, Ivančna Gorica-članica;
6. KSENJA MEDVED, rojena 13.2.1968, stanujoča Jurčičeva ulica 3, Ivančna Gorica-članica;
7. LEOPOLD SEVER, rojen 3.1.1939, stanujoč Male Lipljene 15, Grosuplje-član;
8. SIMON BREGAR, rojen 26.7.1967, stanujoč Male Češn-jice 1, Šentvid pri Stični-član.
II.
Mandat uredniškega odbora traja do prenehanja mandatov članom Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, izvoljenih na volitvah dne 22.11.1998.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Številka: 10300-0007/99 Datum: 1.3.1999
Župan
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.
Zupan
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22.12.2000 sprejel
SKLEP
o vzpostavitvi javnega dobra
Na podlagi 30.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94,14/95, 20/95 -odločba US, 63/95 - obvezna razlaga. 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 16.alinee 2.odst.17.člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95 in 7/98) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet Občine