PRETOVORNA SKLADIŠČNA DEJAVNOST
SPORAZUM JE PODPISAN
Pred časom je bil v BTC Javna skladišča podpisan samoupravni sporazum o osnovah srednjeroč-nega plana razvoja pretovorne, Iskladiščne in špediterske dejav-nosti za obdobje 1976—80. iOsnova zan j je bil zakon o razpo-'rejanju dohodka in delitvi za bsebne dohodke. Podpisali so ga TOZD Škladišča Ljubljana, jSkladišča Novo mesto, BTC Ljubljana, Restavracija Ljublja-ha, terminal Sežana, Interevropa 1— TOZD Špedicija Koper, Transjug Rijeka, TOZD Ljub-Ijana, STC Javna skiadišča Celje, 15TTC Maribor ter Intertransport jLjubljana.
Vsebina sporazuma je uskla-jenazzakonom osrednjeročnem načrtovanju in z republiškimi ra-jzvojnimi stopnjami. Ob tem je pomembno, da številke v spora-zumu nisp matematične ali »želje v oblakih«, ampak dejanska vse-
bina razvoja posameznih udele-žencev, s tem da je pri mnogih del napisanega že stvarnost (Skladišče XVII in polnilnica vi-ličafjev v Ljubljani, mehaniza-cija v Celju in Mariboru itd.). Druga prednost sporazuma je v tem, da bo nepogrešljiv doku-ment pri letnih in operativnih na-črtih, kajti že podatki za leto 1976 so realizacije načrtov iz tega leta. To je pomembno, saj je na ta način omejena dvotirnost v načrtovanju, oz. zagotovljena disciplina.
Naslednja prednost spora-zuma je v tem, da bo služil za us-klajevanje in sporazumevanje tudi na drugih področjih porabe, saj so se udeleženct dogovorili za enake odstotke pri stanovanjski gradnji, pri zaposlovanju in deli-tvi osebnih dohodkov. Poleg tega bo ta sporazum služil tudi kot osnova.za nove sporazume, in to za skupni nastop na trgu in deli-
tev dela, za tipizacijo opreme in za poenotcnje sistema kalkula-cij.
Seveda pa ima tudi vsaka novost svoje težave oz. bolje rečeno nedore-čenosti. Zavedamo se, da so bistvo srednjeročnega načrtovanja združe-vanje sredstev in skupne naložbe. Vzrok temu je predvsem v tem, da je sporazum nastal v teku srednjeroč-nega obdobja in imajo udeleženci vsa finančna sredstva vezana na realiza-cijo lastnih planskih predvidevanj. Zato se je bilo za to obdobje nesmi-selno opredeljevati za skupne nalož-be, ampak so se udeleženci dogovo-rili da bodo le-te prioriteta po letu 1979.
Prepričani smo, da to dejstvo ne zmanjšuje vrednosti sporazutneva-nja, ker pripisujemo večji poudarek sporazumni praksi, ki jo novi krog udeležencev potrebuje. Zato naj bo rojstvo sporazuma povezano z željo, da bo samoupravni sporazum o sred-njeročnem načrtovanju postal stvarna vizija naše prihodnosli.
STANE   KOLAR