Siev. ej. V Lin* v m\n fflic 15. mm 1924. huam пмлп stane Г50 Din. LelO LU, Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 30 ia pol lela ..... . 126 is celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno 1 Jugoslaviji .... Din 40 * inozemstvu.... . 60 Cene Inseralomr Enostolpna petitna vrsia mali oglasi po Din 1'SO ln Din 2'—, večji oglasi narf 43 mm viSine po Din 2'30, veliki po Din 3 - tn 4'—, oglasi v urednilkem delo vrstica po Din 6-—. Pri večjem naročilu Dopust Izhaja vsak dan tzvzemSi ponedeljka in dnevo pr prazniku ob 4. url zjutrat Poštnina pleteno v uolovinL Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne spre-jemajo Uredništva telefon 30. uprnvniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljut Ijaite 10.630 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.363. Zagreb 39.011. Praga !n Dunaj 24,797. Narodna sitosfiina. RAZPRAVA 0 PRORAČUNU MINISTRSTVA ZA VERE. - KULTURNOBOJNI PROGRAM PUCLJEVIH ZEMLJORADNIKOV. - GOVOR POSLANCA ŠKULJA. Belgrad, 14. marca. (T/v.) Danes dopoldne se je vršila seja načelnikov parlamentarnih klubov, na kateri se je sklenilo, da se z ozirom na to, ker mora bili proračun sprejet do 1. aprila, vršijo odslej seje dopoldne in popoldne. Na današnji seji skupščine, ki je trajala do opoldne in od 4. popoldne do 8. zvečer, se je razpravljalo o proračunu ministrstva za vere. Radikal R a d o n j i č je v svojem govoru poveličeval zasluge pravoslavne cerkve in se vmešaval v organizacijo katoliške cerkve. Bolj zanimiv je bil govor poslanca M i -1 e t i č a , člana Pucljevega kluba, in sicer radi budalosti, ki jih je napravil v svojem govoru in radi kultu rnobojnega stališča zeml-oradnikov. Govoril je povsem odkrito proti veri in cerkvi. Proglasil je Kristusa za komunista. Izjavil je, da je v Sloveniji vsaka četrta zgradba cerkev in zahteva ,da hi morala država cerkvam predpisati program in cerkve proglasiti za državne ustanove, duhovnike za državne nameščence, ki bi bili odgovorni za izvajanje predpisanega programa vsakokratne vlade. Zahteval je, da se verouk v ljudskih šolah sploh ukine, češ da samo meša otrokom pamet. V imenu zemljoradniškega Pucljevega kluba je končno stavil še dvoje predlogov: 1. Ministrstvo za vere naj se ukine. 2. število duhovnikov naj se reducira in vlada naj izda naredbo, da nobena veroizpoved ne smo imeti več kakor enega duhovnika na 8000 prebivalcev. Izjavil je, da je to program zemljorad-nikov, ki ga bodo izvedli, kadar bodo na vladi. V imenu Jugoslovanskega kluba je na popoldanski seji govoril j)oslanec Karel Škulj, ki je lepo opisal nalogo in značaj vere za življenje v državi, tudi v drastičnih besedah orisal moralni propad v sedanji dobi. Zgodovina Človeštva govori, da je država, v kateri se je človeška družba omejevala samo na materialno stran, bila zapisana rapidnemu propadu in to le radi tega, ker mora biti v človeštvu neka sila, ki Človeka regulira glede uporabe materielnih sil. V daljših izvajanjih govori o moralnem propadu človeške družbe po vojski in o potrebi pobijanja vedno naraščajoče nemorale. Treba povzeti vse mere, da se dvigne moralni niveau sedanje človeške družbe. Če stojimo na vzgojnem stališču, da je treba morale v šolskih klopeh pri otrocih, moramo stati tudi na stališču, da je treba morale v klopeh državnih poslancev, če hočemo dvigniti in rešiti sedanjo človeško družbo, baš z vzgojno silo, ni potreben samo apel" na maso samo, temveč tudi na one, ki sedijo na ministrskih stolih. Če apeliramo na narod, naj ima zavest morale oni, ki orje, potem morajo imeti zavest morale tudi oni, ki nosijo žezlo in maziljeno glavo. Treba je, da država pomaga cerkvi z gmotnimi sredstvi, v kolikor si sama no more. Načelo, ki zadeva nas katolike, je, da so zajamči avtonomija kat. cerkve, ki bodi zajamčena v konkordatu z Vatikanom. Ta konkordat naj bo dokument naše želje po mirnem sožitju z drugoverci v državi. Nato polemizira govornik s predgovor-nikom, ki se je spustil v presojo notranjih zadev kat. cerkve. Ta radikalni poslanec je v svojih izvajanjih posegel v stvari, ki jih je treba tretirati z večjim znanjem in večjo nepristranostjo, kakor se je to njemu posrečilo. In zato m': govornik priporoča, naj se ravna po starem pregovoru: Le čev- lje sodi naj kopitar. Katoliki se tekom petih let, odkar živimo v tej državi, nismo vtikali v notranje zadeve pravoslavne cerkve. Odločno zahtevamo, da se drugoverci ne vtikajo v naše cerkvene zadeve. Glede naše zahteve po konkordatu pravi govornik, da haj bo konkordat tudi dokument našega mirnega sožitja. Ako pa hočejo drugi to mirno sožitje kaliti, moramo predvsem zahtevati popolno enakopravnost. Do sedaj so se nekatoličani prepričali, da so vsi različni eksperimenti s kat. cerkvijo rodili veliko reakci jo. Opozarja ministra za vere, da razne krivice, ki so se katoličanom zgodile, še vedno niso popravljene. Zgodovina nas uči, da socialno politični boji niso nikdar bili tako strahoviti, kakor verski boji. Zato bo najbolje za državo samo, če katoličanov ne tangira v njihovih verskih pravicah. Po-vdarja, da zahteva enakopravnost na zakonodajnem polju ia v finančnih zadevah. Proračun dokazuje nasprotno, kajti iz njega je razvidno, da inerodajni krogi, še vedno niso prišli na stališče enakopravnosti. Tako je p. pr. za kat. bogoslovja predvidenih samo pet milijonov Din, dočim je za pravoslavna 12 milijonov. Opozarja ministra za vere, da rastejo dolgovi v posameznih bogoslovjih. Zakaj ne da posamezuim teologijam toliko podpore, da bi mogle izhajati. Opozarja, kako se je postopalo s posameznimi škofijami. Odvzela so jim je zemlja in se niso dovolili krediti, tako da je moralo priti zadolženje. Govornik preide nato na vprašanje o dvhovništvu. Odločno odklanja, dn bi so katol. duhovniki uvrstili med uredništvo. Govori o draginjskih dokladah in penziiah duhovnikov. Ko so je 1922 votiralo nekaj denarja za duhovnike, se je napravil tudi pravilnik, ki je vseboval drugačne določ-be, kakor sedanji. Sedaj se prakticira. da se določi gotov maksimum glede posesti zemlje. V tem pravilniku se določa kvantiteta zemlje, ne pa kvaliteta. Treba je ta pravilnik izpremeniti, da se za podlago vzame norma direktnih davkov. Govori o velikih krivicah, ki so so zgodile prečanskim duhovnikom. V mnogih župnijah dobivajo duhovniki samo tiste dohodke, ki so določeni ob ustanovitvi dotične župnije. Denar se je moral naložiti v razne obligacije. Kuponi teh obligacij se sedaj ne izplačujejo, niti duhovniki ne dobivajo nobenih plač. Dra-ginjske doklade se jim ne priznajo in se duhovniki nahajajo v veliki bedi. Zahteva da se to vprašanje čimprej reši v smislu novih predlogov, ki jih je priložil ob priliki razprave o vrhovni državni upravi: Ali naj se Izplačujejo obligacijo, ali pa naj se pri-poznajo draginjske doklade. Ravno tako je s pokojninami. Povsod so se iste prevedle na dinarsko vrednost, samo duhovniki jih prejemajo v kronah. Govornik navaja več slučajev in po daljših izvajanjih o važnosti duhovnikov za splošni blagor države, konča svoj ^ovor s kratko rekapitula-cijo vseh njihovih zahtev. Minister Janjič je odgovarjal posameznim govornikom. Za časa njegovega govora je prišlo do velikih ponovnih prepirov med radikali in muslimani ter demokrati in se je seja morala celo prekiniti, ko so radikali pričeli žaliti z neparlamentarnimi izrazi svoje tovariše iz drugih klubov. Proračun ministrstva ver je bil z večino glasov sprejet. Jutri je na dnevnem redu proračun min istrstva za notranje zadeve. Kljub intrigam. Cim resnejši postaja položaj za Pa-šićevo vlado in radikalno stranko, tem zapletenejši izgleda položaj. Po eni strani je začelo radikalsko, oziroma vladno časopisje ostro kampanjo proti vsem skupinam, ki snujejo opozicionalni blok in pripravljajo padec Pašićeve vlade, po drugi strani pa belgrajsko opozicionalno časopisje odbija radikalsko protiofenzivo s sredstvi, ki se mu zde uspešna in srečna za razmere v Srbiji. Polemika, ki jo vodi belgrajsko časopisje, je že uvod za volivni boj. To polemiko med belgrajskim vladnim in opo-zicionalnim časopisjem izrablja pridno tudi tisti del prečanskega demokratskega časopisja, ki več ali manj prikrito strelja v hrbet opozicionalnemu bloku in posredno podpira radikalski režim, bodisi da je za to plačano bodisi da opravlja režimske posle iz pokrajinskih strankarskopolitienih ozirov. Tako nikomur ne more ostati neprikrito, zakaj n. pr. »Slovenski narod« stalno pona-tiskuje napade radikalskcga časopisja na stranke, ki snujejo opozicionalni blok. Ni čndno, da se je polastila nervoz-nost tudi hrvatskega opozicionalnega časopisja in je začelo vznemirjeno spraševati, če imajo demokrati odkrite namene. Mi smo že mnogo prej konstati-rali vlogo, ki jo igra v borbi proti radi-kalskemu režimu tista skupina prečanskega demokratskega časopisja, ki ji pripada tudi »Jutro«. Zdi se, da je to časopisje prevzelo nalogo, da napada sistematično in skoro izključno avtono-mistično-federalistične skupine opozicionalnega bloka in njihove politične programe, da bi dalo dovolj snovi ra-dikalskim glasilom za napade in izzvalo centralistične instinkte v srbskem narodu in s tem onemogočilo uspeh opozicionalnega bloka. Silno bode tq časopisje, da je z dosedanjim sporazumom opozicionalnih strank napravljen dejansko prvi korak k reviziji ustave. Tega dejstva, ki je pogoj za uspešnost opozicionalnega bloka in za odstranitev 'pokvarjenega režima, ne morejo preboleti. Dan za dnom to razveseljivo dejstvo zanikavajo in iščejo poti, kako bi dosegli na ljubo racli-kalskemu režimu revizijo dejanskega stanja. Se more potem še kdo čuditi, da se je hrvatsko časopisje začelo vznemirjati in zahteva, da demokratje v dejanju pokažejo, tla ne soglašajo 8 tistim delom svojega časopisja, ki politični položaj in njegov naravni nadaljni razvoj zastruplja, »Danes v Beogradu obžalujejo, da so nasedli prišetavanjem raznih šarlatanov«, toki in podobni stavki intrignnt-skih mojstrov, kakor jih čitamo v »Jutru« in podobnem časopisju, morajo vzbujati misel, da se za kulisami nekaj vrši, kar je ljubo g. Pašiću. Kljub tem poizkusom, ki smo jih pričakovali in na katere smo že vnaprej opozorili, onemogočiti zaključno formacijo opozicionalnega bloka, sodimo, da je razvoj v započeti smeri pravilen in rež;mske intrige nc bodo uspele. O tem smo prepričani, ker obrambni uspeh re-žimovcev ni odvisen toliko od teh samih, kakor od skupin, ki so se združile, da zrušijo režim radikalne stranke in po prvem koraku k reviziji ustave napravijo drugega, da tako izvršijo sporazum med srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom in opravijo prepotrebno delo, za katero radikali niso bili sposobni. NEMCI ZA POLITIKO PROSTIH ROK. Belgrad, 14. marca. (Izv.) Glavni odbor Tiemške stranke je imel sejo v Zemunu, kjer so sprejeli resolucijo, da odobravajo nastop kluba sploh, posebno o priliki verifikacije Radičevih mandatov. Komunike se izjavlja, da si mora nemški klub v bodoče Msigurati svobodne roke. URADNIKI PRI DR. STOJADINOVIČU. Belgrad, 14. marca. (Izv.) Danes je posebna deputacija uredništva obiskala finančnega ministra, da se pri njem informira in zahteva izpolnitev svojih zahtev posebno dede povišanja plač. — Razpoloženje pri Hrvatih. Hrvatski poslanci odidejo v skupščino knrporativiio. Zagreb, 14. marca. (Izv.) Hrvatsko opozicionalno časopisje zelo odkrito in neugodno komentira pisavo belgrajskegu tiska o sklenjenem prihodu hrvatskih zastopnikov v narodno skupščino. Tako «Hrvat» pod naslovom >Sporazutn ali cigani ja« izraža dvom, če srbska ojjozicija misli odkritosrčno. Če srbskn opozicija ne razume, fin ie s tem hrvatskim korakom postavljena v položaj, da mora storiti vse, da pride do sporazuma, tedaj je, mislimo, prišel čas. da se naši medsebojni računi sklenejo. Kajti, če se ne moro niti z radikali niti z opozicijo doseči sporazum, je še manj mogoče priti ž njimf skupno do sporazuma. Zato zahteva ' Hrvab, da morajo demokrati dejansko dokazati, da ne mislijo tako kakor njihovo časopis-p, ker bi sicer pokazali, da jim gre le za to, da bi s prihodom Hrvatov mogli reči, da je hrvatsko vprašanje rešeno, ne pa za to, da zrušijo Pašiča in pripravijo sporazum s Hrvati. Vaš dopisnik se je nocoj mudil v predsedstvu HRSS in je obrnil razgovor na to pisanje opozicionalnega časopisja. Dobil je v glavnem sledeče izjave: Položaj se ni prav nič spremenil. Hrvatsko ojiozicional- no časopisje je dobro poudarilo dejstvo, da je v interesu srbske opozicije, da obvaruje tisto zaupanje, ki ga uživa tudi v mednarodnih krogih. Vse stranke opozicionalnega bloka so poudarilo, da ostajajo pri svojih programih, in mi, ki nismo v bloku, ostanemo tembolj, ker ne bomo spremenili po-jx>lnoma tudi svoje dosedanje taktike, kakor je bilo to sklenjeno na zadnji plenarni seji IIRSS. Kajti nimajo prav tisti, ki mislijo, da bomo mi takoj šli v parlament in tam sodelovali v skupščinskem delu 14 ali več dni, dokler se ne zruši Pašičeva vlada. Trenutek za rušenjo vlade še ni določen in predvsem se mora to določiti. Še-le na poziv opozicionalnega bloka, naj pridemo ta ali ta dan, bomo prišli vsi, da jim pomagamo, kakor smo obljubili. V tej smeri se bodo te dni še enkrat vršili razgovori med nami in predstavniki opozicionalnega bloka. Vprašanje prisege in ostalih formalnosti ni bistveno, kadar imamo jasen cilj pred očmi. Mi bomo v trenutku, ki bo določen, prišli v Belgrad, in bomo opravili vse formalnosti, ki so s tem v zvezi. Zdi se, da jo predsedništvo HRSS odhod svojih poslancev odgodilo za kratek čas do vrnitve poslanca Predavca, ki bo prinesel od Radiča navodila, ker je predsedstvo IIRSS sklenilo, da vprašanje odhoda poslancev v Belgrad in izročitve nadaljnih poverilnic prepusti Radiču. Ker se Preda-vec že jutri vrne z Dunaja, se govori, da se bo že takoj jutri odpeljal z dr. Mačkom v Belgrad in vzel seboj nadaljne poverilnice. Ob tej priliki se bosta s predstavniki opozicionalnega bloka dogovorila, kdaj naj bi se zrušila Pašičeva vlada. Oranje poslancem HRSS. Belgrad. 14. marca. (Izv.) Današnji 'Odjekr. piše: Danes dopoldne se je vršla seja šefov opozicionalnega bloka, na kateri so razpravljali o položaju po verifikaciji mandatov hrvatskih poslancev v parlamentu. Kakor znano, je vodstvo HRSS sklenilo definitivno, da se njeni poslanci udeležujejo parlamentarnega delu in sodelujejo z opozicionalni m blokom. Sklep o tem, kdaj naj bi poslanci prišli v parlament pa jo prepuščen načelnikom opozicionalnega bloka, ki bodo to sklepali po taktiki, ki jo bo nalagal položaj. Čim bodo načelniki opozicionalnega bloka z ozirom na potrebo pozvali poslance v Belgrad, bodo ti takoj prišli. Vesti, da bodo Radičevci prišli že jutri, niso točne. Po informacijah iz Zagreba dobivajo poslanci HRSS anonimna pisma, v katerih se jim grozi v slučaju prihoda v Belgrad. Odkod prihajajo ta pisma, ni potreba jsosebej naglasiti. Trgovinska pogajanja. Belgrad, 14. marca. (Izv.) Na današnji seji prve sekcije za trgovinsko pogodbo z Italjo se je končala debata o splošnem delu trgovinske pogodbe, to jo v splošnih juri-dičnih odredbah. Sekcija bo pričela razpravo o tarifi. Ker pa ta tarifa še ni dokončana, bodo med tem intenzivneje delale druge sekcije. Poincarejev govor v senatu. Pariz, 14. marca. (Izv.) V senatu je imel včeraj Poincarč velik govor, v katerem je izjavil: »Anglija in Amerika sta nam dali kredit. Ta kredit nam omogoča energično akcijo v korist franku. Zato moramo vse svoje posebne želje zapostaviti tej veliki akciji, da jo srečno izvedemo. Razmerje Francijo do njenih zaveznikov je izborno. Pisma Mac Dor.aldova so zelo lojalna. Amerika je Franciji dokazala dejansko svoje prijateljstvo, ker je poslala v odbor izvedencev svojega zastopnika. Italija je v re-paracijski komisiji vedno glasovala s Francijo. Noben dogodek v mednarodnem položaju ne opravičuje skakanja deviznih cen. Francija bo storila vse, da se izkaže vredno položaja, ki ga je zavzela po vojni, ki ji je bila vsiljena. Pariz, 14. marca. (Izv.) V senatu je tekom finančne debate naglašal senator Be-renger, da ima Francija pravico zahtevati, dn ostanejo nove finančne odredbe samo začasno v veljavi. Francija mora priti zopet na meslo, ki si ga je priborila s svojimi ogromnimi žrtvami. Pariz, 14. marca. (Tzv.) Senat je danes nadaljeval finančno razpravo. Vsi govorniki, tudi opozicionalni, so odo-bruvali vnanjo politiko ministrskega predsednika. Pariz, 14. marca. (Izv.) Zbornica je odložila predlog za sprejetje odpuščenih železničarjev v državno službo s 3G0 proti 210 glasovom z ozirom na to, da je stavil minister za javna dela Le Tro-equeur vprašanje zaupanja. MAKSIMALNA CENA ZA ŽITO NA FRANCOSKEM. Pariz, 14. marca. (Izv.) Vlada namerava določiti maksimalno ceno za žito, da prepreči vsako špekulacijo. OBSOJENI KOMUNISTI. Pariz, 14. marca. (Izv.) Sodišče je '4 komuniste, med njimi poslanca Cacha-ca in Vioullanta, obsodilo zaradi hujskanja vojakov na upor na 4 mesece zapora brez odloga. FRANCOSKI TOPOVI PROTI ANGLIJI. London, 14. marca. (Izv.) Birming-hnmski poslanec Hammon je napovedal interpelacijo, v kateri namerava vprašati Mac Dona Ida, proti komu so naperjeni dalekometni topovi na dveh točkah eeverozapadne Francije. Topovi so baje izdelani po vzoru dalekometnih topov, s katerimi so Nemci za časa svetovne vojne obstreljevali Pariz. ANGLEŠKO-RUSKA KONFERENCA ODGODENA. London, 14. marca. (Izv.) Te dni bi Be bila imela sestati angleško-ruska konferenca, ki jo jc bil napovedal Mac Donald takrat, ko je angleška vlada priznala sovjetsko Rusijo de jure. Sedaj pa uradno poročajo, da so konferenco odgodili do konca aprila, baje po krivdi moskovske vlade, ki jo pogajanja zelo otežila. PRED NOVIMI STRAJKI NA ANGLEŠKEM. London, 14. marca. (Izv.) Mac Do-lnaldova vlada stoji prod novimi težavami. Pogajanja med lastniki rudnikov in rudarji so se razbila, tako da ni izključeno, da pride do velikega rudarskega fctrajka. Tudi pristaniški delavci, delavci v tekstilni industriji in uslužbenci londonske cestne železnice groze s štraj-ki. Zato se trdovratno vzdržuje mnenje, da bo vlada bržkone junija meseca razpisala nove volitve. SPREJEM NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV. London, 14. marca. (Izv.) Churchill Je izjavil, da želi čim prejšnji sprejem Nemčije v Društvo narodov. Kakor hitro bo Nemčija član Društva narodov, bo mnogo lažje določiti razne varnostne odredbe pred morebitnim napadom. 'Anglija bo stavila tozadevne predloge Nemčiji in Franciji. NOVE VOLITVE V NEMČIJI. Berlin, 14. marca. (Izv.) Predsednik nemške republike je določil za volitve v državni zbor dan 4. maja. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAV-CEV V HAMBURGU. Hamburg, 14. marca. (Izv.) V po nedeljek je stopilo v štrajk okoli 20.000 pristaniških delavcev v Hamburgu, tako dn počiva v pristanišču vse delo. Pogajanja za poravnavo štrnjka pi so danes že toliko napredovala, da je pričakovati vsak čas konec Strajka. V0LIVNA BORBA V ITALIJI. Rini, 14. marca. (Izv.) V velikem fa-šistovskem svetu je govoril Mussolini in dejal med drugim: »Prvi del svojega stra-toškega načrta smo zmagovito končali in opozicija je razbita. Upajmo, da se bo tudi drugi del našega načrta dobro končal.« MALA ANTANTA PRISTALA NA SANACIJSKI NAČRT OGRSKE. Ženeva, 14. marca. (Izv.) Zastopniki male antanto, dr. Beneš, Titulescu in Jovanovič, so danes podpisali protokol glede gospodarske sanacijo Ogrsko. DUNAJSKI KOMUNISTI. Dunaj, 14. marca. (Izv.) Dunajski komunisti so imeli te dni svojo glavno konferenco, na kateri so izvolili popolnoma novo vodstvo. Stare voditelje so odslovili. Tudi v uredništvo svojega strankarskega glnsila so postavili popolnoma novo osebje. POLITIČNI UMOR. London, 14. marca. (Tzv.) Justični minister mozopotamskega kabineta Tav-fik-puša je bil umorjen. VSEPOVSODI STINNES. Berlin, 14. marca. (Izv.) Stinnes je sklenil z rusko potrolejsko družbo pogodbo, po kateri ima on sam pravico razprodaje ruskega petroleja in izdelkov v Nemčiji, na Češkem in v Skandinaviji. PETROLEJSKA AFERA V SEV. AMERIKI. Washington, 14. marca. (Izv.) V se-natovi komisiji, ki preiskava potrolejsko afero, so se ugotovili zelo kompro-mitujoči podatki proti generalnemu državnemu pravilniku Daugerthyju. Politične vesti, + Pravoslavna duhovščina za ver-skonruvni pouk. Cerkveno-politično glasilo pravoslavne duhovščine »Vesnik« poroča o razpravi, ki se je vršila na zad nji plenarni seji društva pravoslavne duhovščine povodom učiteljskega zborovanja v Belgradu. Posamezni govorniki so se izjavili, da mora duhovnik poučevati veronauk v šolah in konsta-tirali, da je med mlajšimi učitelji mrjogo takih, ki se jim ne sme poveriti verouk. Sprejeta je bila resolucija, da je versko-nravna vzgoja mladine poglavitna dolžnost dušno pastirske službe. S tem se je tudi pravoslavna duhovščina izrekla proti načrtu svobodomiselnega učitelj-stva, da nnj učitelj poučuje v šoli verouk. Na isti konferenci se je izrazila tudi energična zahteva, da se ukine civilna poroka, ki je v veljavi v dolih države, ki so bili prej pod Oogrsko. Dol Logatec. Dne 9. t. m. je imelo gasilno društvo v Dol. Logatcu svoj občni zbor. Gospodu načelniku gasilnega društva se je zdelo umestno z glasovanjem izzvati nad mene občo nevoljo. češ da sem društvu kot dobrodelni ustanovi skrajno nenaklonjen in to vsled dej--stva, da sem o priliki zadnje gasilske veselice ves' l:čni odbor uradno opozoril, da naj se veselica vrši v smislu gostdničarskega reda in policijskih predpisov. Opozoril sem izrecno ua ločke, da se mladini pod 16 leti ne dovoli vstop v gostilno brez spremstva odraslih svojcev, da se luti ne sme ločiti opojnih pijač, da se dalje veselica ob poteku podaljšane poli- cijsko uro ločno zaključi itd. Izjavil sem, da bo županstvo v slučaju nereda prihodnjič proti takim veselicam odločno nastopilo in to ravno vsled razloga, ker se je lani na gasilski veselici dogodilo, da je bilo pozno v noč videti celo šolsko mladino na plesnem odru in je n.oralo šolsko vodstvo poklicati starše k redu. To opozorilo jo bilo izročeno redarju pravočasno, toda dostavljeno je bilo pomotoma in ne namenoma, kot trdi g. načelnik, šele ob 2. uri. Nisem pa mogel šelo tedaj izdati odredbe, ker sem se ravno iz lojalnosti sam od 10. do 12. ure udeležil veselice. To je vsa moja protiv-uost, kakršne baje po izjavi g. načelnika še noben župan ni storil. Povem pa tole: Ako gotovi ljudje mislijo, da bom na svojem meslu fi-guruol slamnatega ino/a, se jako motijo, ker ravno hočem, da pametni predpisi ne ostanejo samo na papirju, ampak da se tudi praktično izvršujejo. Nisem proti gasilnemu društvu in tudi ue proti zmernim veselicam, čeprav za svojo sebo ne pristajam na sistem, da so mora 90 odstotkov denarja zapraviti, da se kaki dobrodelni organizaciji more naklonili 10 odstotkov izkupička. Sem pa odločno proti takim veselicam, kjer se ne vpoštevajo policijski predpisi in se Čez me.ro prepleše tja do Jutra, pa najsi bo že pod takim ali drugim ovčjim oblačilom. Bom pa deloval na to, da se letošnja od 400 na 1000 Din povišana podpora gasilnemu društvu zviša pri prihodnjem občinskem proračunu na isto vsoto, kolikor je letošnja gasilska veselica prinesla čistega dobička, za kar sem prepričan, da bo v dvojno korist občine in no bo vzroka pri prihodnji veselici k.šiti reda. — Gabrijel Oblak, župan. Noro mesto. Dne 24. februarja je dobil: naša dolenjska prestolica zopet župana. »Na predno časU Novega mesta je ob tej prilik: rešila »trinajstorica«, obstoječa iz JDS, SKS in NRS. Ta trinajstorica je prevzela vso odgo vornost pa tudi ne baš majliuo nalogo v naši mestni hiši. — Mislili smo, da bodo takoj začeli spravljati »zavoženo gospodarstvo« — kakoi so v »Narodnem dnevniku« poročali — v prav; tir. Mi bi to želeli, sicer pa to tudi zahtevamo Saj so tudi zato voljeni, da bodo delali v korisl vseh novouieščanov, ne samo, da bi »reševali čast naprednega mesta«. Toda novi g. župan o katerem so govorili, da je kakor nalašč u novomeškega župana, do danes še m sklica1 nobene иеје — vsaj nam navadnim meščanom o tem šo ni nič znanega. Čas bi že bil! — Od smošnoBli do neumnosti je samo en korak. La hko pa tudi rečemo, da domišljavost in zlob« hodita skupaj; končni uspoh vsega skupaj pt je blamaža — usoda napihujoče se žabe. »Narodni dnevnik« (glasilo NSS, NNS, SKS in NRS) in »Radikaml glasnik« sta objavila smešno, ps nič manj zlobno poročilo, da je NRS dosegla velik uspsli, da ne bo noben železničar v Sloveniji reduciran. Le redko kdaj pa se dogodi, da bi bilo kako sleparstvo tako hitro kaznovano, kakor baš ta. V islern času, ko sta omenjena lista objavila to budalost, je bilo na novomeški postaji 6 železničarjev reduciranih. Kei je tudi v Novem mestu maloštevilna družbicj železničarjev, ki so zaplankani z radikalno pametjo, pričakujemo, da takoj ukrenejo potrebno korake pri sivi bradi očeta Pašiča, da reducirani železničarji pridejo takoj nazaj na prejšnja službena mesta. — Profesor dr. Franc Kos f. Včeraj predpoldne je nenadoma preminul eden izmed naših najzaslužnejših mož, nestor slovenskih zgodovinarjev, g. prof. dr. Franc Kos. Bolehal je že dalje časa, vendar nihče ni mislil, da ga bo bela žena tako naglo pobrala svojcem in ga odtrgala od urhivalnih študij. Dasi jc dovršil 7i. leto, je bil vendar neumorno zaposlen s svojim znanstvenim delom in jo ravnokar dokončal peli zvezek svojega znamenitega »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku«. Srčno se je veselil, da je to njegovo najnovejše in žal zadnje delo dobilo založnika. Pokojni jo bil izredno blaga duša in kre-menit krščanski značaj. 0 zaslužnem možu objavimo jutri obširen nekrolog. Pogreb se vrši danes ob štirih iz hiše žalosti, Ahac-ljeva cesta 1. N. v m. p.! — Županski tečaji. »Županska zveza« priredi naslednje tri županske tečaje: a) dne 16. marca na Raki; b) dne 30. marca v Cerkljah pri Krškem, in c) 6. aprila t. 1. v Mokronogu. Pričetek vsakokrat ob 9. uri dopoldne, odnosno po popoldanskem cerkvenem opravilu. Strokovna predavanja bodo v raznih poslih občinske uprave, posebno važna in za vsakogar poučna pa bodo predavanja vojaškega strokovnjaka majorja Lampiča o vojaških zadevah. Vsled tega moramo le želeti, da bo udeležba obilna in polnoštevilna, posebno od vseh občinskih zastopnikov. Gospodje župani in občinski odborniki naj sami razvijajo obširno agitacijo za udeležbo na teh tečajih. — Na naslov poštnega urada v Kranju. V zadnjih tednih se vedno bolj množe pritožbe, da poštni urad v Kranju prav pod vso kritiko zanemarja poštni okoliš severno od Kranja. Posebno kričeče pritožbe smo prejeli od naših somišljenikov na obeh stranek Kokre, kjer se poleg časopisov prav neredno dostavljajo tudi pisma. Ali je morda gorenjski dinar sedaj manj vreden. — Upamo, da bo te notice prebralo tudi ljubljansko poštno ravnateljstvo in napravilo tudi v Kranju potreben red. — Kraljica Marija na Francoskem. Te dni je odpotovala kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom v Cap Feri na francoski Ri-vijeri, kjer ostane Štiri tedne. V njenem spremstvu sta ga. Hadžić in ordonančni častnik Spužič. — Nakup vile, v kateri je umrl kralj Peter. Vlada je kupila vilo na Topčideru, v ka-teri je umrl kralj Peler. Kupnina znaša 2 milijona dinarjev. Vilo preurede v muzej kralia Petra. — Na Jožici sc je predsednik krajn. šol sveta g. Anton Villan vsled bolehnosti odpovedal predsodništvu, katero meslo jc skozi 29 let nepretrgoma zavzemal. Pod njegovim pred-sedništvom se ja neznatna enorazrednica pologoma povečala v petrazredno šolo. Skozi vsa leta je bil skrben upravitelj šolskega poslopja in šolski mladini vedno naklonjen. Domača šolska kronika ga bo ohranila v čaBtnem spominu. — Kozli v zelniku. K notici pod tem naslovom v našem listu z dne 13. L m. izjavljamo, da ga ni niti pisal niti nam ni dal tozadevnih podatkov g. gerent Anton Fortič. Tudi konstatiramo, da g. gerent Fortič sploh ni naš dopisnik. — Javni nameščenci. Odbora »Organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS« in »Strokovne zveze javnih nameščencev« sta dne 22. februarja odposlali Jugoslovanskemu klubu v Belgardu prošnjo, da na to deluje, da se v smislu novega zakona o civilnih uradnikih in drugih državnih uslužbencev 1. sedaj normirane draginjske doklade nikakor ne znižajo; 2. od 1. aprila dalje • izplačajo glasom tega zakona predvidene plače, stanarine, doklade za otroke in draginjske doklade najmanj v sedaj normirani višini; 3. ukine vsako maksimiranje draginjskih doklad; 4. prevedejo vpokojenci, ki dobivajo pokojnino v kronah, na tako v dinarjih, in 5. da se vsi civilni uradniki in drugi državni uslužbenci pravilno uvrate v pripadajoče kategorije, skupine in stopnjo. — Glede pristopa k Strokovni zvezi javnih nameščencev opozarjamo na notice, ki so bile objavljene v Slovencu št. 7 z dne 9. ja- Podržavljenje železnic Hondurucu. Poučna zgodba. Senat federativne republike Yamn-ennda, nekje v Južni Ameriki, je sklonil podržaviti privatno železnico Hondurucu v državi Parambuco. Železnica je bila sicer visoko aktivna in jo plačala samo državnega davka letno nad 2,000.0UU milreis. Vzrok, zakaj so jo po-državili, je bil prav tako tehten, kakor enostaven in ga lahko povem med štiri- j mi očmi: merodajen je bil državni interes. I Predaja železnico se je izvršila z velikimi oficielnimi svečanostmi po programu, ki je običajen pri podobnih prireditvah v vseli kulturnih in nekulturnih državah. Vseh podrobnosti mi torej ni treba naštevati, pač pa naj omenim — kot vesten kronist, da se je pela zvečer v bajno razsvetljenem gledišču v ta namen komponirana opera: »Po-, držuvljenje ali emrt«. Po predstavi je bil galn-soupe v vladni palači--- Državljani — posebno kar jih je Imelo prost dan — so bili židane volje, le uslužbenci Hondurucu so se držali nekam kislo, pa brez potrebe, Raj so jih ogromni lepaki centralnega urada za promet naravnost pozival), da nnj si spričo izrednih telesnih dobrot, ki jih čakajo »od novim režimom, kar naprej že zrahljajo hlačne jermene za dve luknji. Za guvernerja podržavljene železnico je bil imenovan nnjeneigičnejši in najsposobnejši uradnik dr/ave Parambuco eenjor Goncalves de Barharoza. Dobil jo od centralnega urada podrobna navod'ln, kako naj vrši svojo guverner-sko službo, tako da je bil guverner pravzaprav centralni prometni urad, guverner pa le njegov ukaz. Kljub slavnostni večerji — ki jo trajala tudi v Južni Ameriki preko policijske ure — je bil fuverner drugi dan vendar točno ob . uri zjutraj že v uranu. Dal si je takoj predložiti vse poslovne knj'ge in zadnjo bilanco železniške uprave, nakar so je poglobil v študij obsežnega mate-rijala. Cim bolj je prodiral v uradne misterije bivše upravo, tem bolj se mu je mračilo čelo. »Caramba«, je zagodrnjal jezno, točno po navodilu centralnega urada, »kakšno preprosto uradovanje je pn to? Saj ni železnica nobeno trgovsko podjetje! Tako dela lahko kak voleindustri-jec, ki nima pojma o kompliciranem ustroju državnega aparala. Res, skrajni čas je bil, da je država prevzela železnico. Bom že pokazal svojim ljudem, kaj se to pravi: državna uprava. In pa ti ogromni dobički vsako leto! Nezaslišano! V istini, prav po židovsko. Kdaj se je pa š<> čuln, da jo bila kaka državna železnic« aktivna? To bi bilo vendar proti navodilom centralne- ga urada! Red in vojaško disciplino nočem imeti. Do pičice mora biti vse re-glementirano in paragrafirano, zn to bom že poskrbel. Najpreje pa hočem poklicati gospode referente, ua jim povem svoje mnenje.« »Rrrrrr ... Halo, tu guverner; ali tam predstojnik personalnega oddelka?« »Moj pokloooon, gospod guverner, na uslugo sem vašemu blagorodju.« »Dobro, pros m, avizirajte vse gospode referente in se zberite popoldne ob petih v sejni dvorani.« »Kakor zapoveste, gospod guverner« ... In res, ob določenem času so že zbrani vsi pozvani in napeto pričakujejo program noga nagovora svojega vrhovnega šefa. Gospod guverner pride, držeč se kot Homerjev Metijctazevs. Pozdravi s kratkim nagovorom navzoče in nadaljuje: »2e 1 i ,o vršnem pregledovanju dosedanjega poslovanja železnice sem na žalost kostatiral, da je šlo dozdaj vse zelo po domače. Ce je padlo kakemu oddelku v glavo, da nujno potrebuje to ali ono stvar — bunis — drugi dan jo je že imel. Pa to bi človek šc spregledal, ampak da so se stvari nabavljale celo preko Irenotne potrebe samo iz naslova ugodnega nakupa, češ, cene se stalno dvigajo, to pa presega v.se mejo. Gospoda moja! Mi r.i-mo nikaki trgovci. J\al-kuluci.1, apekulucij iu drugih lakih, mo- jemu ušesu zoprnih pojmov ne poznam in iib poznati nečem. Vas je doletela izredna čast, da boste — čim odobri zbornica senatski sklep — postali državni uradniki. Ali veste, kakšna je dolžnost državnega uradnika? Nič misliti s svoje glavo, ampak samo ravnati se po predpisih! Poglavitno je: predpis, vse druge je humbug. To zahteva centralni prometni urad! Najprvo, česar se hočem lotiti sam, bo, tla izdam potrebna navodila. Za danes ukinjam kar ustme-nim potom najgršo razvado, ki se ie tu razpasla in ki me je najbolj zbodla v nos: izdajanje voznih olajšav. Dalje odrejam, da ne smete brez razpisa nabaviti niti najmanjše stvarce več. Če n. pr. kak oddelek neobhodno rabi novo pero ali Bvinčnik, ftaj povabi najprvo vse papirne trgovine v mestu, po možnosti tudi one po deželi, da stavijo pismene ponudbo. Najcenejša firma dobi nabavo. To brezpogojno zahteva centralni urad! Neljubo so me presenetila skrajno primitivna potrdila liferantov o prejetem zaslužku, kakor so bila do sedaj pri vas v navadi. Nobene enotnosti, niti najmanjše formalnosti nisen? zasledil. To enostavno ne gre. Vsak račun se mora odslej »izstaviti in duplo« in sicer za vsak oddelek posebej. Če je kak li-ferant vseh 25 oddelkov hkrati založil z blagom, mora predložiti 25 računov i", ravno toliko kopij. Računi se smejo pisati le na cele pole papirja, notabene s auarja, Si 16. z dne 19. januarja in St. 32 z dno 8. februarja. V združenju je moč — Odbor. — Trboveljska premogokopna ilruiba. ».Uradni list< z dne 13. t. m. prinaša izpisek \i trgovsko-sodnega registra, med drugim tudi protokolaeijo upravnih svetnikov Trboveljske premogokopne družbe. Po narodnosti sodeč je med navedenimi gospodje: 7 Francozov, 7 Nemcev, 1 Švicar in4Slovenci,po biva-je med navedenimi gospodi: 7 Francozov, 1 Švicar, 4 Jugoslovani in 9 Avstrijcev. Kakor sledi iz tega, odločajo v vodstvu našega najvažnejšega gospodarskega podjetja tujci-ino-zemci, dasi so svoječasno demokratski časopisi (odlikovalo se je zlasti ljubljansko »Jutro«) jako obširno in vneto hiteli dokazovati, da je Trboveljska družba sedaj v domačih, jugoslovanskih rokah, ker je »Slavenska banka« izvedla nje nacionalizacijo. Vpis upravnih svetnikov pri trgovskem sodišču dokazuje baš nasprotno. — Ta registracija je pa zanimiva tudi še z drugega stališča. Pravila družbe (§ 11) predpisujejo namreč, da mora šteti upravni svet skupaj 20 članov, dočim jih je bilo sedaj vpisanih samo 19. Morda pa le niso brez vsake podlage govorice, da je eno mesto pridržano za gosp. ministrskega predsednika Pašiča, kadar se isti umakne iz političnega življenja. — Zaeno z upravnimi svetniki so vpisani tudi 3 prokuristi, izmed katerih je samo 1 Slovenec. — Nesreča na železnici. Železniški sprevodnik Dragotin Heflek je pomolil glavo skozi okno vagona ravno v trenotku, ko je vlak pripeljal na postajo Banja luka. Ker je sprevodnik gledal nazaj, ni opazil vodnjakove cevi, ob katero je z glavo zadel s tako silo, da bo težko okreval. — Radio-klub v Zagrebu. Zanimanje za radiotelelonijo ludi v Jugoslaviji vedno bolj raste. V Zagrebu se je osnoval celo poseben radio-klub, ki bo za svoje člane prirejal predavanja o radiotelefoniji. A v Ljubljani? — Na svobodo izpuščeni komunisti. Iz zaporov v Sreinski Mitrovici so odpuščeni komunisti prof. Božidar Maslarić, dijak Josip Schul-hof in bančni uradnik I. Weiss, ki so svojo dveletno kazen že prestali. — Delna likvidacija zagrebške mestne aprovizacije. Te dni je zagrebški mestni apro-vizacijski odsek sklenil, da občina svoje apro-vizacijske posle deloma likvidira. Opusti se preskrba živil, ki so v svobodni trgovini po primernih cenah in v zadostnih množinah na razpolago, dalje pa bo občina vodila preskrbo prebivalstva z lesom, mesom in ledom iz mestne tovarne za led. Posle bo vodil mestni tržni inšpektorat, ki bo ob enem organiziral strogo nadzorstvo nad živežnimi cenami. — V prvih dveh mesecih tek. leta je meslna apro-vizacija imela 4 milijone dinarjev promela ter ima še znatne zaloge blaga. — Sleparski nabiralec milodarov. Na Su-Saku so prijeli nekega Nato Tomaža iz Krila, ki je pobiral s ponarejenimi listinami rame milodare za različne namene. Zneske, ki jih je dobival, je vpisaval v eno knjigo pravilno, imel pa je še drugo knjigo, v katero je vpisoval manjše zneske. Imel je s sabo ludi popravljeno poverenje glede potopa broda »Kosovo«. Oblasti opozarjajo tudi prebivalstvo Slovenije, da ne nusedc kdo temu sleparju. — Otroška razstava v Belgradu .11 mimogrede še kaj drugega. Otroško dnevno zavetišče št. 2 v Belgradu je te dni otvorilo razstavo del svojih varovancev v dobi 5 do 10 let. Zavetišče bi na ta načiu rado došlo do potrebnih sredstev, da more postaviti svoj skromni dom. Zemljišče v izmeri 2500 m* že ima, ima tudi leseno hišo, ki je došla na račun reparacij iz Nemčije, potrebuje le še približno 30 tisoč Din za montiranje. Upajmo, da bo bel- grajsko občinstvo to vsoto zmoglo. To pa tem- i bolj, ker belgrajski listi poročajo, da so dela malih umetnikov tako lepa, da morejo služiti v okras vsakemu salonu. »Naročito su lepe raznovrsne važne, koje su izmalale dečje ročice sa neverovatnom preciznošču.« Tako piše »Vreme« in se očividno ne zaveda, kako zvenečo zaušnico daje s tem stavkom srbekemu jeziku. Isto > Vreme« pa na drugem mestu z velikim zadoščenjem poroča, kako je te dni ljudskošolska deca v Senti r -■"gnla zidov vse plakate tamkajšnjih bioskopov, ker jo jezik v srbskem besedilu na njih dosledno nesramno izmrcvarjen. Ne samo, kakšne jezikovne napake se bleste na bioskopskih lepakih v Senti, a da tudi >Vremenova« lepota erbskega jezika ni ravno >izmalana«, se vidi iz gornjega zgleda. — Narednik kot kavalir. V Sarajevu so zaprli narednika III. žandarmerljske brigade Rada Jeftiča, ki je poneveril 250.000 Din uradnega denarja. Obenem so zaprli njegovo izvo-ljenko Desanko Barič, za katero je potrosil denar. — Pod vplivom ciganke. V Oromu pri Senti v Vojvodini je umela stara ciganka sple-sti svoje mreže okolu 20 letnega kmetskega fanta Matija Tapodi. Prorokovala mu je silno bogato nevesto in svetovno slavo. A pod enim pogojem: da plača njej za prorokovanje in potrebno časopisje in »molitve« 10.000 Din. Fant je bil dovolj umen, da je ciganki na besedo verjel, vlomil v očetovo skrinjo in ukradel 10.000 Din, ki jih je ciganka zadovoljno spravila. Poslej je fanta noč in dan preganjal strah, da oče opazi tatvino. Odločil se je, dfl očeta ubije. Predminolo noč je tiho vstal, vzel izpod vzglavja velik nož in se bližal očetu. Leta in njegova žena sta pa že nekaj časa neprestano opazovala sina, ker se jima je zdel čuden. Tudi to noč sta takoj opazila njegovo namero, se vrgla nanj, ga zvezala in izročila orožnikom. Na zaslišanja je fant takoj vse povedal. Sedaj je tudi ciganka že v zaporu. — Zločini vladnih organov v črni gori. Nedavno je govoril v proračunski debati črnogorski poslanec Ivanovič o raznih strahotah in grozotah sedanjega režima v Črni gori. Navajal je naravnost neverjetne slvari, tako da količkaj kulturni ljudje sploh niso mogli verjeti, d"> so taka grozodejstva v Evropi in to v 20. stoletju še mogoča. Sedaj pa objavlja tudi zagrebški «Obzor> nekatere stvari, o katerih so poročali že ra?ni belgrajski, sarajevski in črnogorski listi, in ki v polnem obsegu potrjujejo možnost od Ivanoviča navedenih dogodkov. Tako poroča Evropa< koncert dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Narodno Gledišče. DRAMA. (Začetek ob 8. uri zvečer.) Sobota, 15. marca: OTHELLO. — Red D. OPERA. (Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Sobota, 15 marca: MANON LESCO, premijera, izven. Nedelja v Narodnem gledališča. Prva repriza Puccinijeve opere »Mauon Lescaut« se vrši jutri v nedeljo, dne 16. marca ob pol 8. zvečer v operi. Drama pa vprizori popoldne ob 3. Milčlnskijevo narodno igro »Mogočni prstan« pri znižanih cenah, zvečer pa češko veseloigro »Kamela skozi uho ši-vanke«, ki je dosegla pri dosedanjih-vprizoritvah najlepši uspeh. Vse tri predstave so izven. Orlovski vestnik. Generalna vaja za mladinsko akadem!jo ljublj. orlovskega okrožja je v nedeljo 16. t m. v dvorani Ljudskega doma, in sicer: za ljubljanske odseke ob 10. uri dopoldne, za okoliške odseke pa ob 2. uri popoldne. Točno! šentjakobski Orel priredi na praznik gv. Jožefa svojo običajno letno akademijo v telovadnici šole na Grabnu. Spored zanimiv. Začetek ob 7. uri zvečer. Turistika in šport. ~ Nogometne tekme za Olimpijski enp. V prvo kolo pokalnih tekem, ki se vrše Jutri, 16. L m. na igrišču Ilirije, so uvrščeni prvi štirje ljubljanski klubi Ilirija, Hermes, Jadran in Pri-morje. Žreb je določil za protivnika Ilirijo in Primorje ter Jadran in Hermes. Tekma med Ilirijo in Primorjem pomeni v zadnjem času našo domačo športno senzacijo in prepričani smo, da bo tudi tokrat provzročila veliko zanimanje. Vsi klubi nastopijo z močno spremenjenimi in brez dvoma močnejšimi moštvi, kakor eo jih imeli lansko jesen. Ilirija nastopi s svojim novim igralcem in trenerjem Pammerjem, Atletiki pa eo se ojačili z nekaterimi igralci bivših celjskih A tlet lito v in z igralcem Podnje od splitskega Hajduka. Kolikor toliko neugodno bo vplivalo seveda na vsa moštva pomanjkanje treninga. Dijaške in vojaške vstopnice za nogometni tekmi 16. t rn. se izdajajo za znižano ceno 4 Din samo v predprodaji v trafiki Sever, Selenburgova ulica danes in jutri. Pri blagajnah na igrišču sc znižano karte ne hodo izdajale. Tekma Ilirija : Primorje so prične ob 14. uri, Hermes : Jadran ob 18.40, obe se igiata ua prostoru Ilirije. Dr. J. Regali: Nove monumentalne stavbe v Sloveniji in slov. umetnost. Zunanjost slovenskih mest propada- Vsled povojnih gospodarskih razmer, ki jim je vzrok splošno obubožanje, pa tudi gospodarsko de-magoštvo in pomanjkanje smisla za idealno kulturo. Tudi drugod po Evropi je tako, tam, kjer ni »zmagovalcev«, ki kupičijo plen. Toda med »zmagovalci« šele prav udarja na dan surovost okusa. Utilitarnost je ubila čut za umetnost in lepoto. V družbi zija velikanski prepad med velikostjo premoženja ter uboštvom duha in idealov. Za Evropo je skrajna nujnost, pravi Kari Ant. Rohan, da tehnično zmehaniziranost premaga zopet duhovnost Po slovenskih mestih počiva stavbarstvo že deset let. Stare stavbe propadajo, novih zasebnih stavb pa skoro ni mogoče zidati, ker bi se ne izplačevale. Tekom zadnjih let so postavili v Ljubljani nekaj velikih javnih poslopij ozir. poslovnih stavb za denarne zavode ln go-podarska podjetja, nekaj so jih pa prenaredili. V Mariboru so sezidali veliko bančno poslopje, nekaj stavb so pa preuredili, ravnotako kakor v Celju. Moderni čas je prenesel težišče stavbai-ske umetnost v praktične stavbe. Moderna arhitektura se razvija v javnih poslopjih, velikih trgovskih hišah in bančnih palačah. Denar se dandanes kupiči pri javnih korporaci-jah, denarnih, trgovskih in industrijskih vele-podjetjih, ki so dostikrat brez osebnega značaja kot akcijske družbe. Meščanstvo prejšnjih časov je obubožalo, plemstvo je izginilo, Cerkev, ki je bila stoletja nositeljica umetnosti, je ne more pospeševati v taki meri kot včasih. Srednji vek s svojim harmoničnim svetovnim nazorom ohranjen nam je v katedralah, prenapolnjenih z nadzemsko mistiko, renesanca v svetlih cerkvah in krasnih dvorih; religiozno razigrani barok, ta višek zapadne kulture, zlasti med Slovenci v zanosnih cerkvenih stavbah, slikovitih graščinah in lepih meščanskih hišah. Umetnostni znak modernega časa pa bo ostal v reprezentacijskih poslopjih občin, države, socijalnih zavodov in velepodjetij. Fi-scher von Erlach se je uveljavil s cerkvijo Sv. Karla, Otto Wagner s palačo poštne hranilnice. Toda umetnostni znak naše dobe ne bo dosegel moči starih slogov, dokler bo v stavbarstvu, ki je podlaga vse umetnosti, mero-dajno le načelo smoternosti stavb in pa pristnost materijala. Ziv duh bo moral prej prevladati mehanično in tehnično pojmovanje modernega človeka ter mu dati polet in združiti v stavbarstvu zopet vse stroke upodabljajoče umetnosti. Pri monumentalnih, pa tudi drugih stavbah, bo zopet sodeloval z arhitektom kipar in slikar v največji meri. Pri novih monumentalnih stavbah zadnjih let v Sloveniji ni bila udeležena umetnost zadosti. Deloma so bih celo arhitekti tujci, dasi imamo dovolj slovenekih arhitektov-umetni-kov. lzbera prostora ni bila vedno srečna, kajti monumentalna stavba zahteva viden kraj; za novo bančno poslopje v Mariboru bi bilo n. pr. treba prej regulirati trg pred frančiškansko cerkvijo. Palača »Ljubljanske kreditne banke« v Ljubljani, tip modernega stavbarstva, je neusmiljeno razdrla dosti prijetno prejšnjo sliko celega dela mesta. Sicer zelo eolidna palača »Trboveljske družbe« v Ljubljani pobija z višino gledališče, Narodni dom in muzej. Za novi »Ljubljanski dvor« bi bila primernejša fronta ob Miklošičevi cesti. Poslopje »Vzajemne posojilnice« je na neodpu-sten način onemogočilo izoblikovanje še edinega velikega trga nove Ljubljane pred pravosodno palačo s pendantom nasproti te palače. V ostalem so pa v Ljubljani zagrešili strahotne projekte z zazidavo celega parka 'sredi mesta ter so nekatere ulice in bloke uničili z novimi stavbami, ki presegajo dvakrat višino ostalih poslopij. Krivi temu niso arhitekti, ampak lastniki stavb. Zidanje je v resnici vedno nekaj vzvišenega in svečanega za lastnika, ki zida in za arhitekta. Predvsem bi moral lastnik napeti vse sile, da zgradi nekaj polnovrednega in trajnega. Za nekaj večje stroške ne sme iti niti pri zasebnih stavbah, še manj pa pri monumentalnih poslopjih; gre za investicije za stoletja. Vsako poslopje daje karakter mestu. V zunanjosti mest, ki so središča naroda, pa se zrcali kulturna stopnja naroda. Mesta so spomeniki ljudske kulture in civilizacije ter po njih estetični kakovosti ocenjujejo tujci ljudstvo samo. Znaki narodove kulturnosti so. Zlasti pa se mora v monumentalnih stavbah združiti vse, kar premore umetnostna kultura naroda. V prejšnjih dobah se je vse ljudstvo zanimalo zanje. Ko so pred dvema stoletjema dovršili ljubljansko stolnico, je vrelo ljudstvo i cele dežele občudovat umetnino, ki je po-tala ponos dežele in je vplivala na naš umet. i izvoj stoletje. Kulturna nujnost je, da se v monumental-j tiih stavbah zbero vse stroke vsakočasne umet-I nosti. Kipi in reliefi na pročelju požive poslopje, dajo mu vse drugačno reprezentativno silo ! kot geometrični zidci In pusti napuščL S ki-i parekimi umotvori oživi fasada ter predstavlja ::sko uiisel. ki io z eeometričuimi liki arhitekt le težko poda. Taka fasada se vtisne v epomlft občinstvu, kar je tudi praktičnega pomena za lastnika ter izraža tudi namen poslopja. Reliefi v vežah odlično povzdignejo prvi vtis, ki ga dobi človek, ki vstopi. V dvoranah, kjer ni lepih umetnih kipov ali reliefov, zlasti pa slikarskih umetnin, ubijajo človeka gladke stene; prostor je tuj, neprijazen. Predvsem bi morali tudi po uradnih sobah namestiti vsaj tuintam slike naših domačih umetnikov, kajti ne oprava, za katero se plačujejo velike vsote pri monumentalnih stavbah, ampak živa krajinska slika odstrani tovarniško puščobo iz prostora. Domača, slovenska umetnost, ki je dosegla znatno višino, bo približala ljudstvu naše monumentalne stavbe ter jim dala važnost in pomen, ki bi ga jim radi dali tudi lastniki sami. Slovenska umetnostna tradicija, tudi stavbar-ska, ni majhna; umetniška Slovenija je v starih dobah segala v Rim v Belvedere po Janezu s Krasa, na Dunaj po Francetu Kavčiču, v Monakovo po Šegi itd. Bodoči razmah slovenske umetnosti je precej odvisen od naročil našim arhitektom, slikarjem in kiparjem, ki jih vsi v znatni meri lahko dobe ravno pri monumentalnih stavbah. Naj bi arhitekt; že pri sestavi proračunov stalno vstavljali pc nekaj odstotkov za umetniška, t j. za kiparska in slikarska dela. Pri milijonih dinarjev ne igra vloge par sto tisoč dinarjev, ko gre za investicije za dolgo dobo. V Ljubljani zidajo še dve veliki monu-mentalni stavbi, ki še nista dovršeni: palačo »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« na Miklošičevi cesti ter »Ljubljanski dvor«. Projektirajo tudi slavbo čekovnega urada. Palačo »Trboveljske družbe« bodo začeli v najkrajšem času uporabljati. Stavba »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« je projekt, ki je v hvalevredni skladnosti z okolico. Bo največji naš socialni zavod, na katerem so interesirane najširše slovenske množice. Zato je tem nujnejše, da ima stavba v resnici naš značaj. Naročenih je že nekaj reliefnih del za fasado, mislijo pa tudi na veliko fresko za zborovalno dvorano. Ravno te zavod pa je kot ljudski institut poklican, da stori vse, da pritegne slovensko umetnost v največji meri. V veži naj bi vzidali par reliefov znanih naših kiparjev, v zborcvalni dvorani postavili nekaj alegoričnih umetniških kipov ter obesili nekaj naših prvovrstnih umetniških slik, po sobah šefov oddelkov pa naj bi namestili V6aj nekaj desetin slik različnih naših umetnikov. Prihranili bi eventuelno pri drugi opremi. Slovensko delavstvo in podjetništvo bi pokazalo svoj kulturni smisel ter postavilo spomenik za stoletje slovenskim množicam. Vrednost teh investicij bo z leti rastla, če jih izvrše resnični umetniki, ne rokodelci. Par stotisoč dinarjev ne sme priti v poštev. V »Ljubljanskem dvoru* je poslikal znat! naš umetnik kino. Če naj bo ta stavba v resnici ljubljanski dvor, je treba, da reprezentira tudi tradicijo stare Ljubljane, ki je imela vi« sok smisel za umetnostni okus. Kdo ne ve, kaj je bil za Ljubljano stari »knežji dvorec«? Na fasadi, v vestibulu, kavarni in dvoranah je prostor za umotvore naših precej številnih kiparjev umetnikov, v kavarni in v dvoranah prostor za freske, po uradnih sobah za veliko število oljnatih slik, da bi bili skoro vsi naši priznani umetniki zastopani. »Trboveljska družba« ni izvršila pročelja, za katero je razpisala tekmovanje, dasi je bilo par osnutkov naših kiparjev znatne umetniške vrednosti. Prostor za dokaj reliefov in kipov, zlasti pa slike po sobah in dvoranah, pa se še najde. Največja delniška družba v Sloveniji, ki črpa bogastvo iz naše zemlje in naših rok, bi bila dolžna, da opremi vsaj notranje prostore brez štedljivosti s slovenskimi umetni-nami. Stavbo čekovnega urada šele projektirajo. Naš največji arhitekt, znan daleč po Srednji Evropi, še ni zgradil ne ene stavbe v Ljubljani. Lahko bi se pri čekovnem uradu uveljavile vse navedene misli. »Pokojninski zavod« in palača »Prve hrv-štedionice« v Ljubljani ter »Zadružne gospodarske banke« v Mariboru sta dovršeni. Vsaj po notranjih reprezentacijskih prostorih bi še vedno lahko dali mesta slovenskim umetninam. Naj gospodarski krogi vedo, da je idealna kultura pogoj tudi za gospodarski razvoj. Zlasti pri nas, ki moremo postati pomembni med velikim svetom le s svojim duhom in je povrh naša umetnost in znanost edina vez med Gospo Sveto in morjem, povrh pa je umetnost tudi v ozkem praktičnem stiku z gotovimi industrijskimi strokami, kar je prav dobro spoznal svojčas nemški »Werkbund«. Ne gre za kako rodoljubarsko »podpiranje« posameznikov, gre za stvar, za vso našo javnost za našo kulturo in za gospodarstvo! • • • pr Uvod v umevanje umetnosti. V soboto, dne 15. marca, se ob 6. uri v zbornični dvorani univerze nadaljuje kurz pod zgornjim naslovom. Predava dr. Vojeslav Mol6: Zniisel proučavanja umetnosti. (Enotnost stila ln kulturnega stanja dobe. Umetnost kot izraz živ-ljenskega nazora.) Vstopnice pri vhodu. pr III. simfonični koncert godbe dravske divizljske oblasti dne 17. marca bo zadnji simfonični koncert te korporacije, kakor se nam pjroča. Menda radi permanentnih intrig proti ir. Cerinovim orkestralnim umetniškim prireditvam so orkester iu njegov vodja sklenili, simfonif-T koncerte v bodoče sploh opustiti. Nas bi zelo zanimalo, koliko jo na vesti o permanentnih intrigah resničnega. Z jugoslovansko simfonijo, katero je napisal glasbenik Srh, ho dr. Čerinovo delovanjo na veličasten način saključeuo. Da se izvede Paunovičeva simfonija na kar najdostojnejči način, bo orkester pomnožen na BO godbenikov. Poleg velikega godalnega telesa zahteva Paunovič za svojo simfonijo 3 flavto ir. picolo, 2 oboi in angleški rog, tri klarinete in basklarinet, 3 fagote, 4 rogove, 3 trobente, 3 pozavne in tuba, 2 harfi in poleg normalnih tolkal šc kastanjete in ksilofon. Harfin part izvaja g. Lukež, virtuoz na harfo iz Maribora. Za ta orkester se vstopnice prav pridno prodajajo, kar kaže, da je zanimanje za koncert veliko. pr V letošnji koncertni sezoni so se, kakor vse kaže v našem koncertnem življenju zelo vdomačile dopoldanske koncertne matineje. Tudi jutri ob 11. se vrši v FiJharmoničui dvorani matineja, koje spored je zelo različen ter ee menjavujo pevske točke z raznimi recitacijami. Nastopijo pri tej matineji nnši nnj-odličnejši umetniki: Thierryjeva, Marija Vera, Vida Jerajeva, Betetto, Jeraj, Kogoj, Kumar, Lipah, Neffat, Sest. Vokalno-recilacijsko matinejo priredi Klub Primork ter je čisti dobiček namenjen v glasbeno-kultunie svrhe zasedenega ozemlja. 2e iz tega razloga vabimo občinstvo, da napolni koncertno dvorano. pr Z naših gora. Zbirka novel, slik in črtic, Spisal Pavel P e r k o. I, Natisnil in založil A. Slatnar v Kamniku. 1924. — V splošni belctristični dolgčas vendar zopet enkrat za naše ljudstvo in za nas vse razveseljiva, sveža knjiga, polna — ne modernega meglenega iskanja, previjanja in spakovanja, marveč — preproste, j&ne in tople pripovedne umetnosti! Te tri lastnosti so namreč točno v zvezi med seboj: kar ni preprosto, je mnogokrat nejasno, in kar ni jasno, je zmerom mrzlo, nikogar ne ogreje — kako neki? Perkove novele, slike in črtice pa ogrejejo — še ccio človeka, ki jih je svojčas že vse vsaj po dvakrat prebral: v rokopisu in v korekturi za »Dom in svet«. Izvečine odtam eo namreč r ta zvezek nabrane, dasi močno opiljene in mestoma predelane. Če izvzamuš zadnjo (»Ko-rošica«), ki je vendarle precej prazna, in morda tudi še prvo, (»IJljudna'), kjer žnnskc le preveč govore — te pa vse druge napolnijo z resničnim zadovoljstvom. I>pi slovenski ljudje so to, ki jih rJika Pavel Perko, plemeniti značaji, blaga srca — in zlasti to je, kar tako mehko in gorko posega v dušo. Kdo bi dvomil, da jc takih ljudi še mnogo med našim ljudstvom, majhnih po učenosti, kakor Tinač-ka in Лtrakov Tomaž in Tine in Lucija in Iflekljarica Cila in Dobniški Francc — majhnih po učenosti torej, a velikih v srčni omiki, v dobroti in dobrodelnosti, v trpljenju in odpovedi. Veliko jih je, toda opazovati jih ne zna vsak tako kakor Perko. Zato pa je on tudi ves ogenj za svoje dobro preprosto ljudstvo: »Kako te ljubim, ljudstvo moje, na-turno šo in nepokvarjeno!« (Str. 38.) Da bi le imeli v narodu, v katerem je še vse polno zakladov preproste plemenitosti, tudi kaj prida takih intellgentov, kakor je dr. Lovrol — Perko pa ni samo izboren opazovalec naroda in njegove duše, marveč tudi narave in njene lepote. »Mislil sem na gore, porasle z gozdi, sočne in zelene. Ko spomladi bukev ozeleni, in smreka dobi živahnejšo barvo; ko trava in mah poženeta; ko ptič zažvrgoli po vejah in se vrana spreletava z gore v goro ... Med gozdi, kot za izpremembo, zeleni travnik iu rodi polje... Na polju kmet-orač; po travnikih kosci in grabljice; po pašah pastirji ... To — se mi zdi — je slovenska domovina in slovensko ljudstvo!« (Str. 46—47.} Da, in to je Pavel Perko, ljubitelj te dono-vine in ljubitelj tega ljudstva ter njegov izvrsten psiholog: »Ljudstvo slovensko!... Hotel sem ti pogledati v dušo; poseči sem ti hotel prav do jedra.« (Str. 3.) — In duhovnik je Perko, duhovnik svojega ljubljenega preprostega ljudstva. Zato pa zna s pristnim njegovim čuvstvovanjem tako nedosežno lepo opisati tudi cerkvico sv. Kocijana ln žegna-cje tam gori, vse oltarje in njihov okras in službo božjo in pridigo in celo veselo, slavnostno razpoloženje ... Kdor bo bral ia opis (str. 145 nsl.) in te marsikatero drugo stran te zbirke, ta tudi ne bo mogel reči, da oa Perkovem piaanju ni nič modernega. Prav rei, da je: nvmara vse, kar je na modernem — dobrega. Jezik v knjigi je lep in — kakor vse drugo — pristno ljudski, domač. — Prijatelj Perko na sinjih Češnjicah, le kmalu nam pošlji v dežel drugi jvczekl Dr. M. O. pr Raistava >Kluba Mladih« so zatvori v nekaj dneh. Občinstvo ki se interosirn za razvoj sedanjega umetniškega delovanja se opozarja, da si jo ogloda- Cerkveni vestnik. c Duhovne vaje za delavstvo se začno v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani frančiškanskega samostana. Naj se zberejo ob tem času vsi na določenem mestu, ki želijo po trudapolnem vsakodnevnem delu obnoviti svojo dušo! Vaje bodo trajale tri dni; vzpored pove duhovni voditelj prvi večer. c Duhovno vaje za mladeniče so vrse 15., 16. in 17. marca pri oo. jezuitih v stranski kapeli. V soboto in pondeljek ob osmih, v nedeljo ob sedmih zvečer govor in litanije. V torek zvečer spovedovanjo in v sredo, na praznik sv. Jožefu, zjutraj sv. obhajilo. Vsi mladeniči vljudno vabljeni! Izpred sotfišča. ~~ Ka tri »mlinarje« sta se sprla v Lescah v gostilni pri Kuneju France Praprotuik in Jože Kosmač, posestnik na Potokih. Igiali eo znani »Eins< in je Kosmač zgubil 1000 K. Prosil je Praprotnika za posojilo za 8 »mlinarje«, to je za tri stodinarske bankovce. Kosmač je posojilo zanikal in je rekel, da mu je vrnil en »mlinarc, samo da hi imel mir. Jože Kosmač je bil v Ha-dovljlci oproščen, češ da >ein.undzwnnzig< nI hn-zardna igra. kajti igra se lahko previdno, posebno ko se kupujejo novo karte. Javni obtožitelj ne je proti tej sodbi pritožil in pridružil se mu jo tudi prvi drž. pravdnik g. Domenico, ki je pri vzklicni obravnavi ugotavljal, da je ta igra »Venti unc hazardna in jo označuje kot iako izrecno tudi zakon. Sena! je vzkllcu ugodil in je bil Kosmač obsojen, ker je Igral »EinM na 100 Din globe sli na en dan zapora, fc ne plača. Vttevti vse strotta in šo kazen je bil ta >Eins< res precej drag. Prepir ta hlev ia eves. Pripeljal so je pred gostilno Smučevo na Skoteljci posestnik Iva« Dreinelj. Mož je bil že malo vinjen in se je pre» cej razburil, ko mu ni pustila Sniučcva, da pelje konja v hlev, češ da ni več prostora. Tudi rta sa sprla ш ovee ln tri »kovače«. Pri tem se je mol tako razljutll, da je sunil ženo tako močno, da je panja in se precej poškodovala na roki. Mož pravi: »Je no, prehitu sem se! Kar je sa plačat, pa plačam, pa bo dobr. I pa mal pjan ecm tudi blr, namena poškodvat jo, pa nisem iuiov.« Sodišče je upoštevalo ta zagovor in je bil obeojen mož na 200 Din denarne globe in mora plačati za spričevalo zdravnika in bolečine 310 Din in pa kolefc za kazen 20 Din. Poizvedovanja. Tzgublla se je večja svota denarja od Marti* nove ceste do Novega Vod mata skozi Jenkovo ulico. Pošteni najditelj naj vrne denar proti veliki nagradi v Novem Vodmatu (Mi gospodu .loleha Pančiču, kjer ga potem .'rvuoitelj dobL V denarnici so bila naročda za Čevlje, katere so za izgu bitelja velike vrednosti. Meteoroiogično poročilo. Idobljnnn 306 m n. m. ri*. Normalna barometerska višina 786 mm. cu opnao-vhn a rtaio- motor v ram Tormo-uitSv ■r O P.Iliru II, diieroDoa v 0 M »bo, »etrov t l'otiavin« v mm 13.3. 21 b 744 0 o-s 09 d. jas. vzhod 14.,3 7 h 743-5 - M 06 Jnsno — 14.3. 4 h 742-0 1-e 1-4 Jasno Najcenejše in najnovejšo obleke za dame iB gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Grlčar 4. Mo« Jač. Kar Vi potrebojete, je Elzaflutd. To prav« domačo sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizku»-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stubica, Elza trg št 184, Hrv, KOLO j Naprodaj: I LovsJd PES. h™k, utrijan, detelia in seno. do 7000 Ue. ' Л n a nr nn 4 , SPRETNA SOBARICA marljiva in vajena posprav- rnamke «Kinta«, malo rab- detelja in seno, do 7000 kg. 4 letni, dresiran, naprodaj. - I "^»fiva in vo,ena pospravljeno, se proda. - Jerne- Več pove Bogataj Fr„ Go- N . ' „ ____ ' . „ I ljanja sob kakor tudi servl- jeva cesta 44, SiSka. ' sposka ul. 10/11. Ljubljana. ' Naslov v uPr' Pod S,< 1345> fanja. ki je služila v boljših Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem, ki so ga radi imeli in poznali, da je danes ob pol sedmih, previden s tolažili svete vere, za vedno zatisnil svoje oči naš dragi in dobri soprog, oziroma oče in brat, gospod Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 15. marca ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Ahac-ljeva cesta štev. 1, na pokopališče pri Sv. Križu. LJubljana, dne 14. marca 1924. Marija, soproga. — Milko, Gojmir, sinova. — Ivana Hajnrihar, sestra. — Francka rej. Hajarlhar, sinaha. .;V- /■■ ■ n - ■■'*Шн^ЈШ hliah. sc tšffc ob dobri plači in dobrem postopku (poleg kuharice) za takoj ali pa s L aprilom k mali slovenski družini — Ponudbe na Marijana JAKIL. Karlovac, Domobranska ulica, 1436 "zdrav^mladenict absolvent 6 gimnazij, vojaščine prost, lSCE' katere-sikoli SLU2BE. Gre tudi na deželo b kakemu industrij, podjetju. Ponudbe na upravništvo pod .VESTEN«. Иек^" NADMONTER verziran v napravi električnih central kakor tudi velikih tovarniških pogonov, bi želel službo v Sloveniji, bodisi za visoko ali nizko napetost Cenj. ponudbe prosim v ZAGREB, Katarlnski trg »t 5, KONDRES. GRAŠČINA v Sloveniji išče aamostalno, vestno in energično gospodinjo ki mora biti tudi porfektrta' KUUAKiCA. Prednost imajo priletna dekleta ali vdove brez otrok. Ponudbe t navedbo dosedanjega- službovanja In zahtevkov na upra; vo lista pod Šifro «Sam o ata!-na gospodinja« itev. 1389. MESEČNO slu2bo hišnika •s prostim stanovanjem takoj ODDAM. Prednost imajo delavci brez otrok, ki bi pomagali čez dan pri lesu. Želi se nekaj znanja v mizarstvu in tesarstvu. — Naslov pri upravi pod 1430. prodajalka" mešane stroke, prvovrstna moč z večletno prakso ilče mesta takoj. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista pod ilevilko 1394. "stanovanje oddam v novi hiši, komaj četrt ure oddaljeno od glav. pošte najvišjemu ponudniku v II. nadstr., obstoječe iz 2 velikih tob, vel. kuhinje, predsobe, shrambe, kleti in podstrešja. Prednost tisti, ki odkupi popolnoma novo pohištvo, Ponudbe na upravo z navedbo družinskih udov do 20. t m. pod «MIR«. PRODAJALKA izvežbana v mcS. stroki, dobra moč, želi mesta. Priprav. ljena je pomagati tudi pri gospodinjskem delu ter pri šivanju. Nastop takoj. Naslov pri upravi pod 8t. 1395. Sprejmem a takojšnjim ali z nastopom 1. aprila treznega, zanesljivega, neoženjenega in dobro izvcibancga KOCIJAŽA k plemenilnemo žreben in dirkačkim konjem* Prednost imajo ponudniki z dolgotrajnimi izpričevali In odsluženi irebčarski vojaki. Ponudbe nasloviti na: EM. SUPANC, Rogatec._1388 Dva UČENCA išče miza/, Slovenec v Zagrebu. Prednost imajo oni, ki so te ž« ućill. Stanovanje in oskrbo dobi, ostalo po dogovoru. Babič, Trojanska 57, Zagreb. 1362 LEP, DOBIČKANOSEN ZASLUŽEK na deželi hi imel kak invt-Ud, upokojenec ali obrtnik, ki bi hotel prevzeti proti proviziji okrajna zastopstva ali potovaU za staro, dobro vpeljano zalogo prvovrstnih ooljedelskih STROJEV vsake vrste. Lepa priložnost sedaj spomladi. Lc zanesljive osebe naj pošljejo čimprej resne ponudbe pod: Dobička nosen zaslužek« na upravo .Slovenca«, 1446 MEDIČARSKI POMOČNIK trezen in pošten, dobro veiban, se takoj spre|me. — Plača in drugo po dogovoru. Naslov pri upravi pod 1423. Ažuriranje tudi v barvah, in PLISI" RANJE sprejmem v dele. Breg St. 2/II. 1341 LEONOVA DRUŽBA naznanja; da je v Gospodu zaspal njen častni član, starosta slovenskih zgodovinarjev, izdajatelj »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, gospod Pogreb se bo vršil v soboto, dne 15. marca ob 4. ari pop. z Ahacljeve ceste štev. 1 k Sv, Križu. Pokojnemu učenjaku večni mir in časten spomini Џ Ljubljana, dne 14. marca 1924. Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njegov redni član in podpredsednik, gospod dr. Franc Kos prolesor v pokoju dne 14, marca preminul. Velikega znanstvenika bo ohranil hvaležni narod v večnem spominu, Ljubljana, dne 14. marca 1924. Шшт шшш- SLOVENSKA MATICA javlja žalostno vest, da je nenadoma umrl njen bivši odbornik, gospod profesor dr. Fran Kos Nestor slovenskih zgodovinarjev. Zaslužnemu znanstveniku, ki je polagal temelje za slovenske zgodovinopisje, ohranimo hvaležen spomini Ljubljana, dne 13. marca 1924. -m Ш ШШS ■• -Ш ' Ш ;_'• '■'■__.-v__•■ •_ . • -..■■....■.., ........... ..... .. TRGOVSKA BANKA D. O. - LJUBLJANA j PODRUŽNICE: Morlbor NovomeKto Rakek Slovenf gradeč. Slovenska Bistrica Dunajska cesta 4 - (v lastni slavbi) KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000'-IsRvrSu.fe vse bančne posle najtoCneje lit na|kulantne)e. Brzofavl: Trgovska Telefoni: 139# 146, 45S j JGKSPOZ1TUHE: Konffce Meža - Dravograd LEKARNIŠKO LABORANTINJO (lekarniška delavka) IŠČE LEKARNA na VRHNIKI. — Predpogoj je snaž-oost. Sprejme sc tudi tako, ki te ni bila zaposlena v lekarni, a želi trajne in dobre službe. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra in zmožnostim primerna. Na-Rtop takoj, najpozneje pa s 1. aprilom. Ponudbe z navedbo starosti, sedanje službe in zaposlenosti ter zahtevo plače je poslati na tekalen na Vrhniki. 1370 fmlemodolec, uležan, polno-masten, jako finega okusa, v hlebih 20 — 40 kg, po ceni 45 Din za kg (ranko postaja Zagorje razpošilja Mlekarska zadruga Izlake pri Zagorju ob Savi. 1439 KNJIGOVEZI POZOR! Kupim manjši stroj za obrezovanje knjig. Cenj. ponudbe nn upravo lista pod Šifro «RABLJEN« št. 1411. NAJCENEJE: Borka — salama — kranjske klobase — hrenovke — sir, »ardire — konserve, kakor «se delikatese ▼ novi trgovini F. PODEEVŠEK, Sv. Petra cesta 33 — (poleg »Mencingerja). 1452 PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA fco v St Vidu št. 2 n. Ljubljano dne 19. t. m. ob 4. url . popoldne. Prodajalo se bo: NOVA HIŠA, pripravna za vsako obrt z gospodarskim poslopjem in vrtom, KOBILA z opremo, dva VOZA in SANI. Ogleda se lahko vsak dan. 1427 KOTEL žganjekuho, ki drži 601, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca* pod štev. 1426. DETELJA in SENO do 7000 kg, NAPRODAJ. Vei pove Bogataj Fr., Go, eposka al. 10-H, Ljubljana. MAJHNO SOBICO oddam dvema gospodoma Pakoj ali s 1. aprilom. Kje, pove uprava pod št. 1451. Trboveljski PREMOG v vsaki množini. — IVANA TREO, Cesta na gorenjski kolodvor štev. 6, 1453 " NAPRODAJ JE 'dobro ohranjena OMARA s 4 predali in okrogla MIZA. Domžale »t- 76. 1455 Dva para visokih it. 36 in 1 pnr nizkih, ponoienih ČEVLJEV PRODAM po nizki ceni. — Naslov pri upravi lista pod St. 1454. Posodim 10.000 DIN na sigurno mesto, kdor mi da družinsko stanovanje — 2 »obi s priliklinami — v Novem mestu ali nc čez četrt ure od Novega mesta. -Ponudbe na upravo ^Sto-venca« pod številko 1348. Perfektna KUHARICA 2 dobrimi spričevali, ki je voljna pomagati poleg sobarice opravljati tudi druga domača dela, se išče proti dobri plači in ob dobrem postopku za takoj ali pa 1. aprila k mali (slovenski družini. Ponudbe na Marijana JAKIL, Karlovac, Domobranska nlica. 1437 Papirna trgovina dobro vpeljana in na ugodnem mestu se vsled rodbinskih razmer ODDA. Plačilni pogoji po dogovoru. - Ponudbe pod šifro: »PAPIR -LJUBLJANA« na upravo. MLIN s POSESTVOM v dobrem stanju, naprodaj. -Več pri Mihaelu HRASTAR, Mirna vas štev. 1, pošta Trebelno, Dolenjsko. 1418 Pošteno kmečko dekle srednjih let išče službe; vešča samostojnega gospodinjstva in ludi boljše kuhe. Nastop takoj ali po-neje. Naslov v upravi pod Bt. 1400. SLAMNIKI se sprejmejo v moderno oblikovanje, belenjc in barvanje. Popravila svilenih k'o-bukov se izdelujejo točno, lično ter po nizki ceni. — STEMBERGER, Dmaiska cesta štev. 9. Večje posestvo na prometnem kraju, pri postaji Novo mesto, naprodaj. — Natančne podatke daje J02E AUSEC, Novo r«e*fo štev. 269. NOVA HIŠA n-.o-terno zidana, tri sobe, kuhinja, shramba, klet, hlev, vrt, sadonosnik, njiva, travnik, četrt ure od mesta, tnkoj naprodaj radi selitve. Cena 480.000 kron. Zadostuje polovica takoj, ostalo po dogovoru. SCHNTtDER, Dcvina, Slovenska Bistrica. Prodam dve spalni OPRAVI iz trdega lesa mahagoni imi-tirane, vložki (filunge) jese-nove, fino politirani, eleg. izdelani, delo zajamčeno, cena za vsako 6250 Din postavljeno franko Ljubljana na , dom ali postajo. - Sprejmem j tudi naročila. Na ogled pri tvrdki Josip STOLFA, mizarstvo, Spod. Loke, p. Lu-kovica pri Domžalah. 1324 ZMliMcirjpHV! \\JHfyy M it bornegn obeda Isboren obedi V najem vzamem za takoj ali pozneje na prometnem kraju PEKARIJO ali primeren lokal, kjer bi lahko postavil pekovsko peč. Ponudbe na Prijatelj Karol, pckn.rija, Mokronog — Dol. ZNIZANE cene za otroške vozičke, ki sc dobijo v veliki izbiri direktno v domači tovarni otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F. B. L, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokoles«, mali pomožni motorčki, šivalni slroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo : za emajliranje in poniklanje i dvokolesa, otr vozički, šiv. in razni drugi stroji. Prodaja tudi na obroke. 1087 MINKA KARO DAMSKI SALON SV. PETRA CESTA 58 LJUBLJANA Priporočam se cenj. damam za obilen obisk. V mestu in na deželi! Postrežba točna, cene solidne. — V delavnici sem vedno od 8. zjutraj do 6. zvečer. 1397 in HARMONIJE na obroke: Bosendorfer, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za blen- in šlraih - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistrata). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije. Dve KOČIJI, dve DIRI, 1 KASON, par srednjetežkih KONJ in razno konjsko VPREGO proda po ugodni ceni tvrdka BREZNIK & FRITSCH, trgovina z želez-nino, Ljubljana. — Istotam sc kupi po najvišjih dnevnih cenah stara medenina, baker, cink 1. dr. kovine. PRODAM HIŠO™ z VRTOM in takojšnjim stanovanjem za 140.000 K. — Poizve sc v trgovini KUŠAR ▼ Dravljab pri Ljubljani. Za obilne dokaze tekrenega sočutja ob smrti nnšega ljubljenega gostilničarja in trgovca 3000 Din mesečne rente dobi oni, kateri posodi 30 000 Din proti garanciji. - Cenj, ponudbe pod: »Poštena trgovina«! na upravo »Slovenca«. 1342 MG~FU]?N • čustvo, Ljubljana, Galjevica 9 - pri dol. kolodvoru - izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s škriljem, žkalco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. - Zaloga asbestnega škrilja. 1252 ~ MARTIN SUSNIK~ tesar in krovec — izvršuje vsa dela v to stroko spadajoča: krije 7. vsakovrstnim kritjem stare in nove stavbe, popravlja ostrešja itd. Flo-rijanska ul. 18, vhod poleg cerkve sv. Jakoba. 136! izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gosp. Schautu, upravitelju graščine Snežnik, gasilnemu društvu, sokolskcmu društvu Loška dolina in pevcem za pretresljive žalostinkc. Zahvaljujemo se tudi vsem vaščanom Igavasi, kateri so nam stali v času žalosti z vsemi močmi na strani. Igavas pri Lože, 12. marca 1924. ŽALUJOČI OSTALI. ARHITEKT fn mestni STAVBENIK VILJEM TREO Ljebliana, Gosposvetska c. št. 10 — Telel inter 103. Ustanov. I 1850 Sc priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje NAČRTE in PRORAČUNE. Nakup lesa. Iščemo v nakup vsako mno-I žino rezanega lesa in pro-! simo ponudbe franko meja, prosti izvoz v lirah ali dinarjih na *Juvavura«, Holz-industric Gcsellschaft m. b. H., Zentrale Salzborg, Avstr. Ia ecikvga mana!, b.agivceSIrja, platna. Sifonu, tlelena in e'a, thhanin, tKanln 40 m <---M dinarjev —,---->. Ostanki sa 6 do 10 m dolgi. Po povzetju nefraakirano pošilja JOSIP HEHAK tvornica Ćerveny Kostelec, Čehoslov. Flllalka: ZAGREB; poštni predal 234. Popolne opreme za neveste. Laneuo ' lego. Brisače in nr'1, d' miši, bnilsf. Sifon TKANINE tn drugi predmeti. Vzorci brezplačno in franko. 816- Prva slov. zidarska zadruga VE Jihliani registroma zadruga L 1ЈШБШ11« z omtjsnc mm. Pisarna v Llubl|anl, TržaShn c. Z. - Tehnično vodstvo oo oblastveno aitcriZTancni gradbenem lnžinlr|ti. - РгоЈеИПгз in iz-; vrinle vsa v stavbeno In Inzenlrsbo streho spadalota dela. i Oslo solidno._Cene honhurenžnt BREZ GEST 2400 milj (3840 km) PO AFRIKI 1ШЈОНО (Po specialnem poročilu časnika »The Moto-CYcle« z dne 31. jan. 1924.) - Ta nedoseženi uspeh ponovno dokazuje absolutno zanesljivost in izvrslno konstrukcijo Б. S. A. molociklov v vaeh razmerah. NOVI MODEL 1924 DOSPE V KRATKEM. General, zastopstvo za Jugoslavijo: JUf»0-AUT© IJUBLJANA, Dunajska cesfa Štev. 36. Slamnikarstvo in klobrarstvo BRiLLY - Ljubljana RESUEVA CESTA 22 — L NADSTROPJE. prevzema vse vrste slamnikov in klobukov sa DAME in GOSPODE t preoblikovanje in nukinčevanjc. Najboljši In najprlpravnelSI pisalni stroj z> potovanju THE REX Co., - Ljubljana GRADIŠČE 10 Telefon 268 • š Opslogrefl » nth vtiftostih In opslografiEne potrebičlne vedno * zalogi. Cenj. občin, priporočamo socioono zuane šivalne stroje GRiTZNER v v-eti opremah sa rodbin-s o ia obrtno rabo ter v>e posamezne dele, otje, Igle zn vse sisteme. Edino le pri 112 JOSIP PETELINC, Ljn Ijaus, St. Petri nasip 7 lJoduk v vezenju brezplačen. Istotam galanterlla. s.afce, kravate, potrebščine za & vitle, hrjlaie čevljar e. sedlarje, gumbi, žlice. noži. ла veliko m malo. Večletna garancija Ce e najnižje! ( ГОШ. podgane. sMcc m šosrht mora,o i oftimti. ako uporabljate Oftšn rreusfcu ona areft-fmi; prati mi im in podga* nam Din 7 JO. ee Sourk« D H ia »tunico Din IU. ia molje e Din. proti mrčesu ." m vso Din mast proti asom S Din. maet proti neom т onleki ISO Dtn. proti mravljam 7-50 llin. Rotor *a ćmćenio mailiuev 7 Din 1'oeilia oo povseiiu. •Artes« faem. laboratorij, M. JtlnVer, Zagreb 39, Petrlnjs^a u'lca J,HI. wat8v,Soyenco(! Trgovina z žoleznino Ljubljana priporoCa po konkurenčnih ccnah vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, fospodinjske in gospodar-ke potreb-čine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železninsko blago. — Zaloga Ia. dalmatinskega portland cementa ln karbida. Pri revmatičnih мљ uporabljajte za masažo pravo Erenyi Diana francosko žganje Dobiva se povsod Varujte se čred hrezvredniml potvorbami! Mala "tekleolca Srednja „ Velika Din 9"— n 24- „ 48'— Glavno zastopstvo !n zaloga: Jngopbarmaela d. d. Diana odlo Zagiei, Pnlsz 12. JUGOEKSIM" Trgovska družba Vekoslav Pele in drugovi Eksport 4UBLJANA Import r VEGOVA ULICA. S H G avno zastopstvo za Slovenijo ln zaloga mlina „Union", Osijek s specertivklm, kolonlja'ntn, racterljalnltn bla-TrqOVina ПОШ, deželnlni, poljskimi, tnlevskiuii pridelki, 'm ii i' umu ii...........im lesom ln lesnimi Izdelki na debelo in drobno. Zadružna Gospodarska banka d. d. :3i li Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni polačl vls š vis hotela „Union"). Telefon И. У7 Id 470. ReSun postno Čekovnega urada zn Slovenijo Štev, 11.045, v /.egrebu Štev. 39.080, Podružnice: DJA(0V0, MARliOR, SARAJEVO, S0MB3R, SPLIT, SI8ENI,<. Ekspozitura: Interesna skupnosi s: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital In rezerve skupno nad Din 15,000.000'—. Daje trgovske kredite, eskomptfra menice, lombarđlra vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Izdaja konzorcij »Slovenca«. m Odgovorni urednik: Franc Kromžar v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,