MarUtopsStl Poštnina nfaSana v fjotovfnt ftena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 11 Maribor, petek, 13. maja 1927 JVTR/V « Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po oošti 10 Din, dostavljen na dom oa12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejama tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Otvoritev konferenca Male antante Ministri so prispeli danes opoidne v Jachimov in imaio ob 4. uri prvo se o — Program konference — Veliko zanimanje inozemstva P r a g a, 13. maja. Danes zjutraj so odpotovali zunanji minister Beneš, Marinkovič in Mitiiineu s svojimi spremljevalci iz Prage v Jachimov, kamor bodo prispeli okrog: pol 1. Ob 4. se sestanejo na prvo posvetovanje, ki bo trajalo najbrž do večera. Zvečer bo v državnem Palace-hotelu ban ket. ki se ga udeleže pole? ministrov in njihovega spremstva tudi novinarski delegati Male antante. Jutrišnji dan bo ves posvečen posvetovanju ministrov in novinarske Male antante, proti večeru pa se odpeljejo vsi v 20 km oddaljene Karlove Vary, kjer jim Priredi kopališka uprava banket. Zaključna posvetovanja bodo v nedeljo dopoldne, popoldne pa se vrnejo ministri s posebnim vlakom v Prago: tam bodo prenočili, v poridcljck pa bodo sprejeti od prezidenta Masa-rvka. Poleg drugih aktualnih vprašanj bodo zunanji ministri razpravljali tudi o razmerju med Malo antanto in Italijo, o madžarsko-italijanski zvezi, o nevarnosti povratka Habsburžanov na madžarski prestol, o razmerju Polj ske do Male antante in do Nemčije ter o vprašanju narodnih manjšin v državah Male antante. V Jachimov so že prispeli številni tuji novinarji, zlasti mnogo pariških in berlinskih, ter več poslanikov. Zanimanje za jachimovske konference je radi napetega mednarodnega položaja v celi Evropi zelo veliko in svetovno časopisje se že v naprej obširno bavi žniimi. Tudi angleški listi pišejo o Mali antanti zelo simpatično in povdarjajo da ic ta zveza v Srednji Evropi naiiačie oporišče mirovne politike. ki jo vodijo zapadne velesile. Važni sklep! mariborskega občinskega sve*a Včerajšnja večerna seja — Večji investicijski program — Potreba najetja posojila — Podpora privatne gradbene akcije Včerajšnji seji mariborskega občinskega sveta je predsedoval podžupan dr. Lipold, ker je bil župan dr. Leskovar Tadi bolezni zadržan. Seja je bila do-Vo obiskana in je Potekla mirno in stvarno. Rešila je celo virsto ®a maribor sko prebivalstvo važnih zadev, pred vsem pa je bila posvečena pospeševanju stanovanjske akcije. ‘>0 opravljenih formalnostih je podžupan prečital predloge raznih klubov. Gg- dT. Strmšek in tovariši so vložili predlog glede borze »lela, 'ki bi morala s 1. avgustom prenehati. — Sprejet je bil njihov predlog, da se intervenira pri vladi rgA £im prejšnie oži-votvor.ienje že izdelanega projekt«, ki Predvideva nadalin.ie poslovanje te prepotrebno institucije. Socijalistični klub je interveniral glede škropljenja ccste na tovorni kolodvor. Ob tej priliki se je razvila debata sploh o škropljenju meljskega predinesfJa, ki Je sedaj še nedovoljeno. Sklenilo se a po možnosti sPoPolni in da se v !’ !,cli cesta na tovorni kolodvor, ‘ v ',e v državni uprava. Zadeva park kavarne, f t v7'"™V’U' "”<»«3 v favnt m nato fc v,twn.se*. 5o n| „ šeno, ampak odložen. jilo; mestno knjigovodstvo izdeluje to-zadeva proračun. Iz istega razloga je bila odložena tudi Prošnja SK Maribora za razširjenje njegovih teniških igrišč. Tvrdka Llninger je profila za odpis konvencijonalne glo- vahni debati je bilo naročeno mestnemu knjigovodstvu, da zbere o teh in drugih nujnih investicijah točne podatke, nakar bo občinski svet sklepal o najetju Posojila, Nakup avtomobilnega pogrebnega voza je bil dovoljen mestnemu pogrebnemu zavodu, vendar pa je treba Počakati, da se vidi, kako se bosta obnesla nova automobila tvrdk Saurer in Chevrolet, ker ni priporočljivo, da bi imeli preveč različnih tipov. Ograja meljske vojašnice se ne reno-vira, dokler ne plača država primerne najemnine, Pač pa se ze 5800 Din Priredi potem eno stanovanje v mestu prosto. Od mesta založene učne knjige prevzame Cirilova tiskarna za 36.000 Nin. Olepševalna društva so vložila več prošenj, ki jim je bilo u-godeno. Na Glavnem trgu se zgradi ličen Paviljon za prodajo cvetlic Olepševalnega društva. V Magdalenskem parku se nastavijo 3 čuvaji, v«ak s 500 Din mesečne plače- V parku se postavijo 3 električne svetilke k stroškom za novo ograjo z betonskimi stebri pa bo Prispevala občina 20.000 Din, dočim bo ostanek 5000 Din krilo m a gd atensko olepševalno društvo. Podpore so se dovolile gasilnemu društvu v Pobrežju za autobrizgalno 1000_ Din, dirkalnemu društvu pa 3000 Din za nagrado pri konjskih dirkah. Ostale prošnje so bile deloma zavrnjene, deloma odkazane zopet odseku, da se bo o njih razpravljalo z drugimi, že prej vloženimi. Glede pospeševanja gradbene akcije je bilo sklenjeno, da mora vsakdo, ki prosi za dodelitev mestne parcele že takoj položiti 10% kupnine. Ta znesek sanje razčisti pred upravnim sodiščem. Za nove mestne stanovanjske hiše so bila oddana notranja dela, ki so se razdelila skoro med vse v poštev pri hajajoče mariborske obrtnike. Dela za asfaltiranje novih in starih trotoari-asfaltiranje novih in starih trotoar-jev so bila oddana mariborski tvrdki Pickel. Radi podaljšanja Tattenbacho ve ulice do Mlinske ulice, se v načelu sklene nakup Hoffmanovega posestva. Politična situacila Nove železnice. B e o g r a d, 13. maja- Vsa pozornost političnih krogov je koncentrirana na konferenco Male antante v Jachimo-vu. V notranji pobtjki zato danes ni bilo pomembnejših dogodkov. Jutri odpotuje ministrski predsednik Vukičevič zopet v Vrnjačko Banjo, da poroča kralju. Danes popoldne se sestane finančni odbor, da bo definitivno sklepal o programu za zgradlbo novih železnic iz dolarskega posojila. V Sloveniji pride najprej na vrsto Proga Rogatec-Krapina, nato Pa progi Kočevje-Sušaška proga in Št. Janž-Sevnica. be (100 Din dnevno), ker ni pravočasno zapade, ako prošnjik ne prosi za stal" seje. do re- Prihodnjo Prizivi radi odmero Prhastkartnc, so bili v načelu zavrnjeni, vin. Važna in zanimiva so bila poročila IV. (finančnega) odseka, za katerega je poročal dr. Lipold. Posvečena so v glavnem podpori gradbene akcije, ki so je naposled začela vendar tudi v Mariboru razveseljivo razvijati. Potrebne pa so za to velike investicije ki jih bo mogoče kriti le z dvemilijon-skitn posojilom. Kanalizacija Vrbanove in Koroščeve ulice sarna bo veljala približno 1 milijon. Otvoritev Smetanove ulice in njena zveza R Strossaverjevim lrevoredom 600.000 Din, razširjenje de &a, za katero pa bo treba »aj&ti poso- čiega zavetišča Pa 500.000 Din. Po ži no dovoljenje v dveh mesecih po dodelitvi in ako v nadal.inih dveh mesecih ne začne zidati. Iste ugodnosti, ka kor za stavbe na mestnih parcelah ob Vrbanovi in Stritarjevi ulici, še načelno dovolijo tudi strankam, ki hočejo graditi drugje. Nato so bile u-godno rešene vse prošnje za dodelitev parcel in za priznanje podpor za zidanje. Prošnjam za koncesije se je priznala lokalna potreba: mestni občini za autopromet po mestu, Tuj-skoprometni zvezi za ustanovitev prometne pisarne in drožeriji Vrabič za premestitev drožerije s Kralja Petra trga na Aleksandrovo cesto. Pristojbina za postavljanje mesarskih vozičkov v klavnici sc je znižala od 12 na 6 TiMn mesečno, zato pa je prepovedano puščanje vpzičkov pred klavnico. Antomobilni izvoščki so prosili za določitev tarife. Sklepanje je bilo od-godeno, ker je treba zbrati še nekatere podatke. S tem je bil izčrpan dnevni red javne seje. ki je trajala do pol 8., nakar je podžupan otvoril tajno sejo, ki je trajala dobro uro in v kateri so sc reševale predvsem razne personalne zadevi mestnih uslužbencev in prošnje za sprejem v občinsko zvezo. Vsem prošnjam je bik) ugodeno. Načelno važna je zavrnitev priziva hišnih posestnikov v Vetrinjski ulici proti zahtevi, da prispevajo k stroškom za nove trotoario. Mestni svet je nazirania. nai se to načelno vpra- Grčna na konferenci Male antante Beograd. 13. maja. Kakor poročajo današnji listi, bodo na konferenci Male antante v Jachimovu razpravljali tudi o ukinjenju vojaške kontrole nad Rolgarsko. Ker je na tem vprašanju interesirana tudi Grčija, sta naša in rumanska vlada povabila tudi grško vlado, da pošlje v Jachimov svojega zastopnika. Grška vlada je naročila svojemu poslaniku v Pragi, da odpotuje v Jachimov in prisostvuje razpravam o Bolgariji. Nemiri v Albaniji Ahmed beg se proglasi za kralja. B e o g ir a d, 13. maja. Iz Mbanije rrrihajajo zadnje dni zopet Številni begunci, ki poročajo, da je Postal položaj v Albaniji nevzdržen in da se vodno znova ponavljajo upori rajnih Plemen. Boji med vladnimi četami in uporniki so na dnevnem redu. Pritisk Ahmed bega 3e večino večji, ker hoče vsak odpor v krvi zadušiti. Po pripovedovanju V grm cev se na** inernva Ahmed bog izklicati za kralja. Italija ;ie s tem sporazumna in mn ie obljubila svojo zaščito. Madžarski računi Dunaj, 13. maja Nekateri listi so poročali o novih pripravah madžarskih le-giiimistov za prihod ..kralju* Olona iz Luksemburga v Budimpešto. Madžarska vlada in monarhistični krogi te vesti zanikajo, današnji listi pa jih zopet vzdržujejo in trdijo, da imajo Madžari za povratek že vse pripravljeno. Računajo pri tem, da bo v Evropi kmalu prišlo radi italijansko-jugoslovenske napetosti do takih zapletljajev, da ne bo imel nihče časa se brigati za Madžare. Trgovinska pogodba z Grčijo B e o g r a d, 13. maja- Iz Aten poročajoč da je grška Rbomiea včeraj ratificirala grško-jugoslovensfco tflgovjn sko posrodbo. Okrajni zaslepi — ture SLS ekspozi- Mariborski in Razpusti brez zakonite podlage — Nemci imajo prednost pred narodnjaki — Nujna potreba razpisa srezkih volitev je morala izvršiti, ker ,ie bilo nedopustno, da je bil mestni župan obenem načelnik okrajnega zastopa. Interesi mesta in okraja so prihajali ponovno v kolizijo in nemogoča stvar je bila, da nastopa dr. Leskovar — župan proti dr. Leskovarju — geren-tu okrajnega zastopa. Za vse te spremembe so bili podani realni razlogi. Sedanji razpusti okrajnih zastopov odnosno gerentov, katere je izvršil mariborski veliki župan, so zato nezakoniti in so se izvršili iz strankarsko političnih motivov. To najbolj dokazuje slučaj razpusta okrajnega zastopa v Gornji Radgoni. Na čelu okrajnega zastopa je stal dosedaj bivši podnačelnik, gosp. Jakob Zemljič, znani naš narodni obmejni borec, katerega neutrudnemu prizadevanju se je že pred vojno posrečilo vreči nemško gospodarstvo v okraju, in kateri je vodil okrajni za-stop, zapostavljajoč svoje lastne gospodarske interese, nesebično in vzorno. Tega moža je veliki župan nadomestil z gerentom, ki poprej niti član okrajnega zastopa ni bil in ki zato o poslovanju okrajnega zastopa ne more imeti pojma. Povrh je pa v novi sosvet imenoval še kar štiri Nemce. Tako daleč smo prišli pod klerikalnim režimom, da so v novem sosvetu gornjeradgonskega okrajnega zastopa poleg velike večine klerikalcev štirje Nemci in samo trije slovenski naprednjaki. Osvetlili smo predvsem ta slučaj, ker jasno dokazuje, da klerikalcem ni pri srcu ne državna ne narodna misel, ne gospodarski napredek, ampak zgolj strankarski interesi. Okrajni zastopi naj bi postali enostavno ekspoziture SLS. Na drugi strani pa nam ti dogodki utrjujejo prepričanje, da so nujno potrebne volitve v srezke skupščine, da se končno upostavi samouprava v polnem obsegu. Dasi je verjetno, da bo — zlasti v slučaju zopetnega cepljenja naprednih sil — tudi v velikem delu srezkih skupščin imela SLS večino, moramo brez ozira na to odločno vztrajati na zahtevi po srezkih valitvah. Samoupravne korporacije ne smejo biti žoge v rokah SLS, ampak naj jih vodijo od ljudstva voljeni zastopniki. Če hoče SLS imeti odločilni upliv v srezkih zastopih, naj si ga v poštenem volilnem boju pribori. M a r i b o r, 12. maja. Okrajni zastopi so institucija, ki smo jo v okviru slovenskih dežel v tej obliki poznali edino na bivšem Štajerskem, dočim so n. pr. na bivšem Kranjskem imeli samo takozvane cestne odbore. Glavna naloga okrajnih zastopov je bila vzdrževanje cest, vendar so pa tudi v drugih pogledih, zlasti glede pospeševanja gospodarstva v okraju, glede pospeševanja o-brti in v drugih panogah imeli okrajni zastopi širok samoupravni delokrog. Za okrajne zastope na bivšem Štajerskem so se pod Avstrijo bili skozi desetletja težki boji med priseljenim in gospodarsko močnim Nemštvom, ter med autohtonim slovenskim prebivalstvom. Spominjamo se zlasti velikih bojev za okrajni zastop ptujski, ki so ga Nemci imeli v rokah do prevrata. Okrajni zastop v Gornji Radgoni, kjer je znani Wratschko gospodoval skozi dolga leta, je po težkem boju padel v slovenske roke že pred prevratom, istotako okrajni zastop v Celju itd. Med vojno se niso vršile nikakšne spremembe. Kmalu po vojni pa so okrajni zastopi postali zopet politi-kum, zlasti vsekdar takrat, kadar je naša SLS imela količkaj moči v vladi. Po sprejetju Vidovdanske ustave in zakona o oblastnih in srezkih samoupravah so državne oblasti stale na stališču naj ostanejo obstoječi zastopi odnosno gerenti s sosveti na svojih mestih, dokler se ne izvrše na podlagi zakona volitve v nove srezke skupščine. Zato so se v letih 1922.— 1926. izvršile morebitne spremembe samo v slučaju nujne potrebe in zakonite podlage, izvzemši takrat, ko je a. 1924. in zopet začetkom letošnjega leta SLS za hip vstopila v vlado 'In vsakokrat na svojem jedilnem listu prezentirala tudi absolutno pokleri-kalenje okrajnih zastopov. V smislu zakona ima oblast pravico okrajni zastop razpustiti v slučaju kakih nerednosti. To se je n. pr. zgodilo svoj čas v okrajnem zastopu Sv. 'Lenart, kjer je po več kot desetletnem presledku izza volitev izumrla nadpolovica vseh članov okr. zastopa in so se konstatirale tudi razne ne-.Tednosti v poslovanju. To se je zgodilo v Ljutomeru, kjer so tudi bile u-radno dognane razne nepravilnosti v blagajniškem poslovanju. Sprememba V okrajnem zastopu mariborskem se Razsodba v procesu proti ,,Vo!ks- stimme“ V popoldanskem nadaljevanju včeTaj-Snje sodno razprave Proti uredniku ■»Volksstimme« Viktorju Erženu je bil zaslišan kot priča še neki Komesar, ki je bil v kritičnem času ranjen na Glavnem trgu. Dobil je v roko kroglo h re-iviolverja izstreljenega s strani bogo-slovmice. Ni Pa videl, kdo bi bil ustrelil Po izjavi stražnikov pa oni takrat samokresov sploh imeli niso. Po PrečitanJu izjavi nenavzočih prič so govorili zagovorniku Dr. Novak je zahteval najprej poleg zaporne in denarne kazni še veliko odškodnino za vsakega tožitelja v znesku 20.000 Din, kar bi zneslo ogromno »voto 540.000 Din. Videlo pa sc je, da je ta predlog dr. Novaku »ušel«, ker ni imel pripravljenega Predloga o višini odškodnine, ki ga je zahteval sodni dvor- V mučnem Položaju sta se dogovorila nato zagovornika obtoži tel jev ter predlagala 4000 Din odškodnine z a vsakega tožitelja, t. j. skupno 108.000 Din. Zagovornik urednika Eržena dr. Rcisrnan jo povdarjal, da ne leži ozadje tožbe v užaljeni časti temveč v maščevalnosti SLS proti socijalistom, ki so od 1. 192.3. napredovali na račun SLS za nad 500 glasov. Z obsodbo na visoko globo in odškodnino hoče SLS oškodovati i,n oslabiti socijaliste. Iz članka Je bilo jasno razvidno, da .ie bilo mišljeno streljanje jz bogoslovja in je zato čud- no, da tožijo tudi kanoniki iz oddaljene' ga Slomškovega trga in frančiškani iz Graškega predmestja. Po mišljenju dr. Reismana se je tožencu Posrečil dokaz resnice. Priče tožiteljev si v bistvenih delili nasprotujejo. Streljanje iz bogoslovja si jo pač razlagati iz tedanje razburljiv« psihoze, ko so bogoslovci, bivši vojaki, opazovali naraščanje opasnega položaja na Glavnem trgu. Naposled se je zagovarjal še urednik Eržen sam, ki se je zlasti zavaroval Proti zagovoru dr. Veblcta, da gre za narodno čast Predstaviteljev Slovenstva. Duhovščine ne more smatrati za reprezentanta naroda, njihov nacijonalizcm pa najbolj dokazuje šematizem lavantinske škofije, ki je bil še leta 1919 pisan v nemščini. Sicer pa ni imel namena očitati baš tožiteljem streljanja. Po polurnem posvetovanju je ob 18.10 razglasil Predsednik senata sodbo, s katero se obsoja urednik Eržen na tri mesece zaPora, 2000 Din globe, povračilo stroškov, visaikemu tožitelju 100 Din odškodnine in v objavo sodbe v »Volks-sftimme. Zagovornik dr. l&iaman je prijavil ničnostno pritoži)«. — Publika je sprejela obsodi*) s popolnim molkom in tišino. Komentirati Jo je Pričela šele potoni, ko je Predsednik domala pol ure tolmačil razloge obsodbe- Materinski dan V nedeljo, dne 15. t. m. praznujemo po vsej državi materinski dan. V proslavo dneva priredi Mariborsko slov. žensko društvo v nedeljo ob 20. v veliki kazinski dvorani slavnostno akademijo. Slavnostni nagovor je prevzela gdč. Ljudmila Poljančeva, razen tega je na sporedu nekaj pevskih in deklamacijskih nastopov drž. ženskega učiteljišča in II. dekliške meščanske šole. — Prireditev je vstopnine prosta. Dopoldne istega dne je koncert v parku v prid feriialne kolonije. Svira vojaška godba. Po ulicah bodo prodajali otroci v isti namen znake. Zaključek šolskega leta Oficijelni zaključek šolskega leta s proslavo Vidovega dne je določen na srednjih šolah z ministrsko naredbo za 28. junij. Sklep pouka pa je že 13. junija. Ker so se razširile letos govorice, da nameravajo zaključiti šolsko leto pred temi termini, smo se obrnili za tostvarne informacije *na prosvetni oddelek mariborskega velikega županstva in doznali, da tam o kakem predčasnem sklepu študijskega leta ni službeno nič znanega. Kvečjemu bi se moglo zgoditi le to, da se skle ne pouk že 11. junija, ker pade 13. junij baš na pondeljek. Policijska kronika. Od četrtka na petek je bilo vloženih 20 prijav, aretirana pa je bila samo ena oseba. Odgonskim potom ie bilo priPe-bianih iz Avstrije 7 oseb, ki so bile odpremi jene v razne domovinske občine V Jugoslaviji. Smrtna kosa. Včeraj je umrla v bolnici v 62. letu starosti Roza Fuchs soproga strojnika; pogreb bo jutri ob 16. — Preminula je I5mesečna hčerka sodnega uradnika Jožica Petrovič; pokopljejo jo jutri ob 15. N. v m. p.! Majniški izlet JČ Lige se bo vršil ob lepem vremenu v nedeljo 15. trn- k Sv. Urbanu. Sestanek udeleženčevi točno ob 13. ob pričetku Urbanove ulice pri lnši podpredsednika Lige g. svetnika Knopa. Gojenci češkega tečaja, ki gredo na izlet, naj se javijo pri g. Bu-rešu vsaj do jutri sobote popoldne. K udeležbi so vabljeni vsi člani Lige in Češkega kluba, ki pošlje na izlet tudi del svoje godbe. Avtomobilska nezgoda. Včeraj Popoldne ob 16. je vozil šofer velikega župana s službenim avitom iz Prešernove ulice proti veliki županiji. V avtu je bila tudi hčerka vel. župana dr. Schaubacha. Na križišču Prešernove in Maistrove ulice jo privozil naproti neki drugi ivto. Pri izogibu je avto velikega župana zadel v obcestni konstanj. Avto in šofer sta lahko poškodovana. Gledališki repertoar Petek, 13. Zaprto. Sobota 14. »Rigoletto«. Premijera. Proslava 251etnice delovanja g. ravnatelja Mitroviča. Izv. Nedelja, 15. »Rigoletto«. Pondeljek, 16. Zaprto. Torek, 17. »Logarjeva Krista« C. Rup. Iz gledališke pisarne. Pri svečani predstavi »Rigoletta« s e bo jutri točno ob osmih dvignil zastor in se Po osmih ne bo puščalo občinstva v gledališče. Zato opozarjamo in prosimo cenjeno občinstvo, da pride točno k predstavi. Občinstvo, ki mu je ležeče, da pride do glasovanja Reinhardtovcev, naj naroči sedeže takoj a najkasneje do torka 17. t. m., ker se bo gostovanje vršilo le, ako bo gledališče do tega dne razprodano. Velika kavarna. Danes, v petek kabaretni večer z elitnim koncertom. 98 Planinci! Nocoj na planinski večer v Vinskem hramu ob 8- v posebni sobi. Esperanto v Sv. Lovrencu na Pob. Naš esperantski klub se lepo razvija in otvori kmalu nov tečaj za začetnike. Kdor se želi Priučiti tega lahkega, a važnega svetovnega jezika, naj se priglasi do 15. t. m- .v konzumu. 95 LAKOTA V HERCEGOVINI. Zagrebški in beogradski listi objavljajo strahotne vesti o pomanjkanju ki ga trpi po potresu in poplavah prizadeto prebivalstvo v Hercegovini. Ljudje nimajo ne obleke ne živil in tudi ne denarja, da bi si jih nabavili. Javljajo že slučaje, ko so ljudje od lakote, umrli. Vlada je za prvo pomoč določila podporo 8 milijonov Din. Tudi Rdeči križ pripravlja pomožno akcijo. Potres v Sarajevu. V noči od srede na četrtek so v Sarajevu čutili ob 0.26 močan, dve sekundi trajajoči potres, ki pa ni naredil škode, čeprav je bil tako močan, da so se ljudje vzbudili iz spanja. Bombni atentat na framazone. V Texasu v Severni Ameriki so zborovali prostozidarji v svoji .hiši. Med •zborovanjem so neznani storilci vrgli v hišo več bomb, 11 oseb je bilo ubitih, 25 pa težko ranjenih. Italijanski kralj v Trstu. 24. t. m. odkrijejo v Trstu »svetilnik zmage«. Svečanostim bo prisostvoval tudi italijanski kralj, ki prispe v. Trst v. spremstvu 40 vojnih ladij. Mednarodni novinarski kongres se bo vršil meseca junija vi Londonu- Zupan je dal za posvetovanja na razpolago zgodovinsko mestno palačo Guild-hall, ki se le redkokdaj odpre za koga drugega kakor za mestni svet. Vozni red in cenik za progo Maribor—Ruše in Qbraftno. Odhod Cene v dinarjih Stajallšče Cene v dinarjih Prihod 8 14” - Maribor gl. kol. 12-— 16‘° 940 81# 1440 5-— Studenci p. Mrb. 9*— 16 gso 8” 14” 6-— Limbuš 6— r i 15” 9.0 830 15 9-— Bistrica 5‘— 15“ 910 8‘° 15>a 12'— Ruše — 15*0 9 Ob nedeljah in praznikih: Odhod Cene v dinarjih 8 50 9 910 9!0 930 1450 15 1510 15« 158# 5 — 6-— 9-— 12-— 12 Cene v dinarjih Prihod Stajallšče Maribor gl. kol. Studenci p. Mrb. Limbuš Bistrica Ruše Vodstvo avtobus - prometa. Nai Romantika današnjih dni Lov za trmasto dolarsko princeso križem Italije — Kako je hčerka srbskega milijonarja omehčala svo'ega očeta Že Par mesecev razburja miljonarsko družbo v San Franciscu romantična a-fera mlade gospodične Hamiltonove. Ta deklica, ki slovi ne le za najbogatejšo amPak tudi za najlepšo deklico kalifornijske rezidence, je v februarju brez sledu izginila z nekega plesa. Ko so jo pogrešili, so hotel, v katerem se je ples Vršil, hennatično zaprli in preiskali vse kote, begunke pa nj bilo nikjer- Oče je alarmiral vse detektivske zavode in najboljši ameriški detektivi so se razkropili križem sveta, da najdejo in ujamejo svojeglavo dolarsko princeso. Zasledili so jo kmalu. Odpeljala se je preko New Yorka v Evropo. Ker ni zagrešila nikakega zločina in je bila že Polnoletna, je ni bilo mogoče aretirati, in očetu ni Preostajalo drugega, kakor da dirja za njo, jo kjerkoli dohiti in jo zlepa ali zgrda pripravi k povratku na dom. Po njegovem brzojavnem nalogu sta odpotovala v EvroPo dva newyor-ška detektiva, a kamorkoli sta prišla, povsod sta izvedela, da je mlada begunka ravnokar- zopet odpotovala. Potovala je v družbi svoje prijateljice, neke mlade ločene žene. V Parizu je sled izginila, a s Pomočjo francoskih detektivov se je neuyor-škima zasledovalcema naposled vendar posrečilo, da sta izvohala begunki v nekem hotelu v Milanu, kjer sta se nastanili za del j časa. Brzojavno obveščeni oče, ki je čakal v New Yorku poročil, je takoj odpotoval v Evropo, a na dan, ko je Prispel v Milan, sta obe dami zopet izginili, ker sta očivadno zaslutili nevarnost. Oče in detektiva so jima sledili v Benetke, kamor pa so Prišli zopet preka-sno. Tako se je Podil tragikomični lov križem kražem po celi Italiji- Bili so v Florenci, v Rimu, Napelju, pa zoPet v Benetkah in Milanu, skoro cela dva me- seca. Naposled je Pustila hčerka v nekem florenškem hotelu za očeta pismo, v katerem mu sporoča, da je pobegnila od domti zato, ker ji oče noče dovoliti, da bi postala filmska igralka. Milijonar, ki se je bil bal, da gre za kako ljubav-no afero njegove trmaste hčerke, si je zdaj oddahnil. Opustil je nadaljni lov za spretnim dekletom in se z detektivoma vred vkrcal na parnik, ki jih je prenesel zoPet nazaj v Ameriku. Novinarjem, ki so ga radovedni oblegali, pa je izjavil, kadar bo njegovi razvajeni hčerki, ki ne zna ničesar drugega'kakor denar zapravljati, zmanjkalo dolarjev, bo že zopet sama prišla domov. • Na to romantično zgodbo dolarske princese spominja tudi afera hčerke u-glednega trgovca iz Negotina. Vrnil se je bil pred par leti kot milijonar iz Arne rike in ena njegovih hčerk se je zagle dala v mladega Negotinčana, ki pa očetu ni bil po volji; zato ni hotel privoliti v poroko. V pondeljek sta hčerka in njen izvoljenec izginila iz Negotina, o-četu pa po ovinkih sporočila, da sta se zatekla v Bukarešto. Tudi negotinski milijonar je napel vse sile, da ujame u-beglo ptičico. Detektivi so jo iskali Po Bukarešti, Beogradu in Zagrebu, dekle in njen fant pa sta idilično živela skrita v nekem vinogradu komaj pol ure oc Negotina. Ko se jima je zdelo, da je oče dovolj prestrašen in že omehčan, sta poslala k njemu par znancev s prošnjo, da privoli v Poroko. Po vsem, kar se je zgodilo, se oče ni več upiral. Izjavil pa je, da da zapeljivcu Pač svojo hčerko, a niti pare dote. Morda res, morda samo navidezno je bil mladi že nin tudi tega vesel in vi nedeljo bo že poToka, Bržčas si bo sčasom tudi oče Pre mislil in prej ali slej odrinil mlademu paru tudi del svojih milijonov. Jachimov Letošnja konferenca Male antante, ki Re prične danes, se vrši v češkoslovaškem kopališču Jachimov (nemško Joa-chimsthal). Kopališče je bilo še pred par desetletji \i širši javnosti skoro neznano, danes pa uživa že svetovni sloves in grozi postati nevaren konkurent sosednim Karlovim varom, dasiravno sedaj po obisku tujcev še zelo, zel0 zaostaja. Jachimov je zaslovel najprej v znanstvenem svetu, ko sta 1. 1898 velika dobrotnika človeštva, zakonca Curie, iz odpadkov jachimovske uranove rude (Pridobila nov element, ki sta ga nazva- »radium«. Ta snov, ki se je izkazala ,Jcot čudodelno zdravilo in je Postavila Slavo dotakratne pojme o fiziki in kemiji, j0 prinesla tudi malemu Jachi-movu n.0vo dobo. Nastalo je tam novo-vrstno zdravilišče, ki se je od leta do leta bolj razvajalo in kamor sc zatekajo danes bolniki iz vsega sveta. Jachimov leži kakih 20 km od Karlovih varov v slikoviti pokrajini med grički in gozdova; kopališče samo in več ogromnih, z vsem modernim komfortom ©Prcmljenih hotelov je državna last. Pozimi se razvija tam tudi od leta do leta živahnejši zimski šport. Slovaški zdravniki v Dalmaciji. . Južno od Dubrovnika se nahaja mo-grno morsko kopališče Kupari-Srcbrno, 3e na novo zgradila posebna pra-v i na kateri je udeležena tudi demeišo0' KopnliSče N>ada med najino-živa no FlmJboU5e v Dalmaciji in u- s Krkrr,7“ v™- niki so si ogledalHn r^ 0Vaf'?: ZdmV' prave in se izraz fi? 2!“** na' hvalno. a3Jlh ,7'redno P°- Radi dcdščine umoril očota. V Leurijanih na Poljskem je *281ctni sin umoril svojega očeta, ker se~je ta kljub svoji visoki starosti poročil z mia-dim, šele 25 let starim dekletom in se jo sin bal, da bo radi tega prikrajšan , letos pa je za ta namen določenih nad 30 milijonov. Samomori v Varšavi. Po uradni statistiki je bilo lani v Varšavi izvršenih 1400 samomorov in resnih samomornih poskusov. 277 jih jo bilo s smrtnim izidom. Na ženske odpade 807 izvršenih in poskušemih samomorov* torej nad polovico, Milijardno državno naročilo Dobava telefonskih kablov. Poštno ministrstvo je razpisalo za 1. julija licitacijo za dobavo telefonskih kablov in njih napeljavo. Za enkrat so Projektirane te-Ie podzemske telefonske linije: 1. Beograd — Subotica — madžarska meja; 2- Beograd — Zagreb — Maribor — avstrijska meja; 3. Beograd — Niš. Kabli bodo merili 984 km, stroški pa so proračunani na blizu ene milijarde dinarjev. Za delo pridejo v poštev seveda le Prve svetovne tvrdke, ki se za to visoko dobavo že zelo zanimajo. Vsa napeljava mora bitj izgotovljena v 4 letih, država pa bo Plačevala v \2 letnih obrokih. — Znano je, da se grade podzemski telefonski kabli, ki omogočajo razgovore na ogromne razdalje, po vsej Evropi. Ako Jugoslavija noče biti izločena iz mednarodnega prometa jih mora zato zgraditi tudi ona, ne glede na ogromno važnost in korist, ki jih bo imelo od tega tudi domače prebivalstvo. §por$ Cerkveni oltar in razpelo ie razbil. Brezposelni ključavničar Hetz je Pridirja] v Pondeljek v monakovsko Ludvikovo cerkev ter se zagnal naravnost na glavni oltar. Kakor besen je pričel uničevati posamezne dragocene dele oltarja in ni štedil niti razpela niti reli kvij, ki jih je razmetal po cerkvi. Ko je opravil to nenavadno bogoskrunstvo, je vdrl še v zakristijo in Prav tako razdejal kar mu je prišlo Pod roko. Z največjo težavo so ljudje zgrabili brezumnega divjaka in mu onemogočili nadal-nje uničevanje posvečenih cerkvenih predmetov. Ustrelil ženo in izvršil trojen samomor. V Bruslju je bival te dni neki avstrijski uradnik s svojo ženo, ki pa mu je delala velike preglavice. Moža je toliko mučilo ljubosumje, da se ni mogel več vzdržati in je ustrelil soprogo in nato še sebe. Ker ni bil takoj mrtev je še skočil z drugega nadstropja svojega stanovanja na ulico. Toda smrt ga ni hotela vzeti v svoje varstvo. Obupanec je o-stal tudi po tem drugem poskušenem samomoru pri moči in zavesti ter se je vrgel nato v bližnji kanal, kjer je utonil. Skrivnostna Smrt deklice. Na železniški progi Dunaj—Budimpešta so našli mrtvo truplo mlade, elegantno oblečene deklice, ki nj imela Pri sebi nikakih listin, iz katerih bi mogli ugotoviti njeno identiteto. Preiskava še ni mogla ugotoviti, ali je deklica sama skočila iz vlaka ali pa jo je kdo pahnil. Iz Londona v Indijo brez pristanka. Londonski listi poročajo, da se dva mlada angleška aviatična oficirja pripravljata na polet iz Anglije v Indijo in da nameravata 7000 km dolgo Pot pre-eteti v 40 urah brei pristanka. Prebivalstvo Kanade. Angleški dominij Kanada, kamor se v zadnjih letih izseljuje tudi mnogo Slovencev, šteje sedaj 9.4 milijona preji val cev. Število prebivalstva narašča vsako leto Približno za 200.000. Kritika. Gldališki ravnatelj: »Vašo diramo sem prebral.« Pisatelj; »In kaj pravite, gospod ravnatelj.« »Mislim, da bi bilo treba spremeniti zadnje dejanje. Junak naj se ustreli, ne zastrupi.« »Ustreli? Čemu?« »No, da se bo občinstvo zopet vzbudilo.« / Matematika. Učitelj: Cesta je dolga 10 km. Istočasno odpeljeta od obeh kipcev drug proti drugemu dva avtomobilista; prvi vozi s hitrostjo 90, drugi s hitrostjo 80 km na uro. Kje se srečata?« Navihan učenec: »Skoraj gotovo v bolnici«. S.K. Ptuj : S.K. Maribor. V nedeljo popoldne bo nastopilo v Ptuju proti tamkajšnjemu športnemu klubu drugo moštvo S.K. Maribora. S.K. Ptuj je v pomladanskih prvenstvenih tekmah sicer izvojeval samo eno zmago, vendar je bil na domačih tleh vedno nevaren nasprotnik in je v jesenskem prvenstvu celo s prvo garnituro »Maribora« dosegel remi. Hazena S.K. Mura : S.K. Ptuj. "0 nedeljo gostuje v Ptuju ena izmed najboljših hazenskih družin Slovenije S.K. Mura proti domači družini S.K. Ptuja »Mura« je sicer sigurni favorit, vendar je računati, da ji bo »Ptuj« nudil precej odpora. Igra bo v Ptuju gotovo pridobila hazenskemu športu novih prijateljev. Sodi g. Cizelj. Poslanec dr. Pivko na Teznu Snoči je zborovala krajevna organizacija SDS za občino Tezno pri g- Marinu. Občnega zbora sta se udeležila narodni poslanec dr. Pivko in Predsednik »rezke organizacije g. Kejžar. Po poročilu dr. Pivka so stavili gg. Kejžar, Pegan, Brumen, Kovačič in drugi celo vrsto predlogov o zaščiti domačega delavstva^ industrijskih Podjetjih, ki se nahajajo vi Teznu. Pri nas se godi toliko krivic v podjetjih v zapostavljanju domačih ljudi, da ne bomo mogli več dol-go^ molčati. Naša občima je v narodnem oziru sicer zelo napredovala v zadnjih letih, toda nekdajna gonja proti nam še ni popolnoma prenehala. Novi odbor,, ki mu načeluje g. Pegan, ima mnogo te-škega dela pred seboj. Organizacija se lepo razvija in nekatera podjetja imajo že krepke odseke naših somišljenikovi V enem edinem zavodu se nam obeta Pododbor 50 naših ljudi. Treba je hitro delati,^ da popravimo pogreške drugih organizacij, ki so v Teznu Popolnoma zavozile. ETO Ljutomerske novice Naša vrla tržka godba nam je priredila v tem mesecu že 2 promenadni koncerta, vselej z novim lepim Programom. Tudi prihodnjo nedeljo 15. t. m. nas hoče razveseliti s promenadnim koncertom, ki se vrši Po pozni maši na glavnem trgu. Želeli bi slišati tak koncert tudi v lepo okinčanem parku na Miklošičevem trgu, ki dela naši občini, odnosno olepševalnemu odsekn vso čast Naš priljubljeni zdravnik g. Heric ja opasno zbolel ter se zdravi v Ljubljani. Želimo dobremu prijatelju, da pray; kmalu popolnoma okreva. Prememba posesti. Kamilo Raben« steinovo hišo na starem trgu je kupil žh] vinozdravnik g. Škof, Iv. Kovačičevo hišo s ključavničarsko delavnico na i-1 stem trgu pa trgovec g. Rudolf Jhiše-njak- V noči od 11. na 12. t. m. je slana pobelila naše bujne livade, ki so pa zdai zelo žalostne; ogromno škodo je povzročila na krompirju, bučah, fižolu iti na koruzi. Dedščina ruskega ©migranta. Iz Ljubljane poročajo, da je bivši tu* ski polkovnik Mustafin, ki je živel zadnja leta v Ljubljani v zelo skromnih' razmerah, dobil iz Švice obvestilo, da mu je neki tam umrli oddaljejai sorodnik zapustil 9 milijonov švicarskih frankov (skoro 100 milijonov Din). Silno stroge kaznj so začela nalagati srbska sodišča za poneverbe uradnega denarja. Včerj je ob-' sodilo na 15 let ječe Borislava Vujiča, bivšega glavnega tajnika našega poslaništva v Rimu, ker je poneveril 35.000 Din. Vujič se je zagovarjal, da je denar porabil na podkupovanje italijanskih listov, česar pa ni mogel dokazati — V, Pondeljek je stul pred sodiščem v Skop-lju blagajnik železniške kurilnice v Sko-Plju; poneveril je okrog 8.000 Din na ta način, da je stavil v račun več delavcev, kakor jih je res bilo, denar pa potem Porabil za sebe. Obsojen je bil na 8 let ieče, C. G. Brat: 11 Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. VI. TATVINA. Dve leti sta minili nato. Jack Belič-Bell je bil že deset mesecev zakoniki mož zlatolase in modrooke Polly. Zunaj Chicaga, tam na obali Michiganskega jezera, sta živela v prekrasni vili. Na treh straneh je obdajal vilo gozdiču sličen park, na četrti strani pa se je valovilo ogromno jezero. Raj okoli malega parčka — raj v njunih srcih. Nekega večera pa sta Oliver Hegan in Jack Bell, njegov prvi blagajnik, sedela sama pred velikansko blagajno v četrtem nadstropju. Le troje električnih žarnic je še gorelo v orjaškem poslopju. Pri njihovem svitu pa sta moža iznova konstatl-rala, da v blagajni res nikakor ni treh milijonov dolarjev, ki jih Heganova banka vsekakor in nepreklicno mora plačati že jutri Dicku Pattonu, veletržcu z bombažem. Sedela sta, zrla v blagajno, kimala in se molče praskala za ušesi. »Striček, vi ste tat!« je dejal nato Jack z največjo ravnodušnostjo, si pogladil kratko rjavo brado, ki si jo je pustil narasti, odkar je bil zakonec. »Da, čisto navaden tat! Tekom enega leta ste vzorno solidno firmo Oliver Hegan okradli za cele tri milijone dolarjev, ker ste nerodno špekulirali! Svaril sem vas, a niste me slušali! Po pravici bi vas morali zato zdajle kar precej vtakniti v luknjo! Da, v luknjo! — No. tu, striček, — prižgite si smotko!« In pomolil mu je etui s smotkami. Nič ni ugovarjal Hegan. samo s kislim obrazom je vzel smotko. Poznal je govorico zvestega Jacka, zato ni bil čisto nič razžaljen, nego si je mirno za-palil ter začel pušiti. »Vsaka vaša špekulacija je bila zadnje čase polomija«, je nadaljeval Jack. »Smola! Ali pa od- nehavajo vaši živci? Zdaj, striček, vam ne preostaja nič drugega, kakor da se lotite depozitov.« »Nikdar!« je vzkliknil Hegan ter dvignil levico, kakor bi se branil. »Napovem konkurz ... pa zlodej vzemi vse skupaj! Lotim se kupčije z žitom ... V par letih že spet priplavam na suho.« Hegan je imel že pet križev na hrbtu. No, kaj zato! Amerikanec je bil in povrhu še samec. »Striček!« je dejal nato Jack čisto resno in energično, »tega ne smete storiti! Konkurza firma Hegan ne sme napovedati!« »Ne sme? Saj mora!« je odvrnil šef. »Mar veste drug izhod? Jaz ne poznam nobenega. Ti prokleti bakrovi papirji! Da, če bi mogel plačila za par mesecev zavleči! Medtem se papirji že spet dvignejo . . . morajo se dvigniti, sicer pojde vsa industrija k vragu. Toda Dick Patton je trdoglavec. Počakati ne bo hotel, — poznam ga.« »Če ni iz zagate nobenega izhoda«, je dejal Jack ter se lisjaško nasmehnil, »potem morava tak izhod pač sama narediti. — Poglejte, prosim, tale predal? Kaj vidite? Šest zavojev z napisom: tri milijone dolarjev.« »Damn!« je vzkliknil Hegan in planil k blagajni. »Kako je to mogoče?« »Stojte, striček, stojte!« ga je odrival Jack. »Nikar preblizu! Lahko bi se prepričali, da je le gornji bankovec pristen, vsi ostali pa so papir.« »Ah!« je zaječal šef in omahnil v stol. »Čemu ta šala?« . »Za vas ne sme biti šala!« je dejal Jack. »Vi morate biti kot skala prepričani, da leži v tejle blagajni poštenih bankovcev za tri milijone dolarjev . . . prav tistih, s katerimi hočete jutri plačati Dicku Pattonu . . .« »In če sem prepričan, kakor želite?« »Potem vam tele tri milijone ponoči ukradem!« je dejal Jack. »Da, jaz. vaš blagajnik, vam zaigram ulosro tatu, da rešim firmo poloma«. Oliver Hegan je strmel brez besed v Jackove poredne oči in majal z glavo. »Ne razumete? Jaz izginem z vašimi milijoni — vi pa se iutri na vse zgodaj odpeljete k Pattonu ter mu poveste vse . ..« »Patton mi ne bo verjel!« »Mora verjeti!« je vzkipel Jack. »Poveste mu. da vas je ta saperlotski evropski tramp ... ta brezmejno podla duša ... ta vnebovpijoči nehva-' ležni zet nesramno osleparil in okradel .. . Poveste mu vso mojo pisano biografijo . . . zakolnite, zajokajte . . . izpulite si makar tri, štiri lase, in Dick Patton vam bo verjel!« »Mislite, da bo —?« je vprašal Hegan, že poln upanja. »Mora! A prej se peljite še na policijo ter me ovadite. Za mano pa pošljite najuglednejšega detektiva, Bobba Dodda. seveda.« »Ta vas ujame! Ta vas zgrabi, še predno boste v Newyorku!« se je Hegan vznemiril znova. »Pomislite, kakšne bi bile potem posledice zame in še posebej za vas!« »Bobby Dodd me ne dobi nikoli!« je izjavil Jack. »Najpremetenejši detektiv! Dobi vas!« je ječal Hegan. »Le tega Dodda nikar!« »Ravno najpametnejši mora biti!« se je smejal Jack. »Najslavnejši! Prva amerikanska detektivska kapaciteta! Vse novine so polne Doddove-ga imena. Njegove slike prinašajo . . . kako se oblači, kako je, kako spi. popisujejo listi. Zato hočem, da me lovi baš on!« »Ampak Dodd ujame resnično vsakega lopova!« se je jezil Hegan. »Imenitnejši je od Sherlocka Holmesa!« »Tako se bere o njem, da«, je pritrdil Jack. »O tistih, ki so mu ušli, seveda listi ne poročajo. A kdo poroča? Bobby Dodd sam in njegovi plačani novinarji! Reklama ga velja ogromno! Reporterji so dragi in novine ne priobčujejo ničesar brezplačno. Kupčija je kupčija, striček, a Doddova sla-* va je le — papir. Sicer pa ne trdim, da bi bil Dodd tepec. Nikakor ne. Saj je Amerikanec! Toda genij ni, nego le najboljši detektiv, nič več.« »Kaj to ni dovolj?!« »Za vas gotovo«, je pritrdil Jack, »toda jaz sem Ingos, Slovan! Zato mi Dodd ne imponira. Koliko stavite z menoj, da bom vlekel Bobba Dodda vse leto po svetu za nos? Koliko stavite, da me tekom leta ne zgrabi in ne aretira? — Po preteku leta pa se bodo vaši bakreni papirji, upajmo, zopet dvignili, — Dicka Pattona plačate, in jaz se vrnem zopet k svoji dragi ženki!« (Dnlip 9tlali otqlasi Mali oglati, ki služijo v posredovalna in aocijaln« namen« občinstva: vsaka bsteda 30 p, naimanjil znesek Din 5-— Ženitve, dopisovanje in ogla. si trgovskega ali rsklamnega značaja: vsak* beseda SO p, MjmtnjSi znesek Din 10’______ Zastopnike išče zavarovalna družba za mariborsko oblast. Dopisi naj se vpoš' Ijejo pod šifro »Zavarovalnica' aa upravo »Večetnika*. 100 Razno pohištvo In pletilni stroi 9/30 se radi pomanjkanja prostori proda. Zupančič, Maribor Meljska cesta *t. 7. 86 Pletene sandale (opanke) se izdelujejo po m«rl pri R MONJAC, Jurčičeva ulica štev. 9. 79 Najboljše pecivo 31 ter vsakovrstna kekse in prepečence priporoča pekarn* Josip Čebokli. Maribor, Olavnl trg W. Avtomobilistom se priporočamo Amerik, vulka-nizaclja. Zrinjskega trg, A. Cigoj. 62 Pekarno prodam v L»jt*isbergu pri Mariboru. N*slov v upravi lista. popusta v tekočem mescu, vsled vpeljave v novo urejeni trgovini 68 Vetrinjska ulica 18 IGO BALOH Majice, sandale, oalice, klobuke, Derilo, nocravice, čevlje i. t. d. v veliki izbiri, po konkurenčnih cenah, pri JAKOB LAH • MARIBOR SAMO Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cenel Birma se bliža! Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti prodajam SllkllO od Dh 26*— tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17 Rfi ■■ *--• .*