Am
TV vs pl
$ka Domovi iM/i

.K-:'-v::S	.v;--." ^■■'''' ■■■r.:r>r'^Mt^

V; ;1 ■' .' Cu?'- - w'.: v :/.V v'v ' .•
,. -	-.; ■:	. .i -v- v v; V'-j:...v: ; :i :v
AMCRICAN m SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,-Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N6WSPAPSB
CLEVELAND OHIO, MOND AY MORNING, JANUARY 3, 1972
STEV. LXXII — VOL. LXXI1
Sovjetska mm bz pciplrala kl Falahl
Pcročila s Srednjega vzhoda trdijo, da je Moskva sklenila podpirati glavno organizacije palestinskih gverilcev Al Fatah.
WASHINGTON, D. C. — V državnem in obrambnem tajništvu imajo poročila s Srednjega vzhoda in od drugod, da je Sovjetska zveza odločena podpreti glavno gverilsko organizacijo palestinskih Arabcev Al Fatah. Moskva je doslej vedno gledala na arabske gverilce z- nezaupanjem. zato je sprememba stališča postala naglo vidna.
Sovjetska zveza je ponudila Al Fatah vežbanje njenih gverilcev v Sovjetski zvezi in prav tako oskrbo vseh ranjencev, ki bi potrebovali posebno in daljše zdravljenje za poškodbe v bojih z Izraelom. To naj bi bili ponudili vodniku Al Fatah Jasiru A-rafatu v preteklem oktobru, kc je bil na obisku v Moskvi.
V obrambnem in državnem tajništvu sodijo, da se je Sovjetska zveza odločila za podpiranje gverilcev s ciljem, da konča njihove medsebojne spore in jih poveže v novo trdno enoto, ki naj obnovi boj proti Izraelu. K tej odločitvi jo je privedlo stališče Kitajske, ki se je že dalj časa prizadevala, da bi dobila večji vpliv na palestinske arab-
5\kt> rryArjlrp
Sovjetski zvezi ni bilo prav. j da so se gverilci grizli med seboj in nastopali proti posameznim arabskim vladam, namesto da bi se borili proti Izraelu. Njihova združitev in obnova boja proti Izraelu bo po sovjetski sodbi povečala pritisk na tega k večji popustljivosti pri pripravah za pogajanja. Ta pritisk je manj tvegan kot obnova streljanja preko Sueškega prekopa.
Opazovalci razvoja na Srednjem vzhodu in posebno poznavalci položaja med palestinskimi gverilci dvomijo resno v uspeh sovjetskega načrta. Nekdaj močno gverilsko gibanje je izgubilo svoj zalet in je dejansko v razkrajanju. Računajo, da je skupno v Siriji še okoli 10,000 gverilcev, okoli 3,500 v Libanonu in 200 do 300 v Jordaniji. V Egiptu jih nikdar ni bilo in jih ni sedaj. Glavno njihovo oporišče je bila Jordanija, dokler ni'kralj Husein jeseni 1970 s silo zlomil njihovo moč, ko so mu že kar odprto hoteli vzeti oblast v deželi.
------o------
Ellslhsrg in Russo obtožena zarote
LOS ANGELES, Kalif. — Daniel Ellsberg in Anthony J. Russo Jr., bivša uposlenca Rand Corporation, sta bila imenovana kot člana zarote proti ZDA v zvezi z objavo znanih “Penta-gonskih papirjev“ lansko poletje.
Velika zvezna porota je obtožbo sprejela in oba bosta morala pred sodišče, ki bo nato odločilo o obtožbi.
Vremensk
prerok
pravi:
Oblačno in mrzlo z možnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 38.
Novi grobovi
Ludwig Avsec	ščata tudi 18 vnukov ter 6 prav-
V Euclid General bolnišnici nukov. John je bil brat pok.
je umrl pretekli petek 79 let stari Ludwig Avsec (p.d. Bajer-ski Judvik) z 18851 Abby Avenue, Euclid, rojen v vasi Više-vek pri Starem trgu na Notranjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1921 in kjer je zapustil brata Rudolfa. Do svoje upokojitve pred 20 leti je bil zaposlen v Železniških delavnicah N.Y.C. v Collinwoodu. Zapustil je ženo Alary, Špacapan, hčeri Veronico Pestotnik in Carol Ann ter sina Bogdana (Don), 8 vnukov in vnukinj. Bil je član SNPJ št. 5 in KSKJ št. 25. Pogreb je danes ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Frank Yoger Sr.
Tekom počitnic v Floridi je umrl 90 let stari Frank Yoger .or. z 881 E. 236 St., Euclid, vdovec po 1. 1961 umrli ženi Paulini, oče Louise Russell (111.), Franka Berthe Maver, pok. Paula, Johna, Olge McDonald, 16-krat stari oče, 15-krat prastari oče, .orat Mrs. Tapolka (Minn.). Pogojni je bil rojen v Litiji v Slo veniji, od koder je prišel v ZDA i. 1911. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9. nato na All Souls pokopališče.
Frank J. Peko!
Pretekli četrtek je v starosti
52 let umrl v St. Vincent Charity bolnici Frank J. Pekol, 14114 Darwin Avenue, samski, rojen v Clevelandu. Bil je brat pokojnih Anthony j a, Johna in Albina .er Mrs. Olge Warren (East-ake). Zapušča, samo strica Jamesa, s katerim je živel na Darwin Avenue. Bil je član društva Carniola Tent št. 1238 i’.M. Pogreb bo v torek ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Vida, kjer bo ob 9.30 pogrebna maša, nato na pokopališče Kalvarija.
John in Mary Derov
Preteklo sredo in četrtek sta umrla John in Mary Derov, mož m žena. Mary je bila rojena v Clevelandu in stara 74 let, John
Nicholasa, pok. Vlary Badovic in Angele. Mary je bila sestra pok. Johna Klisurich. John je bil član društva št. 21 C.F.U. Pogreb obeh bo v ponedeljek v cerkev sv. Nikolaja ob 9.30 dop., nato na pokopališče Kalvarija. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod ha Lake Shore Blvd.
Catherine Kuzmik
V	starosti 91 let je umrla na svojem domu Catherine Kuzmik (Kuzmiek), roj. Birak, 803 Hoover Avenue. Bila je vdova. Moz Joseph ji je umrl leta 1954. Bila je mati Camille Friedel, Nelle Crawford, Helen Hebbard in stara mati štirih. Rojena je bila v Avstriji. Pogreb bo danes ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Mary Csohracs
V	Warren splošni bolnici je umrla v starosti 66 let samska Mary Csohracs iz Rock Creeka, Ohio, rojena v Mt. Alton, Penna. Zapustila je nečaka Josepha Sa-wicki v Clevelandu. Pogreb bo danes ob 1.30 pop. iz Želetove pogrebne kapele na 458 E. 152 St. na pokopališče Kalvarija.
Rose L. Erste
Na Novega leta dan je nepričakovano umrla 78 let stara
T?f>gS I,- TT'-' -y-n 1 O C!r-ill pr* A ya _
nue, rojena Cotman na Štajerskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1909, vdova po pok. Louisu, mati Frances Menart (Fla.), Louisa C., pok. Rose Snyder, pok. Viole Gaye, 14-krat stara mati, sestra Johna (Jug.) in pokojnih Valentina, Karla, Jo-
SS'aTSJNixoN lij mm bosta
sh™£-w;;KANDIDATA V NOVEMBRI!
sal zakon o podaljšanju brezpo-j	-—- ■
seine podpore za .3 tednov v Predsednik R. M. Nixon ni sicer še objavil, da bo kandidiral ponovno za predsednika ZDA, toda je to očitno nakazal in pripomnil, da bo obdržal S. T. Agnewa kot podpredsedniškega kandidata.
državah, kjer je že lajmanj število brezposelnih v zadnjih 13 tednih 6.5'/. Predsednik je zakon podpisal z nejevoljo in s kritiko, ker so sredsrva za plačevanje podaljšane b r e z p oselne podpore vzeta iz splošnih davčnih dohodkov in ker je podpora omejena na države s posebno veliki** številom bi ozposelnih.
Predsednik Nixon je naročil delavskemu tajništvu, naj pripravi vse potrebno za način podaljšanja brezposelne podpore v okviru običajnega financiranja s plačevanjem piispevkov v brezposelni sklad o. strani pod-jetij.
Prav tako predsedniku Nixo-nu ni všeč, da so dobili pravico do podpore le brezposelni v državah z nad 6.5'J brezposelnih, on je na stališču, da naj imajo pravico do podaljšanja podpore vsi po vsej deželi na temelju e-nakopravnosti.
WASHINGTON, D.C. — Le- Vietnama. Pripomnil je, da bo tošnje leto bomo volili predsed- pustil tam določeno število ame-
Baker (Lima, O.), 5-krat stari oče. Vid Jančič je bil leta 1970 izbran za "moža leta” od Zveze slovenskih narodnih domov v i Clevelandu kot 17-letni predsed- j nik SDD na Waterloo Rd. Bil je | skozi 50 let član pevskega zbora Jadran, član drama tskega društva Verovsek, SN ° J št. 5 in1 KiuDa slov. upokojencev za Wa-i terloo Rd. okrožje. Pogreb bo v. četrtek zjutraj iz Grdinovega1 pogrebnega zavoda na Lake
nika ZDA in Kongres, zato je razumljivo, da je prišlo to vprašanje kot prvo na red v novem letu. Predsednik ZDA Richard M. Nixon je sinoči v razgovoru z Danom Rather jem na televiziji popolnoma javno nakazal, da bo ponovno kandidiral za predsednika ZDA, četudi ni hotel tega še naravnost objaviti. To je dejal, da bo storil še pred 14. januarjem. Jasno je povedal tudi, da misli ohraniti kot svojega podpredsedniškega kandidata S. T. Agnewa, ki da se je kar dobro izkazal v preteklih letih.
Nixon je dejal, da se ne bo spustil v strankarsko politično borbo vse do republikanske konvencije, ki je napovedana za avgust v San Diegu v Kaliforniji. Demokratska bo v Miami Beach v Floridi pred republikansko.
Čeprav je predsednik Nixon jasno povedal, da ne vidi potrebe po menjavi podpredsedniškega kandidata, ker se je Spiro T. Agnew pri zadnjih volitvah in v letih po njih kot podpredsednik “dobro izkazal”, so še vedho nekaterih ki pmhudevfbo možnost, da se Nixon premisli in povabi za podpredsedniškega kandidata svojega zakladnega tajnika de-
riških vojakov, dokler ne bo Severni Vietnam izpustil vseh a-meriških vojnih ujetnikov.
Nadzor nad cenami in plačami v okviru drugega razdobja boja proti inflaciji bo zmanjšan že sredi tega leta, če bo inflacija popustila in se zmanjšala na polovico.
Predsednik se je izrazil proti vsaki amnestiji vojnih beguncev, dokler so tisti, ki so se odločili služiti svoji domovini vejni ujetniki v Vietnamu.
Shore Blvd. čas in kraj še nista!	J°hna B: Cfna5ja-
določena.	j MoJe mnenJe je, da mhce ne
razbija zmagovite kombinacije,” Joseph Cacic	j je dejal Nijton in potem, ko je
Umil je Joseph F. ^acic, možjgovorjj 0 ,g- ^ Agnewu, še do-sepha, Mary Jernejčič in Eiie poxojne Mary, oče Airs. Mildred i	“Qn je bil včasih sporen, to-
Anzur. Bila je članica ADZ št. F-lik. stari oce Josepha in Rich-	kadar je neki mož dobro o-
4, Maksimilijanovega dvora Kat.	Pogreb bo c. an e.-, ob 9. uri ^ pr^yji svoje delo na nekem po-
boršt. št. 2268, Pod. st. 25 SŽZ Golub pogrebnega zavoda, | Joža ju, ko je bil del zmagovite
4/03 Superior Avenue v cerkev( skUpjne) misjjm jaz, da nai v tej sv. Pavla na 40 cesti.
pa v vasi Dragoševic na Hrva- včeraj dekliško
in Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb bo v sredo ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Vid Jančič
V Cleveland Glinici je umrl
zjutraj 82 let stari Vid
Rose A. Johnson V Polyclinic bolnišnici je umrla 31. decembra 1971 83 let stara Rose A. Johnson s 6030 Carry Avenue, žena Clementa, mati Rom Ross, Kay Wagner, štva v Južni Vietnam in vedno Paul Ross, Mae Quaal in pok. bolj pogosteje napadali ameri-
skupini ostane.”
Predsednik je dejal, da je moral odrediti letalske napade na Severni Vietnam, ko so rdeči začeli streljati na Saigon, pospešili pošiljanje potrebščin in mo-
Elle Crowley. Pokojna je bila ška izvidniška letala. Po njego-
skem. Njeno dekliško ime je	Jančič, med prijatelji znan	tudi rojena v Pennsylvaniji, pa je	vih besedah so bili pet dni traja-|	v
bilo Klisurich. Bila sta starša	kot Guy Janšek, rojen na	Pri - j živela v našem delu mesta Cie-	joči letalski napadi “zelo uspeš-1 " ^c~e P°veza i ara s e
Anne Angeline, Johna, pok. morskem v Sloveniji, od koder' velanda skozi 60 let. Pogreb bo ni”.
Nicholasa, Petra, Catherine	je prišel v ZDA 1. 1912,	mož 1 iz Zakrajškovega pogrebnega za-1	Ko konca tega meseca bo pred-
Strahinic, Helen Kekič, Marthe	Josephine, roj. Muzic, oče	pok. | voda danes popoldne ob enih na	sednik Nixon objavil nov umik
Jacobson in Jean Brandt. Zapu- Dolly Ketvertis in Mrs. George Whitehaven pokopališče.	I oboroženih sil ZDA iz Južnega
KDO VODI? — V letošnjem letu bomo volili nov kongres in predsednika ZDA. Kandidatov je obilo posebno na demokratski strani. Na gornji sliki so trije vodilni demokratski kandidati v družbi s Carmen Donesa, deklico, ki je na letošnjih lepakih in pozivih kampanje “March of Dimes”. Carmen gleda nekam preplašeno sen. E. Muskia (na levi), nekaj prijaznejše sen. E. Kennedy ja, sen. H. H. Humphrey pa jo je celo spravil v smeh. Pri njej je torej on najbolše uspel, na splošno v javnosti pa trdijo, da vodi med demokratskimi kandidati Muskie, za katerega se je izjavil med drugimi guverner države Ohio J. J. Gilligan.
V Vietnamu najmanjše izgube v 7 letih ‘
SAIGON, J. Viet. — V božičnem tednu je padel v Južnem Vietnamu v boju samo en ameriški vojak, 29 pa je bilo ranjenih. To je od februarja 1965 najmanjše število izgub v vietnamski vojni za oborožene sile ZDA.
V istem tednu so imeli Južni Vietnamci 287 mrtvih in 633 ranjenih, rdečih, pa naj bi bilo mrtvih 1035.
Izrael bo dobil nova
PharAcm letala iz ZDA
WASHINGTON, D.C. — ZDA so se odločile ustreči Izraelu in mu prodati večje število novih Phantom jet letal, za katere se poteguje že od preteklega poletja. Do načelnega sporazuma je prišlo, ko je bila predsednice izraelske vlade Golda Meir e preteklem mesecu na obisku \ Washingtonu.
Čas dobav in število letal še ni dogovorjeno, trdijo pa, da bo Izrael dobil prva letala v okviru tega dogovora že ta mesec.
Zveza arabskih republik z novim letom stvarnost
KAIRO, Egipt. — Na Novega leta dan so v Kairu razobesili novo zastavo Zveze arabskih držav, v katero so se z ljudskim glasovanjem 1. septembra lani
re-
publike Egipt, Sirija in Libija. Nova zastava je rdeče-bela-črna. v sredi pa ima -zlatega kragulja., ki gleda proti levi.
Slično slavje so imeli tudi v Damasku v Siriji in v Tripoliju v Libiji.
Nova zveza je dobila tudi skupno zvezno vlado, ki jo sestavlja 8 ministrov, marca pa se bo sestal tudi zvezni parlament, sestavljen iz 60 članov,
Trgovine morajo imeti razobešen cenile blaga
WASHINGTON, D.C. — Z današnjim dnem morajo imeti vse trgovine na drobno na vidnem kraju razobešen cenik vsega blaga, ki ga prodajajo. To odločitev je izdala Komisija za cene in na njo je sedaj posebej opozorila zvezna davkarija, ki izvrševanje teh odredb nadzira.
Mukti Babini bodo skoro razoroženi
DAKA, B.D. — Indija in nova vlada Bangla Desh sta se sporazumeli, da bodo gverilce Muk-thi Babini v teku prihodnjih 10 dni razorožili, kar naj bi končalo nered in nasilja. Indijske čete bodo ostale v Bengaliji dva do tri mesece, potem pa se bodo postopno umikale.
Iz Clevelanda j in okolice j
Slavnostna umestitev—
Naš rojak, st. clairski odvetnik in mestni zastopnik 23. varde g. Edmund Turk, sin g. Josepha in ga. Rose Turk, 1046 E. 69 St., bo nocoj ob sedmih umeščen za predsednika mestnega sveta Clevelanda. Slavnost se bo vršila v mestni zbornici (Council Chambers). Vsi, ki bi radi prisostvovali temu dogodku, so dobrodošli. G. Edmundu Turku k imenovanju iskreno čestitamo z željo, da bi še mnogo let uspešno in plodonosno deloval v blagor in korist meščanov. Bog ga živi!
A. Pryatel kandidat za prizivno sodišče—
Okrajni sodnik A. Pryatel je objavil kandidaturo za prizivnega sodnika na mesto D. Was-sermanna, ki ne bo več kandidiral. Njegov rok poteče prihodnje leto 9. februarja.
Načelnik porote—
Za načelnika velike okrajne porote je bil imenovan bivši okrajni komišener Frank F. Gorman.
Seje ne bo—
Podr. št. 32 SŽZ ne bo imela jutri predvidene redne seje.
Članom DNI—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj v mestno hišo k umestitvi E. J. Turka za predsednika mestnega sveta Clevelanda. Zbirališče pred 7. pri šoli sv. Vida.
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
K molitvi—
Članstvo Maksimilijanovega dvora št. 2268 Kat. borštnarjev je vabljeno jutri, v torek, ob 8. zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Roso Erste.
Policaja ranjena, napadalec mrtev—
Clevelandska policija je sinoči ustrelila 59 let starega Johna D. Williama, 754 E. 103 St., ko je ta začel streljati na policaja, ki sta ga prijela in zasliševala zaradi avtomobilske nesreče. Policaja sta bila ranjena, eden od njiju težko.
Ustreljen, ko je hotel braniti dekleta—
Charles M. Kowalski, 22 let stari slušatelj CSU s 4481 W. 139 St., je bil v soboto zjutraj ustreljen, ko je hotel braniti 17 let staro dekle prijateljske družine, ki jo je obljubil peljati domov na zahodno stran mesta. Ko sta se Charles in dekle približala Charlesovemu avtu, da se pejeta domov ob 1.30 zjutraj, je neki 5 čevljev, 6 palcev visok črnec z naperjenim revolverjem prisilil Charlesa Kowalskega v avto, dekle pa na zadnji sedež, kamor se je spravil tudi sam. Ukazal je Kowalskemu, da pelje na 9515 Woodland Ave. Ko je tam avto obstal, je napadalec dejal dekletu: Zdaj te bom posilil. Kowalski se je obrnil nazaj in dejal: Ne, nikari! Napadalec je dejal Kowalskemu: Ti idiot, in ga je ustrelil. Ko je ta umiral, je napadalec posilil dekle in nato pobegnil.
Maurice Chevalier umrl
PARIZ, Fr. — Filmski in televizijski igralec, znan po nastopih na zabavnih programih vse do svoje zadnje bolezni je umrl 1. januarja zaradi odpovedi ledvic. Dočakal je 83 let in bil posebno dobro znan tudi v ZDA.
Memšm, Bommsm
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
na 5%, če ne še nižje, ker se zaveda, da bo sicer njegova ponovna izvolitev zelo dvomljiva.
Ob koncu leta 1971 bi mogli biti do neke mere zadovoljni. Na splošno je dežjda veliko mirnejša, kot je bila pred letom. Tisti, ki so se preje oprijemali nasilja kot sredstva za dosego svojih ciljev, spoznavajo, da nasilje ne vodi nikamor. Potrebne reforme doma so vsaj v razpravi, zavedamo se njihove nujnosti; inflacija se unaša in upajo, da bo tudi brezposelnost popustila. ZDA se umikajo iz vojne v Indokini ter skušajo ohraniti mir na Srednjem vzhodu, iščejo boljše odnose s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko, kar naj bi vse služilo svetovnemu miru.
i
I

BESEDA IZ NARODA
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 1 Monday, Jan. 3, 1972
I
Telovadna akademija Slovenske telovadne zveze
Potreba po reformah doma je lani prevladala v javnosti in Kongresu
Predsednik Nixon je ob začetku leta napovedal ‘'novo ameriško revolucijo”, ki naj reši temeljna vprašanja v domači deželi in ustvari pogoje za miren, trajen razvoj in napredek. Kongresu je poslal v naslednjih mesecih vrsto predlogov, ki naj bi bili temelj “novi revoluciji .
Predsednik je predložil delitev zveznih dohodkov z državami in mesti, ki so v vednih denarnih težavah. Kongres je o predlogu razpravljal na dolgo in široko^, pa ni končno prišel do nobenega zaključka, če ne upoštevamo predloga, ki ga je izdelal odbor Predstavniškega doma pod načelstvom kong. W. Millsa, Ta je Nixonov načrt močno^o-mejil in določil delitev zveznih davčnih dohodkov z državami na drugi osnovi kot predsednik. Razpravo o predlogu bo Kongres nadaljeval po novem letu, ko se bo zbral na nadaljevanje svojega zasedanja.
Posebno je poudarjal predsednik potrebo po spremembi v socialnem skrbstvu, ki je postalo tako zapleteno in tako neuspešno, da je že do neke mere sramota za deželo in vzbuja splošno nejevoljo. Pritožujejo se tisti, ki prejemajo podporo, pritožujejo se tisti, ki plačujejo za njo. Izdatki za javno dobrodelnost in podpiranja vseh vrst rastejo skokoma iz leta v leto, o njihovi pravilni rabi pa je dvom vedno večji. Preds. Nixon je izdelal načrt sprememb in dopolnil, katerega jedro je zajamčen letni minimalni dohodek. Družina s 4 člani naj bi imela letno vsaj $2,400 dohodka. To je najmanj, s čimer se še da živeti. Predlog določa tudi, da naj vsakdo, ki je za delo sposoben, dela, zvezna vlada naj poskrbi za delovna mesta, če jih ni na razpolago. Tisti, ki so na javni podpori, pa dobe zaposlitev, bi po Nixono-vem načrtu prejemali podporo še dalje, dokler njihov zaslužek ne bi dosegel določene meje, ki pa naj bi bila vsaj 50% nad minimalnim zajamčenim letnim dohodkom.
Tudi ta predsednikov predlog je obtičal v Kongresu. Ta ga ni načelno odklonil, le razprave o njem ni končal. Brez dvoma jo bo nadaljeval in končal v letu 1972, ko imamo kongresne in predsedniške volitve.
Izredno važnost v očeh javnosti je dobilo v lanskem letu vprašanje čistoče okolja, posebno zraka in vode. Predsednik Nixon je stavil vrsto predlogov, Kongres pa je razpravljal o tem na temelju lastnih predlogov in načrtov. Senat je izglasoval zakonski načrt, ki predvideva popolno končanje onesnaženja voda v ZDA do leta 1985.
Kongres in zvezna vlada imata različne poglede na u-vedbo splošnega zavarovanja proti bolezni. Zvezna vlada je za omejeno zavarovanje, ki naj bi krilo stroške posebno težkih bolezni in njihovega zdravljenja, nekateri kongresniki in zlasti senatorji se zavzemajo med tem za splošno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznajo v večini držav svobodne Evrope že dolga desetletja. Do takega zavarovanja bo prej ali slej prišlo, vprašanje je le, ali bo to povezano s privatnim zavarovanjem in s privatnimi zdravstvenimi ustanovami in zavarovalnicami ali bo v lastni zvezni upravi, kot je na primer Socialna varnost (Social Security).
Hude težave imajo naše šole vseh vrst in stopenj. Zvezna vlada je preje podpirala samo javne visoke šole, sedaj je bila pomoč podeljena tudi privatnim, povečana je bila tudi pomoč srednjim in osnovnim šolam.
Deželo sta posebno trli skozi vse leto inflacija in brezposelnost Obe sta v medsebojni zvezi in zvezna vlada je gledala, kako bi obe nadlogi čim bolj uspešno preganjala in pregnala. Predsednik Nixon je vztrajal dolgo na stališču, da bo inflacija popustila, če bo zvezna vlada vodila trezno in premišljeno gospodarsko politiko in gledala, da zvezni izdatki ne bodo presegli zvezne dohodke. Zadnji so postali manjši, ko gospodarstvo ni oživilo, kot so upali. Zvezni proračun je bil zasnovan na dohodkih “rednega gospodarskega Ieta,, in je predvideval več bilijonov primanjkljaja, ker tekoče leto ni bilo ‘’redno”. Bilo je tako “neredno”, da računajo sedaj v zveznem proračunu s precej preko 20 bilijonov primanjkljaja.
Izdatki zvezne vlade v “obsegu dohodkqv rednega gospodarskega leta” naj bi pospešili gospodarsko življenje in zmanjšali brezboselnost. Ti načrti zvezne vlade niso uspeli in predsednik Nixon je preokrenil svojo gospodarsko politiko ter 15. avgusta lani objavil zamrznitev cen in plač za 90 dni, nato pa nadziranje cen in plač, ki bo po vsem sodeč ostalo v veljavi še v prihodnje leto. Kongres je dal predsedniku oblast in pravico za tako nadziranje vse do konca aprila 1973.	j
.Življenjski stroški so v prvi polovici leta rastli v let- , nem povprečju nekako 4.5%, po zamrznitvi cen in plač je porast padel na letno povprečje 2.5%. V tem pogledu je mogoče govoriti vsaj o začasnem uspehu.
Brezposelnost je ostala, kot je bila, drži se pri 6%, kar je očitno preveč. Predsednik Nixon bi jo rad spravil vsaj
Člani fantovskega odseka v novih krojih, stare orlovske.
nadomestili
CLEVELAND, O. — V soboto, 8. januarja 1972, priredi Slovenska telovadna zveza v Clevelandu telovadno akademijo, kar za res lep večer v smislu zdravega športa, začetek ob 7.30 zvečer v avditoriju pri Sv. Vidu.
na Angleškem nastala skrajšan ka šport. Besedo športman je v tem času uporabljal meščan kot zaničljivko za b r e z p o selnega plemiča, besedo šport pa za strežno dejavost nekako tako, kot je naš kmet včasih s “škri-
Celoten potek akademije se borcem” nazival meščana za njego-razvijal po določenem sporedu; vo življenje, pod vodstvom načelnika Zveze Ker smo te kulturne težnje oz. g. J. Varška.	, vrednote prinesli seboj v zdom-
Slovenci doslej nismo imeli stvo, so ti ostanki prejšnjega iz-knjige, ki bi obravnavala zgodo- vora iz naše rodne Slovenije vinski razvoj naše telesne kultu-|naj se uveljavljajo še nadalje \ re v celoti. Prvo tovrstno delo je tako imenovani zdomski Slove-“Oris zgodovine telesne kulture .niji in glede tega je prav, da na Slovenskem”, ki jo je izdala glavnih potezah posegamo tudi D ržavna založba Slovenije vi v našo preteklost oz. o razvoju
Ljubljani 1. 1968. Skladno z našim splošnim razvojem smo Slovenci časovno nekako kasni tudi na tem področju za večjim delom drugih evropskih narodov; medtem ko se začnejo kazati pri Nemcih in nekaterih drugih sosedih prvi znaki razvoja že v zadnjih letih 18. stoletja in so jim v začetku 19. stoletja poleg drugih sledili še Angleži s svojim športom, se pokažejo pri nas prvi začetki razvoja šele v sredini 19. stoletja.
Besedo šport srečavamo na Angleškem že v 17. stoletju, vendar beseda vse do prvih desetletij 19. stoletja ni pomenila tega, kar pomeni danes, ko označuje enega od osnovnih dejavnikov za izražanje, rast in vzdrža-
telesne kulture.
Absolutizem, h kateremu so se zatekali vladarji v boju za oblast in proti tendencam, tako značilnim za federalni ustroj, je plemiču odkazal v armadi novo mesto. Nič več ni odločalo v bitkah hladno orožje, in z njim o-borožene armade, sestavljene najrazličnejših plasti prebival stva, katerih jedro so bili vitezi zlasti, ko je izum smodnika pri' nesel strelno orožje v drugi polovici 16. stoletja.
Vedno bolj so začele odločati najemniške vojske, oborožene puškami, v katerih so plemiči prevzemali samo poveljniške dolžnosti. Viteštvo, ki je bilo doslej kot posebna družbena plast pomemben dejavnik, je tako iz-
teške bojne igre, -ki so nastale o-koli 1. 1000 v Franciji, nato pa se razširile po vsej srednji, pa tudi vzhodni Evropi. V Nemčiji je bil zadnji turnir 1. 1487, v Franciji pa 1. 1556.
Vse plemiške tehnične elemente, ki jih je plemstvo ljubosumno čuvalo, je začelo meščanstvo uporabljati zase v meščanski telesni kulturi, ki se je tedaj začela razvijati. Pri tem je meščan najraje posnemal plemiča, to pa je včasih povzročilo težave. Plemstvo je ljubosumno čuvalo zlasti lov in jahanje zase kot privilegij vladajoče družbene plasti, in včasih tudi s silo branilo meščanu uživanje te vrste zabave.
Glede jahanja je bilo plemstvo najbolj občutljivo, pri tem pa si je meščan pomagal kar z lesenim, doma. na dvorišču postavljenim konjem, na katerem se je lahko naučil votležiranja, spretnosti na konju. Potomec lesenega konja je danes telovadni konj na šir z ročaji.
Slovensko narodno ozemlje je oilo pod Avstrijo politično-uipravno razdeljeno na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško in Trst. Leta 1849 je zakon dovolil posameznim deželam, da u-vedejo neobvezen pouk telovadbe v gimnazije s pristavkom, da se deželne vlade lahko odločijo tudi za obvezno šolsko telovadbo.
Leta 1903 so v mariborski gimnaziji, prvi na slovenskem ozemlju, telovadbo spremenili v obvezen predmet; temu je šele 1. 1909 sledila Ljubljana in za
STZ nima političnega ozadja,
zadolžnicami; postavko državne-
vanje telesne kulture. Čeprav je;gubilo svoj pomen in položaj. Z beseda nastala in prišla v rabo njenim prestankom so prenehali v Angliji, je njen izvor roman-Tudi viteški turnirji, ena glavnih ski: latinski izraz disportare, sta-1 zunanjih manifestacij viteške rofrancoski disportar, italijan- kulture, na katerih je najbolj ski disportarsi pomenijo razve- prihajala do veljave viteška te-driti, zabavati se. Iz te osnove je lesna kultura; turnirji so bili vi-
Delegacija Ljubljanskega sokola na vsesokolskem zletu Pragi l. 1895: delegacija je predstavljala slovensko sokolstvo celoti.
V tem času so Sokoli nosili h kroju namesto čepic še klobuke, tako imenovane čikoše.
njo druge gimnazije na Slovenskem. V Ljubljani in potem povsod na Slovenskem je učiteljem prvi iz zadrege pomagal ljubljanski šolski nadzornik Janez Zima, ko je 1. 1872 izdal drobno knjižico z naslovom “Telovadba v osnovni šoli”.
Ljubljanska gimnazija je dobila že 1. 1875 stalnega učitelja v Juliju Schmidtu; ta je poučeval telovadbo na ljubljanskem moškem in tudi ženskem učiteljišču. Razpoloženje za telovadbo so širili tudi bogatejši posamezniki, ki so si na vrtovih in. dvoriščih postavljali telovadna o-rodja, bradlje, drog, konja in podobno. Ker je bila zlasti v začetku telovadba stvar dijakov, so si morali sami nabavljati vse potrebno telovadno orodje.
Leta 1905 se začne razvijati na Slovenskem še drugo telovadno gibanje, ki dobi nekaj let pozneje za svoje osnovne enote in zvezo ime OREL.
Orlovska telovadba je dobila idejno osnovo po 1. 1892, ko je bil v Ljubljani I. slovenski katoliški shod, ki je dokončno razbil tako imenovano slogaštvo, poskuse nekaterih slovenskih politikov, da za vsako ceno in kljub globokemu načel nemu idejnemu prepadu ohranijo politično enotnost slovenskega narodnega gibanja.
Leta 1935 se je politični položaj v Jugoslaviji toliko spremenil, da je morala vlada v Beogradu začeti popuščati glede p r e p o v edi telovadnih gibanj Slovenska ljudska stranka, ki je v tem času sodelovala v vladi je dosegla, da je bila dovoljena obnovitev njene telovadne organizacije v Sloveniji. Nova zveza je dobila ime “Slovenski fantje”.
Telovadne organizacije so se uveljavljale in razširjale tudi Ameriki. Leta 1931 je bila ustanovljena Zveza slovanskega so-I kolstva s središčem v Pittsburg-jhu, ki je povezala Jugoslovan-jsko, češkoslovaško, Poljsko in ! Rusko sokolsko zvezo v Ameriki. Ta zveza v telesno vzgojnem oziru, kar nas predvsem zanima,
| ni igrala med izseljenci v Ame-jriki ravno posebne vloge.
Slovenska telovadna zveza v Clevelandu, čeravno ima delni izvor prejšnjih organizacij, je sedaj v zdomstvu samo STZ in nič drugega! Osnovana je na krščanskih načelih, za uporabo in cilje telesne kulture glede vzgajanja mladine s stališča morale.
niti ne teži k temu, ker je skoro vsa mladina v STZ že rojena v ZDA. Dejstvo je, da je g. Var-šek kot načelnik te Zveze mnogo pripomogel oz. dosegel lepe uspehe na polju fizične vzgoje naše mladine, za kar mu gre vse priznanje in naša hvaležnost.
Glede odpornosti mladega telesa, vztrajajmo ter gojimo ta del tako važnega športa. Priporočajmo svojim otrokom, naj se vpisujejo v STZ, naj dopolnjujejo tam, kjer so nekateri prenehali. Vsi starši otrok se premalo brigamo za povečanje športne dejavnosti, kajti dvorana je tako lepa in prostorna, kakor tudi telovadno orodje lepo in moderno; končno pa tudi svojim otrokom preprečimo pohajkovanje po cestah in razvajanje, ker imajo polno mladostno moč, da se udeležujejo v športu in si tako gradijo svojo moč in zdravje.
Telovadba nas sistematično in fizično vzgaja, kakor tudi po-povzdiguje. Pri telovadbi pride vežbanje telesa, raba mišic in meči bolj do izraza kakor pri drugem športu. Športnika, ki goji telovadbo, zanima v prvi vrst moč in vztrajnost mišic, kako bo obvladal svoje telo in kako spremenil svojo moč v estetske oblike gibanja v okviru ritma in harmonije. Estetski moment je potisnjen v ospredje z željo doseči popolnost v lepih in pravilnih gibih.
STZ je v znak sočustvovanja ob izgubi zveste članice in odlične telovadkinje gdč. Marije Rihtar za nekaj časa prenehala s pripravami za bližnjo telovadne akademijo, pa v zadnjem času nadaljevala z vajami. Nikdai STZ ne bo pozabila njene vljudnosti, prikupnosti; že sam njen telovadni nastop je vzbujal pozornost.
Obujanje spominov na vsakoletno prireditev je osvežujoče in prijetno; napolnimo si z novimi “tako potrebnimi” osvežili svoja
ga dolga so pomikali čedalje višje, kar je znižalo našo solidnost in’ naleteli smo na pomislek vrednosti dolarja po drugih državah pri izmenjavi mednarodne trgovine.
Zato znižanje vrednosti dolarja najbrže še ni končano. Sedanji vladni odlok pravijo, da je le začasen, kar je neverjetno, in naš gospodarski položaj bo potreboval še več ekonomskih zdravnikov.
Za odbor: L. K.
srca.
Ne prezrimo tako lepe in res pomembne prireditve naše mladine, na katero smo vsi prav prisrčno vabljeni!
Za ples in zabavo bodo igrali Vandrovci” za vse:	stare in
mlade in tudi za otroke.
Valentin Potočnik
S@ja In mm® Huba slowsiiskih upokojencev
v Esididis
CLEVELAND, O. — V četrtek, 6. januarja, bo redna seja Kluba slovenskih upokojencev Euelidu. Seja se začne ob dveh popoldne v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Po seji bo predvajal slike Mr. Zakel poznani ognjegasec iz Lynd-hursta, Ohio. Mr. Zakel je mnogo potoval zadnja leta po Ameriki in Evropi, kjer je obiskal tudi Jugoslavijo. Pri potovanju je pridno snemal slike za svoj arhiv. Nekaj od teh bo nam dal na izbiro, da si jih bomo ogledali na ta dan. Požrtvovalnemu rojaku Žaklju se že vnaprej zahvaljujemo za njegovo uslugo, članstvu pa toplo priporočamo, da pride na sejo in predstavo teh zanimivih filmov.
Zadnje čase se mnogo govori in piše o devalvaciji ameriškega dolarja. V tolažbo nam zatrjujejo, da ne bomo vsled tega veliko prizadeti na cenah našh potrebščin. V resnici najbrže ne bo tako in zavedajmo se tega, da vsak, ki kupuje, bo prizadet in v bilanci bodo le oni, ki prodajajo. Upokojenci bomo pri tem najbolj prizadeti, ker se je dolar socialne zavarovalnine stopil za 8 Sl in s tem tudi prihranki v gotovini.
Znižanje vrednosti dolarja je največ povzročilo potratno vzdrževanje vojske v Vietnamu in vzdrževanje vojaških baz po celem svetu. Z obstoječimi davki nismo krili stroškov. Te smo krili z novimi vladnimi obveznicami (short term bonds) z visokimi obrestmi in ko so te dozorele, so zakrpali plačilo teh z novimi
Zahvala oddaji; 'Tišini in melodije iz naše lepe Slovenije”
CLEVELAND, O. — Ko te svete dni prebiraš kričeče naslove v dnevnem časopisju, ali odpiraš radio in televizijo, se ne moreš dovolj načuditi, pa tudi zgroziti nad žalostnim položajem, v katerem se je, po lastni krivdi, znašel današnji svet.
Nad vso to kulturno in družabno zmešnjavo, s katero danes materialistične sile namenoma iranijo ameriško javnost, prihaja k nam preko valov postaje YXEN slovenska oddaja “Pesmi [n melodije iz naše lepe Sloveni-ki zablesti kot resnični biser rad vsakodnevno navlako in nam — škoda, da le za eno uro la dan — napolni naše domove : domačo, čisto in preprosto slo-/ensko pesmijo in govorico.
Neprecenljive so zasluge te >ddaje med nami! Dan za dnem las obvešča o veselih in žalost-lih dogodkih v naši naselbini, oa tudi med Slovenci doma in 30 svetu. Prinaša nam slovensko oesem, staro in izvirno, kot jo poznamo še od doma, posreduje ram pa tudi novo in moderno, kakor jo danes ustvarja mladi :od v domovini. Opominja nas la vesele in žalostne dni v naši .rarodni zgodovini, na zmage in 30raze naših prednikov in nas Jamih. Kristalno čisti in načelni romentarji o tekočih političnih, gospodarskih in družabnih pro-olemih, doma in v svetu, so ved-ao objektivni, izdelani in obveščevalni. Duhovne misli so vedno polne in bogate duhovne tolažbe in vzpodbude. Neutrudno nas ta oddaja vabi na prireditve vseh naših tukajšnjih kulturnih društev. Ohranjuje med nami o-bičaje in navade ob naših posvetnih in cerkvenih praznikih, z zdravim humorjem ob pustnem času, z žalostinko, ki seže v srce, ob dnevu Vseh mrtvih.. .
Nad vse lepa in z ljubeznijo pripravljena je ta oddaja ob svetih božičnih praznikih, ko nam napolni domove s prelepimi slovenskimi božičnimi melodijami in zlasti še, ko nam na Sveti večer prinese čudovito lepo polnočnico od Sv. Vida, <^a za kratek čas tudi naši domovi postanejo hram božji, polni božjega miru, blagovesti in božjega blagoslova.
Vem, da izražam mnenje vseh neštetih ter zvestih poslušalcev in prijateljev te oddaje, če s temi vrsticami izrekam naše priznanje in našo zahvalo, dr. Milanu Pavlovčiču in njegovi prijazni soprogi Barbari. Bog Vama stotero povrni za ves Vajin trud in prizadevanje! S hvaležnim srcem Vama želimo obilo sreče, zdravja in uspehov v novem letu 1972 v upanju, da bosta še mnogo, mnogo let obiskovala naše lepe domove z Vajino prelepo oddajo: “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije”!
Franček A. Gorenšek
----------O---
ZAHVALA
Pittsburgh, Pa. — Draga ga. Debevec! Prav iz srca se Vam zahvaljujemo za brezplačno pošiljanje Ameriške Domovine, katera nam prinaša prijetno branje.
Naj Vas božje Dete za dobroto bogato blagoslovi, Vam nakloni zdravja, da boste uspešno nadaljevali s tiskanjem slovenskega časopisa Ameriška Domovina.
Vaše hvaležne
Sestre frančiškanke
iiiimimimiMimmimimimmiimimimiiimmmiiiiimmiiiiiiiiiiiiimummmim F. S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
iiiimmmiiimiiiimmimiimiimmimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiisimmiiiiiiiiii!
“Janez!”
Namignil mu je z glavo in ga poklical gor.
“Do nje moraš, do mame!
“Veš sem zbegan,” se je opravičeval Janez in šel z Mokarjem v sobo.
“Mama, ne jezite se! Menda je tako božja volja.”
“Veš kaj, ne bil bi šel, da sem kaj vedela. Treba ni tega, zares ne. Ker ste pa tako skrivali, kaj morem za to!”
“Mama, saj se kmalu vidimo in potem bomo sosedje, kajne? Ančko vam priporočam, mama. Imejte jo radi, do smrti bom hvaležen.”
Janezu se je tresel glas.
“Ne boi se zanjo! Zbogom!”
“Zbogom!”
Sedaj se je tudi mami stožilo za hlapcem in oponesla je možu;
“Bolje bi bilo, da bi mu bil popustil pol tisočaka, kakor pa da je prišlo tako.”
Mokar je nekaj zamrmral, šel ven na hodnik in zaklical:
“Miha, naprezi in potegni Janeza s kolesljem! Od naše hiše ne bo hodil peš.”
Kmalu je zacepetal Rigo z dvorišča, družina je gledala za vozom, Ančka se je skrivala za oknom. Janeza je tiščalo v grlu, da ni zinil besedice Mihu.
Ko so odšli ljudje k nauku, je hitela Ančka po stezah proti domu.
Za vrati na klopi je stal “ame-rikanski” kovček, oče Anton,
na kolodvor. Ne veš, kako so prebridko jokale! Ko smo se . peljali na Gorenjsko, sem gledal ' proti kraju, kjer je tvoj dom in kjer je Mokarjeva kajža na hrib-cu. Trda tema je bila in nič nisem videl; ali me je vendar tako prijelo, da sem skoro iz vlaka planil. Še nikoli na svetu nisem kaj takega poskusil. Stisnil sem se v kot, zavil glavo v havelok in jokal, da me niso videli. Potem mi je odleglo, ko sem se izjokal. Otroci so tedaj že pos-pali, le eden je jokal. Možje so se pogovarjali o Ameriki. Eden je šel — z Dolenjskega je — že tretjič tja. Gruča fantov je pila žganje. Tudi meni so napili, pa nisem hotel. Tako smo se vozili skupaj do Amerike. Skoro vsi so oboleli na barki, meni ni vožnja nič prizadela. Celo prijetno mi je bilo. Ali to ti še vse nadrobno povem, ko se snideva, ljuba Ančka. Vsak dan mislim stokrat na tisto uro, ko ti podam spet roko.
Sedaj sem, tukaj in imam že delo. Premog kopljem. Resnično, da zaslužim prav veliko. Deset kron našega denarja na dan, jpa tudi več, Ali delamo kot črna živina. Vsako uro v nevarnosti, pod zemljo, umazani, mokri. Oh, Ančka, takole mislim, ko me spuščajo v železnem kur-niku pod zemljo: Križ božji, sedaj grem spet v pekel, da zaslužim nebesa s svojo Ančko. Zares mislim tako, pa nič nikar ne
mati in Janez so sedeli za mizo J zameri. Kar moli zame! Včeraj
kjer je bil hleb kruha in velik nož ob njem.
“Pozdravljena!”
Janez ji je šel naproti, jo prijel za roko in jo posadil medse in med mater.
Ko je videl, da ima vse objokane oči, jo je skušal razvedriti.
“Kaj se bojiš! Vesela bodi! Glej, s starši smo se že domenili in sedaj še s tabo. Poglej, Ančka!”
Janez ji je pokazal zavoj hranilnih knjižic.
“Spravi tole! Kar zaslužim, pošljem tebi, da takoj naložiš na obresti. Če bi se mi pa kaj primerilo, je to tvoje; oče in mati sta na pričo. In da bo držalo, zato sem napisal tudi oporoko. Tukajle je v pismu.”
“Lepo te prosim, nikar tako ne govori!”
Ančka je pričela ihteti.
Vsi so dolgo molčali, na mizi so bile knjižice, pod stropom so brneli roji muh.
Oče Anton je pogledal na uro.
“Kdaj gre vlak? Če res moraš še v mesto prej, je čas, ali bi pa Pri nas prenočil.”
“Moram. Kar grem.”
“Ančka, ponesi mu kovček do Postaje! Jaz grem tudi z vama.”
Mati je pokrila drugo ruto, Ančka je poiskala pisani svitek, k’ri vratih je pokrižala mati bodočega zeta in se mu sklonila k licu ter ga poprosila: “K spovedi Pojdi v mestu! Nevarno je na hiorju!”
Janez je zardel in stisnil materi roko.
XIII
Janez je pisal::
Preljuba Ančka!
Nedelja je, čas imam in sam Seni. Ker ti moram veliko pove dati, te koj v začetku prav lepo pozdravljam. Zdajle gotovo spiš In naj se ti prav lepo sanja.
Ko je vlak odpeljal, si me videla, kako sem visel skoz okno l11 vaju z materjo gledal. Vso Postajo sem bil pri oknu in sem videl, da sta izginili, pa sem vaju Vendarle še videl. Ti si mi s Svitkom mahala, mati pa nič. V Ljubljani sem vse opravil, kakor s° mi mati naročili, le povej jim, 111 zelo sem bil potlej vesel. Zvečer se nas je odpeljalo petdeset Arnerikancev”, največ fantov, tudi nekaj mož in — tri žene so bile z majhnimi otroki. So šle v Ameriko za možmi. Nekatere
je dva zasulo, na pol mrtva so izvlekli iz jame.
V začetku pisma sem ti povedal, da je nedelja in da sem sam. Tukaj je čudno življenje. Mladina zapravlja kar se da in surovo se vede. Le malo jih je, ki so pametni. Zato ne hodim mednje. Smilijo se mi. In tudi tako ti povem, ko bi jaz ne imel tebe v domovini, Bog ve, kaj bi bilo. Skušnjave so velike, vere vse zmešane. Šostarjev Francelj, ki je tudi v tem kraju, si je kupil lakaste čevlje in trd klobuk, kakor ga nosi gospoda v Ljubljani. Jaz sem se mu smejal, pa mi je rekel, da sem kmet. Reci, kar hočeš, sem rekel: kmet sem in kmet bom. V Ameriko sem prišel po denar, ne po gosposke obleke.
Ančka, le zaupaj in nič se ne boj! Kmalu ti pošljem denar in potem vsak mesec. O', ko bova v kaj žici, kako se veselim! Še dve leti, dolgi bosta, pa nič ne de. Kako je tebi? Ali kaj misliš name? Zavoljo Miha me včasih tako čudno skrbi. Kajne, da mi boš zvesta in da se mi ni treba bati? Ko bi jaz kaj zvedel, ne vem, kaj bi se zgodilo. Kar umrl bi ali pa bi postal tako malo vreden, kakor ga še ni videla Amerika. Kako je pri Mokarjevih? Ali te kaj dražijo? Nič ne ma-raj, kar potrpi; ko se vrnem, jih bova dražila midva.
Sedaj moram končati. Moji tovariši so se vrnili iz gostilne. Vsi so vinjeni in harmoniko imajo s seboj. Pozdravi doma in pri Mokarjevih.
Zbogom!
Do groba tvoj
Janez.
Ančka je odpisala:
Preljubi Janez!
Vse že spi, na nebu lunica stoji, jaz ti pa pišem v tihi kamrici in od veselja jokam in od žalosti. Tolikokrat sem prebrala tvoje pismo, da sama ne vem kolikokrat. Vsega znam iz glave, od besede do besede. Pod vzglavjem ga imam; ko se ponoči prebudim, prižgem luč in ga berem. Verjamem, da si hude reči poskusil na tako dolgi poti. Ne veš, kako se bojim zate. Dokler nisem dobila razglednice iz Hamburga, sem mislila, da bom kar minila od same žalosti. Kar nič nisem jedla in posoda mi je letela iz rok, ko sem delala v kuhinji. Mama me je zelo tola-
2ene in matere so jih spremile žila ter mi je povedala, da si pri
Rev. Leon Kristanc:
Moje prve jaslice
(Dalje)
Lajež je izvabil gospodarja iz hiše in ko zagleda utrujenega popotnega, ga radovedno gleda in povpraša, kdo da je in kam je namenjen. Ta pokašlju-je in z obema rokama opiraje se na palico govori v tujem narečju: “Dolgo pot imam že za seboj in jo nocoj kar ne u-pam nadaljevati. Upehan sem in premražen. Smem prositi za pomoč in še, da bi prenočil na-toplem, magari pri živini v hlevu. Vam bom hvaležen za dobroto. Jutri bom pri belem dnevu skušal iti naprej gori v hribe, kjer imamo žlahto.” Tine ga prime za ramo:	“Nikamor več
ne poskušajte nocoj, kar pri nas ostanite, prostora in toplote imamo dovolj. Popotnike sprejemati in jim zlasti na praznike postreči, je nafia sveta dolžnost” in mu s predpasnikom otepa sneg z ramen.
Gospodinja pride na prag in gleda prišleca, kako mu glas trepeta in usta šklepečejo in se kar trese. Navidez jo mirno gleda, v resnici pa le s silo zadržuje svoje začudenje, ko je po tolikih letih še tako mladostna. Malka stisne roki pod predpasnik: “Ubogi ste v tej zimi, kar pri nas ostanite in le hitro notri stopita, da- ne zmrzneta, čaja vam bom zavrela, Ti Tine mu pa s slivoko hitro postrezi, da se malo oddahne. Toplota hiše — družinske sobe ju je sprejela. Na levi je bila velika krušna peč, dobra podkurjena, stari je sedel na zapečku in motril prišleca ter mu želel dober večer; otroka sta zvez-davo pogledala po njem in nadaljevala z opazovanjem jaslic, tipala pastirce in božala mehke ovčke v “bohkovem kotu” nad veliko javorjevo mizo, za katero je sedela Riozalka in s prsti lovila strune po napevu božične pesmi: Sveta noč — blažena noč...Tine pomaga popotnemu sleči plašč in ga povabi na drugi zapeček, “ kar domačega se naredite” in mu je postregel s slivovko. Malka je prinesla čaja in kos potice. “Nocoj in če želite, tudi jutri, bodite naš gost, hvala Bogu, nam ničesar ne manjka in delite z nami Sveti večer.”
Njene oči so kar počivale na njem, pa nadaljuje: “Tu pri peči Vam bom postlala, da boste na gorkem in dobro se odpo-
slovesu prosil zame. Vedno ponavlja: Zakaj je šel Janez? Treba bi tega ne bilo. Vidiš, zelo te je imela rada. In drugi tudi. Nihče me nič ne draži. Miha je sedaj za velikega hlapca. Ne moreš misliti, kako se je izpre-menil. Prvi vstaja, zadnji hodi spat, nič več ne popiva in čisto drugačno govorico ima. Samo mene včasih tako čudno pogleda, da se vsa stresem, potem se pa hitro obrne in pravi: Nič se ne boj, Ančka!
(Dalje prihodnjič)
čijte. Tine, midva bova pa sedaj pokadila naš dom, da bo povsod po Božiču dišalo in vabilo božji blagoslov. Otroka vidva pa tiho bodita in mirujta, k teti se vsedita. Potem bo večerja, v hlevu sem že vse postorila. Prišlec se je lotil prinesenega in po par požirkih slivovke se je globoko oddahnil. Stari je poskušal z raznimi v-prašanji, pa popotni je le na kratko odgovarjal. Vidno je bil truden, še bolj pa se je delal trudnega; naslonil se je na peč. Oče mu je prinesel toplo blazinico in sklonil se je, kakor da bi želel zaspati, pa ni; le mirno je opazoval družino. Gospodar in gospodinja sta med blagoslavljala povsod po hiši, po hlevu in okrog doma. Otroka sta posedla ob strani Rozalke, ki je ubirala strune po božični pesmi, večerni zvon je zvonil “Ave Marijo”. Po končanem kajenju so zmolili Angelsko češčenje in po par Očenaših še enega zmolili “za večni pokoj dobrega strica Janeza”. Luč petrolejka je metala medlo svetlobo po hiši, ko sta se Tine in Malka vrnila iz hleva in mama je prinesla večerjo, h kateri so povabili tudi svetonočnega gosta. S težavo le je krotil in prikrival svoje občutke in je hvaležno prisedel. Na vprašanje: odkod in kam, je kratko odgovarjal, da iz daljnega Štajerskega, kjer se mu je po več letih že stožilo po domačem kraju in po sorodnikih in jih gre obiskat ter namerava vsaj zimo preživeti pri njih.
Po večerji sta s starim zopet posedla na zapečke, otroka sta pospala, gospodinja je šla z Rozalko v kuhinjo, gospodar pa še v hlev, da da živini in tudi Muriju še malo prazničnega priboljška. Veter je ponehal in zopet je začelo snežiti, da je Tine že ves bel prisopihal v kuhinjo, kjer se domenijo, da naj Rozalka ostane doma pri očetu za varuha, mlada bosta pa šla k polnočnici. Po vsem končanem so posedli okrog peči, katera je dobro podkurjena s peko potice in boljšega kruha o-grevala hišo in je lepo dišalo po kadilu. Zapeli so božične pesmi, Rozalka je spremljala na citre in pela, Malka je vodila, Tine ji je pomagal, stari je brundal ob peči in tudi popotni je oživel in jim pomagal nalahno in tako še bolj vzbudil pozornost. Začeli so z veselim rožnim vencem; ostala dva bosta pa oče in Rozalka molila doma med polnočnico in tudi gost se je ponudil, da bo pomagal, da je toliko že prišel k sebi. Tine je molil naprej in po litanijah je končno še dodal Očena/š za “dobrega strica Janeza.” Po končanem so utihnili in strme v jaslice v odsevu rdeče lučke so uživali resnobo Svetega večera. Popotni je stopil z zapečka ter se jim zahvalil za tako lepo gostoljubje.
Gledal je po navzočih, se je prijel za ograjo pri peči, globoko vzdihnil in vprašal, kdo da je dobri stric Janez, katerega se spominjajo pri vsaki molitvi.
Gospodinja se pnu približa in mu gledaje v oči pojasni, da je to njen pokojni mož, kateri je par tednov po poroki moral na vojsko in je bil poslan z drugimi v Galicijo ter je tam od šrapnela/ zadet smrtno obležal za večno. Da jo je vojaška oblast o nesrečni smrti obvestila par mescev kasneje, ko je Janček prišel na svet. Da po par letih kot vdova gospodarstva sama ni več zmogla; zlasti še, ko je Rozalka po nesreči oslepela da so jo razmere prisilile, da se je na prigovarjanje ljudi zopet poročila. Hvaležno je pogledala na Tineta in nadaljuje: “Ta je se nas je usmilil in je fantička prevzel za svojega. In ko smo dobili se punčko, sta si brat in sestra; pokojni Janez, katerega pa pozabiti ne morem — nadaljuje že s solznimi očmi — jima je tako, čeprav mrtev, jima je stric in se ga pri vsaki molitvi spominjamo ter ga pozabiti ne smemo.”
“Lepo je tako, zelo lepo — tujec vzklikne — in on Vam je iz srca hvaležen; hvaležen Vam je, verjemite mi”. Malka ga živo pogleda in motri že s solznimi očmi, vsi se spogledajo, ona ga prime za roko : “Prosim Vas, Vi nekaj veste, ne prikrivajte, povejte nam, prosim Vas, in mu položi roko na ramo. On se skloni do nje ter jo objame: “Jaz sem Vaš stric, Tvoj Janez sem in Ti si moja Malka”. Ona ga krčevito prime za glavo, mu pogleda v oči: “Sveta nebesa, Janez, Ti si!”, in da ne omahne, jo on prestreže in posadi na klop. Vsi so kot o-nemeli od veselega presenečenja ne morejo do besede ter mu segajo v roke. Otroka pritečeta, on ju objame, onadva pa strmita vanj in ne razumeta zakaj toliko veselje. Tine, kot da se je prebudil iz globokih sanj, ne pride do besede; se nasloni na mizo in se vsede na klop, globoko diha in se le s težavo obvlada.
Janez pristopi ter ga toplo prime za roke in mu gleda v oči: “Dragi moj ne najdem besedi, da bi se Ti zahvalil; Bog Ti poplačaj vso ljubezen in dobrote. Rešil si mi dom, rešil si mi družino, kako naj Ti vse to povrnem?” Tine ga gleda, mu stisne roko, vstane in držeč ga za roko, se obrne proti Malki, ki je še vedno vsa iznenadena in v solzah ter reče: “Zamenjajva, Ti si ji mož in bodi malima ata, jaz pa naj bom Vaš stric. Malka, se strinjaš?”
“Tine, kako si dober, saj drugače biti ne more; Tine, do smrti Ti bom hvaležna” in mu seže v roko, za drugo ga drži Janez. “Tine, zares si dober; vedno sem Te imel rad, po vsem tem Te imam pa še rajši. Takoj bomo vse uredili pred Bogom in pred ljudmi, pred Cerkvijo in pred oblastjo, le — da praz-
POZDRAV POVELJNIKIH — Vojaštvo v Tajpeju, glavnem mestu Tajvana, se je postavilo v obliki kitajskih črk, ki pomenijo “Pozdrav poveljniku!” Pozdrav so izrazili generalisumu Čangkajšeku, ki je nedavno dopolnil 85 let.
niki minejo. Kar sem v teh desetih letih doživel in pretrpel, je nocoj vse poplačano”.
“Bog je res dober” pravi stari Lipar, “to je moj najlepši Božič. “Zmolimo zahvalno molitev v Slavo Bogu in za mir ljudem, kateri so Bogu po volji”. Kar zgrudil se ie in naredil križ ter zmolil Očenaš in češčeno Marijo ter dodal še e-nega za pokojno ženo-mater.— “Sedaj se pa obrnimo k jaslicam”, povzame Malka in zapojmo Jezuščku v pozdrav; Rozalka, naša tetka, Ti pa potipaj po strunah”. In zapeli so tako prisrčno kot ena družina: “Sveta noč, blažena noč... le Devica z Jožefom tam, v hlevcu varuje Detece nam. Spavaj Dete sladko. Tine je sedaj stopil med Malko in Janeza, ju prijel za rame ter ginjen rekel: Draga moja Vama in vsem skupaj želim veseli Božič, dobrotni Bog ga nam je naklonil. Janez, Ti se odpočij. Malka, jaz pa naj grem s Teboj še k polničnici. Ko se povrneva, boš pa meni postlala pri peči in naj bom v teh dneh jaz Vaš gost. Potem si bom pa skušal življenje urediti, kakor je že božja volja, ta nam mora biti sveta”. Zastor na odru se je zopet sklenil, dejanje igre je bilo končano. Ljudje po Dvorani so napeto sledili predstavi, marsikateri si je ponovno z robcem utrnil solze ganotja, vsi so bili hvaležni za tako lepo prireditev odlično podane božičnice.
Ubrano potrkavanje je že odmevalo v mrzlo, zvezdnato noč in vabilo v cerkev, katera je bilo hitro napolnjena do zadnjega kotička in slavnostno razsvetljena; le stranska kapela z jaslicami je bila brez luči. Župnik je pristopil s strežniki k oltarju in začel pristopne molitve; organist je ob lepi spremljavi dveh vijolin, na katere sta igrala sodni svetnik dr. Fr. Močnik s soprogo, tako nežno in skrivnostno igral melodijo Svete noči, da je vsa cerkev prisluhnila, kaj se dogaja. Po cerkvi gori je stopala mala procesija šolskih otrok, vsi opravljeni v zimske obleke, le najmlajše dekletce je bilo belo oblečeno, z zelenjem v laseh in ogrnjeno z rdečo ogrin-jalko. Prva je stopala deklica z visoko dvignjenim angelom malo za njo sta stopala fant in dekle s kipom sv. Jožefa in Marije v iztegnjenih rokah, za njim v sredi pa dekletce z Je-zuščkom na blazinici; sledili so jim trije pari fantkov in punčk s prižganimi lučkami v rokah. Ko je mašnik končal vstopni spev in Gospod usmili se — Kristus usmili se (takrat vse to še v latinskem jeziku) in so orgle utihnile, je bila procesija že pred obhajilno mizo in glasno so prosili gospoda, naj blagoslovi Sveto Družino z Jezuščkom, božjo Materjo in sv. Jožefom in še jaslice, da bo vsakdo, ki bo pred njimi molil, v svojih željah in prošnjah us-hišan in potolažen.
(Dalje sledi)
------o------
“Tretjega”, nerazvitega sveta. Te trdijo, da jih vsaka sprememba v mednarodnem denar-stvu hudo zadene, bolj kot razvite države, pa nimajo na nje nobenega vpliva.
-----o------
Društva - pozor!
Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo.
Ona društva, ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku”, vabimo, da ga pošljejo in prilože pismu nakaznico za $15.00 kot plačilo za letni oglas.
-----o------
Indira Gandhi ponuja Pakistanu roko miru
NEW DELHI, Ind. — Predsednica vlade Indira Gandhi je v svojem govoru v glavnem mestu Kašmirja pretekli teden ponudila Pakistanu roko miru in prijateljstva, pa istočasno svarila Indijce, da mir še ni gotov in trden ter morajo biti zato pripravljeni tudi na obnovo vojne.
Predsednik Pakistana Bhutto se med tem pogaja z Mujiburom Rahmanom, “vodnikom Vzhodnega Pakistana”, ki bi ga rad pridobil za federacijo obeh Pa-kistanov, pa naj bi bila ta še tako rahla. Zdi se, da Mujibur ne mara nobenih vezi več s Pakistanom. Indira Gandhi je izjavila, da bo Bangla Desh — Bengalska država, ostala suverena in neodvisna.
Mrs. R. M. Nixon na vmestitvi v Liberiji
MONROVIA, Liber. — Danes je bil tu vmeščen novi predsednik William R. Tolbert, k je kot podpredsednik republike našle dil. umrlega predsednika Tub-mana v preteklem juliju. Za-topstvo ZDA pri tem slavju vodi Mrs, Richard M. Nixon.
W. R. Tolbert je od smrti predsednika Tubmana dal republiki večjo svobodo in se trudi tudi za njen boljši in naglejši gospodarski razvoj.
Liberija je nastala pred 124 leti kot neodvisna država v zahodni Afriki in naj bi sprejela črne sužnje iz ZDA, ki bi se hoteli vrniti v “svojo domovino”. Črnilo se jih je sorazmerno ma-lo.
DELO D O B I J oT
Delo dobita
Iščemo kuharja ali kuharico za oO ur na teden, od 8. zjutraj do 2.30 popoldne, tudi žensko za pečenje na rešetki (grill). Oglasite se osebno, ali kličite 531-8818 Twentieth Century Bowling Lanes and Tavern 16525 Euclid Avenue
(7)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 6 sobno neopremljeno stanovanje, samo odraslim, nič živali, v Grovewood okolici. Kličite 481-3924
(D
mm siani sopine m s
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA ni nič kaj zadovoljna s sedanjo sestavo “skupine 10”, v kateri je 7 evropskih držav, ZDA, Kanada in Japonska. To je 10 gospodarsko in industrijsko najbolj razvitih držav v svobodnem svetu. V Evropi so v tej skupini: Britanija, Francija., Zahodna Nemčija, Italija, Belgija,


Lastnik prodaja
Dvodružinska in enodružinska na enem lotu naprodaj na 1101 ! E. 78 St. $11,000.
Kličite 1-259-5913
-(2)
V najem
! Oddamo 3-sobno stanovanje z gorkoto, $70 mesečno, v Buckeye okolici, zelo mirno, blizu trgo-i vin. Kličite 842-7554.
Nixonova vlada bi imela v |	Odda se
skupini rajše manj evropskih | tri sobe neopremljene in kopal-držav, ki po sodbi ZDA pred- j niča, spodaj garaža po želji, enemu ali dvema odraslima. Pokličite 361-0989 po peti uri.
3,5,7,11,14 jan)
stavljajo dejansko gospodarsko enoto, zato pa naj bi prišli v “skupino 10” Mehika in Indonezija kot zastopnici “Tretjega sveta”.
O tem načrtu se bodo nemara začeli razgovarjati. že letos, ker so slične želje, če že ne kar zahteve, napovedale same
Prijafei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
države, st. Clair hi 68tfc S:; 361-4118
rx 'O- N
SLEXANDRE DUMASi
Grof Monle Cristo
“Ah, moja dobra mati,” pravi mladi mož, “po vaših mislih sem imel doslej preveč denarja, da bi poznal njegovo vrednost. A glejte, ti trije tisočaki so mi velikanska vsota, in. na njo gradim čudovite načrte, ki nama zagotovijo življenje za vedno.”
“To praviš,” odvrne uboga mati; “toda ali te tri tisočake sploh sprejmeva?” nadaljuje in zarudi.
“To se razume,” pravi Albert odločno; “sprejmeva jih tem go-toveje, ker jih še nimava, kajti zakopani so, kakor veste, v vrtu male hiše v Meilhanskem drevoredu v Marseillu. Z dvesto franki prideva v Marseille.”
“Z dvesto franki!” pravi Mercedes. “Kaj misliš, Albert?”
“O, posluživa se pošte in parnikov; vse sem preračjunil. Do Chalonsa se vi peljete z vozom; vidite, mati, da postopam z vami kakor s kraljico; to je petin-triddeset frankov.”
Albert vzame pero in piše:
“Voz do Chalonsa ......35	fr.
“Od Chalonsa do Lyona se odpeljete s parnikom;
to je šest frankov .... 8	fr.
“Od Lyona do Avignoma zopet s parnikom; .šestnajst frankov ........ 16	fr.
“Od Avignona do Marseilla sedem frankov ..... 7	fr.
“Drugi stroški za pot petdeset frankov ......50	fr.
Skupaj 114 fr. “Reciva sto in dvajset,” pristavi Albert smehljaje. “Kakor vidite, sem velikodušen, ali ni res, mati?”
“Toda ti, ubogo dete!”
“Jaz? Ali niste videli, da sem obdržal za se osemdeset frankov? Mati, mlad človek ne potrebuje udobnosti]; sicer pa vem, kaj se pravi potovati.”
“S posebno pošto in s komornikom.”
“Na vse načine, mati.”
“Naj torej bode!” pravi Mercedes. “Toda teh dvesto frankov?”
“Tu je dvesto frankov, in poleg tega jih imam še dvesto. Za sto frankov sem prodal svojo uro in za tristo verižico s priveski. Kako neumno je nositi priveske, ki so vredni trikrat toliko kakor ura. Vedno ta historija o izobilju. Torej sva bogata, in za vašo pot vam dam lahko dvesto in petdeset frankov.”
“Toda ali imava v tej hiši še kaj plačati?”
“Trideset frankov, a to vsoto plačam s svojim deležem. In še vedno mi ostane za pot več kakor osemdeset frankov. Torej vidite, da imam vsega dovolj. “Toda to še ni vse.
“Kaj pravite k temu, mati?” In Albert potegne iz žepa majhno bilježnico z zlato zapo-no, ostanek prejšnjega luksusa ali spomin na katero izmed onih skrivnostnih žensk, ki so vstopale skozi mala vrata. Iz biljež-nice vzame bankovec za tisoč frankov.
“Kaj je to?” vpraša Mercedes?”
“Tisoč frankov, mati.”
“Toda od kod jih imaš?” “Poslušajte, mati, toda ne razburjajte se preveč.”
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
HOSTESSES & CASHIERS
Age 20-30 Years Full time, steady job, good pay. Apply in person between 2 p.m. and 4 p.m.
HOUSE OF PIES
800 N. Harlem	River Forest
(251)
In Albert objame svojo mater, jo poljubi ter se ozre v njo.
“Ne morete si misliti, mati, kako lepi se mi zdite!” pravi mladi mož z globokim čutom sinovske ljubezni. “Kakor ste najplemenitejša, tako ste tudi najlepša ženska, kar sem jih kdaj videl.”
“Ljubo dete!” pravi Mercedes in zastonj poskuša zadržati solzo, ki se zalesketa v njenem očesu.
“Res, vaša nesreča je izpre-menila mojo ljubezen v oboževanje”.
“Jaz nisem nesrečna, dokler imam svojega sina,” pravi Mercedes; “in tudi ne bom nesrečna, dokler ga bom imela.”
“Ah, res,” pravi Albert; “baš se ima pričeti preskušnja. Saj veste, kaj je sklenjeno?”
; “Ali sva kaj sklenila?” vpraša Mercedes.
“Da, sklenjeno je, da ostanete vi v Marseillu, dočim jaz odidem v Afriko, da proslavim svoje ime.”
Mercedes vzdihne.
“Da, mati, včeraj sem vstopil med spahi j e,” pristavi mladi mož in povesi oči skoro sramežljivo, kajti ni se zavedal, kako vzvišeno je njegovo dejanje; “mislil sem, da lahko prosto razpolagam s svojim telesom in ga prodam; izza včerašnjega dne nekoga nadomestujem.
“Prodal sem se, kakor pravijo, in dražji sem, kakor sem si mislil,” pristavi, poskušaje se smehljati, “kajti veljam dva tisoč frankov.”
“Torej teh tisoč frankov? ...” pravi Mercedes trepetaje.
“To je polovica vsote, mati;
H. Guyford Stever
NOVI DIREKTOR — Predsednik Nixon je imenoval dr. H. G Stever-ja, predsednika Carne-gie-Mellon univerze v Pittsburghu, za novega direktorja National Science Foundation.
AT HOME — A cozy design for hearthside entertaining is this one-piece hostess ensemble with the look of separates. Colorful cotton paisley shapes long flowing sleeves and a quilted skirt, while cotton velveteen gives a vest effect to the Royal Robes design-
drugo polovico dobim v enem letu.”
“Mercedes dvigne oči proti nebu z izrazom, ki ga ni mogoče popisati: in pe licih ji polagoma zdrsita dve svitli solzi, ki jih je dolgo skušala zadržati.
“Cena njegove krvi!” zašepeta.
“Da, če me usmrtijo,” pravi Albert smehljaje. “Toda zagotavljam te, dobra mati, da bom hrabro branil svojo kožo; nikdar si še nisem tako želel živeti kakor zdaj.”
“Moj Bog, moj Bog!” vzdihne Mercedes.
“In zakaj naj bi padel v boju baš jaz, mati! Ali je padel La-moriciere, ta Nev juga? Ali je padel Changarnier? Ali je padel Bedeau? In ali je padel ta Mor-rel, ki ga poznava? Pomislite na svoje veselje, mati, kadar se vrnem v svoji lepi uniformi! Pravim vam, da mi bo prlstojala krasno, in iz koketerije sem si izbral ta polk.”
Mercedes vzdihne, a se vendar poskuša smehljati. Ta dobra mati je razumela, da bi ne bilo lepo, če bi pustila svojega sina, da bi nosil celo breme te žrtve sam.
“Torej,” pravi Albert, “vidite, mati, da imate zagotovljenih za dobo dveh let štiri tisoč frankov in s tem bodete ta čas lahko živeli.”
“Misliš?” pravi Mercedes.
Ta beseda, izgovorjena v naj-globokejši bolesti, je grofici I ušla. Njen pravi smisel Albert razume; srce se mu bolestno skrči, in iskreno stisne svoji materi roko ter pravi:
“Da, živeli bodete!”
“Živela bodem,” vzdihne Mercedes, “toda ali ni res, edino mojo ljubljeno dete, ti ne odpo-tuješ?
“Mati, jaz odpotujem,”' pravi Albert z mirnim in odločnim glasom; “preveč me ljubite, da bi mogli gledati, kako živim v brezdelici in nikomur ne koristim; sicer pa sem se tudi zavezal!”
“Delaj po svoji volji, sin moj, jaz hočem delati po božji.” —
“Ne po svoji volji, mati, ampak po razumu in potrebi hočem delati. Oba sva vsa obupana, ali ni res? Kaj je danes za vas življenje? Nič. In kaj je življenje za me? Ah, draga mati, brez vas zelo malo. Da, verujte mi, brez vas, draga mati, bi bil nehal živeti oni dan, ko sem moral dvomiti nad svojim očetom in se odpovedati njegovemu imenu. Živeti hočem samo, če mi obljubite, da bodete še upali. In če mi prepustite skrb za vašo
bodočnost, podvojite s tem moje moči. Javim se pri algirskem guvernerju; to je plemenit mož in zlasti izvrsten vojak; povem mu žalostno povest in ga poprosim, naj semterja vpre svoje oči v stran, kjer se bom boril jaz; držal bo svojo besedo, in v šestih mesecih postanem častnik ali pa umrjem. če postanem častnik, je vaša usoda zagotovljena, kajti v tem slučaju bom imel denarja dovolj za oba, mati, da, in še več, namreč novo ime, na katero bodeva ponosna, kajti to je vaše pravo ime. Če padem —- no, draga mati — v tem slučaju pač tudi vi ne bodete dolgo živeli, in najine nesreče bode konec.”
“Prav,” odvrne Mercedes s svojim plemenitim, zgovornim pogledom. “Prav imaš, sin moj: pokaživa ljudem, ki naju opazujejo, da bi naju sodili po najinih dejanjih, pokaživa jim vsaj, da sva vredna solza.”
:	“Toda pustite tako žalostne
misli, draga mati”, pravi mladi mož, “prisegam vam, da sva srečna ali vsaj bova srečna. Vi ste duhoviti in se tako lahko odrečete najrazličnejšim stvarem, o sebi pa upam, da sem priprost in brez strasti. Nastopivši službo, bom jaz bogat, in naselivši se v Dantesovi hiši, se vi pomirite. Poskusiva, mati, prosim vas, poskusiva!”
“Da, poskusiva, sin moj, kajti ti moraš živeti in biti srečen,” odvrne Mercedes.
(Dalje prihodnjič)
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljuj razvoj.
Hvala!
JANUAR
raimiMiis
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JANUAR
8. -— Slovenska telovadna zveza,
Cleveland, priredi Telovadno
akademijo s plesom v dvorani
pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30
zvečer. Igra ansambel Van-
drovci.
15.	— Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci.
16.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo (govejo pečenko) v šolski dvorani, od 11.30 do 2. popoldne.
22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
29.	— Štajerski klub pripravi KOLINE v avditoriju sv. Vida, krvave in riževe klobase, pečenice, svinjsko in govejo pečenko. Čisti dobiček pojde za mariborsko bogoslovje. Po večerji ples in zabava. Igrali bodo “Vandrovci.”
30.	— Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
G. — Klub slov. upokojencev za
Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Sloven-
skem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne.
12. — Katoliški vojni veterani Post 1655 priredijo ples za “predsedniški rojstni dan” v dvorani pri Sv. Vidu.
12. — Pustna zabava v dvorani sv. Janeza na Cold Spring Rd. v Milwaukee, Wis. Začetek ob 7. zvečer. Večerja, maske, ples!
12.	— Društvo Lilija priredi “Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.”
13.	— Fara Marije Vnebovzete priredi Predpostni bazar v šolski dvorani.
20.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi, kosilo v farni dvorani.
26 — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
MAREC
5. — Društvo LILIJA poda Finž-
garjevo igro “Divji lovec” v Sovenskem domu na Holmes Avenue.
5. — Materinski klub fare sv.
Vida pripravi Khsilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne.
12. — Misijonska znamkarska
OBILICA RIB — MRTVIH! — Onesnažitev morske vode na Ipanema obrežju pri Rio De Janeiro v Braziliji je povzročila smrt mn ožice rib. Na gornji sliki vidimo delavca, ki mrtve ribe pospravljata, na spodnji dekleta, ki so se prišla kopat, pa so jih mrtve ribe zadržale na bregu.
akcija pripravi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. popoldne.
18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd.
26. — Društvo Najsv. Imena pri' fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicemi in omletami v farni dvorani sv. Vida. Od 8. zjutraj do 1. popoldne.
APRIL
16. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
29.	— Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo ‘ ‘Veseli Slovenci”.
8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj p o m 1 a danski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
6.	— Baragov dom priredi SEN-KLERSKI VEČER z večerjo in plesom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
7.	— Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnieo obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
14.—Slovenska šola pri Sy. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
30.	— Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo.
JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezu-
sovega št. 172 KSKJ praznuje 50-ietnico obstoja v JDND na W. 130 St.
18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik.
23,24,25. — Svetovidski poletni karneval.
25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, V/is. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
16. — Piknik društva Kras šf. 8 ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
AVGUST
6. — Letni, družinski piknik Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
29. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob H. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava.
OKTOBER
14.	— Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28,—Društvo SPB'Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
11. — Klub slav. upokojencev v Newburghu priredi za lOHet-nico obstoja banket v SND na E. 80 St.
I	--------------------------
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA. SLOVENSKA LINIJSKA TISKARNA.
VAM TISKA
KRASNA P O RO ČN A V AB I L A PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERIT'
VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
HEndf iuojs 5 -Ofl2S

-i"ik
NOVO OROŽJE — Iniženirja L. B. Keller in E. Orlowski pregledujeta v podjetju Hughes Aircraft Co. v Culver City v Kaliforniji okvir nove rakete, ki so jo že preskusili in bo šla skoraj v množično produkcijo.