Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 4. tebruarfa 1933
*m£tm
Stev. 28 Leto VII. (XIV)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VEČERNI
tlradnlttvo In upravni Maribor. Gosposka id. 11 / Talafon uredništva 0440, uprava 0465 Izhaja razaa nedalja la praznikov vsak dan ob 16. uri / Valja masažno projaman v upravi al po pot tl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oplaši po aaidku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani # Poitnl čekovni račun SL 11.406
99
JUTRA
99
Odmevi sedemindvajsetega januarja
PISMO IZ GRADCA.
v Kdor zasleduje v zadnjem času nem-politiko, ve, da postaja vedno bolj a2resiyna. Zlasti kažejo Nemci aktivnost v manjšinskem problemu in ne zamude Pač nobene prilike, da ne bi skušali namenjati vprašanj, ki se tičejo »zgubljenih* ^•krajin. Tako jim je letošnji 27. januar audil dobrodošlo priliko, da so zapeli *faro pesem o zgubljenem Mariboru in razkosanl Štajerski. Časopisje je ta da.i skoro brez izjeme prineslo članke o majorskih dogodkih 27. I. 1919; zlasti se le izkazal »Graz er Tagblatt«, ki “e opusti nobene prilike, kadar je le mo-Seče udariti po Jugoslaviji. Prinesel je “Vodnik, ki poln zavijanj in netočnosti slika »brutalni napad srbske soldateske “a mirne demonstrante«, ki pač niso boleli nič drugega, kot manifestirati za svoje nemštvo. Da je bila ta množica tudi oborožena, seveda previdno zamolči.
Nas tak pamfletski uvodnik ne bi da-He zanimal, ker poznamo kvalitete in objektivnost »Tagblattove« žurnalistike. Kanimivo pa je, da je letos graško nemško študentovstvo istotako posvetilo vejo pozornost tem dogodkom in priredilo zborovanje, na katerem so padale trditve, ki se ne razlikujejo mnogo od VTagiblattovih«. Pa tudi pred jugoslovanskim konzulatom v Schumanmgasse ie skupina kakih 60 hitlerjevcev demo-thirala in zahtevala vrnitev »der schii-deutschen Stadt Marburg« (lepega “eniškega mesta Maribora). Pela se je tudi pesem, ki je bila pred nekaj meseci ^komponirana in nosi naslov: »Marburg, du schonc Stadt im deutschen Siiden«. (Maribor, ti lepo mesto na nemškem iu-£u). Nemško študentovstvo je ta dan izdalo črno obrobljene lepake, v katerih se spominja 27. januarja 1. 1919. in pozida čitatelje, nad nikoli ne pozabijo »na-*eSa štajerskega Maribora«. Društvo »Spodnjih Štajercev v Gradcu« je priredilo v mestni farni cerkvi v Herren-Sasse spominsko svečanost, na kateri je s Prižnice govoril prelat dr. Kort-schak o 27. januarju v Mariboru, sodelovali pa so tudi operni pevci tn razni muziki. Slične prireditve so prirejala Uosamezna društva v podeželskih me-Skratka, vsa stvar je letos dosegm ‘“ke dimenzije, da je morala vzbuditi Pozornost in da nas sili vprašati to gospodo, če ie prevrat res ni ničesar iz-“čil in če hoče res po vsej sili ubrati sta-r° pot in dobiti zopet prilike za tlačenje drugih narodov. Če le temu tako, potem litn pač ne moremo prerokovati druge-
ga, kakor to, da bo ta politika doživela ponoven poraz, hujši od zadnjega.
Važno pa je, da ob tej priliki dožene-mo nekaj, kar je morda pri nas doma neznano. V to svrho posezimo nekoliko nazaj v dneve prevrata. Kmalu po pre-vrtu so graški Slovenci ustanovili »Zastopništvo Jugoslovanov v Gradcu«, ,v, katerega so stopili zastopniki slovenskih društev in drugi odlični ljudje, ki so ta-časno še bili v Gradcu. Zadnji predsednik je bil dvomi svetnik dr. Toplak, ki živi sedaj v Mariboru. Zastopništvo je opravljalo tudi konzularne posle (konzulata takrat v Gradcu še ni bilo) in je imelo med drugim pravico izdajati vizurn za potovanje v Jugoslavijo. Nekaj dni pred 27. januarjem 1. 1919. so začele velike množine ljudi, med njimi zlasti bur-šaki, prihajati na »Zastopništvo«, ki je bilo v prostorih »Čitalnice« v Kloster-wiesgasse, po vizum In to pod raznimi pretvezami. Zastopništvo, v katerem niso bili informirani, kaj se v Mariboru pripravlja, jim je vizume brez nadaljnega izdalo, zlasti, ker je na ta način v malo dneh prišel v blagajno lep denar, ki ga Zastopništvo ni imelo v izobilju, ker se je moralo vzdrževati iz lastnih dohodkov. Seveda, ko so v Zastopništvu zvedeli za mariborske dogodke, jim je postalo jasno, od kod tak naval pred dnevi. Izdajanje vizov je bilo takoj u-stavljeno, toda prepozno. To dejstvo jasno dokazuje, da torej velik del množice, ki se je takrat zbrala v Mariboru, id bil Iz domačinov. Vse je bilo umetno improvizirano in glavno besedo ob prihodu amerikanske misije so imeli burša-ki In mladi ljudje, ki so se za to priliko pripeljali nalašč Iz Gradca v Maribor ustvarjat »razpoloženje«. Da je spontanost demonstracij mariborskega nemškega prebivalstva s tem več kot iluzorna, nam morda ni treba omenjati!
Tega in slične dogodke pogrevajo tu največ ljudje, ki so svoječasno sedeli na mastnih mestih na bivšem Spodnjem Štajerskem in ki jim nikakor ne gre v glavo, da se nimajo več prilike šopiriti po naših uradih in živeti na račun slovenskega naroda. Med študenti pa je v glavnem zasnovalo akcijo nekaj gospodov, ki se bodo po končanih študijah hoteli vrniti v »zgubljeno« domovino (n jesti slovenski kruh. Med njimi je tudi nekaj takih, ki ne morejo zatajiti svojega slovenskega pokolenja in ki jih je v naročje nemštva pripeljalo koristolovstvo in »SUdmarkine« podpore!
Pred novo japonsko ofenzivo
Kitajski obrambni ukrepi, ang lija zanika.
JAPONSKO.
DA BI PODPIRALA
PEKING, 4. februarja. Vsak trenutek se pričakuje nov japonski napad na pro-vinc0 Jehol. V bližini meje se koncentrirajo japonski oddelki. Tri severne kitajske province so sklenite, da pošljejo mar-Čangkajšku na pomoč 30.000 voja-Jov, s pomočjo katerih naj bi obračunal cim prej s komunisti v provinci Kvangsi, nato pa uporabil to armado v boju proti Japoncem na jeholski meji.
LONDON, A. februarja. Zunanje ministrstvo je objavilo uradni komunike, v katerem kategorično demantira vest, da angleška vlada zavzema v Ženov! za da se Japonski v Mandžuriji zagoto-0° Proste roke in bi v kompenzacijo *a to dobila Anglija popolno prostost v°ie akcije v Tibetu. V komunikeju se ■k^Iaša, da angleška vlada ne stremi po mkakj akciji v Tibetu in da ne morejo na
njeno stališče v kitajsko-japonskein sporu vplivati nikake kombinacije o Tibetu. Ob koncu komunikeja se govori, da je angleški zunanii minister šlr John Simon itak jasno izjavil v Ženevi, da bo v primeru, da bi ostala posredovalna akcija za rešitev kitajsko-japonskega spora brezuspešna, angleška vlada odločna zagovarjala spremembo predlogov, ki jih vsebuje znano poročilo komisije lorda Lyttona.
PREKI SOD V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 4. februarja. Iz dobro informiranih virov se doznava, da bo vlada na popoldanski seji zahtevala od parlamenta pooblastitev, da proglasi prelci sod zlasti v Bukarešti in v petrolejskem središču Ploestiiu.
BERLIN, 4. februarja. Zaradi neprestanih krvavih demonstracij marksistične opozicije proti Hitlerjevemu kabinetu, bo državna vlada izdala izjemne odredbe, po katerih se kaznuje vsak političen umor s smrtjo, vsako nasilje pa z dolgoletno ječo. Socialisti in komunisti so močno razburjeni zaradi Hitlerjeve izjave, da bo dal postaviti vislice za vse. ki so proti njegovemu režimu. V pretekli noči so bile v vsej Nemčiji burne protivladne de monstracije, ki jih policija ni mogla preprečiti. Druga in tretja internacionala se bosta obrnili po pomoč v Pariz, Prago iiujfaršavo. Hitlerjev teror se že močn^PveliavHa proti opoziciji, ki ji je popolnoma odvzeta svoboda tiska. Pričakujejo se v Nemčiji še veliki. usodni dogodki.
BERLIN, 4. februarja. Kakor se govori. bo sklicana v najkrajšem času deželna konferenca, da se ugotove mere proti komunistični stranki. FRANKFURT OB MENI. 4. febr.
Hitlerjeva borba proti levičarjem
OSTRE IZJEMNE ODREDBE. PRED ODLOČILNIMI DOGODKI. NEMIRI IN SPOPADI. PONESREČENA STAVKA V LUBECKU.
Policija ie izvršila pri vseh komunističnih voditeljih temeljito hišno preiskavo. Preiskava je bila izvršena tudi dl v komunističnih organizacijah. Zaplenjen ie bil velik obtežitni material. Isto se je zgodilo tudi v Kolinu. Vsi komunistični lokali so bili zaprti in zapečateni. Strankini funkcionarji so se poskrili. V Erfurtu je bila tudi izvršena natančna hišna preiskava in je bilo zaplenjenega precej propagandnega materiala.
LUBECK, 4. februarja. Zaradi aretacije socialističnega poslanca Lcber-ja so socialni demokrati sklenili izvesti včeraj dopoldne med 11. in 12. uro protestno stavko. Pri vsem tem pa stavka v vsem obsegu ni uspela, ker je pretežni del delavstva delal in se ni hote! pridružiti stavkajočim.
ALTONA, 4. februarja. Poulični spo padi so se včeraj zopet ponovili. V teku včerajšnjega dne je prišlo večkrat do streljanja med delavci in orožniki.
Sisifovo delo razoroževenja
SPOR MED FRANCOSKIM IN ANGLE ŠKIM STALIŠČEM. DO ROOSEVELTA IN NEMŠKIH VOLITEV NI MOGOČE DELO.
PARIZ, 4. februarja. Rezultat prve seje glavne komisije razorožitvene konference je ta, da Nemčija in Italija v celoti popolnoma odklanjata vojaške in politične določbe francoskega razorožit-venega načrta. V prihodnjem tednu se bo razprava osredotočila okrog angleškega razorožitvenega načrta in bo francoski načrt samo antiteza, proti se bodo izjavile Anglija, Amerika, Italija in Nemčija.
PARIZ. 4. februarja. »Le Journal« z rezervo komentira ponovno otvoritev razorožitvene konference in pravi, da se delo na konferenci nikakor ne bo moglo uspešno nadaljevati pred 5. marcem, dokler bo Nemčija v negotovi periodi volilno borbe. List pravi dalje, da splošno ni
bilo politično, da je Hitler spravil volilno borbo v zvezo z razorožitvenim vprašanjem. Kakor drugi listi, tako piše tudi »Le Journal«, da se more od pripravljene svetovne gospodarske konference pričakovati le malo uspehov, kar najbolj dokazuje polemika, ki se je razvila v zadnjih dneh med Združenimi državami Severne Amerike in Anglijo, kakor se tudi more pričakovati, da bo konec Hooverjevega predsedovanja prinesel še ostrejšo trgovinsko vojno. List zato vprašuje, zakaj se vse skupaj ne odloži do pomladi, ko bo itak prevzel oblast v svoje roke novi predsednik Združenih držav Roosevelt, obenem se bo pa jasno izjavil tudi nemški narod.
Herriot je obupal nad sporazumom z Italijo
PARIZ, 4. februarja. Herriot je Imel predsiuočnjitn predavanje o Srednji Evropi in se ie obširno bavil^z itali-jansko-jugoslovanskimi odnošaji. Opozarjal je na to, da se niso posrečili nje govi poskusi priti do zbližanja med Italijo in Francijo. V Italiji obtožujejo Francijo, da želi utrditi status quo in na ta način obdržati hegemonijo v Evropi. Razen tega se Franciji očita, da je zvesta svojemu prijateljstvu napram Jugoslaviji. Franclja nikdar ne bo izdala zaupanja hrabrega naroda, ki se je ob sleherni priliki strastno postavljal ob strani Francije. Francija sicer želi. da se izboljšajo odnošaji med Beo gradom in Rimom, pri tem pa ne sme pozabiti, da stoji Italija na strani onih držav, ki se trudilo, da bi se izpre-menile mirovne pogodbe.
Trojne volitve v Prusiji
BERLIN, 4. februarja. Vlada je sklenila, da 5. marca Izvede ne le državne in deželne volitve v Prusiji, temveč v vsej Prusiji tudi občinske volitve, ker pruski državni zbor ne odgovarja več pravi volji naroda.
| Milijardna dedščina Slovenke
BEOGRAD, 4. februarja. Zunanje ministrstvo ie bilo obveščeno, da je podedovala Slovenka Ljudmila Kovačičeva iz Dobove pri Brežicah pravljično dedščino, ki je cenjena na več milijard dinarjev. Kovačičeva je bila svoj čas plesalka v Londonu, kjer se je seznanila z nekim maharadžo na Javi. Krez z Jutrovega se je s plesalko oženil in ii zapustil sedaj, ko je umrl, kot glavni dedinji ogromno premoženje. Bivališče srečne milijarderke ni znano.
DRŽAVLJANSKA VOJNA V ASIRIJI
JERUZALEM. 4. februarja. V arabski provinci Asiriji se je vnela med četami kralja Ibn Sauda in vstaši krvava bitka. Na obeh straneh so utrpeli težke izgube. Položaj vladnih čet se je poslabšal s tem, ker je več plemen nepričakovano prestopilo na stran vstašev.
ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 4. februarja. Zasedanje narodne skupščine je odrejeno na torek, dne 7. t. m. ob 10.30 dopoldne in bo na tei scii določen tudi dnevni red.
Dnevne vesti
Letošnji občinski proračun
IZDATKI IN DOHODKI SPLOŠNE MESTNE UPRAVE.
Letošnji proračun je pod streho. Ker je po izjavah finančnega referenta sestavljen po navodilih banske uprave in v znamenju skrajne štednje, ga bo banska uprava nedvomno tudi potrdila. Primerjava letošnjega proračuna z lanskim, odnosno predlanskim, je težavna, ker so zaradi reorganizacije mestnega gospodarstva izpadli iz proračuna celi oddelki ter prešli na podjetja, dočim so se drugi oddelki zopet prenesli iz proračuna podjetij na mestni proračun. Posebni finančni odbor, ki je temeljito proučil letošnji proračun, ga je reduciral na minimum. Mnogo postavk je znižanih in to na podlagi lanske in predlanske izkušnje, zvišane so le v primeru najnujnejše potrebe.
Splošna mestna uprava:	Izdatki	so
predvideni na 3 milijone 627.192, dohodki pa na 282.747 Din. Po prvotnem predlogu mestnega knjigovodstva so bili predvideni izdatki splošne mestne uprave na 3 milijone 640.420 Din, finančni odbor pa je nekatere postavke črtal, med njimi tudi predvidena mesta prezidialnega tajnika, gradbenega pravdnika in kon-ceptnega uradnika pri konskripcijskem uradu. Na novo je vnešena postavka za stroške dostavljanja v znesku 5.000 Din.
Ostali prejemki so predvideni in se razdele takole: županova funkcijska doklada 60.000 Din, podžupanova 15.000 Din. (Plače magistralnih uslužbencev niso reducirane, ker je finančni odbor pač upošteval hude današnje razmere), za ravnateljstvo 39.960 Din; za tri uradnike pri obrtnem referatu 56.148 Din; za 14 uradnikov mestnega gradbenega urada, in sicer za tri inženerje, dva geometra, dva gradbena tehnika in sedem administrativnih uradnikov ter za dva dnevničarja in slugo 257.514 Din, za 10 uradnikov mestnega knjigovodstva in blagajne, za štiri devnioarje in dve slugi 238.669 Din; za pet uslužbencev tržnega nadzorstva, in sicer za veterinarja, urad nika in tri poduradnike 81.554 Din; za osebje prezidialne pisarne, in sicer za štiri uradnike, tri dnevničarje, litografa,
dva poduradnika in šest slug 168.964 Din; za šest uradnikov, poduradnika, dnevničarja in sluge konskripcijskega u-rada 99.520 Din; za draginjske doklade mestnih uslužbencev omenjenih uradov, za vpokojence, vdove, sirote in miloščina rje je vnešena postavka 1 milijon 695.991 Din.
Za stvarne potrebščine splošne mestne uprave pa so predvideni izdatki: za vzdrževanje uradnih prostorov, v čemer so všteta tekoča popravila, davki in zavarovalnina 28.000 Din; za čiščenje Din 13.800; za kurjavo (12 vagonov premoga in 40 in3 drv) 56.000 Din; za tiskarska dela1 15.000 Din: za knjigoveštvo Din 15.000; za papir 20.000 Din; za razne pisarniške potrebščihne 20.000 Din; za risalne in pisalne potrebščine gradbenega urada 15.000 Din, za čiščenje 500 Din, za tehnične revije 2000 Din; za potrebščine prezidialne pisarne 7.000 Din; za pisarniške potrebščine konskripcijskega urada 25.000 Din; za strokovno literaturo in dopolnitev instrumentarija 4.500 Din; za potrebščine obrtnega referata 2000 Din; za pošto, kolke in telefon Din 25.000; za obleko slugam in tržnim stražnikom 15.160 Din; za kurjavo, čiščenje, razkuževanje policijskih zaporov 30.000 Din; za reprezentacijskhJond 8.400 Din.
Za pokojnine 38 vpok^opcev je predvideno 815.811 Din. V tenržnesku je tudi zapopadena pokojninska rezerva v znesku 49.260 Din. Za vdovnine in vzgoj nine 20 vdov je vnešena postavka Din 211.229. Za miloščino 13 miloščiinarjev je predvideno 82.846 Din.
Pogrebni stroški so	bili	znižani od
predvidenih 10.000 Din na 5000 Din; bolniški stroški na 30.000	Din,	stroški za
zdravila 22.000 Din, izdatki za bolniško zavarovanje na 50.000 Din.
Dohodki splošne mestne uprave bodo vrgli mestni blagajni 282.747 Din, in sicer povračilo za tiskovine in načrte Din 5000, občinske takse 110.000	Din, razni
drugi dohodki 20.000	Din,	komisijske
pristojbine 60.000 Din, najemnina 84.000 Din, obresti 3.660 Din, ribolov, pa 87 Din.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Vse cenjene naročnike »Večernika« opozarjamo, da smo priložili položnice in jih prosimo, da nam naročnino za tekoči mesec nakažejo. Zlasti opozarjamo vse one naročnike, ki so z naročnino zaostali, da jo ta mesec sigurno poravnajo, ker jim bomo sicer primorani ustaviti pošiljanje lista.
Uprava »VEČERNIKA«.
GOSPOD MINISTER Dr. ALBERT KlRAMER dbpotuje danes popoldne v Maribor. Zvečer ob 20. uri bo predaval v dvorani Ljudske univerze srednješolski mladini o političnem razvoju Jugoslavije od početka do danes ter o vlogi mladine v njenem bodočem razvoju. Dijaštvo vseh mariborskih srednjih šol je vabljeno, da se predavanja, ki je prvo v ciklusu mladinskega idejnega tečaja ZKD, polno številno udeleži!
Mestni občinski svet ima svojo prihodnjo sejo v torek 7. t. m. v mestni posvetovalnici.
Mariborska pekovska zadruga ima svoj letošnji občni zbor v torek 7. t. m. ob 13. uri v Gambrinovi dvorani.
Volilni imeniki so v redu. Mestni kon-skripcijski urad je pregledal in popravil . volilne imenike. Včeraj jih je pregledala še komisija članov občinskega sveta m jih ]x>dpisala.
Doklada na železniške karte. Z veljavnostjo od 15. januarja se uvede posebna doklada za osebne železniške kairte za .vse razrede in vse vlake. Ta doklada znaša za vozne karte do 40 Din 1 Din, od 41 Din do 200 Din 2 Din, nad 200 Din pa 3 Din.
Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru rojenih 54 dečkov in 48 deklic, umrlo je 32 moških in 37 žensk, pred oltar pa je stopilo 20 parov.
Železniški uradniki se organizirajo.'h o metni minister je odobril društvena pravila in nadaljnje delovanje Združenja železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije.
Šahovski klub v Mariboru sklicuje z ozirom na nameravane šahovske tekme vseh klubov v Mariboru, za nedeljo 5. trn. ob 10. dop. v kavami Central sestanek članov, da se o tem odloči. — Predsednik.
Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na majhno skupino predavanj, ki bodo obdelala veleaktualna psihološ-ko-pedagoške teme in sicer probleme Freudove psihoanalize in Alerjeve individualne psihologije, posebno z ozirom na njih uporabljivost v moderni pedagogiki. Prvo zadevno predavanje bo prihodnjo soboto zvečer o psihoanalizi, drugo pa v nedeljo dopoldne o individualni psihologiji. Oboje predavanj ima univer. prof. dr. Bujas iz Zagreba. Radi tega odpadejo predavanja v ponedeljek in petek prihodnjega tedna.
Občni zbor Podpornega društva za revne učence v Mariboru bo v ponedeljek, 6. t. m. ob 17. (5. uri pop.) v glasbeni sobi Cankarjeve šole.
Krajevna organizacija JRKD za III-mestni okraj sklicuje članski sestanek v soboto, 4. trn. v gostilni Košir na Meljski cesti (prej Kosič). Za vse odbornike u-deležba, strogo obvezna.
Iz Sokolskega društva Maribor matica. Redni občni zbor društva bo v nedeljo 5. t. m. ob pol 9. uri v zgornji mali dvorani Narodnega doma. Občni zbor sklepčen pri udeležbi tretjine celokupnega članstva. V primeru nesklepčnosti bo ob 9. uri drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članstva. Udeležba je za članstvo obvezna. Zdravo!
Kovačev študent. Narodna opera v treh dejanjih za glasovir od V. Vodopivca. Ker je vojni kapelnik gospod Svoboda navedeno opero izpopolnil in instrumentalno obdelal za godalni orkester, se opozarjajo gledališča in diletantska društva, ki bi želela imeti to narodno in veselo opero, da se izvolijo obrniti na podpisanega, kjer lahko dobijo na posodo kompletni muzikalni material proti plačilu honorarja. .1. F. Svoboda, kapelnik voj. muzike 45. p. p. v Mariboru.
Vsi na koncert Pomožne akcije!
Vsa mariborska javnost se opozarja na veliki dobrodelni koncert Pomožne akcije v korist najbednejših slojev mesta Maribora. Koncert bo v torek 7. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani »Uniona«. Kupite vstopnice že v naprej v trgovinah ge. Brišnikove in g. Hoferja!
Spored akademije, ki jo prirede gojenci in gojenke državnega učiteljišča vspo min velikega Jugoslovana J. J. Stross-mayerja jutri v nedeljo ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma: 1. Slavnostno predavanje o Strossmayerju. 2. Deklamacija. 3. Orkester: Slovanski ples, Ka-vatina in Mozartova ouvertura k operi »Figarova svatba«. 4. Moški zbor: Aljaževa »Na dan«, Devova »Tihi veter« in Binlčki »Čuješ, dušo«. 5. Gosli solo s klavirjem: Kreisler »Ljubezni bol« in »Lepi rožmarin«. 6. Ženski dvospev s kla virjem: Dvorakov »Prstan««. 7. Ferlinčev oktet: Avsenjak »S’m se rajtou ženiti«, Dolinar ’ »Pa ta jutranja zarja«, Jereb »Moj deklič«. 8. Bariton solo: Ipavic »Če na poljane«, Prelovec »Ti si urce zamudila«. 9. Žepski zbor: Mirk »Medvedov ples«, Pahor Cimbolo-din, cimbolo-dan«, Mokranjac »Na ranilu«. Adamič »Zbadljivka«. 10. Mešan zbor: Adamič »Kresovale tri devojke«. Mokranjac »X. rukovet srbskih narodnih pesmi iz Ohride« in Hubad »Potrkan ples«.
Mi kljubujemo prehladu,
. i kašlju; kgtarju itd.
shoiS0ijevimi j prsnimi karamelami
; s 3 jelkami
flote se vlehoznjihMeog. in Jyerso vidni pJ/iteuU.
Vse pisarniške potrebščine v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik, Slovenska 11.
Občni zbor podružnice Narodno strokovne zveze v Mariboru bo jutri v nedeljo dopoldne ob pol 10. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Prosimo vse člane, da se občnega zbora udeleže po’ noš te vil no. — Odbor.
Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Ma ribor, ima svoj letošnji redni občni zbor jutri v nedeljo dopoldne ob 10. uri \ veliki dvorani Narodnega doma.
Mariborski pododbor združenja rezer vnih častnikov in bojevnikov vabi svoje Člane, da se zanesljivo udeleže rednega letnega občnega zbora, ki bo jutri v ne-deljo ob 10. uri dopoldne v dvorani ho-tela »Zamorec« v Gosposki ulici.
Društvo Rdečega križa, krajevni odb >r v Mariboru, ima dne 11. tm. ob 19.30 pri »Orlu« svoj redni letni občni zbor z obl čajnim sporedom, h kateremu se tem potom vabijo vsi člani in prijatelji dru štva.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu* na Glavnem trgu.
Prireditve »Mariborskega smučarskega kluba«. 19. februarja Medklubska skakalna tekma v Mariboru. 26. februarja mednarodna vztrajnostna smučarska tekma na daljavo 50 km pri Ruški koč? na Pohorju. Polovična vožnja na železnici od 18. do 28. februarja. Potrdila izdaja »Putnik«, Maribor.
Grajski kino. Od danes dalje: Največji habsburški film »Johann Orth, rdeči nadvojvoda«. Krasen film iz tajnega arhiva habsburškega dvora. Ljubavni roman in škandal na habsburškem dvoru za časa nadvojvode Johanna Salvatorja (Johana Ortha). V ta film je vpletena mayerlinška afera, nadvojvoda Rudolf se konča s sa momorom. Johann Orth jevelefilm, ki je imel povsod, kjer se je predvajal, ogromen uspeh. V glavnih vlogah: Paul Otto kot cesar Franc Jožef I., Paul Richter kot nadvojvoda Rudolf, Karl Ludvik Diehl koi nadvojvoda Johann Salvator (Johann Orth), Paul Wegener, Ellen Richter, Greti Theimcr, Paul Horbiger.
Kino Union. Od sobote dalje film »Iz dnevnika iepe žene« z Lil Dagover in najnovejšim ljubljencem nežnega spola Hansom Rehmannom. Film, ki sijajno odkriva dušo moderne žene, njene svobodne nazore proste ljubezni in njene posledice. Film poln zdravega humorja in vesele vsebine. Pripravlja se nafao vejša in najboljša operet-a P. Abrahama z Marto Eggertovo, Hermanom Thimi-gom, in Ernstom Verebesom-
Pri influenci skrbite, da bo želodec in črevesje 7, uporabo naravne Franc-Jožefove grenčice; večfeat temeljito očiščen.
Narodno gledališč*
Repertoar.
Sobota, 4. februarja ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Red A.
Nedelja, 5. februarja ob 15. uri: »Maks in Moric«. Znižane cene. Otroška predstava. — Ob 20. uri: »Grofica Marica«-Ponedeljek, 6. februarja: Zaprto.
Torek, 7. februarja: Zaprto.
Sreda, 8. februarja ob 20. uri: »Švejk«. II. del. Premiera.
Švejk, drugi del, bo naslednja dramšta premiera. Drugi del prikazuje 6 zelo zabavnih in satiričnih slik iz življenja dobrega vojaka Švejka v ruskem ujetništvu ter bo gotovo prav tako privlačen kot prvi del, ki je dosegel rekordno število uprizoritev. »Švejka« kreira tudi v drugem delu priljubljeni komik Danes.
Ko se začno cevi poapnjevati, deluje tporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izprazni jen je črevesa zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdra^ niške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo grenčico, ker odpravi zastajamje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi y vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Lani se je v Mariboru ustanovilo društvo »Poroka«, ki si je nadelo nameh preskrbeti svojim članom in članicam 0 priliki poroke kompletno stanovanjsko opravo. Društvo, ki je registrirana po* možna blagajna z o. z. v Mariboru, Stolna ul. 5, jo edino te vrste v Sloveniji-Obenem pa skrbi tudi za pobijanje brezposelnosti z zaposlovanjem obrtnikov-Clan lahko postane vsak ženitveni kat** didat. Podrobnosti se izvejo v pisarni.
Inventurna prodaja čevljev »Peko«’ Oglejte si naše izložbe, ter kupujte prvovrstne čevlje domače znamke »Peko«-Maribor, Slovenska ul. 12. Cene nizk® kakor še nikdar in nikjer.
Čudna letošnja zima preveč počasi v slabem snegu kima; ker je v februarju že mnogo prevroča, mladim in starih športnim ljudem, damam, dekletom ih resnim možem, Pohorcem našim in vse«1 njih trabantom, smuškim voditeljem J* smučarskim fantom: resne skrbi in žalost povzroča. — Da pa skrbi se in jeze znebimo, da se pošteno zares zveselimo, Ž® se pripravlja nam pohorski ples; od nie' ©a nas ločijo tedni še trije, saj bo v soboto po petku sv. Matije!
Nesreča ne počiva. Po nesrečnem naključju se je polila s solno kislino P* desni roki Pavla Gosačeva z Zgorni® Pristave pri Konjicah. Pri drsanju na ledu se je hudo ponesrečila 181etna dijakinja Kairmen Tomažinova. Padla je in sl zlomila desno roko v zapestju. Na poledenelih tleh se je spodrsnila in padla 42 letna žena poštnega sprevodnika Frančiška Kolarjeva in si zlomila levo rok® v zapestju. Vse tri ponesrečenke se zdra vijo v tukaišnii bolnišnici.
■■■■■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili* DANES OB 20. URI V KADETNICI
"Pohujšanje v do; lini šentflorjanski*
ZADNJIKRAT
Neznanokain je odšla pred nekaj dnevi kuharica Marija Viherjeva, stanujoča Slomškovem trgu. Kdor bi o njej kaj vedel, naj sporoči predstojništvu mariborsK® mestne ^policije.
Z nožem ie zabodel pri Sv. Petru w Mariboru v Klajčnikovi gostilni neki hlapec 20-letnega hlapca Janeza Kranjca Ih ga hudo ranil na desni nogi. Kranjca s® spravili v mariborsko bolnišnico. , Prst s! je odsekala. Pri sekanju drv sI je včeraj popoldne odsekala kazalec lev® roke 19-letna služkinja Marija SuhoV-nikova, stanujoča na Zrinjskega trg* Zdravi se v bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske met** orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaz* termometer 3 stopinje pod ničlo; mh1*' malna temperatura je znašala davi stopinje pod ničlo; tlakomer je kazal 7. uri pri 12. stopinjah 744.3, reduciraj na ničlo pa 742.8; relativna vlaga v.reme je mefleno; veter: severozahod' nik.
BI a r !b o r u, 3«e 4. IT- 1933.
PrarifxtfšEi»VE ČIFNTK« JWi
r11111!11 blMBl ■»■■■■■—■ ■WHfilliiirr,^^^",w>^
Voditelj graških Slovencev Matija Kukman
K SEDEMDESETLETNICI VELIKEGA NARODNJAKA
Kdo od graških Slovencev ne pozna Matije Kukmana? Prva oseba, ki jo Slo-venec, če se mudi mimogrede ali pa za Jdie časa v. Gradcu, najde in spozna v *yitalnici«, je njen predsednik Matija "Ukmar!, mož izklesanih potez, živahnih °č>, srednje postave in pri svojih sedemdesetih letih mladeniško čil. Po kratkem rszgovoni z njim spoznaš, da. imaš opra-v'ti z možem, ki je preživel lepo dobo Rodovine graških Slovencev, njihove duje za obstanek, uspehe, pa tudi težke Ketiutke. Ko zveš, da je njegov poklic "'la pekovska obrt, se čudiš od kod toli-inteligence in izobrazbe in namah poznaš, da imaš pred seboj tipičnega s^venskega človeka, ki si je z lastno Pridnostjo ustvaril toliko znanja in vpogledov v slovensko življenj, da se je ob cuar,jii slovenske knjige za večne čase "Pvdušil za ideale slovenstva in Slovanka ter ostal v rnrzli tujini vseh 40 let ?e samo zvest svojemu narodu, ampak ,e b'l, dasi priprost obrtnik, v prvih vr-kh društvenega življenja graških Slo-vencev.
Matija Kukman se je rodil 31. jan. 1863. trdni kmetiji v Lastovčah pri Novem 'Pestu. Dečka so namenili študirat, pa ,ie Pogorela kmetija in iz drugega gimna-2>iskega razreda so ga vzeli domov, kjer )e do svojega 17. leta delal na očetovi ^'di. Tedaj ga je pa zaneslo v svet in v Novem mestu se je izučil pekovske Pbrti. Prvič je prišel v Gradec 1. 1883.
odsluženi vojaščini je prišel na Reko,
N&r si je ustvaril svoje ognjišče, leta ^4 pa za stalno v Gradec, ki mu ga je Us°da namenila za drugo domovino. Kot ||eček in kot mlad mož je pridno preiti knjige in skusil z lastno pridnostjo j^domestiti, česar mu šola ni niogla dati.
^°t talent za jezike se je na Reki v "Stkem seznanil z italijanščino, slovenimo in nemščino pa obvlada v toliki JPeri, da je že mnogo inteligentov, ki so %Ii za to potrebo, inštruiral v slovenili,
.V Gradcu se začne tudi njegovo d rti-keno delovanje, tekom katerega je imel Priliko spoznati veliko ljudi, takratnih ,v?sokošolcev, ki so pozneje zavzeli od-"fna mesta v domovini. Takrat so se hirali Slovenci, živeči v Gradcu v kul«
{jjrnein in pevskem društvu »Edinost«,
Kjfer je bil podpredsednik in so bili med Jpugimi člani oba Hrašovca, dr. France j*! dr. Juro, dr. Klasinc in prof Ljudmil “auptman. »Edinost« se je kmalu razšla,
'n 1896. je bil ustanovljen »Naprej«, še Pravtako skupno društvo, v katerem pa ie kmalu leta 1902 prišlo po vzgledu v . domovini do ločitve duhov. Med obema Oboroma je prišlo do burnih debat, v katerili so se udejstvovali prof. Brolih bi dr. Vekoslav Kukovec na napredni, in P.M dr. Evgen Jarc, dr. Brecelj in prof. r- Žigon na katoliški strani. Tako je bilo Ponovljeno Slov. kršč. izobraževalno
društvo »Domovina«, »Naprej« pa k leta 1908. spremenil ime in se odslej imenoval »Čitalnica«. Zadnji predsednik »Napreja« in prvi »Čitalnice« je bil prof. Kaspret. Kot večina obrtništva, je tudi Matija Kukman še! v »Domovino«, ki ji je bil dalje časa predsednik. Ko je »Domovina« bila razpuščena, je prišel naš jubilant iz »Kresa« v »Čitalnico«, ki ji predseduje že četrto leto. Ob prevratu je bilo ustanovljeno Zastopništvo Jugoslovanov v Gradcu, ki je opravljalo tudi konzularne posle. K sodelovanju je bil pritegnjen tudi Matija Kukman, kjer je kot član s svojim velikim poznanjem naših ljudi in slovenskega vprašanja v Gradcu odlično služil naši stvari.
To je kratek potek slavljenčevega društvenega življenja, ki pa ni vselej tako gladko potekalo. Nešteto borb s someščani, z nemškimi oblastvi in drugimi mogočniki je imel Matija Kukman^ radi svojega delovanja v slovenskih društvih. Kdo bi mogel popisati, kakih sredstev so se posluževali nasprotniki, samo da bi odtujili naše ljudi svojemu narodu in jih privedli v nemški tabor. Veliko jih je omahnilo in se zgubilo. Njihovi otroci so danes Nemci in za nas izgubljeni. Matiji Kukmanu pa, svetlemu ^zgledu nacionalne zavednosti, niso prišli do živega. Vso svojo rodbino je, dasi vedno na tujem. vzgojil v strogo narodnem duhu in jo ohranil lastnemu narodu. Prosti čas se je vsega posvečal društvenemu delu, dramil je naše ljudi in jih pridobival našim društvom. Kako si prizadeva, navezati Slovence na »Čitalnico«, kako zna v miačnežih in nezavednih vzbujati ljubezen do lastnega rodu in samozavest narodne pripadnosti, kakršno pač ima le on sam. Matiji Kukmanu usoda ni naklonila bogastva, kakršno bi morda imel, da se je prodal tujcem, kakor toliko drugih, dala pa mu je tisto globoko zavest, zavest slovenskega človeka, ki kljubuje vsem silam, ki so toliko močnejše od njega in ohrani svojo narodnost in domovinsko ljubezen tudi na tujem, kjlub vsemu in proti vsem. Mam je še prav posebno treba mnogo takih idealistov, takih svetlih vzgledov, ki dokazujejo, da tudi tnali narodi zmorejo čudesa, samo da čutijo tisto skupnost, tisto samozavest, ki jo more našemu človeku dati le velik čut pripadnosti in ljubezni do lastnega naroda. Matiji Kukmanu — sedemdesetletniku, kličemo graški Slovenci, naj nam ga usoda čuva še mnogo let.
S. P.
Pri zimskem športu
NIVEA-CREME aii NIVE A-OLJE
V drgnite pred odhodom t hribe yse luči in zrnkn izpostavljene dele teleta izdatno z Nivea.kremo ali Nivca-oljem in vdrgavajte »e med partijo »e eetec. S lem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledeniške zapeke , in se vam ni bali, da se vam koža {osuši. Nivea-krema in Nivea-olje vanj 1 dajeta poleg tega oni čudovito bronasti barvni kožni odtenek, s katerim
-	  se	tako	radi	vračale	*	zimskošportne
ture. Samo Nivea-krema in Nivca-olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Encerit. Din 6,—, Din 12.— in Din 25.—.
J n gosi, P. Beiersdorf & Co., d. i c. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulic« 24.
Sl
Konjice
Nalezljive bolezni. V Sloveniji je v času od L do 7. januarja zbolelo 348 oseb, in sicer: za davico 203, za škrla-tirko 41, za raznimi tifusnimi boleznimi in za ošpicami 70, za šenom 17, za otrp nenjem tilnika 9, za noricami 2, za nalezljivo vročico pa 1 oseba.
Napovedani smuški tečaj za čas od 2.
II. do 5. II. se radi spremenjenega neugodnega vremena ne more vršiti in se preloži na poznejši čas. Pričetek se bo pravočasno javil na oglasni deski podružnice SPD.
Sokolski smuški odsek, ki šteje že preko 20 članov in članic, ki se že pridno vežbajo, se je konstituiral prejšnji teden pod načeluištvom brata Nandeta
Nardina. .
Občni zbor krajevne organizacije JRKD v Konjicah je bil preteklo nedeljo 29. I. t. 1. v Narodem domu ob nabito polni dvorani. Po poročilih funkcionarjev so bile volitve novega odbora, ki je z malimi spremembami isti kot stari, s predsednikom županom in posestnikom g. Pavlom Kocem iz Prelog. Po volitvah je obširno poročal narodni poslanec g. Karel Gajšek o delu v Narodni skupščini in še posebej o podpori za brezposelne. za katere je zadevni kredit že nakazan okrajnemu glavarstvu. Notar g. Rado Jereb je poročal o gospodarskem delovanju organizacije in obrazložil tkzv. ljubljanske punktacije. G. dr. Ervin Mejak je opozarjat na nekatere pomanjkljivosti zakona o zaščiti kmetov in določila kazensko-pravdnega postopnika, ki nalaga plačilo oskrbe obsojencev :v državi, kar bi se naj nemudoma spremenilo, ter zavzel stališče napram napadu v pastirskem listu, na Sokolstvo- G. Rado Jereb, je po teh govorih dal na glasovanje primerno resolucijo, ki odgovarja na ljubljanske punktacije in na napad na 'Sokolstvo. Resolucija je bila so-gasno z odobravanjem sprejeta. K besedi se je oglasil tudi g. Vratrič, doma iz konjiške okolice, ki je prišel iz Ljubljane in pozval navzoče k složnemu delu v vsedržavni stranki.
Glavna skupščina Sokolske čete v Spltališču je bila 29. 1. t. 1. otb polnoštevilni udeležbi članstva. Iz poročil funkcionarjev je mogoče posneti lep napredek te sokolske edinice in požrtvovalnost vseh četnikov. Na zboru se je obravnaval tudi znani napad na Sokolstvo ter se je sprejela zadevna resolucija z viharnim odobravanjem. Pri volitvah je bil predlagan župni upravi stari odbor s
starešino Antonom Bercelom, načelnikom Francetom Kukovičem, prosvetarjem Troštom in tajnico Bantanovo. Četa je priredila 2. II. z najlepšim uspehom igro »Na dan sodbe«. Zbora se je udeležil za matično društvo Konjice br. Fr. Kolšek, ki je s prepričevalnimi dokazi zavračal nečuven napad na Sokolstvo.
Kamnica
Pogreb Marije Zafutove. Včeraj popoldne smo spremili k zadnjemu počitku na našem pokopališču gospo Marije Zafutovo, daleč čez kamniške meje poznano cerkveno pevko. Pokojna je bila odlična sopranistka, cenjena ne samo v cerkvi, ampak tudi v družbi. Doživela je komaj 36 let ter je podlegla morilki jetiki, zapustivši od žalosti potrtega moža s 4 nedorastlkni otroci, od katerih študira najstarejši sin 4 razred gimnazije v Mariboru. Kako priljubljena je bila priča pogreb, kakršnega, naša vas ne bc kmalu doživela. Videli smo celo vrsto vencev ter šopkev, darovanih od pevcev iz Maribora, Sv. Križa, Selnice ter
domačih. Župnik g. Božiček je imel nagrobni govor, poslovilne besede sta pa spregovorila tudi še njena nekdanja so-pevka ga. Štravsova iz Brestermce ter g. Breznik iz Kamnice, dočim so združeni pevci zapeli turobno žalostinko »Vigred se povrne«, katero je pokojnica 30 let pela marsikateremu na istem »pestu, kjer je orna včeraj našla zadnji mi; in pokoj. Naši jKtkojnici blag spomin, njenim žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!	J
Očetovski nauk.
Oče opominja svojega sina, da je potrebno dvoje, če človek hoče doseči uspeh.
»In kaj je to dvoje?«
»Poštenost in previdnost!«
»In kaj je poštenost?«
»Če človek vedno drži svojo besedo!« »Kaj pa je previdnost?«
»Da človek nikomur ničesar ne ob ljubi!«
Hs Kostanjevec:
Izza časa taborov
'Zgodovinska slika iz neosvobojene pokrajine.)
(Konec)
.Komji so dirjali od ovinka do ovinka, 'mmo je hitelo zaprašeno lesovje, visoko ^ rebri belo skalovje, za vozovi je hitelo a»lnce. Iz začenjajočih vinogradov je rhtela prst, izpod gore se je v širokih jarkih razlijal vonj po dozorelem brinju. " Slo je dalje, nižje, vedno nižje.
Pravtako so prihajali vozovi z nasprot-strani Nanosa, iz Idrije, iz 2irov, iz Lrnega Vrha in vse daljne okolice proti ]9to, kjer jih je pozdravljal vitek slavo-°k in bobnenje možnarjev v bregu nad ^erkvijo. Po kratkem odmoru so zopet a°rile pesmi, zavih rale društvene za-lTve, in šlo je mimo zapuščenega Tri-°ka naglo navzdol. Globoko doli v jar-k šumela Bela, oddaleč je bliščala l ^ška planota s svojimi vasmi in zase-na zapadli se je zasvetila modra krpa a®ega tnorja nad Devinom. Pod nogami so koprnele Vipavske vasi, vse odete Praznično obleko, ftrui^i Kašo. mirno Branice hi Manč so ^iali	ttžč&ski okoličani iu
Tržačani, mimo Ajdovščine dolemji Vi pavcl. Kakor rekam morje, tako je bil Vipavski trg danes cilj tem živim rekam.
A te reke so se v svojem jedru ustavljale in zajezile zunaj trga, vsaka do določene ure. Pozval jih je o pravem času Sokol z godbo in tedaj so se valile dalje med živio-klici, mahanjem z robci in pod vihrajočimi zastavami, vse na trg pred čitalnico, kjer so se vršili prvi običajni pozdravi. Neprestano je svirala godba »Naprej zastava Slave«, neprestano je rastlo navdušenje...
Okoli poldne je naenkrat votlo zabobnelo. Odkod? Na stotine glav se je hkra-tu ozrlo kvišku. Temni oblaki so hipoma prepregli obzorje. Zagrmelo je vnovič. Cešče in češče. Vedno srditeje, vedno bliže. Tema. Blisk za bliskom, vsa dolina v ognju. In vmes ploha, da je udarjalo kakor na železne plošče. Kako prav je imel zjutraj prorok v čitalnici. Pro-kleti prorok! Zopet bo tako kakor 29. junija. Nebo ni Slovencem milostno. Nemškutarji, skriti za - sardinami se široko smejejo in trepljejo po mastnih trebuhih.
Vedno večja poparjenost sc polašča ljudstva. Semtertja kletvice in izbruhi nevolje. Drugod prošnje proti nebu. Vonj po premočenem usnju, po premočeni pra-šn? obleki. Vonj po notni polti, po namazanih laseh, po M«*" ijl i>b*u, po Čebuli l
in plesnivosti. Iti zraven zaprta okna in zaprta vrata.
Toda že je švignil po zraku rahel svetel trak. In v tistem hipu se je tudi že dvignilo kakor bi se bile hkratu privzdignile strehe, in plulo je počasi višje in višje. Ploha je prenehala, grom se je izgubljal za Nanosom. Visoko na nebu se je pokazala, še nekoliko motna in bleda soln-čna plošča. Toda od severa hladen dih in izčiščeno in oprano je stalo solnce na-vedrem oboku.
Vrata in okna so se odpirala, ljudstvo je vrelo na prosto in.se oddihalo. Preslano je bilo za danes in takoj vse pozabljeno. Misli so bile napete drugam.
Oddaleč se zasliši godba, prve zastave se prikažejo na ovinku pred trgom. Bliža se zadnji in največji izprevod današnjega dne, združeni gorenji Vipavci, Kraševci, okoličani in Tržačani. Sešli so se bili na razpotju državne in skladne ceste ter se hrupno in prisrčno pozdravili. S Sokoli stopajo v najlepšem redu proti trgu. Neštevilna in pestra množica. Osiveli starci, v narodnem boju utrjeni možje najlepših let, žilavi mladeniči, šoli komaj odrastli dečki. Njim ob strani brhke žene in stasite mladenke, mleko in kri. Večina okoličank je v starih narodnih nošah' v solncn blestečih.
Vso, lav je v te* živega, domačega
in tujega, hiti na cesto, njim nasproti. Viharno pozdravljanje, mahanje z robci in klobuki, z malimi trobojnicami. Iz oken se vsipljejo cvetice, posamezne in v šopkih. Love jih iztegnjene roke. Vse se pomeša, nastane nered, ogromna množica se vali kakor narastla reka proti trgu pred Čitalnico. Z Grebena grme možnar-ji, pozdravi pričakujočih oltalniških odbornikov se ne razločujejo, se topč in izginjajo. Niti najbližje stoječi jih ne slišijo. Tedaj se im silna množica obrne kakor na iK>velje, dvignila se je bila u»d glavami dolga in močna roka ter pokazala v smeri proti mostu. In valovi navzdol po trgu, mimo cerkve, čez most na prostor, kjer se bo taborilo. Glava pr; glavi, rama ob rami na vsem prostranem travniku in dalje po cesti in potih. Strnili so se bili potoki od vseh štirih vetrov v živo, zibajoče se jezero.
S komolci so si morali trebiti pot do mogočnega odra zakasneli člani pevskega zbora, med njimi Mirko Podlipnik. Boli nizkega stasa in nekoliko šibak se je komaj preril do stopnic. T u se je oddahnil in si obrisal pot, ki mu je curkoma lil raz čelo. Z njim dohajajoči član' so ga potegnili s sabo navzgor.
Na odru so bili že zbrani vsi odborniki in govorniki današnjega dne. Nekateri so se resuo menili med seboj, drugi so slo-
vMafcb&iškl iVEČERNIK* 'jafr*
V M a r i S o" r w, Une •?. TI. 1(63.
Kulturne vesti
Dve novi pesemski zbirki
FAlo}z Gradnik: Svetle samote.
Izbrane pesmi. Založba Modra ptica v Ljubljani, 1932. Strani 180.
V krasni opremi, ki jo je oskrbil arhitekt Ivo S p i n 5 i č, je izdala Modra ptica za petdesetletnico Alojzija Gradnika izbor njegovih pesmi tor dodala še nekaj novih in zbirko prevodov. Knjigo je uredil kritik Jože Vidmar ter ji napisal tudi 17 strani dolg uvod, v katerem je opredelil pesnika in njegovo delo ter mu naposled določil tisto mesto, kj mu pripada v našem lepem slovstvu. Alojz Gradnik je bil dolgo vrsto let neupoštevan in nepriznan: že spočetka poveličevani Oton Župančič ga je čisto zasenčil, m šele sedanji, objektivnejši dobi je bilo pridržano, da izreče o njem tisto besedo, ki jo zasluži. Tako vidimo, naposled, da je pesnik Alojzij Gradnik drugi vrh sedanjega našega Parnasa, da ga po vsej pravici moramo postaviti poleg Župančiča, dasi je od njega dokaj različen. Jože Vidmar deli v tem uvodu pesnike na dva dela, na oblikovalce in izpovejdovalce. Župančič je oblikovalec, Gradnik izpovedovalec, dasi vsebujeta oba do neke meje vse elemente. Zato sta oba velika iit samobitna. Vsak izpolnjuje svoje mesto, in šele z združitvijo obeh dobimo pravo sliko slovenske lirike, kakor je dozorela v zadnjih tridesetih letih.
Vidmar je opravil s tem važno delo; sedaj so pojmi v našem pesništvu in sploh v modernem slovenskem slovstvu dosti bolj jasni. Sedaj itnamo temelje, na katerih lahko vrednotimo, sodimo in presojamo. Temu dosledno je tudi uredil »Svetle samote«, ki so za Gradnika to, kar so za Župančiča »Mlada pota«. Vzel je vanje najboljše od najboljšega, dasi se mi zdi, da je pridal le preveč prevodov, čeprav so za Gradnika in spoznavanje njegove pesniške tvornosti značilni in originalom skoraj enakovredni. Po tem delu je urednik ugotovil čisto pravilno, da je Gradnik pesnik naših zasužnjenih Brd, teman in prvinski. Izpovedovalec je mračnih, a zdravih in resničnih sil človeške krvi in duše, a glavni izhodišči sta mu ljubezen in smrt.
Vse to smo čutili že davno tudi mi sa mi, ki smo videli v njegovih pesemskih zbirkah njegovo pristno veličino in so nas presenetila že njegova »Pisma«, navdušila pa še bolj dela zadnje zbirke »De p r o ! u n d i s«. Urednik je dal razporeditvi obenem kronološki in notranji idejni red, ki se pri Gradnikovem delu itak že sama čudovito ujemata. V zbirko nas uvaja »E r o s -1 a n a t o s«, ki vsebuje že vse elemente pesnikovega dela:
Pil sem te in ne izpil. Ljubezen.
Ko dehteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
hi da nisem vedel, da si Smrt.
V »Rosni kaplji« je pa izražena tista najbolj čudovita, najbolj izvirna stran Gradnikove ljubezni, ljubezni dejanja, ki
je v najglobljem bistvu ženska:
Izsrkaj me! Kot kaplja v roži zgine in da ji novo rast, za tvojo slast zgube se v tebi moje bolečine.
Potem sledi vseh sedem čudovitih »Pisem«, ki so vedno nova, vedno lepa in učinkujoča. Za njimi so tiste kratke izpovedi hrepenenja, ki jih zaključuje drugi višek tega dela, nedosežni »De pro-fundis«.
Nadaljuje se zbirka z »Z a d n j i m i stražam i«, ki pojo o naši zemlji m o našem rodu »tam preko« v globokih sonetih, kratkih stihih istrskih in drugih pesmih. Potem se vrsti ciklus »S e b i« z vrsto izpovedi, meditacij in razpoloženj do »D r e v e s a ž i v 1 j e n j a« s prvimi globokimi dognanji, prelitimi v sonete, ki so čudovito močni, da nam jih po Prešernu nihče ni bolj močnih zapel, četudi oblikovno morda ne dosegajo tega našega mojstra vseh mojstrov. Saj pa je Gradnik tudi močnega kova in v sonetu »Vprašanje« pravi sam o sebi, iz kakšnih Žlahtnih prvin ga je Bog ustvaril:
Italsko solnce vlil si v moje žile: kri favnov in asiškega berača in Aretinca in Giordana Bruna.
In si dodal še mračni srd Peruna, upornost sužnja, krutost osvajača in črtomira kri in Bogumile. Predzadnji višek je zgrajen »Vzore-č i jeseni«, zadnji pa v novi »V e-č e r n i s e n c i«. Tu so sonetni biseri o Brdih, rodbini, silna »Vrnitev«:
»Rad bom počival tam, kraj naše hiše,.«
Pesem »Preustvarjanje«, »Kovač«, »Božje obličje«, »Harfa v vetru« itd. ter razen desetih sonetov »Večernih senc« pet »Pogovorov«. Tu je dosežena najgloblja izpoved Gradnikovega bistva morda prav v predzadnjem sonetu (4.), ki zori v verze:
O Bog. daj da za glad in žejo duha vsaj en požirek bom, vsaj košček _ kruha.
Če pa po Tvoji volji vse stvari le žrtve drugim so in vsaka mine, daj, da vsaj malo moje bolečine izpremeni se v Tvojo rešil jo kri! Ostalo so prevodi iz stari kitajske lirike ter iz lirike Francozov, Italijanov, Spancev itd. Največ prostora zavzemajo prevodi Michelangelovih sonetov, ki še niso bili drugod objavljeni.
Po tej stavbi, ki se dviga pred nami iz »Svetlih samot«, vidimo Gradnikov lik in vemo: Velik j e! In nehote se začudimo, da natn je oba velika pesnika sedanjosti dala slovenska periferija, Župančiča belokranjska. Gradnika briška na oni strani Soče. Upam, da ne bo nobene slovenske knjiž' nice in nobenega Slovenca, ki ceni višine naše umetnosti in kulture, ki ne bi imel »Svetlih samot«, ki stanejo 60. za naročnike Modre ptice pa le 45 Din!
Zdravko Ocvirk: Daritev mladosti.
Založba »Plamen« v Ljubljani, 1932. Strani 50. Opremil in ilustriral Karel Kregar, portret narisal Nikolaj P i r-n a t.
če vzamem v roke Ocvirkovo »D a-r i t e v mladosti« neposredno po
Gradnikovih »Svetlih samotah«, se mi zdi drobna in skromna, a storil bi ji krivico, če bi ji odrekal pomembnost. Prav iz takih drobnih pesemskih zbirk rastejo stavbe, kakršna so »Svetle samote«. Zdravko Ocvirk, brat pesnika, esejista in kritika Antona Ocvirka, je v širši javnosti manj znan, a je nedvomno pesnik. Dasi ni tako močan in prvinski, kakor je bil n. pr. Srečko Kosovel, mu je eiidar v neki meri s o r o d e n, in kar je glavno, ima že sedaj nek svojski notranji izraz. Tudi on je bolj izpovedovalec ko oblikovalec, in čudno: elementi njegove lirike so prav tako temni kakor Gradnikovi! Ljubezen in smrt se vrstita in prepletata v teh drobnih stvarcah, ki so včasih tenke ko igračke. Nekoč so se nad takimi stvarmi kregali, sedaj pa vemo, da so lahko dragocen gradbeni material.
Ob prvi drobni zbirki novega pesnika je človeku težko govoriti, še težje zapisati močno besedo. Šele nadaljno delo bo pokazalo, kam bo novo drevo iztegnilo svoje mladike. Orjaški hrast, v katerega vejah bi peli viharji problemov sedanjosti svojo mrko pesem in ječali v noč vseobčega kaosa, to Zdravko naj-brže nikoli ne bo. Dal pa nam bo lahko zrele, sočne sadove tišine, globine tihih vod, ki le počasi rušijo bregove, saj pravi sam že uvodoma:
O, saj čeprav ni sad še zrel, naj bo kot cvet ti v dopadenje, z njim dam vse svoje premoženje, ostal bom sam, v samoti pel.
A vendar tudi še nezrel nosi v sebi željo po borbi:
V sebi nosim tiho željo biti, brez nehanja rasti, se boriti, z zadnjo se skrivnostjo sniti.
Kmalu nato pa zopet obupa — to je sla bost mladosti, a obenem pot (Sem dolgo upal in se bal... Prešeren) do izbojeva-nja zadnjega ključa vrat hrama skriv nosti Lepote in Resnice — in toži:
Ne bom dočakal jutra mlade zore, da se mi v sobo sončna luč prikrade, zaman gorijo v meni svetle nade, mladika sem, ki rasti več ne more. Sličnih dvomov v lastno pot je v drob ni zbirki še veliko. Dovolj bo. če navedem nekaj verzov: » ... v temi bom blodi! do konca, strte so mlade moči« . Samota lega na srce ...«, »Kdo dvigne
me iz teme k luči?...«, »... jočem in čakam, da smrt še potrka na vrata...« itd. Sploh je v tej »Daritvi mladosti« več nemoči in obupa kakor moči in vere. Sreč ko Kosovel je z lastno smrtjo dokazal, da je bil njegov obup pristen, nepona rejen. Ali je v Zdravku Ocvirku ta sorodna nota le manira Srečkove generacije ali res temeljni element? To je težko uganiti. Dokaza s smrtjo pa Bog ne daj! Nekaj je pa v zbirki tudi še nedozorelega nedognanega. A obet je — in to je že nekaj!
R. Rehar.
Osmi leinik »Geografskega vestnika*
Pravkar je izšel letošnji letnik »Geografskega vestnika«, revije, ki jo izdaja Geografsko društvo na univerzi v Ljub-
ljani. Tudi ta letnik ne zaostaja za Prel* šnjimi ne po slogu in po opremi ne P° vsebini. Revija, ki je zadobila v posle®' njih letih značaj znanstvenega zbornik3’ nudi mnogo interesantnega gradiva v33* komur, ki ga zanimajo problemi razM' nih panog geografske in drugih sorodni” znanosti.
Na uvodnem mestu objavlja Nestor n1 šili prirodoslovcev Ferdo Seidl o®’ širno razpravo z naslovom »Dinarsko' gorski fen«. V njej podaja svoja izčrp®5 opazovanja in zaključke o »fenu«, vetrt ki struji na dinarskem ozemlju v smeh nasprotni burji, namreč od Jadranske?3 morja preko gorovja v doline savsk«1 priiokov. Važnost tega vetra (z ljudski31 nazivom »jug«), ki je ostal doslej od str3' ni znanstvenikov ne samo neobravnavaj’ temveč tudi malone neopažen, je iz o®' lične Seidlove razprave, opremljene 5 preglednimi tabelami, prav lepo razvid' na. Radi njegove relativne topline je tu®! vpliv »fena« na snežno odejo, na razvflI in življenje vegetacije prav znaten. ' Prav tako važna je vsekakor nasledi® Študija »H geologiji Ljubljane in nje® okolice« izpod peresa Ivana Rak3!’ c a. V njej obsežno in temeljito opisni geološke razmere tal, na katerih lel Ljubljana in s tem v zvezi geološko-m0/' fološke probleme Ljubljanskega poj1* Ljubljanskega barja ter obeh dolin, ki1 vežeta (ob Ljubljanici in ob današnje1” Gruberjevem prekopu). Razprava 1 opremljena z instruktivnimi geološki31 profili tal, ki tvorijo osnovo ljubljanske?3 mesta. — V naslednjem članku »Cikle1' in padavine na Slovenskem« nam Osk3 R e y a podaja zopet prav zanimive r®' zultate svojih meteoroloških študij, n, podlagi 264 padavinskih kartic iz 1. ugotavlja glavne tipe slabega vreme3 (padavin), ki nastopajo v vzhodnih A1' pah. Razpravo ilustrirajo številne vf®’ menske in padavinske karte. — Ant°” Melik objavlja v tem letniku razPfa' vo »O diluvialni poledenitvi v Karava3! kah«, o predmetu, ki doslej od stra3 raziskovalcev poledemtve na slove3' skem ozemlju še ni bil sestematično 0®' delan. Iz razprave je razvidno, da P0’®’ denitev v Karavankah sicer ni zavZ®1 takega obsega kot v Julijskih (in Ka13' niških) alpah, da pa je vendar vtisi3; marsikatere značilne znake tudi oblik315 tega pogorja. — Sledi še obsežna hisR
rično-geografska študija Milka K o s. »Slovenska naselitev na Koroškem«- } iz naslova samega je razvidna velik važnost te razprave, ki mora vzbud1 zanimanje vsakega našega človeka, j' mu je preteklost slovenskega narod' zlasti na Koroškem, pri srcu. Razprav nam izčrpno in nazorno prikazuje pot® prve slovenske poselitve na slovenske' Koroškem (zgornjem Podravju). _ Sle® še obzornik, v katerem priobčuje Fer®" Seidl svoj odgovor na izvajanja Reye o oblačnosti na Sljemenu v za®! njem »Vestniku«. V rubriki književH®^ pa so priobčene ocene najvažnejših ®® nove geografske literature.	j
»Grografski vestnik« se naroča Geografskem društvu na Univerzi UubljanMt^tam^u^ett^O^^Din.
neli na ograji in opazovali vrvečo množico.
•šmencajte, kdo bi si bil mislil, da jih ho toliko. Koliko jih je približno, gospod doktor?«
»Kdo bi jih štel, gospod1 dekan? Na dan sv. Petra in Pavla določeni tabor jih je prišlo nad dvanajst tisoč. Ali jih ne bo toliko tudi danes? Le poglejte samo, šteti Vam ni treba.«
Pomel si je koščene roke dekan Grabrijan in zadovoljno vzravnal svoj že ne koliko vpognjeni tilnik.
»Da, prav imate, gospod doktor. To je veselo znamenje. Makar da so prišli iz gole radovednosti.«
Njegovo oko se je za hipec sanjavo zazrlo tja’ nad nizke griče na jugu. In obrnil se je zopet proti dr.-Razlagu, rekoč skoro mehko:
»Kaj bi rekel sedaj moj pokojni sošolec Prešern, ako bi jih videl?«
»Vremena Kranjcem bodo se zjasnile,« je odgovoril dr. Razlag in pogledal ponosno po valoveči množici.
»Začeti bo treba, gospod dekan,« se je oglasil Širokopleč kmetiški mož, župan Zelen iz Senožeč, »sicer ne dovršimo sporeda danes. Ura je pol petih.«
»Šmencaite. že toliko? Res, začeti bo
treba. Jaz torej otvorim tabor. Predsednik bo dr. Costa, nato govori župan Zelen »o zedinjenju Slovenije«, za njimi naš slavec gospod Noli »o vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnije«. Prav? Lepo. Šmencajte, kdo še govori?«
»Dr. Razlag »o Vipavski železnici,« je pristavil Zelen.
»Pa le zmerno, gospod doktor,« se je zasmejal dekan. »Sicer boste imeli opraviti z Goričani in Tolminci ako jih je kaj tukaj. Saj veste, da jim gre za Predelsko železnico.«
»O, o. nikar naj ne varči z jezikom ta naš jezični dohtar. Škoda, da bi se odvadil. Saj je vseeno. Železnice ne boste imeli ne Vipavci, ne Tolminci,« se je zasmejal Zelen.
Vsi so se spogledali.
»In kdo govori še potem?« je pomislil dekan. »Ah da, Rihard Dolenc. O čem že? O čem neki, ako ne »o Vipavski vino- in sadjereji«. Tako bi torej bilo to v redu.«
In stopil je dekan v ospredje in povzdignil g|as. Kakor bi trenil je tam <k>li polegel šum, se je dvignilo kvišku na stotine glav, nastala je tišina kakor v gozdu pred nevihto. Vsaka beseda je prijela kakor klešče. Ko je nehal, je zasvirala skupna godba »Naprej«, osemindvajset
zastav se je dvignilo kvišku in se nagnilo v pozdrav, na stotine glasov je pelo za godbo »Naprej zastava Slave, na boj junaška kri«. Nepopisen trenotek, nepozaben.
Mirko Podlipnik je zadrgetal kakor šiba na vodi, mravlje so mu lezle po hrbtu. Doživel je bil pravkar odločilen trenotek za vse svoje poznejše življenje...
Govor o zedinjenju Slovenije je pod-netil to, o čemer je večina poslušalcev sanjala že davno. Neprestani »Živio« in »Dobro« so doneli govorniku nasproti. A bilo jih je vmes tudi takšnih, ki so zmajevali z glavami in si šepetali o utopijah Neverni Tomaži. Sicer pa pametni ljudje Ko je govornik vskliknil: »Cilj vsega našega stremljenja bodi in ostani zedinjena Slovenija,« tedaj se je dogodilo nekaj posebnega. Iz vrst taborjanov se je zaslišal mogočen glas: »Ne samo zedinjena Slovenija, ne, še mnogo več, zedinjenje vseh Jugoslovanov!«
Nekoliko časa obča osuplost, toda sko-ro nato izbruh vseh sil slovanske duše. In iztegnile so se žilave mladeniške roke in dvignile so kvišku moža, starca z globokimi zamišljenimi očmi. Njegovi dolgi lasje so se zasvetili kakor srebro njegovo visoko čelo je jasno zableščalo v žarkih popoldanskega solnca. Prorok.
Dalekoviden kažipot v obljubljeno de? lo. Tisoči oči so se obrnili v njega, ? zdravljala so ga vzhičena srca. In dv» nile so se zopet zastave ter zaplapol®' Udarila je vmes godba, navdušenje " prikipelo do vrhunca...
Tabor se je končal veličastno kakof v bil začel. S pokanjem možnarjev, z g0® bo in petjem, med občo navdušenostjo '1 Topla poletna noč je legla nad Vip®vJ lahne megle so se razpredle nad vodo z neštevilnimi gostimi zvezdami, droh mi kakor pike, je bil posut visoki \ besni svod. Po trgu pa je bilo še vse 1 vo, vse je mrgolelo, iz vsake hiše so tile luči, iz vsake gostilne je šumelo vrvelo, po vzduhu je z grajskega dvoL šča plula godba, se je čuk) ukanje ’ vsklikanje. Šele proti jutru so se zaP’L la vrata in še to samo privatna. Go5^ niška so že zopet sprejemala nove £ ste. romarje k Devici Mariji v Log K kaj bil je Veliki Šmaren, ki ga je ^ Vipava praznovala slovesno že od Pr ti veka. —
To sem napisal svojim rojakom v ^ min na nekdanje čase. Tak je bil trg stikrat, a kakšen je danes? Plaz'se Nanos kolne, griči in holmi se skriv^ ter sramujejo.
RatifsJav Rudan
Sv&kinia
i.
Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov, mora.«	...	•
Molče sta stopali Malka in	Hana ob njegovi strani	in vse	Malka ni odgovorila, pkrila si je z ruto-oči	in je zo-
naokoli so jima	je zdelo mrtvo in prazno,	kakor da je	pet zaihtela. Vdala se je, in tisti teden	po v ehki	noci
segla bela roka	smrti nad vso okolico, nad	ves vesoljni	so imeli pri Rongovih ženitovanje.
svet_	Malkina	poroka	s Streharjevim Ludom se je izvršila
Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele V mračen nedeljski popoldan koncem januarja so	Hana sta se zgrudili vsaka	na	svoj stol in zrli nemo	in	pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mia
Peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Tu-	topo predse. Starec pa, ki	je	bil kakor bitje, ki je	že	lep in	živahen ženin je prinesel k hiši, ki je bila med pr-
robno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku	davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje	vinil v poreški vasi, precejšnjo doto	v	denarju m po-
Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega	misli zatopljen modroval: »Tako odhajamo; drug za	vrhu še tri kose grunta, Rongovina	se	je povečala v
moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal	in sa-	drugim gremo. Tudi moj	dan ni več daleč...«	premožno	in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, ob-
mevajočih	gozdičkov,	udarjala	ob	strme	blatne	klance	»Ne govorite	tako, stric!« je zaprosila	Malka. »Ali	sežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki.	1 udi
nad vasjo	in	se	mešala	z	molitvijo	svečenikov,	ki	je	naj ostane hiša	brez gospodarja?«	stric Luka je bil z ženinom zadovoljen.	Zidane vo	je je
Prosila za odpuščanje Janezovih grehov.	»Poiskati bo treba drugega«, ja dejal starec. »Poro-	sedel med svati in srkal dišeče vino.
Počasi in svečanoresno se je približal sprevod	z niz-	čiti se boš morala!«	»Vidiš	Luka,« je dejal, »takega gospodarja	je potre-
kim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil	»Ni lepo«, se je razburila Malka, »da govorite o po-	boval naš grunt. Znaj bom lahko umrl. ko vem, da nasa
okoli nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na roki,, kb smo pravkar prišli s pogreba.«	domačija ne bo propadla.« ^	.	,	.. „
vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino.	»Lepo ali ne,« je dejal starec, »potrebno je. Grunt je	»Da. bi se zgodilo po vasem, stric.« je odgovoru-ze-
Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še	velik in čez mesec, dva, bo pomlad, bo delo. Star sem	nin. »Storil bom, kar bo v moji moči,	da	postanem vre-
zadnjič pokojnikovo poslednje bivališča in spustil na	in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo	den naslednik pokojnega.«
črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili	gospodaril? Cas je že, da se nekam spraviš. Tri	križe	ličili so in pili. V dobri volji so pozabili	na smrt.
zadnie opravilo za pokoinim očetom hčeri Malka in Ha-	imaš, in če boš čakala še	na	četrtega, te bo vzel	—	Vino,	šala in smeh so razvnemali mlada porocenca m
na, nato pa so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorod-	kdor te bo — zaradi grunta, ne zaradi ljubezni.«	svate	Le ena edina — sestra Hana — je bila tiha m
niki priiatelii znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in tu- »Pa naj se poroči Hana!« je kljubovala dekle.	zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo da bi se veselila,
robno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj za- »Ti si gospodinja,« je dejal starec. »Tako je žfelel po- Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike krivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više kojnik, tako je prav. Starejši si in bolj pametna. Hani črne oči soje mu zasesale v obraz, kakor da bi ga noše je kopičila premrla prst in množica se je pričela tele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo njeno zamišljenost. Dvignil je caso m ji nazdravil. >•< e raztekati. Vedno manj je je bilo ob Janeževem grobu. dušo. v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila se ti zadovoljna z »Zbogom brat!« je vzkliknil tedaj sključeni starec se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še menoj!«	(be	bo	nadaljeva:..o.)
Meditacija po planinskem plesu
Plaaioski ples je zdaj pri kraju, odborniki so%kakor v raju.
Polioricus odložil je pero,
nič več v reklamo ga vihtel ne bo.
Pomislite
in v srdu ustne stisnite, mu grenka sraga lice orje, bolest široka je ko morje, mu sraga rdeča lička pioči, za dilcami zdaj solze toči.
Medtem ko Pegaza je osedlal, —
omnia per SPD gloriam
et magnam P. P* vietoriam
mu smučke nekdo je ukral,
ki ni se bal
visokega balkona,
odšel je brez poklona,
izginil v tihi, temni zimski noči.
Le toči solze, pesnik, toči...
Soort
Smuška alpinska tekma z Uršlje gore
Jutri, v nedeljo dopoldne izvede agilni Smučarski klub Guštanj-Kotlje v drugič svojo znamenito alpinsko tekmo z vrha Uršlje gore v Kotlje. Proga meri okrog 9 km ter tvori vsa en sam smuk, kakih
200 m dolgega vzpona. Lanski prvak —~	-	-	.	.	,,
Jurič je prevozil progo v okrog 40 mi- h. Vstopnina običajna. Upravni odbor nutah, dočim je rezultat jutrišnjega dne]zeli zlasti m pricakuje da bi z ozirom na sedanje snežne razmere, ki, čim iz Košakov predstave v kar
porazov). Na prvem mestu se je plasirala Madžarska, ki je zmagala v vseh 10 tekmah; 2. je Češkoslovaška (9 zmag, 1 poraz); 3. Avstrija in Amgiija (7 zmag, 3 poraze); 4. Lotiška (6 zmag, 4 poraze); 5. Indija (3 zmage, 7 porazov); 6. Francija (2 zmagi, 8 porazov); 7. Belgija (1 zmaga in 9 porazov).
34 prijav za Davisov pokal. Za letošnje tekmovanje Davis cupa je bilo oddanih pri centralnem organizacijskem komiteju v Parizu 34 prijav, in sicer v evropski coni 25, v severnoameriški coni 4 in v južnoameriški coni 5 prijav. Včeraj so se v Parizu v prisotnosti predsednika republike Lebruna že izžrebali nasprotniki. Kar se tiče Jugoslavije, mora 9. maja nastopiti proti Italiji. Zmagovalec iz te tekme igra z zmagovalcem srečanja Belgija:Avstrija.
Klub kolesarjev in motociklistov »Pe-run« v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor 5. februarja 1933 ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma. K obilni udeležbi vabi odbor!
Soko*st«fo
Sokolsko društvo Maribor III vabi vse članstvo, naraščaj in prijatelje Sokolstva k ponovni predstavi igre »Veriga« v nedeljo 5. t. m. ob 15. uri v krčevinski šo-
najbrž tudi Uršlji gori niso popolnoma Prizanesle, precej dvomljiv. Vsekakor Pa bodo tekmovalci deležni na vrhu Uršlje prvega spomladanskega zimskega solnca.
Težkoatletski dvoboj Sparta (Zagreb); SSK Maraton. Redek užitek za ljubitelje težkoatletskega športa bo gotovo nastop, ki bo drevi ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke. Nastopili bodo rokoborci SK Sparte iz Zagreba in mariborski SSK Maraton. Atleti »Sparte« so sami državni prvaki, ki so lansko leto častno zastopali našo državo na balkanski olimpiadi v Carigradu. Rokoborci Maratona, ki nastopijo proti Zagrebčanom, bodo sicer imeli precej težko nalogo, vendar upamo, da bodo dostojno zastopali mariborski rokoborski šport proti močnemu nasprotniku. Uspeh, ki so ga dosegli Mariborčani v Zagrebu ob priliki državnih prvenstvenih tekem, daje upravičene nade, da bodo tudi pri tem srečanju častno odrezali.
Tekmovanje za svetovno prvenstvo v Ping-pongu zaključeno. V Badenu pri Dunaju je bilo včeraj letošnje tekmovanji- za svetovno prvenstvo v table-teni-su zaključeno. Kakor znano, se je tekmovanja udeležila tudi Jugoslavija, ki se is nadvse častno plasirala, in sicer skuhaj z Nemčijo na 5. mesto. (4 zmage, 5
večjem številu udeležili. Zdravo!
Sokolski oder — kadetnica. Danes, dne 4. febr. ob 20. uri; »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. — Znižane cene._________________
Skavtizem
Vodniški tečaj. Kajev steg. skavtov bo priredil za svoje vodnike in njih namestnike vodniški tečaj, na katerem se bodo predelavah skavtska ideologija in vsi važnejši problemi, ki se tičejo skavti-zma. Na tečaju bodo predavali stegovo-dja in četovodje. Tečaj bo v stegovi sobi in bo trajal od 5. II. do 9. IV. 1933. Ker je tečaj velikega pomena za vse vodnike in starejše člane, se ga naj tudi v primernem številu udeleže!
Skavtski esperantski tečaj. Vsem skav tom, ki se nameravajo udeležiti v letošnjem letu svetovnega sestanka vseh skavtov »Jamboreeja« (Džemborija), toplo priporočam, da .se udeleže skavtskega esperatskega tečaja, ki ga vodi ga. Viktorija Lichtenv/allnerjeva. Učne ure ure so vsak ponedeljek in petek od 18. do 19., na državni realni gimnaziji. Tečaj je za vse skavte brezplačen! — Stego-vodja.
Svetovidova (I.) četa bo imela v nedeljo 5. II. 1933. ob 9. uri četni sestanek! Četovodia.
Dve prerokovanji o bodočnosti
Napoved Francoza Mauroisa in Angleža Shawa.
Francoski pisatelj Andre Maurois pravi v svoji knjigi »Moje sanje«, da se bo svet v pičlih 10 letih popolnoma izpreme-nil. Izpremembo prinese svetu razmah te levizije. Vsak človek bo imel žepni aparat, ki bo z njegovo pomočjo lahko ogovoril in videl vsakega Človeka na zemlji. Razdalje ne bo več in tudi ločitve ljudje ne bodo več poznali. Zaljubljencev ne bo več bolelo srce, sestanke si bodo napovedovali na valu 452. Človek ne bo več mogel tajiti svojih dejanj. Avtomatična letala bodo krožila nad mestom in obsevala Vse hiše in vsa stanovanja.
Človeštvu se pa obeta nekaj hujšega. Nesreča pride s posebnim sprejemnim aparatom, ki bo beležil človeške misli. To bo pomenilo konec laži, obenem pa tudi konec osebne svobode. Nihče več ne bo mogel skrivati svojih misli. Obenem pa preneha tudi potreba medsebojnih pogovorov. Ob koncu tekočega stoletja bodo ljudje izražali misli brez besed. Zadostovalo bo osredotočenje misli. V iskanju novih virov energije odkrije človeštvo nove naravne sile, šolnce, morje in veter. Zato se bo oblika zemlje izpremenila. Najvažnejša središča sveta ne bodo več blizu premoga, nafte in zlatih rudnikov, temveč tam, kjer neprestano piha veter, na morskih obalah ali puščavah. Kmetski stan bo sploh izginil. Kemija bo izdelovala sintetično hrano iz zraka. Mesto polja zavzamejo gozdovi in vrtovi. Nastane nesluteni razmah bio-
logije in fiziologije. Človekov značaj bodo določali v laboratorijih s posebnimi injekcijami.
Mauriosov pogled v bodočnost je prav .tako malo razveseljiv, kakor Shawov, le da napoveduje Maurois vse to mnogo prej kakor slavni angleški pistatelj. Shaw pa pravi še, da se obeta intelektualcem sredi tekočega stoletja splošen pokolj.
Dunajska gledališča In radio v Avstriji.
Splošno je znano, da so dunajska gledališča v zelo težkem položaju. Nekateri krogi pa prihajajo sedaj na misel, da bi se dal dobiti manjkajoči denar pri radiu. To si zamišljajo tako, da bi priključili radio ne kot doslej trgovinskemu, ampak prosvetnemu ministrstvu, ki bi si vprav z radiem znatno povečalo dohodke in s tem tudi oskrbelo manjkajoča sredstva za subvencioniranje gledališč. Vrhu tega naj bi se zvišala tudi taksa na mesec. Proti obojemu pa energična protestirajo amaterji sami in tudi vodstvo radia. Poslušalki pravijo, da bi za radio končno že radi plačevali, da pa s svojim denarjem ne bodo vzdrževali gledališč. Spor je zanimiv, bomo videli, kakšen bo konec.
Na kaj se stavi?
»Kako vendar to napravite, gospod Blažič, da svoje stave pri konjskih dirkah vedno dobivate? Jaz nisem tako srečna!«
»To je zelo preprosto, gospa! Vedno si izberem onega, ki mi ugaja.«
»Jaz tudi...«
»Je že res, gospa, samo razlika je V tem, da si v-i izberete jahača, jaz pa konja...«
lamo it osem dni
se proda po globoko zniianth cenah naslednie blago;
Blago za plaiče Blago za obleko
Blago za molka obleke Blago za pobiStvo Barbenti
Platno, šifoni itd. Blago za srajce
od Din	«0*- naprej
n	n	25*-	n
n	h	55*-	,,
„	„	so-	„
»	*»	1'm	n
u »•	«
..	11'*	„
Crepe do Chlnc, čista svila Din 40 -Crepe mongol	•>	“
Crepe flamisol	«»
Svileni georgette	*■	S0'"
Velourcbiffon	’
Svileni georgette, Impiime „	50-
Crepe de Chine ■■	»»	*
r; si
DOLČEK & MARINI
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27	*
* »•np*«
posejsiffl *. z. i o. f. UMOR, khohi roai
,!a"ovi)en-i ■ '882.	,	,
Uile hianilnih vlog 85 miliionov Din ■ ,en n zakladi nad 7 V. rrnlilonov Din
Sprejema hranilne vloge aa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega.
».
Mariborski »VEČERNIK« rjtftni
V Mariboru, 'dne
Mali o
Razao
POHIŠTVO
lastoeaa izdelka dobavna po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22, nasproti tyrdke V. Weixl.____________
KOLESA. GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke, popravlja dobro in po nizki ceni znana meh. delavnica J. Gustinčič. Lasten zavod za emajliranje in ponik-Iaaije _____________________
NAGELJČKE.
šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179
HRANILNE KNJIŽICE
za odstop vknjiženega dolga na posestvu išče Franc Pogorelčnik, posestnik, G. Vi-žinga, pošta Marenberg. 323
POHIŠTVO,
vložke, vse tapetniške izdelke, posteljnino in celo stanovanjsko opremo dobite najceneje pri F. Novaku, Vetrinjska ulica 7, Koroška ul. št. 8.	40S
PRODAM
več glasovirjev, kitar, citer, violin, lauto, fotoaparatov, mlečni posnetoainik, pohištvo, obleke itd. po najnižji ceni. Grajska starinama. Trg svobode 1.	416
Stanovanle
TRISOBNO STANOVANJE,
krasno, s kopalnico in vsemi pritiklinami, se s 1. marcem odda v najem. Naslov v upravi lista.	313
MIRNA DRUŽINA
išče 2—3sobno solnčno stanovanje za marc ali april. V bližini gimnazije. Ponudbe na upravo pod »Profesor«. 309
IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE
s 1, marcem v bližini Kralja Petra trga. Ponudbe pod »500« na upravo Večernika.
395
DVOSOBNO STANOVANJE
se takoj odda. Vprašati, Mlinska ulica 30,	414
ZASEBNO DVO- IN TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico m verando oddam. Vprašati Maribor, Smetanova ulica št. 54, v gostilni.
406
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
za dve osebi in veliko delavnico za kleparstvo ali slično obrt oddam. Splavarska ulica 3, I., od 10. do 3. ure. 402
DVA GOSPODA
sprejmem v celo oskrbo. Koroščeva ul. 4. Krivec. 411
KABINET
novo opremljen z uporabo kopalnice oddam. Palača Pokojninskega zavoda. Verstov-škova ulica 4, I., desno. 412
GOSPODA SPREJMEM
na stanovanje in dobro hrano. Mlinska ulica 9, dvorišče, zadnja vrata.	413
VELIKO SOBO
in kuhinjo oddam vpokojencu in sobo s štedilnikom dvero osebam. Pobrežje, Zerkovska cesta 24.	420
Službo
IZURJENA PLETILJA
se sprejme. Frankopanova ul. št. 5.	415
Otvoritveno naznanilo!
Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvorila na AleksandroviC. 19
specijalno trgovino
398
kanditov, lužnega sad a In ze enjave
Potrudila se bom svoje odjemalce čim bolje postreči in prosim, da se mi dosedanje zaupanje ohrani tudi še v bodoče.
Mariia Bračke, Maribor
Aleksandrova cesta Sl. 19
Kavarna
k
n
Primnada
na prodal
Pojasnila pri lastniku.
H06Hf ICE
v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale modne predmete, najcenejše v modni trgovini
us
Mara Kumie
Maribor, Stolna ul.1
Službo išče
EKONOM
22 let prakse, oženjen, z enim ■otrokom, želi službo s 1. marcem. Ponudbe na upravo pod »L. M. K.«	298
Ženitve
PREMOŽNA VDOVA
simpatične zunanjosti, srednjih let, obrtntea in posestnica, v lepem prometnem, le-toviščarskem kraju, se želi.v svrho možitve seznaniti s prikupljdvim. vrlim in značajnim trgovcem ali obrtnikom s premoženjem- ne pod pod 50 let. Resne ponudbe pod šifro:	»Srečna	bodoč-
nost« na upravo »Večernika«.
400
Prodam
PRODAM
»Universal Schulz« automat-sko tehtnico za 15 kg, belo, skoraj novo, za polovično ceno, ter la. čajno maslo po zmerni ceni (reflektiram na večji odjem). Naslov v upravi »Večernika«. ____________341
PRODAM
po zelo ugodni ceni družinsko hišico v solnčni legi. Spesovo selo ob gozdu 5, Pobrežje pri Mariboru.	399
PRODAM dobro ohranjeno kopalno banjo in kopalno peč. ■Naslov v upravi lista.	403
PISALNA MIZA
in svetiljke na prodaj. Naslov v upravi.	419
HRANILNO KNJIŽICO
Posojilnice v Mariboru z Din 46.457.50 prodam. Naslov v upravi lista.	370
PRODAM dobro ohranj. motorno kolo
350 ccm, za polovično cenilno vrednost. Ponudbe na upravo lista pod »2000 Din«.
371
Kupim
KUPIM MOŠKO KOLO.
Koroška cesta 76.__________401
PISALNI STROJ
kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« na upravo »Večernika«.
Restavracija
,rasm
nasproti Koroškega kolodvora, v nedeljo 5. februarja domače jetrne in krvave klobase in pustni krapi. Točijo se izvrstna vina po najnižjih cenah. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka 410
Pepca lorencak
Pouk
POMAGAJTE BREZPOSEP NIM!
Uspešne instrukcije daje_ s* romašen brezposeln učitelj. Cenjene ponudbe na uprave pod »Din 8.-
vseh vrst, kakor tudi tapet* niške izdelke si najceneje na* bavite pri tvrdki
Ernest Zelenka
v Mariboru, Ulica 10 oktobra I
Plačate lahko tudi s hranilnih knjižicami.	405
POCENI!
1121
le pn
dobro blago
SarnKe,
lestence, moderne vseh vrst, svetilke,
senčnik , krogle vseh barv.
aparate,
motorje
JOS. TICHY IN DRUG
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 16
Žarnice
znamke »Tungsram" in domače znamke ter vs6 potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi
elektro-frgovini
K. FJorianili
Maribor
Glavni trg 23 ,Bergov dvoft
Pismena ali lelefonična na* iočila se takoj izvrše.
Telefon 24-28
Drsalke
brusi strokovnjak
F. Tomatchitl
brusilnica Slovenska ulica 5
Opravilna številka E IX 4210/29
119
Dtažbeni oklic
Dne 27. februarja 1933 dopoldne ob 10, uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k, o. Račje vi. št. 344
Cenilna vrednost:	Din	186.000'— in 49.159*20
Vrednost pritikline: Din 585*— Najmanjši ponudek; Din 117.872'10
Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišča najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sice. bi se jih ne moglo več uveljavljati glede tiepremič nine v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit g	na	uradni	deski	sodišča	v	Mariboru.
Okraino sod šče v Mariboru, ocfd. IX.
dne 9. Januarja 1933
394
Opravilna številka A V 5/1/3?
“23^
Oklic
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Tysso Josipina, zasebnica v Mariboru, Gregorčičeva ulica 16 je, umrla dne 5. oktobta 1932. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču
dne 25. februarja 1933 oredp. ob '/210. uri
v sobi št. 6 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla.
Okraino sodišče v Mariboru, odd. V.
dne 56. 'anuarja 1933.
rjiiniiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiimmimiiiiiiiiiih   m  	  imunih
unduo dum umke mn
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice
Podružnica:	CELJE
nasproti pošte prej IUZ.NOS1AJEKSKA HRANILNICA
Sprejema vloge no knjižice in tekoči
račun proti najugodnejšemu obrestovan ju	M.
Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
rtiiiiiniiiiniuiiniiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiniiiuiiuiiiiiiininiiiiiiiiiiniiiniiiniiiiniiiniiiiniiuiniiiiiniiuiiiniiniiiiniiiniiiinininiiiini!iiiiiiM!iiiiin!iiii!i!iii'i|jiij!imii!!!j!|.i.!.|iniiiiiimp
Izdaja konzorcij »Tutta« K Uubljaai; fttedstavnik izdajatelja in urednik: k’ADI VOJ RFHAR y Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
STANKO DETELA v Maribora