\v
f
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
v
-b
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v Ameriki.


The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" daexcept Sundays and Holidays.
n/
A
fVLSFOK PIIARNE: 1379 EEC TOM.
Entarsd m Second-Class Matter, September 21, 1903, at tho Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
____k—:-I-
TELEFON PISARNE: 127i EEOTCft
NO. 134. — ŠTEV. 134.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 8, 1907. — V SOBOTO. 8. ROŽNIKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNQt XV
Praznik (Jeorgije. Japonska in Zjed. države. Afera Haywood. Mornarica v Virginiji. Nekoliko primere.! Orchardovozasliševanje.
PREDSEDNIK ROOSEVELT ODPOTUJE JUTRI K RAZSTAVI V JAMESTOWN.
Vojno ladjevje vseh ljudstev se zbira v Hampton Roads.
ZADNJE SLAVNOSTI.
■rek od, m iri z vaeh
lila Cowle
ne vrs nikov. tednik vrr
junija. Predsednik tuje jutri popoludne o Mayflower v sprem -hčerke Alice, kontre->a in drugih k razsta-nestown, da prisostvuje slav-povodom praznika "dneva Po reviji vojnih inornate na Mayflower sprejem čast-V razstavi govoril bode pred-i dva govora. V Washington se v ponedeljek zjutraj.
Norfolk, Va., S. junija. Semkaj so dospele torpedolovke Whipple, Trux-tun, Stuart, Hull, Worden in Hoj)-kins> iz New Yorka.
Prva, druga in četrta divizija atlantskega brodovja plula je včeraj memo Virginia Capes v Hampton Roads, kjer bode prisostvovalo reviji po predsedniku. V Hampton Roads so dospele naslednje vojne ladije: Connecticut, Louisiana, Maine, Missouri, Rhode Island, Virginia, Ohio, Minnesota, Iowa, Lidiana in Tennessee.
Tekom dneva sta dospeli tudi italijanski vojni ladiji Varese in Etruria zajedno s francoskimi in nizozemskimi vojnimi ladijami.
Brazilsko brodovje je tudi plulo memo rtov v Hampton Roads in za ojiim t»ta dospeli oklopniei New Jersey in. Georgia.
AMERIŠKI IN JAPONSKI JINGO-IZEM STA SI POVSEM JEDNAKA.
Druge države še nikdar niso zahtevale tacega zadoščenja, kakor Japonska.
AGITACIJA.
PONAREJEN KIT.
William Muhlig je pro našel ▼ sto jo škodo, da riba ni bila prava.
Pri newyorskem nadso«li<eu -o včeraj razpravljali o nekem kitu. Tožnik je bil William Muhlig. kteri trdi, da omenjena riba ni prava, temveč ponarejena in Ja- ga je njen lastnik imenom Christ ogoljufal za $500, kte-r.» svoto zahteva sedaj zopet nazaj.
Muhlig je čital v nekem inseratu, da se išče moža, kteri bi imel $500 al* $1000 kapitala. da bi zamogel prevzeti vodstvo razstave kita. To je bilo v letu 1905. In ko je Muhlig prišel v restavrant, kjer sta se z gospodarjem kita dogovorila, da se snideta. so mu predstavili nekega Brauna. kteri je prišel ravno iz Hamburga. Braun je trdil, da ima pravega kita, kterega so preservirali z izdatki v znesku 75,000 dolarjev, za kterega je pa on plačal le $15,000. Braun je trdil, da je kita kazal po vsej Nemčiji in po Avstriji in da je pri tem zaslužil tri milijone mark. Sedaj sta hotela Christ in re-stavrater Rebhan kita razstaviti tudi v Ameriki; zato pa potrebujeta moža, kteri zna lepo govoriti in ki bi bil sposoben vabiti ljudi. Ako položi .+1500. imel bode pravico do četrtino ribe, toda $500 se mora takoj vplačati. Nato so sklenili pogodbo. Muhlig je kazal kita v šotoru v Chesterju, Pa., in hvalil kita kot pravega. Slučajno sta pa prišla v šotor tudi dva angleška mornarja, ktera sta izjavila' da je kit navaden švindel in da je saj rep kita ponarejen. Muhlig je takoj preiskal kitov rep in pronašel, da je izdelan iz lesa ter prevlečen s suknom. Braun mu je na posebno vprašanje naznanil, da se je kitu pri transportu odlomil rep, radi česar so mu napravili novega iz lesa. ina<"e je pa kit pravi. Tudi človek, ki ima leseno nogo, je kljub temu še vedno pravi človek. V Atlantic City je pa Muhlig pronašel, da je ves kit iz ravno tacega lesa, kakor rep. Potem se je vsa stvar razdrla in sedaj zahteva Muhlig svoj denar nazaj.
Washingtonska vlada nikakor litino re razumeti, čemu se sedaj Japonci tako razburjajo proti Zjedinjenim državam, k.i se vendar ni nič druzega pripetilo, nego da so v San Frauciscu v prepiru med gosti razbili nekemu japonskemu lastniku hotela vsa okna.
Vse to vendar ni nič druzega, nego slučaj, kteri se v vsakem velikem mestu skoraj vsaki dan dogaja in ki dokazuje. kako primitivna je še vedno j a IX) tiska civilizacija, ako se radi lega na Japonskem sedaj tako razburjajo. Mogoče je, da se v tem slučaju sovraštvo proti tujcem (Japoncem) ne more navesti kot vzrok onim nemirom. Vsekakor so pa na Japonskem vsled mnozih napačnih poročil dobili vtis, kakor da se gre pri nas v resnici za pričetek splošnega sovraštva proti Japoncem.
Kraj tega pa navedemo lahko vse polno slučajev, v kterih se je s tujci v Zjedinjenih državah skrajno brutalno postopalo; navede se tudi lahko mnogo slučajev, v kterih so bili tujci celo umorjeni, ne da bi se vlada v Washing!onu zmenila za kako odgovornost. V vsakem posameznem takih slučajev se je izgovarjala s tem, da se bavijo s tem dotičue državne oblasti, ktere so oddale razsodbe, s kterimi se zvezina vlada ne sme ha-viti. Tako se s|x>miujamo, kako so v I.attimerju, Pa., pinkertonei pod vodstvom nekega šerifa za v rat no pomorih veliko število št raj kar je v. Med umorjenimi je bilo nekoliko avstro oirrvkih Slavjanov. Avstrija je pro-:e~tirala in zahtevala odškodnino. — Naše oblasti -o pa zmajale i »oiniloval-
o / ramami. dobro ved««-, da A v-t rila .!«• more Ameriki škodovali. Po !eni je Avstrija tudi >aiua uvidela, da ona :ii in ne ltode v -tanju izjto-lo-vati sebi in svojim |todauik<»m zadoščenja. Vsled tega v Avstriji previdno utihnili, da ne [»ostane blatna/a še večja.
Sedaj pa imamo posla z drugo državo in z drugim ljudstvom, ktero je vse drugačno in trikrat jačje, nego je stara Avstrija, — ljudstvo, ktero je ravno tako jingoistično, kakor j' nase ameriško. Pri nas je jingoizem čednost, pri Jai»oncih pa imenujemo to preveliko občutljivost. Pri tem smo pa uvideli, da si japonski jin-goii od naših jingotov ne puste ničesar dopasti, in da smatrajo baš vlado naše republike odgovorno za vsak dojrodek, ki je naperjen proti Jajxm-eem. V lem pogledu opažamo na Japonskem isto ono primitivno civilizacijo, ktero vidimo pri nas vsaki dan. In napram Japoncem se ne bodemo smeli hvaliti, kakor proti drugim, da zamoremo vsakogar premagati, ker hi se lahko dogodilo, da bi dobili po ustih. Ta zavednost bode brezdvom-no tudi preprečila kak preteči konflikt. -
ORCHARD JE BIL NAPADALEC IN DETEKTIV ZAJEDNO.
Detektivi so poslali Orcharda k Mo-y e r j u.
PODROBNOSTI UMOROV.
Burleska pri požaru. Dame v neglige.
MNOŽICA PRED HOTELOM SA-RANAC V NEW YORKU SE JE IZBORNO ZABAVALA
Na Broadwayu so imeli še opoludne nočni čas in je vse spalo.
JOK RADI KLOBUKA.
Boise, Idaho. 3. junija. Včeraj se je v ršilo pri obravnavi proti Haywoodu nadaljevanje zasliševanja glavne priče Orcharda. kteri dokazuje, da so u-radniki Western Federation of Miners priredili umor na bivšeg-a governor ja Steunenberga.
Tekom zasliševanja je Orchard pri-poznal vse mogoče zločine. Zajedno se je pa tudi dokazalo, da je Orchard lažnjivee in da je bil istodobno, ko je izvrševal zločine, čestokrat tudi v službi zveze lastnikov rudnikov.
Ko ga je Haywoodov zagovornik Richardson izpraševal, je priznal, da se je večkrat posvetoval z detektivi Scott in Sterling od lastnikov rudnikov. Detektiva sta mu dala tudi vožnji listek do Denverja in $15 v gotovini. Na tem potovanju se je Orchard v prvič sešel z Moyerjem in Haywoo-dom. —
Tudi glede napada na Cripple Creek železnico, izjavil je Orchard, da ja oblasti pravočasno obvestil in sicer radi tega. ker njega niso najeli za o-menjeni napad.
Tudi z generalom Scottom, poveljnikom milice, je bil Orchard v zvezi. Seott je zapovedal svojim četam, da Orcharda ne smejo nadlegovati in preiskovati, dasiravno so morali vsakogar preiskati
Zasliševanje bode trajalo do ponedeljka. Razburjenje v Boise postaja od ti ne do dne večje.
Glede umora Lislie Gregory]a v Denver ju. se je Orchard zelo zagovoril. On je trdil, da mu je dal Petti-bone puško in da je to orožje nosil pod suknjo. Pri včerajšnjem zaslišanju je pa trdil, da je imel pu^ko kovčeku.
hotelu
Vesti iz Rusije. 0 razpustu dume.
USTAVNI DEMOKRATJE SE BOJUJEJO S STOLYPINOM ZA NADALJNI OBSTOJ DUME.
Stolyipin je po zatrdilu londonskih poročil, podal ostavko.
UMORI.
Iz Avstro-Ogrske. Proti
Mraz v Pennsylvaniji
York, Pa., 8. junija. Iz raznih pokrajin oountyja York se poroča o izrednem mrasu in slani, ktere v tem času 6e nikdar ni bilo.
Kdo največ piše?
Od vseh izobraženih narodov pi še jo največ A nglosasi, a med njimi zavzemajo pryo mesto Angleži; oni pridejo na prvo mesto med vsemi kulturnimi narodi j>o Številni važnosti ]M»Štuih posiljatev vsake vrste. Leta 1905 je vsak Anglež napisal povprek 7S pisem. V Zjedinjenih državah pride t37 pisem na glavo. Druge dežele slede jxitern nastopnim redom: Nova Zelandija 66 pisem na glavo; Švicarska 59; Nemška 55; Danska 41; Avstrija 3S; Holandija 31; Belgija 29; Švedska 26; Francoska 26; Norveška 20 pisem na glavo. Narodi izpod 20 pisem po prebivalcu niso vzeti v ra-
NAZNANILO.
Francoski hrzoparnik La Provence bode odplul iz New Torka mesto v četrtek 13. junija v soboto 15. jnnija ob 10. uri dopoludne.	—
Frank Sakser Company.
TEPENI TEMPERENČNIKI.
Pristaši gostilničarjev so jih s kolmi raz gnali.
Frontenac, Kaus., 8. junija. Prista
si tukajšnjih gostilničarjev so včeraj grozno pretepli luhovua liev. J. Primrose in Rev. A. F. Bergstresserja, ktera oba sta fanatična temperenčnika. Primrose je dobil s palico tak udarec po ustih, da je padel na tla. Oba reve renda sta bila vsa črna, ko so jih pustili na ulici ležati.
Duhovna sta dospela semkaj, da na hirata dokaze proti gostilničarjem Ker so ju gostilničarji ovadili, so oba zapfli. toda kmalo izpustili. Ko sta prišla iz ječe, so ju ljudje pričeli lin-eali. —
Armado častnikov
se zamore imenovati armado republike Uruguay v Južni Ameriki. Ta armada šteje 32 generalov, 173 polkov nikov. 20S podpolkovnikov. 345 majorjev. 4!Ki stotnikov in 1351 poroč nikov. Po normalni meri bi to število častnikov odgovarjalo armadi 300,000 mož. V resnici ima pa republika le 4124 mož pod orožjem, vštevši podčastnike.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
*a $ 10.80 ............ 50 kron,
sa f 20.50 ............ 100 kron,
sa $ 40.90 ............ 200 kron.
sa $ 204.00 .. 1......... 1000 kron,
za $1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarim, je všteta pri teb vsotah. Doma se nakaaone vrrote popolnoma izplačajo bra* vinarja odbitka.
Naše denarne pošOjatve izplačajo c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprilič-neje d« $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order ali pa New York BazL Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New Tort 6104 St. Glair Are. KB., Cleveland, O.
Igralke in igralci, ki stanujejo v Saraiiac'na Broadwayu in na 42. uSit'i. so priredili včeraj na ulici brezplačno predstavo. V imenovanem hotelu je namreč pričelo goreti, vsled česar se je pred hotelom takoj nabrala velika množica ljudstva, ktera gratis predstave ne bode tako hitro jtozabila. Igralke so se tem [to vodom j toka zale lake. kakor so v resnici.
led gostega dima in strahu niso imele dovolj časa, da bi se olepšale in njihova garderoba ni bila niti tako popolna," kakor zvečer pri predstavah, kajti nektere so bile celo brez nogo-vic, dočhn o trikou niti govora ne more biti.
V Seranac hotelu že več let prebivajo skoraj sami igralci. Te vrste ljudje spe običajno po ves dan, kajti za nje se prične dan šele zvečer.
Ko je včeraj neka sobariea v sedmem nadstropju hotela našla ogenj, morale so se izvršiti takoj vse one rešilne odredbe, ktere si v druzih hotelih vrše le, ako gori po noči.
Ko je vodstvo hotela telefoniralo po gasilce, je potem takoj pričelo zvoniti po vseh sobah. Kljub temu je pa mnogo gostov, kteri so se v prej-šnjej noči izredno dobro zabavali, ostalo še nadalje v posteljah. Vsled tega so poslali sobarice po vseh sobah, da probude spalce. Kmalo nato se je nudila po koridorjih slika, kie-re ni mogoče popisati.
Miss Kathryn Hamilton je stala na stopnicah in jokala kakor otrok, Go-sjK>dični so viseli njeni svetli lasje po lepih plečih in ko jej je nek brutalen gasilec za klical, je-li pri katastrofi zgti tila kaeeua psa ali celo babvja. ><• je Kathrvn skoraj onesvestila iu je nehote jHtkleknila. Potem je pričela žalostno govoriti, da je svoj novi klobuk, kterega je dobila i/. Pariza, za vedno izgubljen.
(iasilec jej je nato ukazal, da mora i. i ven. nakar jo je kljub pomanjkljivi toaleti prijel in jo odnesel na varno.	a
Igralko Qelenie Davis, ktera je že par dni bolna, so morali tudi nesti iz njene s.-be. Iz postelje je prišla še do okna in od tu je jokaje prosila »aj jej vendar dajo lestev. V sobo sta potem prišla dva gasilca, ktera sta jo prinesla tudi brez lestve na prosto.
Igralka Eleanor Kldridge se je naj-brže prehladila. V samej srajci je namreč pribežala iz svoje sobe v restaurant, kjer so jej posodili možki suknjo, da je zakrila svoje tajnosti.
Ogenj so kmalo pogasili in je napravil le za $5000 škode.
USTANOVITEV NEMŠKE DEMOKRATIČNE STRANKE NA DUNAJU.
Vse napredne stranke bodo skupno postopale proti klerikalnej manjšini.
Razne novosti
iz inozemstva
IZREDEN CIKLON JE RAZDEJAL MESTO KURRACHI V INDIJI.
Srbski kralj Peter je padel ras konja in se ranil.
UMOR V AVSTRALIJI.
I
FRAN JOSIPOV JUBILEJ. MONSTRACIJE.
DE-
Petrograd, S. junija. Duma je dospela do kritičnega irenotka, v kte-reni se bode odločilo o njenem nadalj-ne mobstanku. Ministerski predsednik Stolvpin in ustavni demokratje -kuša.jo sedaj parlament rešiti. Medtem" vlada pa tudi v kabinetu med Stolypinovimi pristaši in njegovimi nasprotniki boj radi dume. Vsaka stranka hoče v Petrovem dvorcu prikupiti, vendar pa kaže vse na to. la bode Stolvpin končno zmagal. U-stavni demokratje skušajo na vse mogoče načine dobiti v parlamentu večino.
Pariz, 7. junija. Iz Petrograda se brzojavlja tukajšnjemu "Petit Pari-sien", da je ministerski predsednik Stolypin po daljšem posvetovanju s carjem slednjega naprosil, da ga od pusti iz dostojanstva ministerskega. predsednika. Uradoma ta vest še ni potrjena.
Petrograd, 7. junija. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, 'da ministerski predsednik več ne želi da bi duma še v nadalje obstala.
Ixtdz, 7. junija. Šest delavcev je u-strelilo včeraj inženirja Reisa. ravnatelja Poznanskega predilnice. Razua tega so tudi ravnatelja neke strojarne smrtno ranili. Napadalci so ušli.
Petrograd, 8. junija. Teroristi so danes zjutraj umorili ravnatelja Narva-ove predilnice, Pelzerja. To je že tretji uipor v tem tednu, čegar žrtve so tako zvani " sindikatisti".
London, 7. juti. Tukajšnje Evening News poročajo, da so ruski revoluei-jonarji pri svojem tukajšnjem kongre--u r-k!e:ii!i. da se v Rusiji uprizori zo-jtet revolucija. Soeijalni deu:okratje bodo sedaj delovali na to. tla >e duma razpusti: oni ltodo ob vsakej prili&i napadali v!a«U». kakor tudi liberalce :n tako ljudstvu dokazali, da duma ne more ničesar ukreniti. Razpust dume bode pa znamenje za splošno listajo v Rusiji. Ustaja je baje že orgauizo-vana in revolueijonarji upajo s pomočjo vojske in mornarice staro vlado strmoglaviti in jo zamenjati z revolu-cijonarno. Ustaja se zamore pričeti že v juliju ali pa v avgustu. Do tedaj ltodo pa revolueijonarji povsodi agiti-rali za ustajo, zlasti pa med
MEDVEDKA USTAVILA VLAK.
Iskala je svoje mladiče in vlak jo je moral čakati.
Ogden. Utah. 8. junija. Na progi Union Pacifie železnice v Bryan u, \Yvo.. je neka medvedka, ktera je iskala svoje mladiče, dve uri imela v jet a dva signalista imenovane železnice v njunej sobi, tako, da nista za-mogla dati signalov bližajočim se vlakom. Jeden signalist je namreč našel dva mlada medveda, ktera je prinesel v svojo spalno sobo. Medvedka je sledila svojim mladičem, toda k sreči sta jo pravočasno opazila in se zabarika-dirala. Tu jih je potem dve uri oblegala, na kar so jo železniški delavci prepodili.
n
vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po naj cene je m blagu segal se je velikrat opeharil, isto-velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pritem se je vedno obračati Ja zaupne ljudi in jeden teh je go* tovo Fr. Sakser, 109 Greenwich •t*-, New York.
Dunaj, S. junija. Ker se novi avstr. državni zbor v kratkem snide, je sedaj ustanavljanje parlamentarnih skupinj 11a dnevnem redu. Nemci so ustanovili sedaj nemško demokratično stranko, ktera ima že mnogo pristašev. Namen te stranke je združiti vse protiklerikalne stranke, ne glede na narodnost. Tej stranki bodo pristopile sedaj vse druge napredne stranke, ko-je bodo v vprašanjih, tičoeih se proti klerikalcem, vedno skupno glasovale.
Solnograd, S. junija. Prof. Stier-ling, član tukajšnje trgovinske akademije, je postal blazen in je svojemu očetu, ko je spal, prorezal trebuh. Profesorja so prepeljali v bolnico.
Budimpešta, 7. junija. Semkaj je dospel Fran Josip, da prisostvuje slavnostim v spomin 401etnice njegovega kronanja ogrskim kraljem. Slav-nosti se prično jutri.
Budimpešta, 8. junija. Cesar Fran Josip je dospel semkaj z vsem svojim spremstvom. Hiše so okrašene z zastavami in venci in na ulicah je mnogo slavolokov. Ljudstvo je cesarja navdušeno pozdravljalo, vendar pa vsled političnih razmer slavnosti ne morejo biti take, kakoršnje bi bile inače. Vsa policija je na nogah, ker se je bati, da ne pride do sovražnih demonstra-eij. —
Budimpešta, 8. junija. Med 'eljen'-kliei, s kterimi je uradništvo pozdravljalo došlega Fran Josipa, slišati je bilo mnogo klicev, kteri ne pomenjajo čestitke, povodom vladarjeve štiride-setletnice kronanja. Velikanske množice moških, žensk in otrok, so kričale cesarju: ''Živela splošna in jednaka volilna pravica! Živijo ljudski kralj!' Te klice je bito slišati po vsem mestu in povsodi. kjerkoli se je peljal ce>ar. Z istimi kllei je ljudstvo sprejelo tudi vozove, v kterih -o se peljali ministri' Najbolj je pa množica javno zasrauio-vala ministerskega predsednika dr.
a aepo-
• vrgiti
U udi jb
Bombay, Indija, .. junija. Včeraj popoludne je tukaj razsajal izreden ciklon, kteri je skoraj popolno a. n r:ii-dejal trgovinsko mesto K.rnn-hi. Skoraj ni jedila hiša ni o-ta" skodovaua: mnogo parnikov valovje na peščenire. Koliko bilo pri tem ubitih, -e ni dogt .u.o.
Kurraehi je jedro glav.io pi.:..-r-skili mest v Indiji in se nahu a ■• . A rabskem morju. 12 milj <>d za:-. : . j rt izliva reke Indu- v morje. K-.;: .i-hi ima 120,000 prebivalcev.
Belgrad, Srbija, 8. junija. Ko j« včeraj kralj Peter jezdil na sprehod, se je njegov konj splašil iu vrgei kralja na tla. Kralj je bil pri tem nevarno ranjen na ledjih in se je odpeljal domov v avtomobilu.
Melbourne, Avstralija,, S. junija. Trgovca z diamanti B. Bauerja so našli v njegovej prodajalniei umorjenega. Ropar mu je odnesel za $50,00# diamantov.
Rim, 8. junija. Iz Rima poročaj«, da so leta 1905 italijanski izseljenci poslali po pošti v domovino 41,960,853 lir, leta 1906 pa celo 63,499,496 lir.
Razstrelba smodnika.
V tovarni smodnika American Powder Co. v Maynardu, Mass., se je raa-letelo 200 funtov smodnika. Tovarno so Tešili.
ETRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Barb aro ssa 7. junija iz Genove s 1718 potaiki.
Patricia 7. junija iz Hamburga s 12i0 potniki.
Hamburg 7. junija iz Genove. Frances ca 7. junija iz Trsta -s 135#
7. junija iz Genove s 1444 '. junija iz Genove s 12-iS
Dospeti imajo:
Wekerleja. trgovinskega ministra Ko-• potniki.
šuta. ministra notranjih zadev An- ' Germania
drassv ja in naučnega ministra Ap- | potniki.
jtoiiviia. kterim so ljudje grozovito Calabria
kričali: "Abzug! Odstopite!"	j potniki.
Zvečer je prišlo do velike demon-!
^oja- j sjracj je proti Košutu. Velikanska štvom. V odbora revolucije so sami j množica ^ je QabraIa pred Koguto. Patricia iz Hamburga.
" " ^ 1 0 blh ze P° ve<*krat v SlT i vim klubom, kjer je nepopisno kričala, Californie iz Havre.
ne da bi se zmenila za policijo. Sled-	12 Libave.
nja je potem pričela napadati ljudi z Kaiserin Auguste Victoria iz Ham-
meči in jih je več ranila. S slavnost- ' burga.
mi v počast eesarja ne bode nič. t La Pro^nce iz
Budimpešta, 8. junija. V poslanskej 1 St-	^Southampton«.
zbornici je prišlo do burnega dogodka. ® 1Z Livejpoola.
; Rumunski poslanec Vajda je nedavno	«
Kaselniški komisar Watchorn, vod- čital pesem, v kterej se sramote ma-	Ta^eogn
1 , . , .	. ...» . Caledonia 1z Glasgowa.
ja urada na FJlis Tslandu. je včeraj ^arskx poslanci. Ko je prišel včeraj praesident	iz Hamburga.
v /dvorano, ga hoteli Mongolci napasti, t</da on je odšel iz dvorane.
čifuti. kteri biru, tako <ia od njihove ''ustaje'' ni pričakovati kaj druzega. nego da bodj v Rusiji k večjem poklali par sto či-futov.
Na Ellis Islandu.
odpotoval v Washington, da prisostvuje konferenci vseh naseluiških komisarjev, kterej predseduje trgovinski tajnik Straus. Pri konferenei se bodo posvetovali o določbah novega naselniškega zakona, kteri postane pravomočen dne 1. .julija, tako da se bodo te določbe izvrševale po vseh postajah jednakomerno. Ker je novi za-
DNEVNA
NESREČA NTCI.
NA ZELEZ-
Ekspresni vlak Wabash železnice skočil raz tir.
kon zelo važen za blagostanje nase- !
1 jen cev, smatral je trgovinski tajnik j Washington, Pa., 8. junija. Xa. umestnim, da pozove k sebi naselniške Wabash železnici, miljo "hoda iztočno komisarje, da izve o njihovem mne- ; Hickory, zavozil je ekspresni vlak nju o novih določbah, da se tako lah-
ko povsodi jednako postopa. Koliko časa bode trajala konferenca, ni znano. —
Oficijelno se do sedaj iz Washing-tona še ni sporočilo o razsodbi trgovinskega tajnika, kako je postopati s pogodbenimi delavci. Mogoče je bilo tozadevno prvotno poročilo napačno, ker inače bi se o tem gotovo že urade-ma poročalo. Komisar izjavlja, da bode o tem povprašal pri vladi, kajti po njegovem mnenju to poročilo ne more biti gola laž.
Včeraj je bilo na Ellis Islandu pri-drianih 1100 naseljeneev in v inkvi-ligifrkfli prostorih' je sedaj le 14 o-sob, ktere se niso bile zaslišane.
iz Toleda v nek tovorni vlak in je skočil raz tir. Dve osobi sta ubiti. 11 je ranjenih. Zavirač, kteri je zakrivil nesrečo, je ušel.
Vikar v Ulinoisu.
V Duquoinu, 111., je včeraj razsajal tornado, kteri je napravil za več tisoč dolarjev škode. Ubit ni bil nihče.
BKO Si DatDBDjeQ
Žil«,
otrok«
ali pa v Ameriko vzeti, in voine cene na: FRANK Qrecuwkb St, New York, N. Y, ker tu bodeš naj poštene je in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseb ipflt'tnih parobrodn i h druib
Finland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Adriatic iz Southamptona.
j Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Carmania iz Liverpoola.
Odplnli so:
New York 8. jun. v Southamptoa. Umbria S. jun. v Liverpool. Neckar S. jun. v Genovo. Vader1«nd G!. jun. v Antwerpen. Barbnrossa S. jun. v Bremen. Preioria S. jun. v Hamburg. Fu.rnessia jun. v Glasgow.
Odpluli bodo:
Kaiser Wilhelm II. 11. junija v Bremen.
Barbarossa 11. junija v Bremen. Hamburg 11. junija v Genovo. Francesea 11. junija v Trst. Majestic 12. junija v Liverpool. Noordam 13. junija v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 13. v Hamburg.	I Grosser Rurfuerst 13. junija v Bremen.
Finland 15. junija v Antwerpea. La Provence 15. junija v Havre. Campania 15. junija, v Liverpool. St. Louis 15. junija v Southampton. Koenigin Luise 15. junija v Genovo. Patricia 15. junija v Hamburg. Caledonia 15. junija v Glasgow.
"GLAS NARODA"
Li* »terenskih delavcev v AnerlkL
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK E!^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Fnkorporirano v driavi New York, dne 11. julija KK)6.
ta leto velja list za Ameriko . . . $3.00
• pol leta............. 1.50
.a Evropj, za vse k to.......4.50
' " " pol leta.......2.50
4 " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
C LAS NARODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
ssued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the <LGVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York-
Ad%rertisement on agreement.
Z a ogUise do deset vrstic se plača 30
■m tov.
Donisi brez podpisa in osobnosti se
tc n itisnejo.
Den^r naj se blagovoli pošiljati po >4oney (»rrler.
Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo i aslov-jika. Dopisom in pošiljatv.im nare ite vas lov:
"Gins Naroda"
.09 Greenwich Street, New York City. 9 Telefon 1279 Rector.
Koncem tedna.
Kako metitiČen aroma prihaja zo-
f>et i* <k>£t»dkov v Člevelamlu, O... » * *
Nok 71 let star Newyorčan toži svojo (jSletno /.eno na loeitev zakona >— po 50leinem zakonskem življenju:
"it is never too late to mend''!. .. • * •
llura, milenium smo dočakali! In sodišča v nadalje ne bodo imela več 4*)1 iko opraviti z ločitvami zakonov! Državni senat je sprejel zakonski predlog, kteri določa, da nezvestoba ■i več vzrok ločitve zakonov, temveč le navaden prestopek, kteri se kaz-■uje a kratkim zaporom — se li bode
t bodoče že izplačalo biti nezvest?. .. • ♦ •
Šol«ka ravnateljica, Miss Straehan,
bode je iu ionit
re
in
aznovala neko učiteljico, ktera tala 14 dni iz šole in odšla na anjsko potovanje. To je porodu: toda one učiteljice, kte-r/tslale iz šole, da so šle k vladi sile za večjo plačo, niso bile ane...
* * *
e v Omahi protestirale proti bonih oknah razstavljenim žen-
•	•tntm, ktere so izdelane iz *rip-esa, in kterih namen je občin-
•	!.ii/.ati, kako !epo ^e primejo so ženskih nog. Dotične dame i met ne: one vendar ne morejo m, da se razstavijo nogovice i na pravih in ži\ih nogah, ka-. je U<>-r ustvaril...
Pravi Vaudeville na strešnem vrtu ■eke eerkve v Philadelphiji. Ako ni «iogi>če uloviti duše z blagoslovljeno vodo, mora se to zgoditi s pomočjo
tingelt-angeljev___
* * •
Na j»eluiee španskega prestolonaslednika so ušili številke njegovesra polka — 'what darned fools these mortals be", kakor pravi Shakes-^are!...
• * *
Kuharica, šivilja, bolniška postrežbi ea — ni mogla dobiti dela: dvakrat •e je skušala usmrtiti: ona je gotovo aaslužila smrt, ktere >i sama ne zna preskrbeti...
• * •
lXo**»daj newvonske klepetulje se ni-m imele prilike vprašati: "Is it warm enouift for you?" ("Sun.") "Is it
•old enough for you?"...
• * »
V Ancliji imajo na leto jedva S00 kjiitev nakonov. Tam najbrže še niso lako civilizovani, kakor pri nas —
ali pa že lx>lj. ..
* * *
" \ verjen sem, da je us led na bili aodnikov sedaj, ko so uvedli talarje, ■rmrgo večji. nego je bil preje", dejal je včeraj sodnik Whitman. Ža-loetno, da se pripisuje talarju večja ■aoč, aego sodniku, kteri je v talar-jik...
• • •
In za pada je došlo par dam v New York na obisk. Sedaj kritikujejo vse kar vidijo na newyorških damah. — 14 Ženske te vrste ne morejo nikdar •s reči ti moža", dejala je jedna. Mo-poče — ne JEDNEGA moža, toda
MNOGO mož...
• • •
"Christian Seientisti se pojavljajo sedaj tudi v avstrijske j politiki, ime njihovega vodje pa brzojav ne poroča." ("Brooklyn Eagle.") Sveti Primborij! In "such is fame!" V Brooklynu vedo o Christian Seienti-
etih is ničesar o dr Luegerju!... • • •
Kaj neki govore Japonci o jednako-pravnosti z drugimi prebivalci? Ali se ne ravna, z njimi ravno tako, kakor z Italijani v New Qrleansu in z
Avstrijci v Eattimerju???...
Newyorske slike.
IV.
Na nadnličnej železnici.
Na zadnjo postajo nad ulične železnice na 3. Avenue je ravnokar dospel vlak, na čegar prvem vagonu je jedna bela in jedna zelena luč. Za menoj stoji velikanska dvorana Brooklyn-skega mostu, gola in mrzla, tako da človeka kar trese. Po tej dvorani sem hitel, da pridem do stopnic, kakor da bi se jej hotel izogniti — toda to Je izgleda tako, kajti pri mostu se vsakomur mudi. da mora hiteti. Hi trost je prešla vsem nam v kri in ako bi bila omenjena dvorana stokrat lepša, ali pravilneje, stokrat grša, nego je v resnici, bi nihče ne šel 'počasneje. Kakor hitro pa ugledamo zelene in bele oči na kome-u dolzega perona, tedaj nas nihče več ne ustavi in vse teče proti vlaku. Drugi vlak, ki je že pripravljen, mora vsak trenotek oditi in s tem se moramo tudi mi od peljati. Vsaka minuta, ktero pridobimo na račun prometnih družb pri na^ih vsakdanjih potovanjih po metu, ]»omenja minuto podaljšanja na šega življenja.
V zadnji vagon — in vrata se za-pro, jedva da pridemo na zaželjeni eilj. Nekdo drugi, kteremu se tudi mudi, vidi. da je prišel pol sekunde prepozno in /ažuga sprevodniku, kakor da bi bil on odgovoren za njegovo smolo. Slednji se naravno za to ne zmeni, ker pozna predpise, in kedo naj mu zameri, ako se prične smejati. On |N>zna ljudi, kterim je vsaka sekunda dragocena in njihova jeza, ako jim zapre vrata pred nosom, zanj ni nič novega.
Vozimo se po Park Row navzgor iti do Chatham Square se bavimo s tem, da opazujemo sopotnike. Sami nezanimivi ljudje, kterih velik del je na potu v gledišča. Razun teh je pa tudi mnogo tacih, kterih obrazi so izmučeni in koji se brezdvomno šele vračajo od dela. Mlad parček, čegar medsebojno dopadajenje je še sveže, kakor pomladna rosa; star parček, ki izerleda kakor popašen pašnik. Slednja dva ne makneta očij iz svojega "penny paperja", čegar vsebina je za nju gotovo zanimivejša, nego dol-sročasen razgovor o delu v "officih" dolenjega mesta. In nekoč sta bila ravno taka. kakor srečen parček njima nasproti. .Teden se je ravnokar sti>nil v kot in zaprl oči. Ako bi Lra vprašali, kako razvedrilo mu je najljubše, bi gotovo dejal: spanje.
Tako pridemo do Cha;ham Square. Vlak se ustavi. Tu se pomaknjemo bližje k oknom in gledamo, da vidimo kak del zgodovinske Bowery. Na ce--!«> se ne vidi. kajti ta je preozka in
-korai povsem zakrita z nadulično /eleznieo. Mesto na ulico vidimo pa v drugo nadstn»pje hiše na voglu, in sieer v veliko sobo, ktere okni nimajo zagrinjal. V sobi so mize in stoli, kakor tudi klopi, obilo pljuvalnikov in pliuovili luči ter mož pri možu na množili sedežih. Vsi imajo klo-buke na glavah in čitajo časopise ter knjigi-. ali pa igrajo na karte. Ta soba je "parlor" prenočišča na Bowery, ktero se imenuje "hotel", baš tako, kakor pravi hoteli v okraju milijonarjev. Soba je napolnjena do zadnjega prostora in vidi se žareti vse polno pip in tudi par smodk. Zrak v sobi mora biti zelo slab. Vlak vozi dalje in slika zgine.
Sedaj šele spoznamo, kaj je Bowery, kolika je to gostilna za tisočere, kteri ne poznajo druzega domovja, nego prenočišča, in ki prihajajo iz vseh krajev sveta za ona zaprašena okna. Tako še nisem videl Bowery, kakor baš iz vagona naduličnega vlaka, kteri vozi memo neštevilnih sličnih "par-lorjev" tako hitro, da se človeku dozdeva, da so se spojili vsi v jednega. Slike se neprestano menjajo, toda vse so jedna druge j tako slične, da se nam dozdeva, da gledamo le jedno. Jedno prenočišče sledi drugemu in vsako napravi na opazovalca jednak vtis.
-T-
sledi prenočevališčn. ne ktera so svetla, druga temnejša; med temi so temna okna, za kojimi so najbrže delavnice in skladišča. Tu pa tam je tudi kak razsvetljen prostor, v kterem še delajo krojači v žalostnih "sweatshops", v kterih se izdeluje obleka za bogati New York. — Tu na Bowery se nam nudi najžalostnejša slika ve-likomestnega življenja: žaloigra, ktere nesrečni junak je človek.
Nato postane svetlo — vozimo se memo električno razsvetljene fasade neeega gledišča na Bowery. Temu sledi Houst-on Street, jedna najživah-nejših, toda slabo razsvetljenih ulic dolenje iztočne strani. Le še par blokov in prenočišča so za nami. Mize in stoli zginejo; zginejo tudi čitalci časopisov in igralei na karte. Deveta ulica, potem štirinajsta! Tn so druge slike, koje nas zanimajo...
Naredili so obhod po celem mestu. Pred hišo '' Piocola'kjer se tiska glasilo Italijanov, je bila velika demonstracija. in gorje, če bi se bil upal kdo kaj nasprotovati. Šli so
POZDRAV.
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake
Slovence in brate Hrvate, posebno pa one, ki delajo okolo Diimbasa, Ark.,
dl o x © n s t. _> katoliško
Spomini na tržaške volitve.
Z nestrpno pozornostjo so čakali dne 34 maja tržaški Slovenci izida volitev.
Ves popoldan je 'bilo šumenje in vrvenje pred "Narodnim domom". Proti večeru je nastala pravcata gneča na toli prostranem trgu pred hotelom "Balkan". Na stotine in stotine je čakalo ter zrlo s nestrpnostjo na veliko desko nad balkonom, kjer so številke oznanjevale izid volitev. Vsak izid, ugoden za Slovence, izzval je gromovite "živio "-klice iz tisočerih glasov.
Bilo je okolo 7. ure zvečer. Slučajno sem bil med prvimi, ki smo izvedeli, da pride naš veliki Slovan, prvoboritelj svobodne misli, g. župan Hribar v ožjo volitev — samo zaradi enega glasu. Glasno sem to razodel okoli stoječim ljudem. Čudom so se spogledali ljudje in globoka potrtost brala se je na vseh obrazih. Pristopili so nekteri ter prosili, da naj ne povemo tega zbrani množici, ker s tem bi se zmanjšalo navdušenje nad toli zmagoslavno zmago slovenskega življa v Trstu samem. Hoteli smo tej želji ugoditi, kakor blisk razne^sel se je glas med pričujočimi. Oj, Ljubljana, kaj si nam storila! Res, viden vtisk napravila je ta vest. Tupatam slišala se je marsiktera trda na ime Šusteršiča in krepki " živio "-klici so zadoneli za Hribarja. Bilo je opaziti, kako ljudje razumevajo ceniti zasluge Hribarjeve in kako spoštljivo se izgovarja njegovo ime. Pač dal Bog, da bi zmagoslavno izšel iz tega boja in obvaroval belo Ljubljano črne pege!
Bližala se je polnoč. Ljudje, kteri so že ob treh |»<pol-dan stali pred hotelom, čakali so še vedno na izid volitev. Z občudovanjem smo sj>oznali, kako organiza-eijo, kako disciplino imajo tržaški Slovenci in kako navdušenje jih navdaja.
Ordonance, ki so imele na rokavu ime "Edinost", so prihajale in odhajale ali s kočjaži, kterih je bilo ■mnogo najetih za ves dan, ali pa z bieikli. Glavni agitacijski odbor je bil v "Balkanu"; od tu so šla povelja na druge odbore, kterih je bilo mnogo po mestu. Res občudovanja vredna je srčnost in zanesljivost pri tej organizaciji.
Ko se je zaznalo, da je Ryhar izvoljen v okolici z ogromno večino glasov, nastalo je tako navdušenje, da ga pero ne more popisati. Odgr-■nila se je sedaj deska, ktera je bila do tega trenotka pokrita, razsvetljena z električnimi žarnicami, na kteri je bilo napisano — 1897 amenf — 1(J07 aleluja!
Leta 1897, ravno pred desetimi leti so Slovenci na volitvi propadli. Italijani so jim očitno naznanjevali, da za Slovence od sedaj naprej pomeni v Trstu "amen".
V trenotku največjega veselja stopi! je dr. Rvbar na balkon, burno pozdravljen, ter se predstavil kot zmagovalec slovenske ideje v Trstu. Kma-lo za njim je neki koroški rojak z balkona naznanil preveselo vest, da so tudi koroški Slovenci zmagali in da bodo vrlim Tržačanom v jako dobrem spominu ostali g. Grafenauer zastopal Slovenski Korotan v državnem
mimo socialističnega doma in glej! j^ip Bebarja, Pavel Lipovaca, S. Li
množici sta se medsebojno pozdravljali z " živio"-klici in mahanjem klobukov, kajti zmagali sta nad do-sedaj gospodujočo stranko. Množica vrnila se je pred "Narodni dom", kjer se je šele y jutru ob belem dnevu razšla.
Bil -je lep, krasen večer, ta večer zmagoslavja.
Tudi okolica je s slovenskimi zastavami in z razsvetljavo izrazila veselje nad slovensko zmago. Bar ko v-Ijanci so naredili obhod ob morju, ter ob pevanju pesmi oznanjevali, da slovenska zastava se je visoko dvignila.
Tudi v mestu samem so dosegli Slovenci ogromno število glasov ter je v enem okraju manjkalo slov. kandidatu le nekaj nad sto glasov, da ni prišel v ožjo volitev.
Na dveh komisijah bili so Slovenci predsedniki komisij, kar je tudi značilno, ker pred dobrim tednom je pisal neki italijanski list, kako stranke pridno lepijo lepake po zidovih in obenem omenil, da neki nepoznanci lepijo tudi lepake, pisane v nekem tujem jeziku. Sedaj so pa dobili od tistih nepoznancev zaušnico, da jim bo še dolgo zvonilo po ušesih.
Bilo je pa tudi dosti rabuk. Italijanski kamoristi so hoteli goljufovati na vse mogoče pretege. Ali socijalni demokrat je so pazili tako, da se je kamori prav malo posrečilo goljufati ter je vsak že prej dobil zasluženo plačilo. Kakor tigri so planili na vsakogar, o kterem se je izvedelo, da hoče po dvakrat ali še večkrat glasovati.
Večer je bil dokaj nemiren. Mnogo vojaštva je prišlo iz Gorice.
Bolj pozno popoldan so socijalisti začeli 'bombardirati kavarno, ki se nahaja v magistralni palači. Policija je bila brez moči. Moralo je priti vojaštvo, ktero je z nasajenimi bajoneti izpraznilo veliki trg ter ga potem popolnoma obkolilo. V senci bajonetov skrivala se je tista stranka, ktera je pred desetimi leti še silnejše divjala po mestu in delala grozovitosti, da ga ji ni para več.
Tako je minul dan, ko so Slovenci na skrajni postojanki, ob obalih sinjega morja dvignili visoko svojo tro-bojnico ter oznanili svetu, da so oni tu doma in drugi so tujci. Vsa čast jim, držali so se krepko, ves slovenski narod gleda na nje s ponosom!
— Miro —
po vac a, F. Koš ara ka. Ignac Vesela, Ivana Poje, F. Ješelneka in Ivan Benčino. Živili! Na zdar!
Peter Bebar.
Kljub temu se pa človek ne naveliča' zboru. To vam je bil trenotek, ko je srledati.	j zaorilo, da čulo se je po bližnjem gri-
Počasi se oko privadi hitrosti in ču. Marsikteremu zarosilo je oko, opazi razlike tam. kjer se je preje kajti zmaga je bila presijajna. Tudi predstavljala le jednolienost. Tu so! bratje Hrvatje prihiteli so ter z nami vred prepevali, da zopet lahke buči sedaj morje Adrijansko, ker je zopet slovensko.
stoli bolj gosti in plinovih luči je ( manj; tudi manj časopisov je videti in ni jedne karte. Tudi med prenočišči na Bowery je razlika, kajti siromaštvo ima ravno tako svoje razrede, kakor bogastvo. Bogatejše siromaštvo je tam, kjer je več luči, da v svetlobi zapravi morda svoj zadnji cent. Siromašno siromaštvo se pa snide tam, kjer so okna na pol slepa, kjer je le malo luči, malo prostora, jedva j eden časopis, gotovo pa ni jedne karte.
Canal Street, Grand Street so za nami. Obe ulici se razprostirata kakor zlata trakova proti East Riveiju in njuna razsvetljava se grozno razlikuje od teme drugih nlic. Mi še vedno gledamo skozi okno, ne da bi
Potem — malo po polnoči — je cela truma, broječa na tisoče ljudi, šla s slovenskimi zastavami na Čeln ob hrupnih "živio"-klicih ter ob pevanju "Hej, Slovani" mimo glavne 1 pošte na veliki trg, kjer je magi-1 stratna palača.
Tu v sredini talijanstva, v najbolj zagrizenem renegatskem kraju, kjer pravijo, da so Slovenci nepoznani tujci in naš jezik nepoznan, ta so sedaj slovenski govorniki oznanjevali italijanski kamori amen ob pevanju slovanskih himen. Starček s sivimi lasmi ob strani mladeniča, vsi so prepevali. Vse glave so' bile odkrite,
bi| izgled drugačen. Prenočeval išče obrazi so žareli veselja.
Spanje malih otrok.
Mnogo mater ne ve, koliko časa da morajo otroci v prvih letih njihovega življanjsi spa vat i. O tem piše neki zdravuik nastopno: Znano je, da za-spe novorojenčki po prvem kopanju, ako so d«»voljno preskrbljeni in obvarovani izla>ti pred prehlajenjem. To spanje se v prvih tednih prekine le teti a j, ako čuti novorojenček mraz, mokroto, lakoto ali žejo. ali kaj enakega. da [»ovzdigne več ali ma'nje svoj irlas. Šele v drugem četrtletju nastanejo v spanju nekoliko daljši presledki. Pozneje se otrok bolj zanima za dogodke v vnanjem svetu. Ob letu in pozneje zamore otrok bedeti brez velike težave nekoliko ur, čeravno je večji del 24 ur dneva namenjen spa-:iju. Proti koncu drugega leta do četrtega leta mora otrok še vedno spati po n<»či 12 ur, po dnevu 1 in pol do 2 uri. Pozneje naj spi otrok 9—11 ur. Šele ko nastopi spolna godnost, je svetovati, da spijo otroci manje.
Nove vrste železnica.
V zadnji seji Royal Society v Londonu je predaval Mr. Louis Brennan o svojej iznajdbi, namreč o železniškem vozu, ki vozi po eni sami šini, ter navzočim pokazal tudi model, ki je osemkrat manjši kot pravi voz. Voz se sam drži v ravnotežju, in sicer s pomočjo posebne priprave, ki je pritrjena na voz. Motor, ki vleče voz, goni tudi to pripravo, ki s svojim vrtenjem obdrži voz v ravnotežju. Če bi se ta priprava — izumitelj jo naziva gvroscop — ustavila, voz pade po strani. Gvroscop se uporablja že dolgo na ladijah, da preprečuje močno zibanje. Ako bodo poizkušnje z novim vozom dobro uspele, bode iznajdba velikanskega pomena, ker bode gradnja železnic nepremirno cenejša, in ker se bodo mogle železniške proge izpeljati povsodi ne glede na teren. Ker se d& nova železnica speljati tudi po železni žici, ne bode treba čez reke graditi mostov, kar bi bilo zlasti v kolonijah velikega pomena.
Naslednik lord Cromer]a t Egipta.
Iz Caira poročajo: Sir Kledon Gorst, naslednik lorda Cromerja, je izročil podkralju svoje poverilno pismo. O tej priliki je Gorat izrazil nado, da ga bode egiptovska vlada v njegovem delovanju podpirala. Podkralj je odgovoril, da zamore Gorst vedno računati na njegovo pomoč.
NAZNANILO.
Društvo sv. Florjana št. 64 J. S. K. J. v South Range, Mich., priredi
v nedeljo dne 16. junija t. L
PRVI PIC-NIC
v novourejenem
MESNARJEVEM PARKU. Peklo se bode deset jagnetov po starokranjski šegi.
Vstopnina za možke 25c, ženstvo je vstopnine prosto.
Bratje Slovenci in Hrvati iz South Range, Baltic, Calumet, Trimountain in Painesdale, Mich., ste vljudno vabljeni, da se tega dne gotovo obilo udeležiti blagovolite. Vsakdo bode našel dovolj zabave. Na svidenje!
Mihael Muhvič, predsednik.
^ ^ ^ ~ ^ ~ ^ -* - j—li—li—ij—j-i_ri_r
Izjava.*)
Spodaj podpisana izjavljava, da so trditve v 155. štev. "Nove Domovine" neresnične in napadi na naju neutemeljeni. Ona je pisala, sicer ni imenovala s polnim imenom, da je jeden izmed naju zatožil policiji, da se je točilo pivo pri ^veselici, kojo je priredila "Zveza" dne 2. junija v Knausovi dvorani in ga imenovala v svoji zbesnelosti Efijalta. Da sva kazala s prsti in izdala rojake, ki so bili v drugič aretovani pred najino trgovino ter se jim rogala, češ, tako je prav. Pisec onega članka naju preklinja ter imenuje naju izdajalca slovenskega naroda. Jemlje nama in krade na lopovski način poštenje, čast in ugled.
Izjavljava, da NI RES, da je kteri izmed naju izdal policiji, da se je točilo pivo pri omenjeni veselici. To je prazna izmišljotina in ostudna laž onih, ki naju ne morejo trpeti.
Ni RES, da sva kazala s prsti na aretiranee, ali ji hcelo izdala, pokli-cavši policijo, ter se jim potem rogala. S tako podlimi, nizkimi sredstvi in nesramnim obrekovanjem ter lažmi prihaja "Nova Domovina" na dan. Ako ljubi resnico, kakor vedno zatrjuje, naj jo tudi poroča, ne pa prokli-njati lj udi v svojih nesramnih član-kili. —
Ne skrivajte se za kulisamy Obdolžili ste dva dobroznana slovenska trgovca, ne pa ju imenovali s polnim imenom. Se bojite? Gotovo! Z imeni na dan. da bode vedel vsakdo, kedo sta! Nečete ju imenovati, ker se bojite še večje blamaže in da ne bi ljudstvo vas imenovalo naravnost v obraz tatove poštenja. Ali ni v vaših člankih samo napadanje, bojko-tiranje in polno najgrših psovk? Morejo taki članki prihajati izpod peresa ljudi j, ki se štejejo za izobražene in resnicoljubne? Kaj tacega so zmožni le nizko padli ljudje. In kadar skujejo kak nov članek, se ne morejo vzdržati, da ne bi natresli v njega iz svojih praznih možganov polno psovk, pačenih imen in gorostasnih lažij. Takega pisanja so zmožni oni, kojih je sama čast, kteri, ako se jim ne izkazuje, izlivajo svojo purmansko jezo v svojih ščečkanih dopisih na one, ki se jim nečejo klanjati in v kojih se ne more vzdržati surovih kletev, ki se jih je priučil pri "regru-tih".
Midva nisva izdala še nikdar nobenega izmed rojakov. Nasprotno, mar-sikteri vam lahko pove, da sva e»u pomagala do dela, d asi ravno po vrač u-je sedaj dobro s hudim. Veva, da so naščuvani od kolovodij, ki bi radi vodili vse Slovence, ne samo tu v Cleve-landu, ampak kakor se vidi iz njihovih sanj, sploh po vsej Ameriki. Veva, kterim sva trn v peti. Zavzeli so se, da morajo nas uničiti; toda njihov otroški in naivni bojkot še nikomur ni škodil.
Svoj bojkot znova "štilite" v svojo nalogo, o kteri toliko čvekate. Naloga je velika, in par lažnjivih člankarjev se jfe še lotiti ne zna. Ne imenujte nas Efijalte, ker to je ime, ki bi se najbolj podalo nekomu iz "Nove Domovine", ali pa "pinker-tionce", ktere besede ne razumete in ste jo ukradli "Gl. S." Ne preklinjajte ljudij, ki niso krivi Vaših ob-dolžitev in ne ščuvajte ljudstva zoper nje!
Ne preklinjajte, da ne bodete nekoč sami prekleti od onih, ktere drvite v pogubo!
Onemii pa, ki nams dokaže, jedne-mu ali drugemn, da je kriv obdolži-tev, ktere je prinesla "Nova Domovina" v svojem nesramnem člankn, izplačava takoj $100.00 nagrade.
Cleveland, Ohio.
Brata Kaušek.
podp. društvo
svete BarUa;

Zledlnjene države Seveme Amerika
Sedež: Forest City", Pa.
Om at. januarla 1902 v drŽavi Pw-t-s^' -
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP Z ALAH ml., Box 547, Foreat City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN", Bor 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN" TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Box 81. Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Iran Telban, P. •. Box rest City, Pa.
•97.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
idja,. gattm^^mt	|	^ . .....
e prezre ti!
re-
ost
Slika predstavla uro z zlatom p vlečeno in dvonimi pokrovi, velik 16», in e
jamčena za 20 let.
Kolesovie je naboljScga amcrikan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo
$13.
OO
_ Za obilne božične naročbe »e zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še neka časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
M. Pogorele,
1114 Heyworth Building Chicago, III.
OPOMB V 'adnata vsebine cr* je dobiti po «orn)i ceni manjše 11 (Met **6th size** in veEje velikostiMl8th sire ' xagospode
_Naslov za knige, M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
lor-ict«^ |
AFSTfiO-AffiEBICAN Lil
kcyuliirtii potni p»trnik i
"Francesca" odpluje 13. junija. "Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija. "Laura" odpluje 4. julija.
vozijo med rNew Yorkom, 1 r» to<ii in

i	Najpnptavueisa »li unj< »-i»rj!-a j m. t>io«*n» i'rt; \	^
j Ljubljano in sploh n« Slovensko. Železnica vt-lj« <;<> L.uK.	ft
^ ljane le SO centov. Potniki dospo >sti tlan un j.»inik. ko	&
od doma gredo.	$
Phelps Bros. Co.; General Agents,	l
i	2 Washington St., New York.
Oompagnie Generate Transatiantlque.
(Francoska parobrodna družba.)
*) Za vsebino te izjave uredništvo
ni odgovorno.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE.
Poštni paraiki so:"
"La Provence" na dva vijaka.....
"La&fcoie" „ „
"La Lorraine" „ ,, „ ----
"La Touraine" , „ „ ----
"La Bretagne'
......U,20U ton, 30,000 konjskih moči.
.....12,000 „ 25,0»JO „ • „
.....12,000 „ 25,000 „
......10,000 „ 12,000
8,000 „ 9,000
'La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
comer Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki »dpi njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 4=2 North River, ob Horton St., N. T.
15. jnnija 1907. La Bretagne	IB. julija lMf.
20. jnnija 1907. *LA SAVOIE	25. julija 1907.
27. junija 1907. *LA TOURAINE	1. avg. 1907.
4. julija 1997. *LA LORRAINE	8. avg. 1907.
11. julija 1997. "1061 SI	an3tr>jug; vj
•LA PKOVENCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Mm W. Kozmlnski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111.
M


			--	
Jugosl --—-	ovari	iska		Katcl. Jednota.
				
Inkorporir&tm dne 24. janufija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. bo. 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
MADZORNTKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewinc Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KKRŽISNIK, Ill, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbont, 4 £24 Blat-kberrv St.. Pittsburp, Pa.
MIHAEL KIX5BUCAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek.
JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha. Neb.
Vrhovni zdravnik Jednofce: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, Dl.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem druseim.
Derarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
OROBNJSTi
KRANJSKE NOVICE.
Josip Stare umrl. Umrl je v Ljubljani umirovljen ravnatelj I. zagrebške gimnazije Josip Stare. Naše občinstvo ga pozna najbolj po njegovi "Občni zgodovini", ktero je izdala Mohorjeva družba v 15 snopičih. Za "Ljubljanski Zvon" je napisal več čednih povesti: "Vinko", "Prvi sneg", "Vanda", "Povest starega naslanjača". Bodi mu ohranjen blag spomin 1
Pomagati si je znal. Neki lahkoživ-ček v Ljubljani je imel dne 23. maja v žepu "kačo", ktere se je pa hitro znebi!. Šel je v neko trgovino in prosil trgovca, da mu posodi bankovec za 20 K, češ, da ga bode primerjal doma s svojim, kteri je, kakor se mu dozdeva. ponarejen. Trgovec mu je u-stregel, poštenjakoviča pa ni bilo več nazaj z bankovcem. Ko ga je policija pozneje aretovala, ni dobila pri njejn bankovca in pravi, da ga je nekomu pt»-odiI( pa ne pove njegovega imena, da bi ga ne kompromitiral. Zagovarjal <p bode pred okrajnim sodiščem.
Znorela je na potu iz Amerike na ladiji Neža JtrdniČ iz Kala, župnija Semič na Belokranjskem. Njen sorod-ii i k šel je ponjo v Berolin in jo pripeljal domov.
Stanje setev na Kranjskem. Po do-šlih poročilih je rž vsled slabega vremena jako trpela. Ozimina pšenica je bolje kljubovala mrazu kot rž in zato tudi lepše kaže. Tudi trta je na Dolenjskem več ali manj trpela, zlasti vsled hudega mraza. Jablane bodo skoro gotovo boljše obrodile kakor hruške.
PRIMORSKE NOVICE.
čuden pojav. V Gornji Vrtojbi živi 281etni Avguštin Lašič, kteri že Štiri leta z nikomur nič ne govori. NiČ ne more delati, v enomer pa hodi po vasi okoln. Jesti ne vpraša nič. Pripravijo mu pa domačini jedila ob določeni uri na določenem mestu, kjer potem sam jemlje. Ako ga je k*do nagovoril, se nasmiha, ali jih ne pogleduje, se ne ustavlja, ampak krevsa počasi dalje. Cigareto jemlje, ako mu jo je kdo ponudil, pak se tudi ne ustavlja in gleda v stran. — Bil je pa pred štirimi leti postaven, čvrst, vesel fant. A obolel je in iz te bolezni se je izcimilo to čudno stanje. Iz prejšnjega postavnega fantA je zdaj skoraj sama senca, ske'et, da oko ro>i vsakemu, ko ga vidi vlačiti se tako okolu.
Hotel Central v Gorici je bil, a ni ga več. Vrt in njegove prostore imajo sedaj zidarji v oblasti, ki pridno podirajo in zidajo, da dovrše še letos nove zgradbe, poprave in prezidave, da se bodo mogla tem prej nastaniti pod njegovo streho razna društva in zavodi. ki se imajo tje preseliti in dobiti tako stalne, lepe in ugodne prostore ra svoje delovanje. Velika dvorana za shode, veseliee, predstave in druge slučaje, kterih se udeležuje mnogo ljudstva, ostane, samo pripravi ^ in olepSa. Kakor znano, je to obširno poslopje kupila od pivovarja Drehe,rj» "Centralna posojilnica".
štajerske novice.
Povodenj. Mura je izstopila in preplavila celo okolico pri Radgoni. Tudi mestni park je pol vodo. ki je že tako visoka, da teče čr«*» klopi, ki so postavljene v parku. Škoda na pclja i«? velika. V Mittertiegu «o morali živino opraviti na višje ležeče k.-aje.
Gornji grad. Kleparski pomočnik Jožef Furar, v službi pri kleparskem mojstru Jožefu Baehlu, je 18. maja pleskal okna v zvoniku gornjegrajske cerkve. Naenkrat pa pade iz zvonika in obleži na mest nmrtev. Izključeno je, da bi bil nesrečo povzročil kdo drugi. Kriv je Furar sam, ki se nikdar ni hotel privezati za vrv, dasi-ravno mu je gospodar to često svetoval. —
Ponesrečil se je v Oplotnici pri Konjicah lesni trgovec Simmerl. Izpro-žila se mu je namreč puška in koščki patrone so zadeli oko, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Gradec.
KOROŠKE NOVICE.
Samomor. Dne 23. maja je našel neki kmet v gozdu pri Št. Jurju pri Celovcu mrtvega vojaka pešpolka št. 17. Obvestil je takoj vojaško oblast o tem. Mrtvec je bil pešec Tomaž Pun-gerčar, doma iz mokronoškega okraja, j Imenovanega so že prejšnji dan iska- j le vojaške patrulje, ker se ni vrnil z vežbališča. Nesrečnež se je ustrelil v prsi ter je bil bržčas kmalu mrtev. Kaj ga je k temu činu privedlo, ni znano, ker se napram svojim tovarišem ni nik'dar nič pritožil. Domneva j se le. da ni imel do vojaškega življe-' nja nobenega veselja. Služil je šele ! prvo leto.
HRVATSKE NOVICE.
Povodenj na Hrvatskem. V Oseku Drava neprenehoma narašča ter dela velikansko škodo. Pijonirji delajo 1 noč in dan, da ohranijo obrežne jezo- ( ve. Položaj je jako nevaren.	I
Kače v Hercegovini. Število gadov in modrasov se je v Hercegovini nenavadno pomnožilo, zlasti v okolici Bileka in Trebinja. Za vsako glavo kače je razpisala vlada posebno na-! ^rrado in izdala v ta namen že par sto kron.
Stavka uslužbencev cestne železnice v Zagreba je končana. Ud ravna-teljskega sveta. dr. Schwarz, je namreč stavil kot predpogoj, da se poga- i janja prično, da začno uslužbenci zopet redno poslovati, kar so tuli sto-; rili. Nedavno so se vršila pogajanja in imela povoljen uspeh, uslužbencem se je zvišala dnevna plača za 10 vinarjev (dva centa) na dan. Obenem so se zavezali, da ne bodo tri leta pod nobeno pretvezo zahtevali zvišanja plače! I!
BALKANSKE NOVICE.
Sedem oseb utonilo. Pri vasi Dreza-nija v Srbiji se je podrl most, ki je peljal čez Moravo, ravno ko je šlo ] čezenj 20 kmetov. Večina se je rešila s plavanjem, 6 kmetic in eden otrok so pa utonili.
RAZNOTEROSTI.
Nikoli v zadregi Nekoč pride angleški pesnik Senfou v brivnico; brivec ga je že namazal z milom, kar se odpro vrata in notri stopi — upnik I>esnikov. Komaj zagleda Senfouna, že stoji pred "jem ip odločno zahteva, j naj mu vrne onih petnajst funtov šterlingov, ki mu jih dolguje že pet let, kajti čakal je že dolgo. Senfou-u je postalo sprva tesno okoln srca, • sram mu je pognal v lica kri, toda k •sreči ni nihče tega videl, ker so bila j lica pokrita s penami mila. Toda ni se dal ostrašiti, naredil je najljubez-njivejši obraz in mirno vprašal ne- j prijetnega znanca, bi li ne hotel toli- j ko počakati, da ga brivec obrije. Se- ! veda je upnik vesel pritrdil, Senfou! pa se obrne k brivcu rekoč: "Prija--^
telj, vi ste priča," vstane, se obrise in odide, zatrjujoč, da se ne da nikoli več briti.
Zdravljenje ran z ozonom. Dr. pl.
Gleieh je v dunajskem društvu zdravnikov predaval o svojih poizkusih, rane zdraviti z ozonom. Dokler še niso poznali antiseptičnih sredstev, so rane posebno lahko zdravili na gotovih krajih, tako na pr. v Kielu. Poznejše preiskave pa so dognale, da je vzrok temu zrak, ki je bil ondi posebno bogat na ozonu, ki ima to lastnost, da uniči bakterije. To dejstvo ga je privedlo do tega, da je začel obdelovati rane z ozonom na ta način, da je električnim potom skozi cevi pihal v rane ozon. Mnogovrstni in številni poskusi so imeli prav lepe uspehe.
Strah — dobro zdravilo. Pred sedmimi leti je v Londonu onemel mlad godec vsled bolezni in prevelikih naporov. Zdravljenje je bilo popolnoma brezuspešno, tudi zdravniki-strokov-njaki mu niso mogli vrniti govora. Revežu je zmankalo denarja in moral je v delavnico za ubožce. Nedavno, ko je bil ravno pri 'delu, je padla s postelje steklenica s sodavico in eksplodirala z glasnim pokom. Mladi mutec se je tako prestrašil, da je v strahu — zakričal in, kakor so se izjavili zdravniki. bode zopet govoril, ako bode primerno zdravljen.
Zdravljenje jetike s hipnozo. Po Parizu se razširja senzačna vest, da so prof. Matien, znan hipnotizer, in zdravnika Senmarten in Grandjean ozdravili neko jetieno 201etno deklico, ktero so drugi zdravniki proglasili za neozdravljivo. Mati ji je umrla za je-tiko. Tudi ona je že od prve mladosti trpela za to boleznijo, pred dvema letoma pa se jej je skrivila hrbtenica. Ker niso domači zdravniki in profesorji dosegli nikakih uspehov, svetoval je nekdo dekličinemu očetu, naj jo pošlje k prof. Matien u. Ta se je takoj oprijel zdravljenja in sicer na sledeči način: Deklico je uspaval in jej sugeriral. da je zdravnica in da mora ozdraviti dete, ki se mu je skrivila hrbtenjača. Bolnica je takoj obljubila. da izvrši to. Rekla je, da bode 8. maja 'dete prvič poskusilo samo hoditi. Kar je govorila o detetu, se je vse izpolnilo na njej. Izjavila je tudi, da bode hrbtenjača popolnoma ozdravila. Tudi zdravniki, ki so jo preiskali, morajo priznati, da je sedaj hrbtenjača popolnoma zdrava. Deklica lahko sama hodi, zdravniki jo v obilnem številu posečajo, da jo vidijo in se sami uverijo o čudovitem slučaju.
Dunajska jubilejna razstava. Povodom šest desetletnice vladanja avstrijskega eesarja bode otvorjena na Dunaju jubilejna razstava. Predsednikom razstavinega odbora je imenovan komercijalni svetnik Denk. ki je zastopnikom vseh treh časnikarskih društev obrazložil namen razstave. Priprave so že toliko uspele, da morejo časniki javnosti obširno poročati o njih. Z jubilejno razstavo bode združena tudi vojna in mornariška razstava. Predsedniki časnikarskega razstavinega odbora so izbrani Singer. Spiegel in Patzelt. Razstavni prostor bode obsegal 450,000 kvadratnih metrov, dočim je bilo 1. 1898 odmerjenih v ta namen le 210,000 kvadratnih metrov; in sieer bodo stala vsa poslopja v Pratru okolu Rotunde. Prostor tik Rotunde je odločen za reprezentacijo, glavni del razstave pa se bo nahajal v štirih velikih galerijah. Postavljeni bodo razen tega še paviljoni za industrijo, stroje in promet, pivovarniški paviljon, paviljon za dunajsko umetno obrt, paviljon Nižje Avstrijske s | poskuševalnico vina, vladna palača, < paviljon dunajskega mesta, poslopje | za avtomobilno razstavo; nanovo bo- j do zgradili gledišče za 2500 oseb. ri-barski paviljon, na razstavi se bode nahajala cela vas iz Bosne itd. Glavna prometna cesta bode cesta, ki pelje iz Pratra do južnega vhoda v Rotun-do. —
V osemnajstih vojnah se je boril
pokojni general Roland Douglas Mac Iwer. Še deček se je udeležil kot praporščak v Indiji boja zoper upornike. Nato se je kot poročnik boril pod za-stavo Garibaldija. pod Don Carlosom na Španskem pa kot stotnik. Ko je v j Ameriki izbruhnila meščanska vojna, j vstopil je kot major v štab generala Stonewalla Jacksona v konfederatni armadi, potem pa služil kot podpolkovnik pod cesarjem Maksimilijanom v Mehiki. Bojevito srce ga je gnalo, da je v francosko-nemški vojni stopil kot polkovnik v vrste francoske armade. Ko je bila vojska končana, dobil je od egiptovskega kediva poziv, naj prevzame mesto nadzornika topništva v egiptovski vojski Svoje vojaško delovanje je sklenil kot generalni major v srbski armadi še pod kraljem Milanom. Razen tega se je bojeval v revoluciji na Cubi, v Braziliji, Argentiniji, na Kreti in na Grškem. Izmed vojn, ki so se vršile za Časa njegovega življenja, se ni ndeležil le rusko-turške vojne.
NAZNANILO IN VABIIjO.
Društvo sv. Barbare postaja št. 22 v Imperialu, Pa., priredi
dne 4. julija t. L
VELIKO PLESNO VESELICO.
v dvorani društva sv. Jožefa št. 29.
Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno.
Začetek -ob 2. uri popoludne. — Vstopnina za gospode $1.00, dame proste.
Tem potom vljudno vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Imperiala, Pa., in okolice, kakor tudi nam sobratska društva, društvo sv. Jožefa št. 29 in društvo sv. Barbare št. 3 v Moon Run, Pa., da nas blagovolijo v polnem številu obiskati.
Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode	ODBOR.
10x 2x n t — 2jul.
JOHN VENZUL^ »•17 E. *2m4 Street. N. E-, Cleveland, OH« izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
SVARILO.
Ogibajte se zgoraj naslikanega rojaka IVANA PODL1NŠEK, po domače GRDIN. iz Gršovelj v Savin-ski dolini na Spodnjem Štajerskem. Dotičnik je bil tu v Milwaukee, Wis., samo 20 dni ter znal tako sladko govoriti, da je izvabil od naju $90.00 in jo potem neznano kam popihal; tudi za stan in hrano ni plačal.
Če kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov sedanji naslov, prosiva, da ga nama naznani, za kar mu bodeva zelo hvaležna.
Joseph Komar, ali pa Florian Fale, 236 Lake Street, Milwaukee, Wis.
(3-8—6)
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJARNI.
Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni neučend delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co.. Elkland, Pa.
(17-5—17-6)
WMH1T00,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. • pošto vred.
Upravnistvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York,
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri naa, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblo, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vae brezplačno na-m vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Nas vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in doveden v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodate po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
TIlfUT za brzoparaik dobiš za i 11\ I ttcro družbo hoCeS najceneje in bodeS najso-lidneje postrež. n pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zate
mi se vsak • o-r ua niev« obrn^
Š
Slovencem in Hrvatom pri-poiočam svoj
SALOON
v '<bilen poset. Točim vedno svež« pivo, dobra vina in whiskey ter
i r.m v zalogi ze!o fine emodke.
Rojakoiii pošiljam denar« j© v staro domovino hitro in poceni.
Pobirani naročnino za "Glas Naroda". V zvozi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.

Is
M.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino x Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahcic,
SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
Kje je MATEVŽ BRADEŠKO? Doma je nad Skofjo Doko, Gorenjsko. Preti jeduim letom in pol je bival v Gray' Creeku, C-olo., pozneje se je pa preselil v New Mexico. Za njegov naslov bi rad zvedel Blaž Amon; kdor ve, ga prosim, da ga naznani uredništvu "Glasa NarodaGreenwich St.. New; York.
(S-12—6)
ROJAKa, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v CMc&gi, III.. kako* tudi rojakom po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. On'er Ave., Chicago.. 111.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno u ležalo Atlas-pivo, izvrstni whiskey. vina in dišeče smodke so pri metki na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igmlna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VTNA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Sodeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 41/2g,aloaie. Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKTVR,
Euclid, Ohio.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Clevelandn. Ohio. Obiskal bode cenjene rojaka najprvo v Clevelandn in okolici, potem pa se poda t države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga prav arftno ifriifffnw*
Co.
oegMexixixixBMgyjiCDCD Velika zaloga vina in žganja j
Matija O rill,'
Prodaja belo vino po 70c g: 'lo. i „ črno „ „ 50c „
Drožnik 4 pallone za.......$11.00
Branjevec 12 steklen^. r:i «12.0«» ali 4 gall, (sodček) za.......$ 1 '
i I
CLEVELAND, O.
ROJAKI SLOVEN
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= »ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov

se zastonj razdeli med Slovence
ZKZUSrj-IG-^ ^IDZE^^STJ-IH"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E.C.COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, kaiera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tuSu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. !. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste jvideli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nošah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
M'KE NOVAK,
1253 ^^ohl^:a Avenue, Puublo Celo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko> katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vasa zdravila, katera ste mi poŠilali, kt-r jaz Suin sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem v< č zdravil.
Se Vam Še enkrat zahvaljujem in vsakemu \ ;is priporočujoč, fi ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK, t
Za corn j rojaki, ako ste bolni ali slabi Ujr Vam je treba zdrav^ * niške pomoči, prašaite njega zi\ svet, prodno se obrnt te na druzega zdravnika ftli zdraviliški zavod. Naamko in i>cz sramu opišite svojo bolezen v materiiie!li jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko iČasa traja bolezen in vse druge j ~drobnosti, ali pišite po knjigo ka-I tero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko postnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
PE. C. COLLINS
!4Q a. 34!h St.
me dtiše
o/dra
r.tem smete i;i> djerja.
* n 1 ll i
&
Trade Mark reg
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jili je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in irlavobolji, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že j><> kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jiii torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 .stekl. $Tj.00.
ČUDODELNO MAZIUO ZA
Varstvena znamka
uase.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči upadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 Škat. $4.00. Marijaceljs=ke kapljice kakor tndi zdravilo za la=*e razpošilja:
IVI. REIN VI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
MARKO KOFALT;
249|So. Front St., STEELTON, F»A.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pclnomoči (Voll-macht) in drugih v nnterski posel spadajočih stvari, ktere točno ir. po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroene listke z a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. IVl&rlco Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Msgr. Seb. Kaeipp.
Ako kašljai, ako si prehla-jen, ako imas kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o 'la-šaj pisati takoj po knjižico:
"NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Kniijpovih zdravil" ^atero dobiš zastoiy ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena, i o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece" jI jive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče čIovešt< o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEIS1K, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
VL
ROJAKI, MAJ19ČAJT1 BE ti j. GLAS NA®®DA", NAJVEČJI DJ
A.n'RNEJŠI DNEVNIK!

Nižje podpisana priporo- # čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
0000NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
> —

« »
H
W mnetou, rdeči gentleman
•	—m ■ m
(spisal Karl May. Priredil za 4<<*lae Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Ti živiš; Winnetou pa, kteri te je tako ljubil, je mrtev. Toda njegova je s teboj. Imaš j.» v svojih rokah; kajti moja duša je pisala te vr-tftu«, ktere naj ostanejo v tvojem srcu!	v
Ti zveš zadnjo željo tvojega rdečega brata; i-ital bodeš mnogo njegovih l*s*wJlij, kterih ne pozabiš nikdar. Toda najprej ti pove najpotrebnejše. Ti ■ urn*; tukaj edine o]K>roke Winnetouvove; jedna je v ušesih njegovih rdečih vznikov. Ta tukaj je san.o zate.	-
Ti U»d«-~ videl dosti zlata in storil ž njim tako, kot ti narekuje moj dufc. liilo je -krito ra Nugget-tzilu, toda stikal je morilec Santer za njim. Zai« ga je premrl Winnetou v l>eklil-to (Temne vode), kjer si bil svoje-4HMUO 7 njim. Z\edi za nu-sto, kjer je. Jahaj po Indelče-eiln (Smrekov do Tze-A. š (Medvelja steni.) pri vodopa-du. Tam razjahaj in plezaj -----"
I).. tukaj čitam; kar ;-e naenkrat oglasi nekdo za menoj. "Good day, Mr. Shatterhand! Ali se učite citati!"
Obrnem se in vidim, da sem napravil v naglici ali nepremišljenosti naj-vM|« napako v življenji. Deset korakov od mene sem vrgel puri in puški. Ne »j dim s hrbtom, an pak z obrazom proti grobu. Hrbet je obrnen proli jv-Ht, ktera vodi iz doline navzgor. To neodpustljivo jk.giesko je provzročila Winoetouvova oporoka. Tako obrnen nisem mogel videti, da se je priplazil tivW, kteri me je nagovoril, do mojih pušk: seveda ne morem 'Jo njih, ker je poleg in meri s svojo puško name. V trenutku poskočim in zagledam
pred m1 hoj----Santerja.
V tr-.-i.utku p<>.-e/i-!n 7. rokami	kam? Za pas po revolverje? Da,
to iem hotel; toda ko sem prej kopal zemljo, me je pas oviral; zato sem bil v naglici in razburjenosti tako nepieviden. da sem ga odložil z vsem, kar je v njem. Na tleh je. nedaleč od mene z noži vred. V trenutku sem br.f \-akega otožja. Santer opazuje moje neu-pešno gibanje z rokami, se
smejo hudobno in mi preti:
"NV gani se iz mota. ne posezaj z rokami po orožju, druirače te ustrelim takoj! To je moja resna beseda!"
Njetrove oči me zro tako, da ne smem pričakovati pri najmanjšem gib-IjajB družen kot krogi jo. Njegov nenaden prihod me je presenetil: kakor f ta bil prej zatopljen, tako sem zdaj zdramljen. Stojim nepremično in
m« zrem mrzlo v obraz.
"Kone.no si vendar moj!" nadaljuje. '£AIi vidiš moj prst na spro-}iU'u t z najmanjšim gibljajem ti zapodim kroglgjo v glavo; na to se smeš swm^ti! Ne gani se. če nečeš, da te pošljem takoj k vragu! S teboj -e mora biti previden. Gotovo me nisi pričakoval, kaj !' "Ne," odvrnem mirno.
"Da. izračunal si. da za morem priti šele jutri zvečer: toda ta račun, je h«f napačen."
To ve in je moral torej govoriti z mojimi tovariši. Kje so neki? Ce bi bili tukaj, bi me pomirilo, če bi bilo namreč sploh še bolj mogoče. Naj bodo, kUor in kar hočejo; morilei niso in se mi ni treba bati pred njimi. V njihovi navzočnosti me ne ustreli, če se zadržm zdaj <mimo. Stojim nepremično kot kip, on pa nadaljuje z glasom, kteri izraža smrtno sovraštvo: "Da, hotel sem iti v Salt Fork, da sporočim Tangui. da je poginil ko-nečno apaški pes. Slučajno sem se sestal z malo četo Kiowov; zato sem prej tukaj. Spodaj sem videl Mr. Gatesa, kteri mi je rekel, da je pripeljal nekega Mr. Jonesa seboj. Zvedel sem. da ima dve puški, prvo veliko, drugo mafhno; to vzbudi moj sum. Zato ga prosim, naj mi" ga opiše natančno; tako seaii vedel kmalu, pri čem sem. Delal se je sicer neumnega, zelo neumnega, a sem vendar vedel kmalu, da ne more biti nikdo drugi kot Old Shatterhand. §el sem na vrh, da se skrijem in ga vjamem pri povratku z lova, toda on je bil že tukaj. Kopal si neko luknjo, mi smo te pa gledali-Kaj so tisti listki v tvojih rokah?" "Krojaški računi."
"Pes, ne misli, da se bodel norčeval z menoj. Kaj je tis-to?" "Krojaški računi. Pojdi sem in poglej !"
"Tega pa ne! Najprej te moramo z vezati! Kaj se potičeš po gorovju Mugwort Hillu, kteremu pravijo Apachi Nugget-tzil ?" "Zaklade iščem." "Ah, sem si mislil!" "A sem našel samo krojaške račune."
"Jaz jih hočem pregledati sam. Tebe drži vrag povsod tam, kjer te ni
treba. Toda danes te je prinesel v prave pesti. Ti končaš!"
"Ali pa vi. kajti jeden izmed naju mora prenehati; to je gotovo!" "Pes'drzni, to bodeš ti! Tak cucek renči še ko poginja! Toda to škle-1 m-t an je z zobmi te ne reši. Ponavljam: ti končaš. Te zlate koščiee. ktere -i hotel izkopati tukaj, vzamemo seboj za spomin!"'
"Le vzemite jih in grizite jih, da bodete ob zobe!" "Ne izsmehavaj nas! Ti si sicer rekel, da ni več zaklada tukaj. Toda li>ti v tvojih rokah nam bodo že povedali, kje je." "Prav! Kar pojdite ponj!"
"Da, iaz ga že najdem; to ti hočem dokazati. Zapomni si, kaj ti pravim! daz sprožim pri najmanjem gibljaju. kakor tudi, če se boš upiral mojim h^edam. Pri kakemu druzemu človeku bi mogoče samo grozil, ne pa tu<1i izpolnil. Ti pi si tako nevaren lopov, da mislim popolnoma resno!" "To vein tudi sam!"
"Prav je. da priznavaš! Pojdite semkaj in zvežite ga!" l»ri teh besdklah obrne glavo v stran. Tam čepe za drevjem Gates. Clay in Summer. Zdaj pridejo izza drevja in gredo polagoma proti meni. Prvi izvleče jermen iz žepa in pravi, kot bi se hotel opravičevati:
"Sir. zvedeli smo v naše presenečenje, da niste vi Jones, ampak Old Shatterhand. Zakaj ste nam lagali? Vi ste nas hoteli prevaliti; zato vas moramo zvezati. Ne poskušajte se upirati! To bi vam gotovo ne koristilo, kajti Mr. Santer bi streljal takoj. To je resnic&I"
"Ne čvekajte po nepotrebnem!" zavpije Santer. Meni pa zapove:
"Izpustite liste in stegnite roke!"
Prepričan je. da me ima popolnoma v svoji oblasti. Zdaj se pa takoj prepričam, da ne bodem jaz njegov, ampak on moj. Samo izrabiti moram
položaj hitro in odločno.
"No. o.li bode kaj.' Hitro, drugače potegnem!" mi zapove Santer.
"Liste na tla!" Izpustim jih. • • Stejrnite roke !''
Držim roke navidezno poslušen napram Gatesu, a tako, da pride med povezovanjem on med Santerja in mene.
"Prec tam, preč! Vi ste napotjo moji puški!" vpije Gatesu. "Če
streljam, potem —."
Preneha, ker ga zmotim ne baš na prijazen način. Mesto da bi se dal zvezati. zgrabim Gatesa, ga dvignem^" vržem na Santerja; ta odskoči sicer, a prepozno. Poderem ga. da mu puška odleti iz rok. V trenutku ok očim in pokleknem nanj. S pestjo ga omamim za nekaj časa. Nato se dvignem pravtako hitro in zagrniim nad ostalimi tremi:
"To je dokaz, da sem res Old Shatterhand! Vi ste hoteli uporabljati feilo naipram meni. Takoj odložite orožje, drugače streljam! Spustite ga
na tla! Jaz mislim povsem resno!	^
1'o te smem Santerju revolver izza pasa ter pomerim na tri 'prave west-
mane", kteri ubogajo takoj.
"Posedite k glavarjevem grobu — hitro, hitro!"
Gredo in po sedejo. Odkažcm jim nalašč ta prostor, ker ni nobenega orožja tam.
"Ostanite mirni. Yarn s« ničesar ne zgodi, ker ste bili zapeljani. Ce pa fK»skušate bežati ali braniti se, vas postreljam na. mestu!"
"To je srrozno, pregrozno!" toži Gates in si drgne ude. "Letel sem kot ioga po zraku. Jaz mislim, da imam precej zlomljenega!"
"To je vaša lastna krivda. Glejte, da ne pride še hujše! Kdo vam je dal jrnnent"
"Mr. Santer."
"Ali imate 5e kakSnegaf"
"Yes."
"Dajte jih sem!"
P+togne jih iz lepa in nri jih da. Santerju zvežem noge in roke na hrbtu. "Tako, ta je dober!" pravim veselo. "Ali želite, da zvežem tudi vaef
"Hvala, Sir!" odvrne Gates. "Imam dovolj, popolnoma dovolj. Saj
mem miren, dokler želite!"

Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr, R1CHTERJEV1M SidroPainExpelleijem
Dr. Goldstein, 134 KivingtonSt. v New Yorku izjavlja: Dr. i$ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na^o jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlnjenje itd. iQg Naša znamka Sidro je na .^T vsaki steklenici.
A V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. Ad. RICHTKR & Co.
215 Pearl St., New York.
mm
Zi vsebino inaeratoY ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravniatvo "Glasa Naroda".
Ko Jaki, naročajte ae na "Glss Ha roda'največji in naicenejii dnevnik.
Najboljše zdravilo za putiko, tr-, ganje in revmatizem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLER. Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 centov.
Cenik knjig,
KATEBE BE DOBE V ZALOGI F BANK SAKSE& CO.
WICH STREET, NEW YORK.
109 GBEEN-
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v. staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplnjejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
L A PKOVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 20. junija oh 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN
(proga severonemškega Lloyda):
KAISER W1LHELM II. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM « odpluje 18. junija ob 10. uri dopol
V HAMBURG
(Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
ONI ROJAKI,
kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t j. se voziti cenejši, naj se po-služijo
AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom.
Parniki odplujejo:
FRANCESCA
dne 13. junija opoludne.
Dalje so še krasni poitni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPBN :
VADEiRLAND
odpluje 8. junija ob 2:30 popoludne.
FINLAND
odpluje 15. junija ob 8:30 dupohidiie.
ZEELAND odpluje 22. junija ob 1. uri popoldne.
i	V BREMEN
GROSSER KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V HAMBURG:
PRETORIA
odpluje 8. junija ob 3. uri popoludne.
AMERIKA odipluje 15. junija ob 7:30 zjutraj.
Ako kedo želi pojasnila še o dru gib, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno in hitro.
OOO t~I
Kdor naznani svoj prihod, po kten ! železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na po : staji, dovede k nam v pisarno in spre mi na pamik brezplačno. Ako pa do ! spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz poataje (Depot) telefonirate po številki 1279 Reetor in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vaa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, it ogniti oderuhov in sleparjev v Ne« Yorkn.
Vožnje listke za navedene pamik e prodajamo po isti eeni, kakor v glav* mh pisarnah parobrodnih družb.
FRANK BAKSKtt CO., 109 Greenwich St, New York, 11. Y.
Spominjajte se ob rasnih prilikah aaše prekoristne dražbe sv. Cirila tat Metoda v Ljubljani 1 Kal pelotl dar loan na oltar!	(v d)
MOLTVENtKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za niožke, zlata obreza, polusnje,
75c.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza, 75c„ fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. •
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2^0, šagrin vezava #1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20e.
Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vit ex, 10c.
Božični darovi 10c.
Burska vojaka, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Bovograjska, 20c.
Cvetke, 20e.
Čas je z!ato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena mbsha kraljica, 15e. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak aloven^ega in
nemškega jeaika, vessn 90e. Domači zdravnik po Kneippn, ms 75c.
Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Erazem Predjacnski, 15c.
ErL 20c.
Evstabija, 15c.
Evangelij, veeam 50c.
General Landon, 25e.
George Stephenson, oče želeaaie. 40*
Golobček in kanarček, 15c.
Gozdovnik, 2 zvezka, ^rapaj 70«.
Grof Radecki, 20e.
Grundrise der sloveniachen Bprache
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezam 50c.
Hitri računar, vezan 40c Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil. 2<)c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15e. Katekizem, veliki, 30c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., ceear mehikaaaki. 20«.
Mali vitez, 3 z vaški, skupaj #2^6. Marija, h« polkova, 20«. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50«. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20«. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Jnatm, 40«. Mrtvi gostač, 20«. Mala pesmarica, 30«. Vali vsesnalec, 20e. MučenikL A. ASkere. Elegantno vezano. $1.25.. Na indijskih otodh, 2Be. Na preriji, 20«.
Narodne pripovedke, 3 svečki, vsaki
20c.
Naseljenci, 20«.
Naselnikova hči, 20«. 7
Naš dom. Zbirka porasti, Vsak 20c.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20«.
Nezgoda na Falavanu, 20«. Nikolaj Zrinjski, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki. <<szuno. \'sak po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisen
75c.
3b tihih večerih, 70c. CJb zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. ?oduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20«. Pregovori, prilike, reki, 30«. Pav'iha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevrm Grogi, 20e.
božji, 15«. Prvi aemški vtdnica, 35e Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Vojanov-R. Maj3ter. 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneških. 3 * v«ak.i $2.50. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane žič-Bartel. nova izdaja, vezau $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žic-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški alovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15«.
Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20«. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20«. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20«. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15e. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20«. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovan)
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80« Sto1 etna pratika, «0c. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec. 75«. Štiri povesti. 20«. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Titm Ling, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20«. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20«. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20«.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest.
12 centov. Zbirka ljubavnih in snubOnih pisem 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze
rezano 50c. Zgodb« sv. pisma za aiije razrede
ljudskih šo1.. 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. Žepni hrvatsko-angleški nagovori,
40e„ broširano 30«. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali 10«.
Zemljevid kranjske dežele, mati 10«. Zemljevid Evrope, 25e. Zemljevid Zjedinjenih držav 25«. Zemljevid celega sveta, 26«.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in rasnih mest Amerike, s cvetlicami in hmnoristične po 3c., ducat 30c. Rune svete podobe, komad 5«. Ave Marija, 10«.
Album mesta New York s kršenimi slikami mest«, 30«.
Zdravju
najprimernejša pijača je
❖^LEISY PIVO«®.«®.
ktero je varjeno \z najboljšega importiranega čcšttjs hn cla. 1-^di uja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Leiey pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh belcih gostilnah. Vse podrobnosti zvesLe pri Geo. Travcikar-ju 6102 St. Cltir A\e. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O,
Rojakom	""
r.aznan;um, da j. za tamošnji okiaj inoj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZAEUKOVEC,
4824 Blackberry Alle^'	Pittsburg, Pa.
#
Uradne ure: vsak dan od ^7. do £8. ure, ter ob sobot-ih do 8. ure zvečer.
Frank Saks'^r.
p^lll mlbwwM«" IS^IMII^IM

KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGATI.
^ ecemo Vam, da, ako se čez nekoli-wffit kodni, po uporabi 0R0SI zdravil, 'Z^tJi ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KJU NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
W
%
m
t
a
OPOMBA. Naročilom je prOoiiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poitni nakacnici ali »starih snamk ah. PoStnina Je vrl vseh teh cenah ie viteU.
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. ,	v New York ti.
Ako je hvaležnost umestna, /n Vaš trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem Ixuli mi dovoljeno, ila se tem potom zahvaljujem. Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katereg.-i .<!«- imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in k;itero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdravili, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej j>omagati predno. da postane JkdIč-zen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani J. CERAZO.
KAJ HOČEMO Mi?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bole/ni. zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o, draviti. Ako pišete na
ria-» predložimo Vaše |.i smo našemu zdravniškemu zboru.*!; it uri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne nara ve je, kakšne posledice k<; ko nastanejo, kako .-e morate z.adižati. kako se mo rate zdraviti, koliko caša bode ziira\ ijenje trajalo, i. t. d.. - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni. da se to gotovo .godi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenja spieimeino.
Ako vam drm/i zdravniki niso pomagali -Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
Ako čez šest dni j>o uporabi naših zdravil ne opazite, da se V am je bolezen -boljšala, potem nam po^ljit; zdravil;, na. aj in u>i Vam hočemo povrnili denar, kjer, mi nečeiho da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, d;*, imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161 Columbus Ave., New York.