Lato LXV ' pol!n,M p'««-" * V V Ljubljani, v petek, dne 14. maja 1937 Stev. 108a_Jena I.SO Din Naročnina mesečno 0 Din. ta inocem-■tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ra inozemstvo !2CDin SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uredniitvo je v Kopitarjevi nl.6/HI Telefoni aredniitva ta ■ prave: 29-92, 29-93. 29-94. 29-95, 29-96 — Uhaja vsak dan cjntrmj, razea ponedeljka hi dneva po praznika — Ilustrirana priloga »Teden v slikah Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Nova irska ustava Irska, ki na 84436 kvadratnih kilometrih zemlje šteje nekaj nad 4 milijonov duš, ima za seboj burno zgodovino, ki je bila vedno zgled vsem narodom, ki so se proti nasilju tuje vlade in naroda borili za svojo neodvisnost. Dasi je Irska od leta 1921 svobodna republika, pa borba irskega naroda za popolno samostojnost še ni končana in jo Irci nadaljujejo z vztrajnostjo, ki nima primere v zgodovini. Anglija se je začela vmešavati v irske notranje razmere v drugi polovici 12. stoletja, ko jc eden izmed irskih knezov pozval angleškega kralja Henrika II.. da se jc na čelu male vojske izkrcal na irski obali in osnoval angleško nadoblast v deželi, ki pa je kakšnih 200 let ostala še precej neodvisna. Do tega časa je Irska bila nekaka zveza plemen, ki je imela poleg posameznih pokrajinskih poglavarjev nekakšnega kralja brez prave dejanske oblasti. Ko so sc Irci pokristjanili, so njihovi misijonarji, sami menihi, postali prvi krščanski učitelji vsega zapada. V IX. in X. stoletju se je razcvetla irska ali galska kultura do visoke stopnje, z naseljevanjem Angležev pa se je začel brezobzirni pritisk, ki mu je v teku osmih stoletij uspelo, da je skoro popolnoma uničil domači galski jezik, ni pa mogel potlačiti irske narodne zavesti. Nasilna politika, ki je šla za tem, da narodno samoupravo Irske popolnoma odpravi in irski narod brez ostanka združi z angleško državno celoto, se je začela šele koncem 15. stoletja. Prvi, ki je to politiko j načrtno začel, je bil Tjudorec Henrik VIL, j njegov sin, znani pohotni tiran Henrik _VI1L, < ki se je pustil proglasiti za irskega kralja, pa ' je ločitev Anglije od katoliške cerkve izrabil tudi v to, da je skušal zadati smrtni udarec irski narodni zavesti, ki je bila vseskozi vsi-drana v katoliški veri. Začelo se je premišljeno poluterovanje Irske in ker so se Irci temu z vsemi silami nprli, so začeli angleški vladarji s sredstvi in načini, ki ostanejo v zgodovini za vedmo 6rn madež na angleški politiki. Irskemu narodu so stopnjema vzeli vse človečanske pravice, zapleniti vso lastnino in irskega kmetiča izpremenili v tlačana angleškim veleposestnikom ter v deželo naseljevali Angleže. V tem oziru se je zlasti odlikoval znani puritanski trinog Cromvell, ki je leta 1652 deželo pokoril v krvi in ognju. Njegova vojska je poklala celo tretjino irskega prebivalstva in v naslednjih borbah z Angleži je ostala Ircem samo nn)l petina njihove rodne zemlje, izgubili so še zadnje politične pravice in gladu joče prebivalstvo se je začelo trumama izseljevati. Kljub temu Irci niso klonili glave in istočasno t revolucijo, ki so jo začeli kolonisti v SeVerni Ameriki proiti materni deželi in s francosko revolucijo, ki je vzdignila ves svet, so tudi Irci začeli sedaj politično organizirano borbo zoper tujega nasilnika. Leta 1798 je irska revolucija izbruhnila in čeprav so jo Angleži takoj potlačili, sc je gibanje za neodvisnost le še poglobilo in razširilo. Sicer je Anglija katoliškim Ircem vrnila nekatere politične pravice, tako da so bili odslej zastopani v londonskem parlamentu, toda gospodarska stiska, ki je zaradi nesorazmerja med velikim naraščanjem prebivalstva in možnostjo prehrane dežele, katero je eksploatiralo angleško lordstvo, bila čedalje hujša, je imela katastrofalne posledice: leta 1845 je pomrlo od gladu skoraj poldrug milijon Ircev, nad en milijon pa se jih ie izselilo v Ameriko. Zdaj se je_ podvojila delavnost tajnih narodnih družb in tako zvani fajnovci so si postavili za program osvoboditev od angleškega iga in ustanovitev irske republike. To je velikega liberalnega angleškega državnika Gladstona pripravilo do tega, da je zamislil gospodarsko zakonodajo, ki naj bi Ircem vrnila njihovo zemljo ter bi jim obenem postopoma vrnila samoupravo, ki jo je tudi parlamentu predlagal v obliki tako zvanega Homerule Billa. Ta samouprava pa se je uresničila samo deloma in šele tik pred vojno leta 1914 jo je Ascprith uzakonil v celoti. Toda izvedla se ni, ker je izbruhnila svetovna vojna. Irci so zato v znameniti veliki noči leta 1916 zanetili revolucijo pod vodstvom sinfajnovskih voditeljev Patrika Peaseja, Tomaža Mac Do-nagha, Jožefa Plunketta in Caseinenta, ki jo je pa angleška vojska zadušila s strojnicami, topovi in naglim sodom, ki je dal postreliti domala vse irske nacionalne voditelje, dočim sta de Valera in Griffith k sreči ušla. Leta 1918 S a se je zopet začel neodoljivi narodni pokret, i se je po ljnti borbi končal 6. decembra 1921, ko se je med de Valero in Lloyd Georgeom sklenila »pogodba med Veliko Britanijo in Irsko«. Po tej ustavi se iz irske republike izloči svobodni Ulster, to je šest severnih provinc, ▼ katerih je protostantovska večina, kot samosvoja avtonomna pokrajina. Ostala Irska postane svobodna dTžava, frish Frec State, z istimi pravicami, kakor angleški dominjoni, to je z lastnim parlamentom, parlamentu odgovorno vlado s šefom vlade in z namestnikom, ki predstavlja kralja. De Valera, največji izmed norcev za svobodno Irsko, je danes predsednik svobodne dežele, njegova delavnost v smislu popolne emancipacije Irske pa ni prenehala. Valera je postal predsednik irske republike 1. 1932, ko je bil izvoljen za naslednika vladi, ki je izvajala pogodbo z Anglijo, tako kakor i'e bila sklenjena. De Valera pa je začel radialno politiko z veliko odločnostjo in doslednostjo, ki je privedla do tega, da je Anglija sklenila gospodarski bojkot Irske, ki pa ni prinesel pričakovanega uspeha. De Valera je preko pogodbe in proti njej odpravil mesto kraljevega namestnika in tako odstranil edini zunanji znak državnopravne zveze z Anglijo. Sedaj gre njegovo prizadevanje za tem, da v irsko svobodno republiko, ki šteje 26 okrajev, vključi še šest severnih okrajev Ulstra. Ker to zaenkrat še ni mogoče, je pravkar predložil irskemu parlamentu novo ustavo, ki naj ta problem vsaj formalnopravno približa svoji rešitvi. Nobenega dvoma ni, da bo parlament v Dubtinu to ustavo sprejel, Anglija pa nima ne formalne, ne dejanske možnosti, da to prepreči in po vsej priliki niti nc bo protestirala. Italijansko - nemške hinkošti Mussolini z letalom na Bavarsko k Hitlerju Toda prej še Goringov in Blombergov obisk v Rima London, 13. maja, b. Z ozirom na vesti, ki so se razširile o bližnjem sestanku med šefom italijanske vlade Mussolinijem in nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem, poroča rimski dopisnik »Daily Telegrapha«, da bo sestanek med obema državnikoma v Nemčiji in da bo vsled tega Mussolini v kratkem odletel z letalom v Berchtes-g a d e n. Pred tem bo G S r i n g s posebnim vlakom prispel v Rim, da vzame nato s seboj svojo leno, ki se že vedno mudi v Napulju. Seveda se bo Goring tudi ob tej priliki sestal s šefom italijanske vlade. Istočasno bo v Italiji tudi maršal Blomberg. Pariz, 13. maja, c. V Parizu listi še zmeraj mnogo pišejo o nameravanem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem. Vsem se zdi zelo važno potovanje misterioznega posebnega vlaka skozi Avstrijo in pravijo, da se bo le nekaj zgodilo. Dopisniki listov iz Rima menijo, da je zelo čudno, da v Berlinu izjavljajo, da potuje s tem vlakom v Italijo samo general Goring, ki gre po svojo ženo. To_ je vendarle nekoliko preveč, da rabi general Goring za prevoz svoje žene kar pet salonskih vagonov. Kam hoče Kalifa Zato skušajo listi z okolnosti posnemati, kaj hoče doseči to potovanje skrivnostnega vlaka. Dopisniki poročajo, da se v Italiji opaža neka zavest, da je sedaj Italija v vseh mednarodnih posvetih nekako odsotna. Ta odsotnost še mogoče ni nič slabega, toda opaža se to, da se širi neka nevednost med vsemi in o vsem. Čuti se zavest, da nikdo ne ve, kam Italija gre in kaj hoče doseči na tej svoji skupni poti z Nemčijo. Ta moralni pritisk na javno mnenje se je sedaj še povečal na ta način, da se morajo vsi čitatelji italijanskih listov čuditi odredbi, tla ne smejo več angleški listi v Italijo in da so morali tako hitro oditi iz Londona vsi italijanski dopisniki. Vlada je sicer povedala, da je tega krivo pisanje o vojni v Španiji in pa to, da se je abeeinski cesar udeležil kronanja. Toda vse to so stare stvari, ki pač ne opravičujejo korakov, ki se odrede kar tako v nekaj urah. Vse je tudi napovedovalo, da se bo položaj v Evropi pomiril po beneškem sestanku med Mussolinijem in Schuschniggom in po sestanku med von Neuratbom in Mussolinijem. Posebno v Angliji 60 pričakovali, da bo von Neurath prinesel še kaj koristnega za angleško diplomacijo. Toda zgodilo se je pa ravno nasprotno, in je danes položaj tako nestalen in težaven, kakor je le na predvečer hudih dogodkov v mednarodni politiki. „Odtrgati Rusijo od Zapadne Evrope" Ta vtis 6e čuti tudi v nocojšnjem obširnem poročilu, ki ga daje Havas iz Rima. Vse se po tem poročilu mora vpraševati, kaj hoče sedaj Italija in Kaj misli v neki tajni in čudni obliki doseči s svojo osjo Rim — Berlin. Nekateri listi tudi dodajajo, da je naenkrat za-zavladal nek molk o italijanskih namerah proti sovjetski Rusiji. V Rimu se nič več ne sliši, ali je v italijanskih velikih pripravah zapopaden tudi račun s sovjetsko Rusijo. Če bi upoštevali nauk iz zgodovine italijanske diplomacije, potem lahko rečemo, da je Rusija še predaleč, da bi se Italija mogla izčrpavati v tako daljni borbi. Če so italijanske priprave vojaškega značaja, potem je izključeno, da bi že bilo treba misliti na Rusijo, če pa je borba mišljena samo v diplomatski smeri, potem bo italijanska diplomacija toliko praktična, da bo skušala zbiti francosko-angleško zvezo s tem, da oddalji na nek način Rusijo od zahodne Evrope. Vsekakor mučna negotovost, ki je lahko usodna. Maršal Blomberg in general Goring med binkošti v Italiji Berlin, 13. maja. TG. V poučenih krogih pra vijo, da je bil načrt potovanja v Rim vojnega mi nistra maršala Blomberga zopet spremenjen. Prvotno je mislil Blomberg v Rim šeie 29. maja, toda sedaj je bilo sklenjeno, da bo odšel i t Londona naravnost v Italijo in da bo med binkoštnimi prazniki že Mussolinijev gost. Potovanje maršala Blomberga v Italijo je velikega pomena ne samo zato, ker je vojni minister in vrhovni poveljnik oborožene sile, ampak tudi zaradi tega, ker se je za italijansko prijateljstvo do sedaj navduševala zgolj nacionalistična stranka kot takšna in med vojaštvom samo letalska stroka — in še to samo po osebnih zaslugah generala Goringa — med tem ko je vojska ostala v ozadju. Nemška vojska zapušča torej svojo dosedanjo rezerviranost m Blombergovo bivanje v Rimu je prvi znak za to spreobrnitev. Nemška vojska bo sedaj v polni meri stopila v stik z Italijo. Berlin, 13. maja. AA. (DNB) Avstrijski listi pri-občujejo vest, ki so jo prinesle tudi tuje novinarske agencije, da bo v soboto zvečer šel poseben nemški vlak skozi Avstrijo v Italijo. V zvezi s tem poročilom delajo na raznih straneh dalekosežne politične kombinacije. Kakor pravijo v tukajšnjih poučenih krogih, gre dejansko za to, da odpotuje predsednik pruske vlade Goring čez binkoštne praznike po zasebnih opravkih v Benetke. Ciano razlaga politiko Italije Rim, 13. maja. c. Popoldne je v parlamentu ob debati o proračunu zunanjega ministrstva govoril zunanji minister grof Ciano. Glavne misli njegovega govora so naslednje: Italija je vpostavila z vsemi svojimi sosedi prijateljske stike in to politiko mirnega in dobrega sožitja s sosedi bo Italija tudi nadaljevala. v drugem delu svojega govora je grof Ciano govoril o Zvezi narodov in rekel, da hoče Italija le sodelovati s to ustanovo, če ta ustanova lahko služi utrditvi in delu za mir med narodi. Med Nemčijo in Italijo jc vspostavljena popolna istousmerjenost med zunanjima politikama obeh držav. To sodelovanje se more ne samo nadaljevati, ampak samo ie poglobiti. Anglije se je dotaknil Ciano z navedbo, da je Italija sklenila z Anglijo »gosposki sporazum«, ki naj ostane te vnaprej osnova politike med Anglijo ln Italijo. Zelo veliko pozornost pa posveča Italija dobrim odnoiajem, ki se razvijajo med Italijo in arabskimi plemeni. Taka politika more mednarodno solidarnost samo podpreti. Madjari so položili karte na mizo Budimpešta, 13. maja. Sinoči je imel ministrski predsednik Daranyi na koncu proračunske debate daljši zunanjepolitični govor, v katerem je značilno samo ono, da je dejal o predpogojih, ki jih Madjarska stavlja za vsako zbližanje s podonavskimi sosedami, misleč pri tem države Male zveze. Daranyi je dejal, da je Madjarska na vsako zbliževanje pripravljena, toda za to jo treba izpolniti dva predpogoja: Prvi nogoj je, da se Madjarski prizna popolna enakopravnost z vsemi drugimi državami, torej tudi enakopravnost v oboroževanju. pri čemer ji še vedno delajo ovire mirovne pogodbe. Madjarska je danes zadnja država v Evropi, ki jo še vežejo takšno ovire, ki so se jih druge države že davno otresle. Drugi pogoj je, da se uredi vprašanje zaščito m a d j a r s k i h narodnih manjšin, ki žive po sosednih državah. Brez zadovoljive re!itve manjšinskega vprašanja je popolnoma izključeno, da bi se kedaj mogli razviti zdravi odnošaji med Madjarsko in državami Male zveze. Francijo duši objem Sovjetije Pariz, 13. maja, b. Radikalna »Republique« se bavi z zunanje-političnim položajem Francije in ugotavlja nevarnost pritiska sovjetske Rusije, ki zahteva od Francije ožjo vojno zvezo. List opozarja, da bi takšno sodelovanje brez dvoma dovedlo do razkola med Francijo in Veliko Britanijo, to pa bi bila za Francijo največja žrtev in največja nevarnost za njene meje. Ožja vojna zveza z Rusijo pomeni za Francijo nevarnost napada Nemčije, ki bi se maščevala nad Francijo, če bi so ji to ne posrečilo pri Rusiji. List poudarja, naj se Franrija le zvežo s sovjetsko Rusijo, če hoče imeti vojno, čo pa hoče imeti mir. naj skuša skleniti zapadni pakt * Italijo in Nemčijo z jamstvom Veliko Britanije. To bo največje jamstvo za mir, ki ga vsi želijo. Po kronanju Zanimanje prehaja zopet na politiko London, 13. maja b. Navzlic močnemu dežju, ki je padal vso preteklo noč, je priredilo 60.000 londonskih meščanov okrog polnoči burne ovacije angleškemu kralju pred buckimghamsko palačo, ki je bila vsa razsvetljena z žarometi. Točno opolnoči se je pojavil kralj v fraku in kraljica v črni toaleti. Kljub dežju je kraljevski par ostal na balkonu nekaj minut ter se zahvalil za ovacije. Ko se je kralj umaknil, so ugasnili tudi žaromete. Zaradi deževja so odpadle številne prireditve na prostem, zato pa so bila polna gledališča in kinoniatografi. Po predstavah je zavladalo na ulicah takšno vrvenje, da je bil ves promet ustavljen. Čeprav bo po kraljevem kronanju cela vrsta banketov in sprejemov, posveča angleški tisk večjo pozornost neuradnemu delu svečanosti, ki dobiva velik pomen zaradi navzočnosti številnih predstavnikov vsega britanskega imperija in drugih državnikov v britanski prestolici. Londonski tisk trenutno posveča največjo pozornost imperijalni konferenci. ki se bo sestala jutri pod predsedstvom gospoda Baldvvina, čeprav se prvi del te konference prične šele po binkoštnih praznikih. Medtem pa se bodo vodili razgovori med britanskim zunanjim ministrom Edenom in ostalimi člani kraljevske vlade z evropskimi državniki, ki bodo bržkone končani do binkoštnih praznikov. O teh pogajanjih ni znanega nič konkretnega, toda tisk priznava, da angleška vlada pokazuje trenutno največje zanimanje za srednji del in za jugozapadni del Evrope. V tej smeri je pripravljena podpirati vsako akcijo, ki gre za tem, da se izvrši gospodarsko zbližanje podonavskih držav. Povdarja se tudi, j Zagrebška vremenska napoved: Vreme se bo ' nekoliko poslabšalo. da se trenutno no more računati na noben končni izid, ker l>o vsekakor potrebno, da pri teh pogajanjih sodeluje tudi Francija. Demonstracije v Irski med kronanjem Jurija VI Duhlin, 13. maja. Predsednik republike de Valera jc predložil poslanski zbornici načrt nove ustave irske. Med razpravo jo moral dc Valera zapustiti sejo, ker so mu zaradi prenapetega dela v zadnjih dneh odpovedali živci. Nova ustava,'ki preseka vsako vez med Irsko in Anglijo in angleškega kralja niti ne imelluje več, Ik> sigurno i ogromno večino sprejeta. Na dan kronanja angleškega kralja in predložitve nove irske ustave se je zbrala velika množica irskih republikancev, da protestira zoper to, da jc bil angleški kralj kronan tudi kot kralj Irske. Irska vlada jc v zadnjem hipu demonstracije prepovedala, policija pa ni mogla preprečiti, da nc bi prišlo do hudih incidentov, zaradi česar je padlo nekaj strelov med policijo in množico, ki so zahtevali nekaj žrtev, ki so bile ranjene. Demonstracija se jc končala sredi mesta s tem, da jc skupina med viharnim ploskanjem množice zažgala angleško zastavo. Davi je prišlo do strašne eksplpzije na. Glavnem trgu, ki je raznesla na drobile kosce granitni spomenik britanskega kralja Jurija V. Splošno vlada prepričanje, da je to delo Irskih republikancev, ki so v teku včerajšnjega tlne zažgali tudi britansko zastavo v znak protesta proti proglasitvi kralja Jurija za irskega kralja. Kakšen novi spor med Anglijo in Irsko namreč ni zaželjen, ker stojimo tik pred otvoritvijo državne konference vseh dominijonov Lritskega imperija, ki bo itak sprožila celo vrsto velikih problemov, in ko se ves 'ndski narod nahaja v opoziciji proti Londonu, ki Indiji v novi ind-ski ustavi ni dal neodvisnega položaja, kakor ga imajo drugi dominijoni. Nova irska ustava ustvarja okvir, v katerem se, čeprav zaenkrat samo idealno, njena veljavnost razteza tudi na še ne zedinjene severne pokrajine. Čeprav tozadevni člen nove ustave zaenkrat ničesar ne izpreminja na faktičnem stanju, da je Irska se okrnjena je ta določba ustave gotovo temeljne važnosti za bodočnost. Praktično pa «o že danes važne in učinkovite določbe, ki se tičejo mtavnega položaja angleškega kralja in državnopravnega odnosa Irske do zveze držav britskegn imperija. Nova ustava angleškega kralja ali kakšnega njegovega namestnika sploh nc imenuje niti ne omenja britske državne zveze. Tn odgovarja popolnoma stališču, ki ga je bil dc Val era zavzel in uzakonil v božiču lanskega leta, ko je zaradi odpovedi Edvarda VIII. na-staJo vprašanje, kaj naj predstavlja njegov naslednik, sedanji kralj, na Irskem. Vendar Jc takrat Irska angleškega kralja vsaj še in-direktno priznala kot oni organ, ki vodi zunanjo politiko imperija, kateremu Irska še po svoji svobodni volji kolikor toliko pripada. v novem ustavnem načrtu pa angleški kralj ni več ta nujni organ, ampak more njeno zunanjo politiko voditi »v svrho mednarodnega sodelovanja v vprašanjih skupnega pomena« tudi kdo drugi, recimo predsednik irske republike sam. Torej jc zdaj odpadla tudi vsaka formalna državnopravna odvisnost ali nujna zvezanost Irske z imperijem in sc more Irska načeloma pogajati, zvezati ali sodelovati tudi s kakšno drugo državno zvezo narodov Evrope ali Amerike. Irska sicer tega, sc razume, nikakor ne namerava, toda načeloma si jc to pravico sedaj zavarovala. Kakšni bodo odnošaji med Irsko in celoto britskega imperija, je slejkaprej vsakokrat pripuščeno svobodni odločitvi irskega naroda. Znamenit je tudi člen ustave, ki je edin- stven na vsem svetu in v slovesni obliki izraža bistveno povezanost irskega naroda, njegove večstojetne junaške borbe zn svobodo in njegove javne blaginje ter pravičnega socialnega reda s katoliško vero in s Sveto Trojico, »iz katere jc vsa moč in na katero sc odnašajo vsa dejanja človeka iu države, posebno pa irskega naroda, ki sc ponižrto priznava k Vsem obveznostim napram našemu Gospodu Jezusu Kristusu, ki jc našim očetom skozi vso zgodovino pomagal v vseli bridkih i/kušnjuh.i Ime države Irish I rce State je sedaj izpre-menjeno v Eire. Predsednika voli ljudstvo naravnost, vodi pa državo sedem let. Dvctretjin-ska večina parlamenta. Ii kateremu spada sedaj tudi na novo ustanovljeni senat, ki ga je bil de Valera odpravil, lahko predsednika pokliče na odgovor in ga odslovi. O postavah mora v goto vili slučajih odločati ljudski plebiscit. Dočim jc sedaj šef vlade obenem bil državni predsednik, slu ti dve funkciji sedaj ločeni. Ko bo irska zbornica to ustavo sprejela, se bo začelo novo poglavje v zgodovini tega junaškega naroda. Bratovske skladnice rešene propada Seja vlade Belgrad. 13. maja m. Nocoj od 16. do 10. ure je imel pod predsedništvom predsednika dr. Milana Stojadinoviča, sejo ministrski svet, na kateri so se pretresale tekoče zadeve. Ministrskemu svetu je podal notranji minister podrobna poročila o notranjem političnem položaju. Ministrski svet je tudi sprejel uredbo o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnem skladu glavne bratovske skladnice. Za sanacijo bratovskih skladnic in za revizijo obstoječih uredb sta se zavzela oba slovenska ministra ter slovenski poslanci JRZ. To vprašanje je sedaj kraljevska vlada rešila ter se bo stanje bratovskih skladnic z novo uredbo neprimerno zboljšalo. Ministrski svet je nadalje sprejel predlog prometnega ministra o nabavki premoga iz državnih in privatnih rudarskih podjetij za potrebe državnih železnic. Na predlog prometnega ministra je ministrski svet sklenil, da se lakoj prične z delom pri polaganju tračnic na progi Koprivnica-Varaždin. Na predlog gradbenega ministra je odobreno, da se /.a vsoto 2 in pol milijona dinarjev zgradi carinarnica v Podgoriri. Na predlog ministra za telesno vzgojo naroda je ministrski svet določil odbor za izdelavo zakona o telesni vzgoji naroda. V odboru so: minister za ielesno vzgojo naroda, pravosodni, prosvetni in vojni minister, minister za socijalno politiko in narodno zdravje, ter ministra dr. Krek in Belimen. Na predlog poštnega ministra je ministrski svet sklenil, da se določijo nove pogodbeno (»šle, in sicer na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva: v Novi cerkvi in Kaplji. Ministrski svet je odobril, da se izvrši nabavka 519 komadov avtomatskih telefonskih aparatov v skupnem znesku 1,498.000 dinarjev ter da se odpre nova državna pošta, brzojav in telefon v Skoplju. Ministrski svet je na današnji seji na predlog slovenskih ministrov sprejel tudi uredbo o izplačevanju terjatev vlagateljev Poštne hranilnice na Dunaju. Izjava ministra za rudnike Belgrad, 13. maja. m. Po seji ministrskega sveta je minister za gozdove in rudnike navzočim časnikarjem podal izjavo, o novi uredbi o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih bratovskih skladnic: Na nocojšnji seji je ministrski svet sprejel uredbe o osrednjem skladu in rezervnih skladih bratovskih blagajn. Uredba postane veljavna 1. junija letos. Znano je že tudi naši širši javnosti, da je pokojninsko zavarovanje rudarskih delavcev prišlo zaradi raznih okoliščin v takšno krizo, da bi V kratkem času prišla v nevarnost tudi pokojnina onih delavcev, ki so si za časa svojega življenja in zaposlitve pod najtežjimi pogoji odtrgovali od svojih ust potrebne zneske, da bi vsaj kolikor toliko zavarovali svojo starost in obstoj svojih družin. Ta nevarnost je grozila posebno rudarskemu delavstvu in njih družinam v Sloveniji, kjer je rudarstvo zelo staro ter je radi tega iudi število upokojencev ter članov njih družin vedno večje. Vlada dr, Milana Stojadinoviča, ki je tudi doslej dala že dosti vidnih dokazov, da se resnično in občutno briga za delavstvo vseh poklicev o pogojih dela, o življenjskih pogojih in o njihovi bodočnosti, ni mogla in ne more dovoliti, da bi starostno zavarovanje delavcev, četudi samo za trenutek, prišlo v nevarnost, da bi na ta način delavski prihranki za starost propadli. Zaradi tega sem po začasni rešitvi bratovskih skladnic 1. 1936 naročil, da se vsa vprašanja glede zadolženosti bratovskih skladnic vzamejo v temeljito preučitev in da se zakonodajnim potom temu zavarovanju da takšna podlaga, da rudarski delavci ne bodo nikdar več prišli v priliko, da bi se morali bati za svojo bodočnost in za bodočnost svojih družin. Uspeh je uredba, ki jo je danes sprejel ministrski svet. Njen namen se vidi že iz prvega člena njene vsebine, kjer pravi namen skladov je brezpogojno zavarovanje pravic delavstva in nameščencev, ki si jih pridobijo na temelju svojega zavarovanja v glavnih bratovskih blagajnah. Uredba namreč predvideva ustanovni osrednji sklad za vse blagajne in rezervni sklad pri vseh glavnih bratovskih skladnicah. Kakor hitro bi se pri kateri bratovski skladnici, ki bi postala pasivna, izčrpala vsa sredstva za sanacijo, tedaj bo ona lahko črpala sredstva iz svojega rezervnega sklada, če bi se pa tudi ta izčrpal, je v tem slučaju dolžan priskočiti na pomoč osrednji sklad. Ker bodo ti skladi postopoma naraščali, sem prepričan, da nikdar ne bo več napočila možnost, ko se bo treba bati za obstoj in premoženje bratovskih skladnic. Sredstva za te sklade se bodo zbirala predvsem iz skoraj neobčutne obremenitve rudarske proizvodnje. Obremenil se bo uvoz in promet visoko kaloričnega kuriva izbegajoč pri tem obremenitev onih industrij, ki to gorivo neobhodno potrebujejo, Ob tej priliki izrekam priznanje vsem, ki >o pravilno razumeli potrebe naših rudarjev, Vlada dr. Stojadinoviča pa mora tudi s tem slučajem pokazati, kako se z intenzivnimi napori in dobro voljo spravijo do harmonije interesi dela in kapitala. Kakor smo Ze poročali na drugem mestu, imajo za rešitev tega perečega vprašanja zasluge predvsem pa oba slovenska ministra ter slovenski poslanci JRZ. Oba slovenska mini-! stra sta sprejela že neštevilne deputacije iz rudarskih revirjev i/, Slovenije, ki so prišli radi rešitve, teh problemov v Belgrad, ter sta jih oba zagotovila, da bosta vedno zagovarjala in ščitila njihove interese, kar sta tudi storila. 1 milijon za naše železnice. Belgrad. 13. maja m. Na posredovanje gg. mi-1 nistra dr. Korošca in Kreka je na predlog promei- 99 Jutro" hrani jugofašiste Predrznost glasila JNS je znana. Dovoljuje si imenovati svoje bralce nacijonaliste, kakor da bi vsi drugi, ki mislimo iskreno slovensko in iskreno jugoslovansko, bili protinacijonalni. Več kot nesramnost je tudi, da to časopisje samo sebe imenuje napredno, ko je v resnici v mnogokaterih ozirih, bodi socialnih, kulturnih ali narodnogospodarskih reakcionarno od pet do nosa in čisto odvisne od znane grupe velekapitalistov. »Jutro« je svoj pravi obraz odkrilo tudi sedaj, ko smo doživljali žalostne in sramotne prizore ob priliki nastopa ljubljanske srednješolske mladine. Tisto »Jutro«, ki je nekoč vsakogar, kdor je mislil v slovenskem duhu, proglasilo za veleizdajalca, separatista, dočim sedaj, ko je v opoziciji, toliko govori o svojem slovenstvu, o slovenskem jeziku in o potrebi samouprav (še pred leti bi zaradi tega •tajništvo JNS povzročilo nov šenčurski proces!) je sedaj izdalo, da je z dušo in telesom za jugofaši-zcm. Z vso silo je nastopilo za bivše orjunske akademike. Zato v včerajšnjem članku denuncira večino slovenske, zlasti pa ljubljanske srednješolske mladine, ker »Jutro« izrecno raziskuje med »nacijonal-no« mladino in med neko mladino, ki ni nacionalna, zato ker ni za fašiste. Mi pa vemo, da fašistične mladine na ljubljanskih srednješolskih zavodih hvalabogu skoraj nič ni in da morejo biti že strumni organizatorji, ki bi se učili v Nemčiji ali v kakšni drugi fašistični državi, da spravijo skupaj nekaj »inštruktorjev«, ti pa spet kakšnih 150 sinov raznih porodic, ki naj tvorijo »nacionalno (po domače povedano fašistično) »omladino« na ljubljanskih srednjih šolah . . . Nam je dobro znano, da tudi ta skromna peščica duševno slepih akademikov in zapeljanih srednješolcev ter plačanih mladih agilatorjev-pretepa-čev, ki so hoteli po srednješolskem nastopu manifestirati udanost Ljubljane .INSarskemu jugofašizmu, nima nobenega pomena, ampak da jo tvorijo ne ravno najboljši elementi. Velika večina naše mladine se dobro zaveda, da je fašizem proti osebni svobodi za nekakšne fiirerje, ki so v opoziciji postali nervozni in bi zopet radi s pomočjo nacionalističnih fraz zlezli h koritom. Toda ti ftirerji kakor tudi oni tepci, ki nasedajo na njihov lim in so se dali zapeljati v fašistično demonstracijo, zlorabljajoč prireditev srednješolske mladine, se bodo še bridko kesali tega dela, zakaj spoznali bodo, kako velik odpor je nastal med ljubljansko mladino proti njihovim ideologijam, če sploh moremo njihovim protislovenskim in zato tudi protijugoslovanskim in protidržavnim akcijam dali ime kakršnekoli ideologije, zakaj vse skupaj jc le zarota proti sedanjemu režimu demokracije, da bi se zopet upostavila fašistična diktatura pod Petrom Zivkovičem in nič drugega. Elementi, ki se jih sramuje vsa država, najbolj pa slovenski narod, so neverjetno izrabili srednješolsko prireditev. Ta prireditev ni imela prav nobene zveze s kakšno sokolsko telovadbo. Aranžerji orjunskega »puča« so zlorabili, kakor že večkrat, tudi sokolsko državno organizacijo, ker so imeli njihovi pripadniki upravičeno ali neupravičeno na prsih sokolski znak. Dolžnost sokolske zveze je, da izvede temeljito preiskavo v lastnih vrstah, tako da ne bo Ljubljana imela vtisa, kakor da organizirani sokoli napadajo srednješolsko deco. listi bedni ostanek orjunstva, ki ima na vesli Trbovlje in celo vrsto drugih zločinov ter se sedaj skriva po raznih legalnih in ilegalnih organizacijah, ima sedaj pogum napaditi ubode srednješolce in srednješolke, če vzkliknejo: »Živel slovenski narod! Živela Jugoslavija!« Dobro se zavedamo svoje časnikarske dolžnosti in s čisto vestjo moramo pred javnostjo poročati, kako JNSarska stranka pošilja srednješolcem brezplačno list »Našo voljo«, dobro vemp, kdo je delil' pri srednješolskem nastopu letake s himno, s katero hočejo izzivati, in kdo je teroriziral nekatere mlade ljudi, da morajo manifestirati za fašistične ideale,; pod pretvezo, da gre za Jugoslavijo, ki jo mi vsif enako ljubimo, dočim jo nacionalistični lerorisli Ie. izrabljajo, da bi zatrli svobodo. Toda gospodje organizatorji so se zmotili. Danes ni več čas, ko je Orjuna nemoteno gospodarila; po naših ulicah in v srcih mladine so morali novodobni fašisti spoznati, kako hilro je zrastel. proti; njihovim metodam že na vežbališču odpor. V »Jutru« je neki »oče« napisal nekakšno pismo. Sleherni bo spoznal, da takega pisma ne more nikdar noben oče napisati, kajti, ko so starši zvedeli, kako' so orjunci in njim podobni elementi napadli njihove otroke pri železniškem prelazu pred vojaško bol-, nišnico, so vsi trepetali za usodo svojih otrok. Sle-: herni od staršev 1500 otrok, ki so nastopili na vežbališču, je bil do dna duše ogorčen, da so njihovi olroci sredi belega dne .izpostavljeni napadom organiziranih nasilnežev. Članek tistega očeta je bil sfabriciran v uredništvu »Jutra« od človeka, ki nima otroka v srednji šoli, če ga sploh ima. Mi nasprotno pa smo sprejeli v našem uredništvu vse polno sta-rišev, ki so nam točno opisovali ves potek dogodkov in izjavili svoje ogorčenje nad tem, da mladina niti danes ni vama pred nastopi fašističnih pretepačev. Fašisti so pretepali naše otroke, toda če bi ljubljansko prebivalstvo vedelo, da orjunci in fašisti pripravljajo take demonstracije in izgrede nad otroki, bi orjunci kaj hitro spoznali, kaj se pravi trda pest poštenega slovenskega človeka! Sicer pa se čudimo, da ni bilo bolje preskrbljeno za varstvo srednješolske mladine proti orjunaškemu divjanju. Vsaj otroke je treba zaščititi pred terorjem fašističnih zarotnikov. Tudi šolska vodstva bi bila morala preskrbeti, da bi bili vsi profesorji brez izjeme otroke s tako oddaljenega kraja, kakor je vežbališče, spremili polnoštevilno domov, saj je prireditev bila oficielna in šolska! Apeliramo na prosvetnega šefa iai srednješolskega inšpektorja, da v tem oziru lakoj in enkrat za vselej napravita red. To odločno zahtevajo starši. Zloraba s strani orjunašev je tudi, da so peli koračnico »Zovi, samo zovi«. To lepo junaško pesem so peli srbski vojaki in pa kmečki fantje, ko so se ko levi borili za domovino, če jo pa pojo pri nas orjunci, pomenja to le izzivanje. Tisti, ki poje sedaj to pesem, se bo namreč v primeru vojne ali narodne obrambe prvi skril v kakšen magacin za kruh, ali vojaške čevlje, slovenski fantje pa bodo nedvomno šli v prve jarke! Jutro« bo kaj kmalu spoznalo, kje je resnična časnikarska vest in še preden bo petelin trikrat zapel, ga bomo postavili na laž tudi v neki druži zadevi, da se bo še bridko kesalo svoje za-letelosti. Kdor je videl ubogih 150 mladih ljudi, ki so jih inštruktorji« gnali s kolesi pred Narodni dom, kjer so čakali Jutrovega« fotografa, da bi fotografiral ta »veličasten mladinski zbor«, se mora res smejati. S lem izpopolnimo naše prvo poročilo o nastopu mladih fašistov v Ljubljani, že zato, ker nas je »Jutro« pozvalo, naj točno poročamo. Slovenska mladina pa odklanja in bo odločno vedno odklanjala fašizem, ki ni ne s!oven?ki, ne jugoslovanski, ampak sovražnik reua na podlagi demokracije, sejalec sovraštva in zagovornik diktature ter socialne reakcije. nega ministra ministrski svet odobril kredi! 1,077.800 za izmenjavo starih tračnic na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Slovenija dobi 7 milijonov za javna dela Belgrad, 13. maja, m. Ministrski svet je med drugim odobril vsoto 75 milijonov dinarjev zii javna dela. Po zaslugi olieli slovenskih ministrov dobi Slov en i,j a / in pol milijona dinarjev za javila dela. Nova poslanika Belgrad, 13; maja. AA. Branko L a"z a r e v i e , pooblaščeni minister in izredni poslanik v Ankari, je imenovan za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika druge skupine 1. stopnje na Dunaju. Dragomir K a si do 1 a c, pooblaščeni minister in izredni poslanik v Bukarešti, za pooblaščenega ministra iu izrednega poslanika v drugi skupini druge stopnje v Londonu. spanca? Polnoč, ena, dve ..,. Ure brez konca in kraja, če ste oropani spanca! Poskusile vendar enkrit s kavo Hag, zdravniško priporočeno, kofeina prosfo zrnato Havp} 2e po krafkem času se boste počutili mnogo bolje. Kava Hag dopušča globok, zdrav spanec, daje pa iudi užitek/ in slast, ki jo' ob skodelici dobi-e kave fako visoko ceriife. ' KAVO HAG -ZDR/1V SPANEC! Belgrad, 13. maja, ni. Jutri odpotuje v Varšavo prometni minister dr. Spaho. Dr. Spaho potuje kot gosi poljske vlade ler se bo zadržal tam sedem dni. Stalinov boj proti Bogu Samo brezbožnih je pravi komunist" (Stalin mladini) 99 Vatikansko mesto, 13. maja. TG. »Oservatore Romano« objavlja nekatere podrobnosti o najnovejših ukrepih komunističnih oblastnikov v Rusiji proti veri. Sovjetski oblastniki namreč nikakor niso zadovoljni z dosedanjimi uspehi na tem polju. Boljše-viška vlada je zaradi tega izdala novo uredbo, ki naj pospeši nabiranje brezbožnih članov za organizacijo brezbožnikov. Oblasti so podrejenim komunističnim vodjem dale 3 mesece na razpolago, da to izvedejo. V Moskvi so prepričani, da bodo v treh mesecih nabrali vsaj 200.000 novih članov brezbožnih društev. Uredba boljševiške vlade obrača posebno pozornost šolski mladini, ki ji obljubuje posebne ugodnosti v šolanju m v brezplačnem šolanju na višjih šolah, ako je otrok vpisan v brezbožno organizacijo. Otroci, ki so bili prijavljeni v ta namen, obiskujejo posebne tečaje, v katerih jih pripravlja- Japonski admirali pozivajo narod k boju proti Sovjetiji Tokio; 13. majnik{i TG. Ministrstvo za vojno niorhariro je izdafo' spbmeWfttd, v kateri povdarja; v.da je število sovjetskih bojnih ladij na Daljneni Vzhodu tako naraslo, za sovjetsko " brodovje, ki je v Arhangelsku ali v Baltiku, lahko mogoče pu tej severni poti v kratkem času priti v japonske vode. Za Japonsko so lorej' možnosti, da ■premaga sovjetsko hrodovje na isti način, kot ga je premagala v rusko-japonski vojni 1. 1902, vsak dan manjše. Spomenica navaja dalje, da tudi Amerika in nAglija gradita nove brndnvne postojanke po Tihem oceanu. Japonski imperij, Iako zaključuje spom,eiiica, se .nahaja torej preu veliko borbo za svoj obstoj jii ho treba obrambna dela pospešiti, dokler je še . £as. Časa pa. ni več veliko .Japonska potrebuje bro-lovja, ki lio v '.planit nadvladati vse vzhodnoazijske vode. Japonska se nahaja pred nevarno stisko. Spomenica roti japonski. narod, naj bo složen v zgraditvi obrambnih možnosti svoje lastne domovine. God sv. očeta Castel Gandolfo, 13. maja. Ob priliki godu svetega očeta je bila Slovesna Sveta maša, ki ji je prisostvovalo veliko ljudstva. Sv. oče je prejel ver fiko' čestitk iz Italije in iz inozemstva. Ob 10.30 so .je pripeljalo'iz Rima 350 poročnih parov, ki so v Spremstvu 'romarjev formirali velik sprevod okoli 2000 oseb^ ki so korakale v apostolsko palačo. Sveti oče jih je slovesno sprejel v največji dvorani palače in jih blagoslovil. Po španskih bojiščih Salnmanca, 13. maja, b. Pri Santanderju in na .larami so vladne čete prešlo v napad, vendar pa so bili vsi njihovi napori brezuspešni ter so imeli le te/.ke izgube. Ofenziva je bila dobro pripravljena, loda nacionalisti so pravočasno storili protiukrepe ter vrgli vladne čete nazaj na njihove postojanke. Pri Toledu je položaj šo nadalje zelo napel, vendar pa se je nacionalistom posrečilo; popravili njihove položaje, ki so jih ogrožale vladne čete. V teku včerajšnjega dne so vladna letala bombardirala nekaj nezavarovanih mest, kjer je bilo veliko število mrtvih in ranjenih. Strel v praškem parlamentu v zrak — protest brezposelnega Praga, 13. maja. c. Danes popoldne se je končala v redu seja parlamenta. Predsednik je pravkar objavil, da se seje parlamenta odlože do 20. maja. Tedaj pa jc nekdo iz prve vrste na galeriji oddal strel iz revolverja. Takoj so pohiteli na galerijo in aretirali nekega 30 letnega brezposelnega delavca Šebela. Šebel je streljal v zrak in ni na nikogar meril. Na policijskem komisarjatu je izjavil, da je streljal zato, da na tak način protestira proti karlelom in monopolu v gospodarstvu. 20 štipendij za Čehoslovaško Belgrad. 13. maja. AA. Prosvetni minister Dobrivoje Stošovič je danes sprejel češkoslovaškega poslanika dr. (lirso, ki tiiu jc pri tej priliki izročil uradno listino o ustanovitvi sklada kralja Aleksandra I. Zedinilelja za jugoslovanske slušatelje visokih šol v češkoslovaški repubiyaiies dOjSphine; ie- »firi-sjjpl'' sfinkar rbrtliuiSKi trgovinski 'hiiiiiWiinV^lc-rlfarl Top.' jo pozdravil trgovinski minister dr. Vrtanje leV "višjo Uradriištvo trgovinskega in zunanjega ministrstva. Pri sprejemu je bil navzoč ludi romunski poslanik Viklor kabere. S postaje -se je g,' l'op 'odpeljal v romunsko poslaništvo. Popoldne ob pol seštili ga je sprejel' predsednik vladn dr. Stojadinovič. Nato se je podal g. Pop v kabiifet' trgovinskega ministrstva, kjer sta Oba trgovinska "ministra podpisala novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Romunijo. Svojcih« kolegi priredi zvečer 'dr. Vrbanič banket v hotelu-»Srbski-kralj .--Jutri-so lio romunski trgovinski .minister s, soprogo, in •spremstvom odjpeljat*jljt"fSMeljgc fq A^alo' ie*. tSfrn-,kaj položil venec mt grob blagopokojnega Jspijlja Aleksandra in. na...A.vftl},;jjj|a .grobi,''ne,zn.-uiegk,.^vojaka. Zvečer priredi romunski poslanik g. Popu jia čast velik sprejjepj. •, v....... Praznovanje »Zadružnega dne" Belgrad. 13. maja, m.. »V prostorih* 01ayne;«a-družne zveze je bila danes.sejtt.ožjega odbora Glavne zadružne zveze. Na duevjieiH.redu.so bila tekoča vprašanja. Med drugimi vprašanji proslava .zadružnega dne, ki bo 14...julija..Na :seji jo bilo sklenjeno, da. morajo Zadružne zveze.,za. lo proslavo .dali potrebna navodila vseni'sv6'ji'i«'zatlriifalii,^"na se bo letošnja proslava zadružnega .drig. čim Jepšje,iz\fed]a radi široke propagande zadružništva. Na seji so bili nadalje -.sprejeti sklepi, k akt) naj- zveza, delujejo* .da bodo pri bližnjih volitvah za kmetijske zbornice v čini večji meri izvoljeni vidni zadružni delavci.-Na dnevnem redu so bili ludi govori o zadružnih Šolah in o jugoslovansko-boigarskem zadružnem institutu, ki je bil nedavno ustanovljen, ter o centralnem odboru za izvoz živine . • : Belgrajske vesti Belgrad. 13. maja, m. Pod predsedništvom finančnega ministra je bila danes v kablhelu'finančnega ministrstva seja gospodarsko-fiiiaVičrie'ga odbora ministrov. Na seji je bil sprejetnačrt uredbe o odp omoči h ra t'o v s kfiii s'k 1 a d n i cVm. Belgrad, 13. maja. m. Davi. je šniika.j prispel rotterdamski župan Drog Lever . Fortuirr,: lioj^lod-ski senator. Popoldne je obiskal belgrajskega župana Iliča. .',""''. Uotiujo, 18. maja. ni..Na progi barskega 'društva je prišlo do težke železniške nesreče, ki je zahtevala življenje nadzornika proge, 4 osebe pa so težje ranjene. : '■ Belgrad. 13. maja. AA. Na povabijo.'francoskega zunanjega ministra odpotuje 7, daua^iijiln brzovia-koni, ki odhaja ob 2.16, posebna dijaškokprebgraf-ska skupina pod vodstvom gosji. MagazInoVifa, na folklorni festival, ki bo v Niči med 15. in 20,' mitjem. Pri tej jiriliki bo naša skupina izvajala plese iz vseh krajev Jugoslavije. —-——— ' — » ■ Dunajska vremenska napoved: Menjajoča in močna oblačnost, padavine, hladneje. 0(1» i. rcjuli pod S Si 1675 od 17. XII. 1934. Osumljen umora kuharice na Javoru Ljubljana, 13. maja. Umor na Javoru je razburil skoraj vso Slovenijo, zlasti zato, ker je tako zvano »napredno« časopisje pisalo o njem v taki obliki, da je moral sleherni domnevati, kakor da bi bil morilec župnik Jernej Klinec sam. Celo nekateri resni ljudje so verjeli tej strašni domnevi. Dogodilo se je prav obratno, kakor tedaj, ko je bila umorjena mlada Anžlovarjeva v Št. Vidu pri Stični, ko noben časo- Sis ni v začetku osumil njenega moža Andreja talija ter se je šele ljubljanski policiji posrečilo ta umor pojasniti. V zadevi umora na Javoru je bil zainteresiran izvestni del naše politične javnosti, da za lase privleče na dan »dokaze« v »Jutru«, da je po vsej Criliki umoril kuharico župnik, to se pravi, da bi il s tem omadeževan ves slovenski duhovniški stan, ki ga ima »napredni« tabor tako zelo na piki. Svarili smo takoj »Jutro«, naj bo previdno pri obravnavanju indicij, ker ne sme zaupati raznim svojim amaterjem in diletantom na tem polju. V zadevo umora na Javoru je temeljito posegla ljubljanska policija. Višji nadzornik in načelnik kriminalnega oddelka g. Franc Žajdela je strokovnja-ško preiskoval grozotni zločin od dneva, ko eo našli umorjeno staro kuharico v hlevu župnišča jn to zadevo še vedno preiskuje. Zaslišal je celo vrsto sovaščanov in zbiral druge podatke in indicije, na podlagi katerih je bil sedaj aretiran Matko Ras-berger. Aretirani je bil rojen 1. 1905 v Ljubljani, ni pa pristojen v naše mesto, temveč v neki podeželski kraj. Ze kot 13 letni obrtniški vajenec je bil prvič kaznovan zaradi tatvine in od tedaj so se neprestano množile ovadbe proti njemu. Kljub svoji mladosti — saj ima komaj 32 let — je presedel že kakšnih 9 let v ječah. V zadnjem času stopal tako samozavestno, ker so ga vsi stražniki in vsi policijski agentje dobro poznali. Pač pa so ga opazili na dan pred umorom na Javoru. Ce se posreči dokaz, da je Matko Rasberegr ta zločin izvršil, potem je moral bogve od koga izvedeti, da bi bilo v župnišču dobiti nekaj gotovine. Ker je bila napoti zvesta kuharica, ki je jemala ključe od veznih vrat vedno 6 seboj, jo je morilec moral kako spraviti s poti. Šlo je tedaj za nekako ponovitev Laknerjevega dejanja pri umoru župnika Kušarja v Mengšu, toda nerodno naključje in srečen slučaj za župnika Klinca sta preprečila, da ni bil tudi župnik Klinec umorjen. Višji nadzornik Žajdela je ugotovil, da ee je pojavil na Javoru tik pred umorom neki športno oblečen človek v pumparicah, ki je vzbujal med vaščani precejšnjo pozornost, kakor je to izpovedal tudi g. župnik, ki je takega človeka na dan umora opazil. Na podlagi tega in druV senci Marijinega svetišča vemo, kaj smo: da smo katoličani.« »Naše katoličanstvo ni samo vnanja oblika, ampak jedro našega prepričanja.« »Naše srce sloni na katoliškem prepričanju in naša duša se giblje ob katoliških načelih.« »Kdor izpodkopuje med nami katoličanstvo, izpodkopuje temelj, na katerem sloni družba slovenska.« »Iz katoliške vere je črpala tvoja mati moč in tolažbo, ko te je v bolečinah izročila belemu dnevu in ko te je v skrbeh in naporih poslala v življenje.« »Ali na vse to more človek pozabiti, pozabiti toliko prej, če ni v njem domača misel na Mater božjo.« Pod temi izreki stoji v zapisniku zapisan krajevni in časovni podatek in sklep »Brezje, 5. julija 1900: Teh besed ne bom pozabil nikoli. Ivan.« Vidi se, da tudi Krekova socialna šola ni šla mimo Marije. 15. Pij X. 20. avgusta 1914. Prve kamelije so cvetele v Rimu 1905, ko je Pij X. na vatikanskem vrtu postavil in blagoslovil soho Brezmadežni iz Lurda. Prav nanjo ga je vezalo največ najlepših spominov. Kot bogoslovec je v Mantovi na večerni akademiji proslavljal 1854 dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju. Kot kaplan je 1858 z velikim zanimanjem bral poročila o njenih prikazovanjih v Lurdu. Povsod se je v svoji samostojni službi kot župnik in škof in patriarh posluževal praktičnega Marijinega češčenja, da bi svoje vernike pridobil za Kristusa. Znamenita je pridiga kardinala' Sarta, beneškega patriarha: »O dvanajsterih zvezdah v kroni Brezmadežne.« Po tem govoru so se pozneje osnovali posamezni dvanajsteri venci, ki naj bi v življenju posnemali posamezne lastnosti brezmadežne Device in Matere. Po njem, po Piju X., je Brezmadežna dosegla v Cerkvi, kar je naročila in nameravala po Ber-nardki v Lurdu: Naj se zgradi svetišče, da se bo v njem častil in prejemal Jezus v najsvetejšem zakramentu. Po evharističnih okrožnicah Pija X. se je Kristusu zgradilo svetišče v mnogih srcih, ki časte in prejemajo sv. Rešnje Telo. V osmini Marijinega vnebovzetja 1914 je bilo zemeljsko življenje Pija X. po njegovi lastni želji sprejeto kot žrtev za mir in spravo med vojskujočimi se narodi v svetovni vojni. Marija je svojemu zvestemu služabniku bogato nagradila njegovo apostolsko žrtev, ko se je v njegovem nasledniku na Petrovem prestolu, v Benediktu XV., razglasila svetu kot Kraljica miru. Brezmadežna svojim vernim in zvestim častilcem nikoli nič dolžna ne ostane. — Pri zaprtju, motniah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne •Frani-Josel Drenčicc«, ORADO ITALIJA ■ Pension ERICA - prvorazr. hiša z mod. koinf. - pens. Lir 27—34 ORADO ITALIJA ■ Hotel WARNER. Dobrozn.druž.hiSa. Zmerne cene, dun.kuh.Tek.v. Ilustr.prosp. ORADO ITALIJA ■ Pens.SAN MARCO MONNA LISA Na obali, Dunajska kuh. Nem. hiSa. Tek v. V mestnem kaldrminskem fondu se za mariborsko občino nabere letno približno 800 tisoč Din. Ker pa mariborska mestna občina tega fonda že več let ni mogla črpati, ker ni imela zemljišča, na katerem bi mogla postaviti carinarnico, je sedaj v Belgradu za njo nabranega 4 in pol milijona dinarjev, ob koncu leta pa se bo vsota dvignila na 5 milijonov. S tem denarjem in s kaldrmino, ki se bo v bodočih letih zbirala, bo občina zgradila nove carinske objekte, ki so z ozirom na velik carinski promet, ki se razvija preko mariborske carinarnice, nujno potrebni. Pri mestni občini že izdelujejo potrebne načrte za izvedbo teh del, za katera bi bilo potrebnih kakih 12 milijonov dinarjev. Ker pa ima občina dosedaj v kaldrminskem fondu zbranih le 5 milijonov dinarjev, bi bilo treba najeti 7 milijonov dinarjev posojila. Z ozirom na to, da je obči kaldrminski fond trenutno zelo aneažiran, ni mnogo upanja, da bi se iz njega dal dobiti kak bistven prispevek in mora zato občina računati le s svojimi kaldrmin-skimi dohodki v bodočih letih. Zato bo treba najeti posojilo, ki se bo s temi dohodki izplačevalo. Mariborski župan dr. Juvan je v tej zadevi pred dnevi obiskal upravnika Hipotekarne banke v Belgradu in se pri njem informiral, če bi se tam dalo dobiti tako posojilo. Gospod župan je dobil odgovor, da more občina s takim posojilom z gotovostjo računati. Denarna 6tran vprašanja nove mariborske carinarnice je s tem rešena in bo zato mogoče pristopiti k njega popolni rešitvi. Pri mestni občini bodo sedaj pospešeno delali na izdelavi potrebnih načrtov, da bo spomladi leta 1938 mogoče pričeti z delom. Z njim bo prišlo v Maribor okoli 12 milijonov dinarjev, ki bodo za mariborsko gospodarstvo pravi blagoslov, saj je znano, kako ravno Maribor trpi na pomanjkanju investicij in dotoku denarja. Z gradnjo novih carinskih objektov si bo sedanja občinska uprava pridobila ponovno veliko zaslugo za poživitev mariborskega gospodarstva in zn omiljenje brezposelnosti, ki se je pojavila zaradi splošnega gospodarskega mrtvila, iz katerega so edini izhod izdatna javna dela. Reševalna odprava SPD od leve na desno: Godec, Repina, Banovec, Boltar in Zakotnik. naložili na sani ter ga pripeljali v kočo ob 18. Vest o nesreči je prispela ob 17. v Dom na Komni, odkoder je navzoči predsednik SPD nemudoma I odj>oslal reševalno moštvo 4 oseb k Triglavskim | jezerom, kamor so prispeli v dobri uri, dasi traja , normalna pot nad 2 uri. Ta odprava je zjutraj ob 4. krenila s ponesrečencem preko Komne k Savici, kamor je prispela ob 9. zjutraj. Ugotavljamo še, da se je ob času nesreče nahajala v koči pri Triglavskih jezerih popolna reševalna oprema tudi za zimo, sestoječa iz novih kombiniranih nosil na smučeh (specijalna patentirana konstrukcija), 40 m vrvi, lavinske sonde, navadna nosila ter vsega obvezilnega materijala s kompletno priročno lekarno za prvo pomoč ponesrečencem. Ponesrečeni dr. Marjan Bukovec. Te stvarne ugotovitve kažejo, da je bil vzrok nesreče pok. dr. Bukovca le nesrečni slučaj, da j« bil zaradi takojšnjega nastopa smrti vsak poskus, ohraniti ponesrečenca pri življenju, zaman in da jo reševalna 6lužba delovala naglo, točno in vestno. Za Slovensko planinsko društvo: Dr. Pretnar Josip. Za osrednji rešev. odsek SI*D: Dr. Bogdan Brecelj. Protialkohotni teden Protituberkulozni teden je minul. Po izjavi uglednega in izkušenega zdravnika pa alkohol na zdravju prizadeva več škode kakor tuberkuloza. Samo na zdravju, — kje so pa še druge nesrečne posledice alkoholizmal Kaj je bolj dosledno in upravičeno, kakor da se poleg Protituberkuloznega tedna vpelje tudi Pro-tialkoholni teden? In to se bo zgodilo. Ne takoj, pač pa še v teku tega leta: v decembru, od 12.—19. V vseh panogah zdravstva se veliko dela za zdravje ljudstva. Ljudska bolezen alkoholizem pa je še skoro docela zanemarjena panoga zdravilstva. Kakor da to ni bolezen, ki jih spravi v prezgoden grob več, kakor vsaka druga bolezen! Gg, zdravniki, ki se tako hvalevredno trudijo za pobijanje tuberkuloze, so enako poklicani pobijati tudi to drugo, najmanj ne manj nevarno ljudsko bolezen. Potrebno bi bilo, da se kak zdravnik specializira tudi za to bolezen, kakor je toliko specialistov za tuberkulozo. Slišimo, da je banska uprava pripravljena kakega zdravnika — morda tudi dva: enega nevrologa in in enega internista — za to usposobiti dati. In koliko zavodov je že za zdravljenje tuberkuloze! Koliko pa celo vseh zdravstvenih naprav in ustanovi Za zdravljenje alkoholizma — nič! In vendar imajo po naprednih deželah že toliko takih zavodov. Če nočemo biti nazadnjaški, bo treba tudi pri nas kaj storiti. »Protialkoholni teden.« S tem ni mišljen V->f vsakemu alkoholu, — kar bi bilo nespamet. Mišlje.i je boj alkoholizmu kot ljudski bolezni. »Alkoholizem« — tako pove knjižica >»Na novo delol« — »je prekomerno uživanje alkoholnih pijač z vsemi njegovimi strahotnimi posledicami.« S takim »bojem« se mora strinjati vsak pameten človek, četudi ljubi svoj kozarec vina Nikomur škodovati, vsem koristim je namen protialkoholnega boja. »Prepričani smo« — pravi ista knjižica — »in kmetijski strokovnjaki sami nam zagotavljajo, da delo za treznost našemu gospodarstvu ne bo škodovalo, marveč mu le koristilo.« Zato se ga ni treba bati. Macibrrska (ilcttnlišie Petek. 14 mala: Zaprto. Sobota, 1.1. maja oli '20: Delela Dmnhtjaja. Gost..vanjo Člana zanrebSkeira opere Stjepann Ivelje. Zadnji^. Zn liano ceno. 01« 20: Aa h;trni plošči. 7ad- nji''. /' it i ž, i, lir CeDe. Drobne novice Koledar Petek, 14. maja: Bonifacij, mučenec; Pashal I„ papež. Novi grobovi •J- V Kostanjevici je v starosti 67 let mirno v Gospodu zaspala gospa Roza G e r 1 o v i č rojena Sadar, vdova hranilničnega ravnatelja. Pogreb bo danes ob 4. popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Žičah je umrla gospa Ruža Perovič, roj. Gosak, učitcljica in soproga finančnega poverjenika. Pogreb bo v soboto, dne 15. maja ob pol 2. popoldne iz hiše žalosti na domača pokopališče. Naj sveti pokojnici večna luči Žalujočemu g. soprogu in ostalim sorodnikom naše sožalje! Oglase w binkošlno izdajo „Slovenca" sprejema naš oglasni oddelek v Ljubljani, Mariboru in Celju do sobote opoldne, vendar bo pa mogoče željam cenj. inserentov v polni meri ustreči le tedaj, ako nam oddajo svoja cenjena naročila za nedeljsko veliko izdajo že v petek. — Pameten ukrep banske uprave. Včeraj so morali zapustiti našo državo vsi inozemski državljani, ki so bili zaposleni kot predmojstri in podobno v tovarni Lavrich v Konjicah. V6a slovenska javnost je vzela ta ukrep banske uprave dravske banovine z zadovoljstvom na znanje. — Razpisani zdravniški službi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo zdravnika v Kranju in službo zdravnika v Radovljici. Prošnje s prilogami je vložiti do 2. junija 1937. — Promet izletniškega vlaka Ljubljana—Bistrica Boh. jez. in Rateče—Planica. O binkoštnih praznikih t. j. v nedeljo dne 16. maja in v ponde-ljek dne 17. maja bo vozil na progi Ljubljana gl. kol .—Jesenice—Bistrica Boh. jez., odn. Rateče— Planica izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 5. uri, prihodom v Bistrico Boh. jez. ob 8. uri 22 min., odn. v Rateče—Planico ob 8. uri 35 min. V obratni smeri bo vozil izletniški vlak z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 19. uri 14 min., odn. iz Rateč—Planice ob 19. uri 17 min. in prihodom gl. kol. ob 22. uri 12 min. Vozni red tega vlaka je objavljen v stenskih voznih redih. Omenjena dva dneva izostane tia progi Jesenice— Fusine Laghi vlak, ki odhaja z Jesenic ob 6. uri 15 min. Posebno opozarjamo, da velja 50% popust voznih cen na binkoštni ponedeljek edinole pri obeh omenjenih izletniških vlakih. Za birmance sodobno darilo je fotoaparat. Cena od 100 Din naprej. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Uprava »Naše Zvezde« sporoča, da izide zadnja letošnja številka v soboto 22. maja. — Vse poverjenike in naročnike, ki naročnine še niso poravnali, prosimo, da jo poravnajo še v tem mesecu. — V kratkem bomo imeli v zalogi kakih 30 vezanih letnikov letošnje »Naše Zvezde«, na kar opozarjamo vse prijatelje našega lista. Cena posameznega izvoda 40 Din. — Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, na binkoštni ponedeljek, dne 17. maja t. 1. ne posluje za stranke. _> Tschamba Fii Vam ne skriva kože pred solncem, marveč Vam je dela odporno in rjavo. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Vremenska napoved. Evropa: Oblačno na zahodu, deloma oblačno v vzhodnem delu Evrope. Dežuje v dravski banovini in na Primorju. Temperatura se je znižala na zahodu, zvišala v ostalih krajih. Najnižja je zabeležena v Kruševcu 5 stopinj, najvišja pa v Jasa Tomiču 30 stopinj. Napoved za danes: Oblačno vreme z dežjem na zahodu in v severnih krajih. Tu in tam nevihte. Temperatura brez znatne spremembe. — Avtobus Ljubljana—Gornji grad—Ljubno, ki ima zvezo s Solčavo, obratuje tudi za Binkoštne praznike po voznem redu, ki ga ima ob delavnikih. — Prešernova koča na Stolu ostane tudi čez binkoštne praznike vsled visokega snega zaprta in ne kot običajno za 6ilo oskrbovana. Planinci in ljubitelji prirode naj prenočujejo vsled tega na Valvazorjevi koči, ki je stalno oskrbovana. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — »Putnikovi« binkoštni izleti s posebnimi vlaki v Postojno in Trst. Posebni vlak za Postojno odhaja iz Ljubljane 16. t. m. ob 8.40. Iz Postojne se vrača ob 18.55. Prihod v Ljubljano ob 20.26. Posebni vlak v Trst odhaja iz Ljubljane 16. t. m. ob 6.15. V Ljubljano se vrne 17. t. m. ob 22.08. Prijave za posebne vlake se sprejemajo še do 12. ure dne 14. t. m. v biljetarnah »Putnik-a« in izletniški pisarni »Okorn« v Ljubljani in pri »Turist Office-na Jesenicah. Kontrolne karte se bodo izdajale pri biljetarni »Putnik-a« v Gajevi ulici od 14.—16. ure dne 15. t. m. Udeleženci, ki ne bodo osebno dvignili kontrolne karte v biljetarni, bodo iste prejeli od vodje vlaka na ljubljanski postaji. Posebni vlak iz Gorenjske ne bo vozil. Prijavljenci potujejo z nedeljsko karto do Ljubljane in v Ljubljani prestopijo na posebni vlak. Mariborski posebni vlak odhaja iz Maribora ob 5.45. — Za proslavo majske deklaracije. Uruštva, ki bodo proslavljala 20 letnico podpisa majske de- klaracije in hočejo svoj program izpopolniti tudi s kako dramatsko točko, lahko dobe za to priliko prirejeno igro enodejanko »Naša pravda«, ki simbolično prikazuje naš narodni boj in zmago. Uprizorljiva je na odru in na prostem (zborna igra). Društvo, ki želi dobiti to igro, naj jo naroči najkasneje do 20. maja in jo bo dobilo 21. ali 22. t. m. v strojnem rokopisu. Poznejša naročila ne pridejo v poštev. Naroča se na: Mladi oder, Ljubljana, pogini predal 196. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 105 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati letak z naslovom »Potlačeni hrvatski narod« s podpisom »Hrvatska akademska omladina« dalje letak »Hrvatskoj javnosti grada Karlovca i okolice« s podpisom »Kar-lovački fašisti«; št. 5 mesečnika »Nova Evropa« in letak »Hrvati i Hrvatice«. — Dva vlomilca izročena sodišču. Kamniški orožniki so včeraj zjulraj pripeljali v ljubljanske sodne zapore dva vlomilca, ki sta pred dnevi vlomila pri nekem posestniku in mu odnesla okoli 3000 Din gotovine. Po vlomu sta popivala po raznih gostilnah. Ko so ju kmetje izsledili, je bil eden vlomilcev strahovito pretepen. Vlomilca sta Miko Prebeg, doma iz okolice Ogulina, človek nestalnega bivališča, pravcati orjak in Ljubljančan Rudolf Avbič, ki je bil pretepen. Oba 6icer sta 6prva zanikala tatvino, toda ne moreta navesti, od kod 6ta dobila toliko denarja, ki so ga še našli pri njima. Naposled sta vlom priznala. — Izlet v Postojnsko jamo v nedeljo, dne 23. maja 1937. Prijave se sprejemajo do 15. maja v pisarni udruženija žel, uradnikov, Liubljana, Kolodvorska 43, vsak dan od 17 do 18; v trgovinah: Tičar, Šelenburgova ulica, Goreč, Tyrševa cesta, Pauschin, Wolfova ulica; v Mariboru: g. V. Ver-hovšek, gl. kol.; v Zagrebu: g. Jugovič, uradnik direkcije drž, žel., soba 95. — Zaradi velikega zanimanja 6e prijavite čimprej in ne zamudite te iziredne prilike prvega društvenega izleta. Udeleži se lahko vsakdo. — Pozdravljena sprememba. Tropični napitek Ka-Aba je idealna družinska pijača za mlade in stare: najljubša pijača otrok, pozdravljena sprememba za odrasle. Ka-Aba je lahko prebavljiva, ne zapira, ima čokoladni okus, ni ji treba dajati sladkorja, je v eni minuti pripravljena. V Ka-Aba je tropično solnce! — Najboljše orožje v življenjskem boju je zdravo srce in močni živci. Špartansko odrekanje ali srednjeveška askeza ne približuje cilj, temveč modra in spretna prilagoditev prehrane in način življenja potrebam telesa in duha. Nikomur se danes ni treba odpovedati užitku fine, dišeče zrnate kave, če pije od kofeina sproščeno kavo HAG. Kakor dokazujejo damascentski meči, ki so svetovnega slovesa, po svoji gibčnosti odličnost jekla, tako dokazuje kava HAG svoje prednosti s svojim nedosegljivo dobrim okusom, s svojo fino, blago aromo in svojo popolno neškodljivostjo, ki je dosežena s stvarnim odstranjevanjem kofeina. Kakor obstoji pri jeklu skrivnost pravilnega kalenja, tako obstoji pri kavi HAG skrivnost odstranjevanja kofeina in da vendar ostanejo ohranjene vse sestavine okusa in arome. Damascentsko jeklo ni kakorkoli jeklo, — kava HAG ni samo kakorkoli kava, marveč izkušena mešanica zbranih vrst, k temu pa oproščena kofeina. Vsako zrno kakovost, vsaka skodelica zdravje: to je kava HAG! Ljubljana Petek, 14. maja. Gledališče Drama. Petek, 14. maja: »Peter in Aleksej«. Red A. — Sobota, 15. maja: »Rivala«. Red B. Opera. Petek, 14. maja: Zaprto, — Sobota, 15. maja: »Car Kalojan«, Premiera. Premierski abonma. Sestanki Trnovo. Fantovski odsek Prosvetnega društva ima drevi ob 8 svoj redni sestanek. Člane in prijatelje vaibi odbor. , Občni zbor Slovenske šolske matice v Ljubljani bo v nedeljo, dne 30. maja t. 1. ob 10 dopoldne v Ljubljani, šola na Ledini (Komenskega ul.), z običajnim dnevnim redom. Prireditve in zabave Današnji spored javne produkcije komorne šole drž. konservatorija v počastitev spomina ravnatelja Mateja Hubada obsega sledeče točke: 1. Tartini: Sonata v g-molu za violino in klavir. 2. Corelli: Sonata I. v d-duru za violino in klavir. Burgar Kajetan (violina), Adamič Bojan (klavir). 3. Beethoven: Sonata op. 47 v a-duru (Kreutzer-jeva) za violino in klavir. Prevoršek Uroš (violina), Osterc Marta (klavir). Celotni spored je na-študiral prof, Jan Šlais, ki je priznan pedagog. Predprodaja sporedov, ki veljajo obenem kot vstopnice, je v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. Produkcija se vrši ob 18 in četrt v veliki filharmonični dvorani. Naše dijaštvo Kongregaeija akademičark danes odpade. Iskreno vabljene k duhovni obnovi, ob 6 popoldne v nršulinskem samostanu. Naslednje jutro ob 7 recitirana 6v. maša s sv. obhajilom. Kino Kino Kodeljevo; »Irena« (Žeraldina Katnik) in »Dva tekmeca« (Jackie CoopeT). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljcva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Birmovanie v ljubljanski stolnici o binkoštih Na binkošlno nedeljo je v stolnici zadnja maša za vernike sploh ob 8. zjutraj. Ob pol 9. je zadnje obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni in ostane rezervirana le za birmance in botre. Ob 9. jo pontifikalna škofova maša. Po maši se ob 10. začne birmovanje. Botri naj počakajo z birnianci na svojih mestih v klopeh in ob njih, da jih reditelji uvrste. Ko so otroci birmani, gredo skozi za-kristijska vrata ven in se, ko pozvoni z zakrietij-skim zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod v cerkev je torej med vsem birmovanjem le skozi glavna vrata, izhod le skozi stranska. Ob 10. in pol 12. sla pri stranskem oltarju dve tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še niso bili pri maši. Zadnji blagoslov se podeli dopoldne Irikrat: ob 11., ob 12. in ob sklepu birmovanja. Popoldne so v stolnici ob pol 3. slovesne ve-černice. Nato je ob 3. birmovanje po gornjem redu. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Po birmi so slovesne litanije. Na binkoštni ponedeljek je ob 10. pontifikalna maša. Po maši je ob 11. začetek birmovanja. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Popoldne ni birmovanja. Opomba: Birmanci morajo imeti v rokah birm-ski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta birnian, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Reš. Telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se mu s čela obriše krizma. Botri naj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu birme. Znamenje za blagoslov se da z zakristijskim zvonom. VELIKA IZBIRA ZAVES OGLEJTE SI IZLOŽBE I 1 Angleško društvo v Ljubljani je za proslavo svečanosti kronanja v Londonu imelo na dan kronanja odborovo sejo, na kateri je predsednik g. dr. Majaron poudaril pomen kronanja in sta bili odposlani brzojavni čestitki angleškemu poslaniku v Belgradu in Britanskemu svetu za odnošaje z drugimi državami v Londonu. 1 V proslavo praznika sv Paskala, zavetnika častivcev presv. Zakramenta, bodo imeli nočni ča-stivci na predvečer v soboto 15. maja od 9 do 10 v stolnici izredno molitveno uro. Opravila se bo po vsakoletni navadi 10. ura: Zahvala za božje dobrote. K tej izredni pobožnosti vabimo poleg nočnih častivcev tudi druge može in mladeniče. Zaradi šmarnične pobožnosti v drugih cerkvah smo morali določiti priče tek na 9. uro. 1 Sv. maša za umrle člane strok, in podp. društva trg. in podjetniških uslužbencev v Ljubljani se bo darovala v ponedeljek 17. maja ob 8. v kri-žanski cerkvi. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. Odbor. 1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo mesarski lokali in stojnice odprte ob nedeljah in praznikih od 15. maja do 15. septembra od 5.—9. dopoldne. Toliko v vednost, da se vsaka stranka pravočasno preskrbi z mesom. V novo urejeni restavraciji Lloyd za binkoštne praznike v so- uAiaZlfS bnnmvt boto, nedeljo in ponedeljek »OJaSIII K (JIH t! H Botri in botrice, oglasite se v restavraciji Lloyd I 1 Posestniki konj in voz se opozarjajo, da bo v kratkem vojaški pregled vseh dorastlih in še nepregledanih konj. Kdor ima take konje, naj jih najkasneje do 20. t. m. zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. soba 3, od 8—12. V vojaškem uradu je treba vedno sproti prijavljati tudi vsako spremembo, kakor: nakup, prodajo, pogin itd. Za nepokorneže 6o predvidene ostre kazni. 1 Stanovanjska hiša Poštne hranilnice. Kakor smo že poročali, je Poštna hranilnica v Belgradu kupila v Ljubljani svet stare jahalnice ob Blei-weisowi cesti za 1V200.00Q Din. Hranilnica je »Ljubljanskemu jahalnemu društvu« takoj po čeku nakazala vsoto 1,100.000 Din, ostanek 100.000 Din pa 6i je za toliko časa pridržala, da društvo podere in odstrani poslopje jahalnice do 1 avgusta. V nasprotnem slučaju bo jahalnico podrla Poštna hranilnica in bo stroške podiranja krila iz omenjene vsote. Centrali Poštne hranilnice je že predložen gradbeni program, po katerem se ima na omenjenem svetu zgraditi moderna stanovanjska hiša za nameščence zavoda v Ljubljani. 1 Realne eksekucije v aprilu. Po podatkih zemljiške knjige ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo v aprilu predlaganih 74 realnih eksekucij za prisilno vknjižbo zastavne pravice glede raznih terjatev v skupnem znesku 771.028 Din. Značilno je, da je državni zaklad predlagal prav mnogo eksekucij glede izterjanja raznih davčnih zaostankov, ki jih dolgujejo posestniki v mestu in okolici davčnim upravam. V aprilu je bilo pri 112 posestvih v mestu in okolici vknjiženih za 18,738.968 Din raznih posojil in hipotečnih kreditev. Letos v 4 mesecih pa je bilo pri 385 posestvih vknji-ženo že 47,320.508 Din. 1 Botri, velike fotografije po 4.— Din, če se pri nas slikate za karte. Foto Staut, Gledališka ulica 16. 1 Smrt pod vlakom. Včeraj ob 6. zjutraj sta železniški čuvaj Anton Peklja in pa brezposelni delavec, invalid Andrej Lovko, opazila pri prelazu v Puharjevi ulici, kjer ta ulica seka železniški tir, da se je pod lokomotivo tržaškega vlaka v skoku pognal nek: človek. Vlak je samomorilca prerezal ter odpeljal dalje. Oba očividca sta prihitela na usodni kraj Lokomotiva vlaka je vlekla truplo samomorilca še kakih 27 m seboj. Lovko je obvestil o groznem dogodku policijo. Komisija je ugotovila, da je mož skočil na levi tir in da mu je lokomotiva odrezala obe nogi od života. Samomorilec je padel na zemljo z obrazom proti tlem. Smrt je nastopila takoj. Oba očividca sta povedala, da je samomorilec, preden je skočil pod vlak, odvrgel gorečo cigareto in vzkliknil »Zbogom gospodje«! Komisija ni našla pri samomorilcu nobenih listin, iz katerih bi mogla sklepati na njegovo ime, pač pa v žepih nekaj drobnarij, toda nobenega denarja. Samomorilec je bil oblečen v dobro sivo obleko iz angleškega blaga, na glavi je imel dober klobuk, na nogah črne nizke čevlje, na sebi pa zelenkasto srajco. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Do popoldne indentiteta trupla še ni bila ugotovljena. Kamnih Včeraj zjutraj okrog pol ene je postal žrtev podlega zločina evharistični križ, ki se je tako ponosno dvigal iznad razvalin Malega gradu. — Močna detonacija eksplozije je marsikaterega meščana zbudila iz sladkega spanja in prvi hip je vsak mislil, da se je zgodila nesreča na smodniš-nici. Le stanovalci pod Malim gradom so takoj po eksploziji čuli 6ilen trušč in kmalu ugotovili, da je čez razvaline padel evharistični križ. Domače orožništvo in mestna policija neumorno delujeta, da bi izsledila te nočne iunake, ki so križ zavrtali in pognali v zrak z nekim razstrelivom. Križ je bil postavljen na cvetni petek leta 1935. Vsi stroški so znašali okrog 4000 dinarjev. Križ je bilo videti daleč naokrog; posebno lep prizor je bil, kadar ie bil ponoči razsvetljen. — Vse mesto in okolica se zgražata nad tem gnusnim zločinom in želita, da bi zločinci čimprej padli v roke pravice. Vsi dobromisleči župljani in meščani bodo storili vse, da se zadosti verskemu čustvovanju, ki je bilo s tem zločinom tako žaljeno. Maribor m 60-letnico svojega življenja je obhajala te dni gospa Marija Ambrož, soproga nadsprevod-nika, s katerim živi že nad 30 let v srečnem zakonu. Ambroževa je ena najstarejših naročnikov »Slovenca« v Mariboru, pa ji sedaj ob njenem 60. rojstnem dnevu iskreno čestitamo z željo, da be še mnogo let preživela v zdravju in veselju. m Smrt dveh blagih mož. V Vrbanovi ulici 6. je umrl v visoki starosti 79 let g. Anton Stuber. Blagega pokojnika bodo položili k večnemu počitku v soboto popoldne ob 16.15 na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. — V Gregorčičevi ulici 23. je umrl v najlepši moški dobi 45 let uradnik mariborskega okrožnega sodišča g. Marij Pire. Pokojnik je bil rodom iz Tolminskega, služboval je poprej v Kamniku, lati6ko leto pa je bil prestavljen v Maribor, kjer 6i je s svojim odkritim in dobrim značajem takoj pridobil veliko prijatelhjev. Pogreb bo jutri v soboto ob 16 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Svetila jima večna luč! m Majniški govori v stolnici. V nedeljo dne 16. maja: Prijeten dom (prof. Pavel Živortnik); v ponedeljek 17. maja: Modrost (stolni vikar Vinko Munda); v torek 18. maja: Pravičnost (katehei Franc Kolenc)); v 6redo 19. maja: Zmernost (stolni kaplan Ivan Camplin); v četrtek 20. maja: Srčnost ( komi vikar Peter Pribožič); v petek 21. maja: Strah pred ljudmi (korni vikar Alojzij Ju-ranovič); v soboto 22. maja: Hvaležnost (škof. arhivar Janko Kokošinek). 1 Učiteljski abiturjenti. Kr. banska uprava je dovolila hospitacije in ekskurzije na posameznih šolah, kolikor nam dovoljujejo to šol. upravitelj-stva. Informacije se dobe v lokalu. m Glasbena Matica. Največjo senzacijo v letošnji koncertni sezoni pripravlja Glasbena Matica. Koncem maja bo prvič od obstoja nastopila s vsem svojim ansamblom. Nastopili bodo izvrstno naštudirani otroški zbori, šolski orkester, mešan zbor pevcev in pevk, za zborom pa nastopi orkester za 6ebe in potem skupno z zborom. Nastopilo bo nad 200 gojencev in članov. — Koncertni biro, ki se s 1. jun. preseli v Putnikove prostore v gradu, prevzame I. podpr. Glasb. Matice g. J. Arnož. m Na Smolniku bo na binkoštno nedeljo in v ponedeljek ob 9 dopoldne sv. maša za izletnike m Izletnikom v Postojnsko jamo. Putnikov posebni vlak v Postojno odhaja iz Maribora na binkoštno nedeljo 16. maja ob 4.45 zjutraj, torej 5 minut prej, kakor je bilo v prospektih objavljeno, na kar 6e izletniki opozarjajo. m Kopališče na Mariborskem otoku se odpre v soboto 15. maja opoldne. Restavracija je na novo opremljena, redne avtobusne zveze od 6obote dalje vsake pol ure z Glavnega trga do otoka. m 250 sezijskih delavcev iz Prekmurja je včeraj potovalo skozi Maribor v Francijo in Nem-čijo. m Ljudska univerza. Drevi predava v Ljudski univerzi akademski slikar in prof. umetnostne akademije v Zagrebu Ljubo Babic o velikem španskem slikarju Frančišku Goyi. m Čudna usoda uradnikov sobe št. 42. okrožnega sodišča. Na drugem me6tu prinašamo poročilo o smrti sodnega kanclista mariborskega okrožnega sodišča g. Marija Pirca. Umrl je včeraj, zadet od kapi. Njegova smrt je na tukajšnjem sodišču znova povzročila govorice o čudni usodi pisarne št. 42. V tej sobi Marij Pire ni delal leto dni. Pred njim je 6edel za isto pisalno mizo kau-clist Šefek, ki ga je lani zadela smrtonosna kap, pred Sefekom je bil v isti sobi in za isto mizo zaposlen kancli6t Kandrič, katerega ja zgjielajkap predlansko leto, pred Kandričein pa je pred tremi leti umrl od kapi kanclist Pire, istotako zaposlen v sobi 42. Res čuden slučaj, v štirih letih so umrli štirje uradniki, zaposleni v pisarniški 6obi št. 42. in za isto pisalno mizo, pa vse štiri je zadela smrtna kap. Cetie C Na binkoštni ponedeljek vsi na Goro Oljko. Tudi letos bo na binkoštni ponedeljek gotovo pohitelo mnogo izletnikov tako Celjanov kakor tudi drugih na Goro Oljko. Na Oljki bo ta dan več sv. maš. Glavno opravilo bo ob 10. Če bo lepo vreme se bo vila od Špal pri Velenju na Oljko procesija, katero bo vodil kaplan g. Sunčič. c Šolski koncert Državna realna gimnazija, dekliška meščanska šola šolskih sester ter državna dekliška in deška meščanspa šola prirede v nedeljo, dne 30. t. m. dopoldne v mestnem gledališču skuipen šolski koncert. Prosimo vsa društva in ustanove, da ta datum upoštevajo. c Slikarska razstava. Ker vlada za slikarsko razstavo, ki jo prirejata gojenca drž. umetnostne akademije v Zagrebu gg. Golob Franc in Šušmelj Alojz zelo veliko zanimanje, sporočamo, da bo razstava odprta do 18. maja t. 1. in sicer dnevno do 8 zvečer. c Celjski šahovski klub priredi danes ob 20 v hotelu »Union« slepo šahovsko simultanko, ki jo bo absolviral znani šahist Ivo Lešnik proti 8 igralcem. Podobne prireditve še doslej ni bilo v Celju, zato bo ta šahovska produkcija gotovo zanimiva za celjske šahiste. c Po slovenskih dobravah in višavah. O tem bo predaval pod okriljem Ljudske univerze drevi ob 8 v meščanski šoli g. K. Kocjančič. Predavanje bo pojasnjevalo okrog 100 lepih slik. c Spomlad obeta bogato sadno letino. V okolici Celja bodisi v Savinjski dolini ali v smeri proti Mariboru in Rogaški Slatini je sadno drevje v najlepšem cvetu. Na drevju se opaža izredno bogato cvetje, ki bo dalo res obilen sad, ako ne bo vremenskih neprilik. Deževno vreme v aprilu in začetkom maja je sicer zakasnilo razvoj cvetja, zato pa je v zadnjih toplih dneh bujnejše vzcvetelo. c Regulacija Ložnice. Iz Medloga 6mo prejeli: Banovina je začela lansko leto regulirati potok Ložnico in vsi prizadeti smo se oddahnili, da bo to prepotrebno delo končno vendar izvršeno. Za-početa dela so pokazala, da bo regulacija tudi solidno izvršena, kar je v največji meri zasluga agilnega tehničnega osebja banske uprave. Zal pa so se začeta dela zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ustavila. Ker se delo ni moglo naprej vršiti, 60 začele spomladne naraščajoče vode izvršena dela razkopavati. Upamo, da se bodo našla čim prej potrebna sredstva, da se regulacija nadaljuje. c Kino Metropol. Danes ob 1(3.15 in 18.15 ^Tarzan« — zmagovalec, ob 20.30 »Za ceno življenja«. Jesenice Velemestni bogati spored za binkoštne praznike je pripravljen v kinu — Krekovem domu. Predstave se vršijo: v jjetek in soboto pred bin-koštmi vsakikrat zvečer ob pol 8.; predvaja se film Viva Villa. — Nadalje: za binkošlna praznika oba dneva — dvojni spored — po dva glavna filma! — Na binkoštno nedeljo pop. ob 3. filma: Viva Villa in Moj najlepši dan; zvečer ob pol 9. nov spored; predvajata se filma: Kraljica džungle in Moj najlepši dan. — Na binkoštni ponedeljek pop. ob 3. in zvečer ob pol 9.: Kraljica džungle in Moj najlepši dan. Naše električno gospodarstvo Po podatkih elektrostrojnega oddelka ministrstva 7.a zgradbe je znašala produkcija električno energijo v naSi državi lani 631.4 milij. kilovatuih ur. Za primer navajamo, da je znašala produkcija leta 1934 718 milij. ur, leta 1932 504 in leta 1931 392 milij. ur. Po posameznih banovinah se je produkcija razdelila sledeče: skupno na 1 preb. milij. ur kilov. ur dravska . . . . 162.2 141.8 27.5 vrbavska . ... 58.7 56.6 primorska . . . 136.3 130.1 drinska . . . 32.3 21.0 zetska . . . . . 23.8 24.0 donavska . . . . 31.6 13.2 moravska . . . . 45.6 31.7 vardarska ... 8.3 52.3 Belgrad itd. . . . 58.2 201.5 vsa država . . . 631.4 45.3 Tabela kaže, da je absolutno produkcija v naši banovini resnično največja, toda proračunano na 1 prebivalca na podlagi uspehov ljudskega štetja dne 31.'marca 1931 jc na prvem mestu primorska banovina. Da je še. večji Belgrad, je razumljivo, ker obsega samo teritorij treh mest (Belgrad, Ze-niun in Pančevo). V naslednjem navajamo še podatke o potrošnji električnega toka v naši državi po banovinah in po svrhah v milij. kilovatnih ur: javna zasebna banovine razsv. razsv. ostalo dravska .... 3.2 11.4 135.4 savska .• . . . 3.9 11.4 48.9 vrbaska .... 0.4 0.S 56.8 primorska . . . 0.3 22.3 94.3 drinska .... 1.4 3.8 19.4 zetska .... 0.6 1.2 21.4 donavska . . . 2.5 5.9 18.6 moravska ... 1.4 6.2 33.6 vardarska ... 1.1 1.7 3.8 Belgrad itd. . . 5.8 11.6 37.3 Skupna moč vseh električnih central v naši državi znaša 429.464 kilovatov, od česar odpade na Slovenijo 115.310, na primorsko banovino 105.386 in savsko banovino 57.893 kilovatov. Instalirana jakost ee deli 167.370 vodna, 159.893 parna itd., od tega v naši banovini na vodno moč 56.337 kilovatov, na parno 28.445, na mešan pogon pa 28.445 kilovatov. Velike centrale so naslednje (nad 1 kilovatov): 13 v Sloveniji, 5 v savski banovin, 2 v vibaski banovini, 6 v primorski banovini itd. Cestna dela v Sloveniji V državnem zaključnem računu za 1935-36 je objavil finančni minister g. dr, Dušan Letica tudi zanimive podatke o finančni plati javnih del v naši državi. Del teh podatkov, kolikor se nanašajo na železnice, smo že objavili, danes pa do- Ljub ljana—Kranj Ljubljana—Delnice Maribor—Št. Ilj V6a država datno objavljamo še podatke o cestnih delih. Pripominjamo, da se statistika nanaša na datum 15. januarja, od katerega sem pa ne bo dosti izpre-memb in bo slika vseeno popolna, čeprav nas od onega časa ločijo že 1 meseci (vse v tis. dinarjev); prorač. odprt ostanek iz odprtega kredita kredit izplačano treba še 2.339 1.800 15.861 465 1.300 8.235 123 242 4.635 32.449 143.940 401.611 20.00 17.661 10.000 9.535 5.000 4.877 578.000 545.551 Od izplačanih del Ljubljana—Kranj Ljubljana—Delnice Maribor—Št. Ilj vsa država prevzeto neprevz. 1.789 11 636 664 207 35 132.764 11.176 Kakor kopel telo, s !ciOi> tako osveži in očisti zobna pasta Chloro-dont usta in zobe. Posebno po močnem kajenju, ali po delu v prašnem in suhem zraku imate občutek svežosti in čistoče, ki ga zapušča čiščenje ust z zobno pasto Chlorodont. Zahtevajte po svojem okusu peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaleteti sta enako dobri Domači proizvod. C hI o rod onI V Sloveniji imamo 1620 zadrug Na svojem nedavnem predavanju jo gosp. dr. Vlado Valenčič podal zanimive podatke o številčnem stanju našega zadružništva na koncu leta 1936. Tedaj je bilo pri vseh 4 okrožnih sodiščih v Sloveniji vpisanih 1620 zadrug, ki so se po strokah razdelile takole: 531 kreditnih, 195 nabavnih in prodajnih, 90 mlekarskih, 105 živinorejskih, 210 pašniških, 56 kmetijskostrojnih, 24 vinarskih in sadjarskih, 7 za vnovčevanjo lesa, 21 agrarnih zajednic, 56 zadružnih elektraren, 90 gradbenih, 15 zadrug za domačo obrt, 48 obratnih, 35 vodovodnih, 11 osrednjih in 108 raznih zadrug. * Prva hrvatska štedionica v Zagrebu izkazuje v novem poslovanju povečanje vlog in upnikov od 183.4 na 249.8 milij. din. Nove vloge je zavod zlasti porabil za kratkoročna posojila, ki so narasla od 71.5 na 130.16 milij. din. V starem poslovanju so se vloge zmanjšale od 1.204.4 na 1.101.96 milij., upniki od 231.6 na 219.06 in ree6kont od 267.5 na 242.6 milij. din. Med aktivi so se zmanjšali dolžniki v tek. računih od 675.4 na 665.9, še bolj pa menice od 410.9 na 319.4 milij. din. Vredn. papirji in konsorcijalni posli so ostali v glavnem neizpremenjeni, nadalje so se znižale nepremičnine od 241.7 na 216.4 milij. Cisti dobiček za 1936 znaša 7.2 (6.95) milij., od česar je odbiti dotacije rezervam v znesku 0.5 (0.9) milij. in ostane delni: carjem na razpolago še 6.7 (6.0) milij. din. Lani je zavod že izdal za 20 milij. prvenstvenih delnic. Mestna hranilnica v Varaždinu, ki je bila osnovana pred 6 leti, izkazuje za lansko leto 11.2 Borza Dne 13. maja 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80, v Zagrebu na 238 denar. Avstrijski šiling je v Ljubljani jx>pustil na 8.07-8.17, v Zagrebu na 8.0450—8.1450, v Belgradu na 8.0490—8.1490. Grški boni so beležili v Zagrebu 32.15—32.85, v Belgradu 31.65—32.85. Italijanske lire so iskali v Belgradu po 2.05, v Zagrebu pa so beležile 199.80—202.20. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.05 do 12.25, v Zagrebu so pa narasli na 12.08—12.28, nadalje so beležili v Zagrebu za konec maja 12.0750—12.2750, za sredo junija 12.0950—12.2950, za konec junija 12.17—12.37, za sredo julija 12.17 do 12.37, za sredo avgusta 12.29 blago. V Belgradu so beležili 12.08—12.28. Devizni promet je znaša) v Zagrebu 1,499.538 dinarjev, v Belgradu 3,259.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, dočim jc v Belgradu dosegel 786.000 Din. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2393.15—2407.73 Berlin 100 mark....... 1746.03—1757.91 Bruselj 100 belg...... 733.ft5— 739.01 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......211.78— 216.84 New York 100 dolarjev .... 4319.75—4356.07 Pariz 100 frankov...... 195.02— 196.40 Praga 100 kron....... 151.73— 152.83 Trst 100 lir........ 228.44— 231.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 19.57, London 21.5825, New York 436.625, Bruselj 73.675, Milan 23, Amsterdam 240.075, Berlin 175.30, Dunaj 81.70 (81.70), Stockholm 111.25, Oslo 108,45, Kopenhagen 0(1.35, Praga 15.23, Varšava 82.90, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Ilolsingfors 9.54, Buenos Aires 133. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 87—88, agr. 32—32.30, vojna škoda prompt. 398—400, begi. obv. 73—77, 4% sev. agr. 51-53, 8% Bler. pos. 92—93, 7% Bler. pos. 84—85, 7% i>os. DHB 95—98, Trboveljska 240 do 280. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 88.25 de- Zdravi In bolanl, otroci In odrasli so navdušeni s Ka-Abo, ki poleg finega užitka dale moči In osvežuje teloinduh.,, Ka-Abo je vedno gotova io uporobo. No prodoi v trgovinah livil v originalnih :0v. Vi. (Din 7.-) in '/, Irg (Din 14.-). Kupite le danes lovilek Ka-Abe, ali lohlevojte (prilol. znamko Din 1 - la pollnino) breiplaini vrorec od tvrd-ke. Kovo Hag d.d., oddelek Ka-Aba, Zagrebl, poli. pred. 158. [KaAba nar, agrarji 52- 52.75, vojna škoda promptna 402 do 403 (398, 402), begi. obv. 76.30 blago, dalm. agr. 74.25 blago, 8% Bler. pos. 92.50—93.50, 7% BIcr. l>os. 83 blago, 7% pos. DHB 99 denar. Delnice: Priv. agr. banka 197 blago, Trboveljska 230—270. Gutmau 60—70, Našice 850 blago, Osj. livarna 180 do 190, Osj. sladk. tov. 183—200, Dubrovačka 370 blago, Jadr. plovba 44)0 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. j>os. (87.73 do 87.50), vojna škoda prompt. 402.50—403, (403, 402.50), begi. obv. 75.25—75.50, dalm. agr. 73—73, 75 (73, 25), 4% sev. agr. 51.50—52, 7% Bler. pos. 83—85.50, 7% jios. DUH 99 denar. Delnice: Narodna banka 7.173—7.230, Priv. agr. banka 195.50 do 197. Žitni trg Novi Sad. Koruza : bč. srem. nova 93—95, ban. nova 91—93. - Vse ostalo neizprom. — Tend. neizprem. — Promet živahen. Sneti (9.2) milij. vlog in 0.09 (0.08) milij. čistega dobička. Pokojninsko zavarovanje uslužbencev. Pod tem naslovom je v srbohrvaščini izdal knjigo 315 strani g. Albert Vizjak, tajnik ministrstva socialno politike in narodnega zdravja. Knjiga vsebuje zakon o pokojninskem zavarovanju uslužbencev v zadnji izdaji ter njegov komentar. Uvodno prinaša knjiga prikupnega formata nekaj podatkov o socialnem zavarovanju ter o zgodovini pokojninskega zavarovanja nameščencev, nato pa analizira samo [>okojninsko zavarovanje po naslednjih poglavjih: Obveznost pok. zavarovanja (prostovoljno in neobvezno zavarovanje), prijava za pok. zavarovanje, prispevki za pok. zavarovanje, dajatve zavarovanja, odloki o vprašanjih pok. zavarovanja (pritožbe, razsodišče), kazenske odredbe, odnos pok. zav. do državne oblasti, razne odredbe zak. o jiok. zav. in o organizaciji pok. zavarovanja. Knjigi je dodanih še par zanimivih tabel o statistiki pok. zavarovanja pri nas. Knjiga ima poseben pomen, ker prinaša tekst zakona in razlago v srbohrvaščini ter bo služila populariziranju pok. zavarovanja tudi v drugih delih države. Koristna bo pa tudi za one, ki se zanimajo za naše pok. zavarovanje. Bazelska trgovska banka, ki im& interese ludi v naši državi, bo izvedla sedaj sanacijo. Banki je bil lani dne 11. junija odobren dveletni odlog plačil. Banka bo znižala glavnico od 75 na 69.75 milij. z uničenjem delnic, ki so v posesti bank. Nato bo glavnica znižana od 69.75 na 13.95 milij. frankov (od 500 na 100 frankov pri delnici). Knjižni dobiček bo služil za odpis terjatev ter nepremičnin. Ce ee to izvede, banka ne bo več uživala odloga plačil. Cement, deln. družba v Belgradu je imela lani pri glavnici 1. milij. Din 0.074 milij. čistega dobička. Glej športna poročila na 7 strani. Zreza slovenskih lahkoatlctskih klubov. ((Službeno). Hoja Kazenskega odbora so vrši danes ob 18.30, tehničnega odbora ob 20, upravnega odbora ob 20.30 vse v klubski sobi kavarne Union, vhod iz frančiškansko ulico. Tajnik I. SK Slovan. Sestanek vseh nogometašev drevi ob 20 pri KruSiču. SK Mars: Danes ob 20.30 sestanek vseli igralcev, obvozen zn one, ki mislijo igrati na nedeljski tekmi. R seboj prinesite sliko zu novo člansko legitinineijc. Vsled važnosti dnevnega reda prosim polnoštovilno udeležbe. Od 3 ure dalje strogo obvozen trening. Točno in sigurno. Načelnik. S. T. K. Moste. Današnjega sestanka ki bo ob 20 so moranio vsi nogometaši brezpogojno udeležiti. Zadržki naj so sporočo pismeno. Ob lil kakor po navadi seja. Zveza slovenskih lahkoatlctskih klubov. (7. seja t. o. in fi. seja u. o. 30. IV.). Citajo so: za Amater: Gosak Martin, za SK Celje: Kragl .losip, Koželj Marij, I.esjak Franjo, Prekoršek Branko, vsi s pravico nastopa takoj. Božič Janko (1922), Ložnr Itado (1921), ferno Ivo in Stavbe Ivo (oba prejo ASK Primorje) z zabrano nastopa do 1. j.m. 1938. Z ozirom lia Oernc Ivo-ta, Stavbe Ivo-ta in Morinček Miloša opozarjamo ASK Primorje na 81. 2. t. p. p., za SK Planino: Nn-drali Jože in Ahačič Metod, olin s pravico nastopa lakoj. — Verificirajo so naslednji rezultati kot rekordi Zveze: skok ob palici: 3.50 m Zupančič Noli (Ilirija), troskok 13.77 m Porpar Gabrijel (Primorje), skok v višino z mesla: 1.42 m Lojk Leon (Jadran), skok v daljavo z mesta: 3.0fi m Porpar Stanko (ASK Primorje), disk: 42.74 ing. SlepiSnik Milan (Igirija), kopje: 53.66 m Slapar Franci (ASK Primorjo), krogla: 13.19 ni ing. Stepišnik Milan (Ilirija) in 18.22 m Osetič Rudolf (Jugoslavija Celje), 300 m: 37.0 sek. Skušck Marjan (ASK Primorje). [z 2. sestanka t. o. 7. V.) Ugovor SSK Maratona proti verifikaciji Raohlo Franca za Železničarja so vzame na znanje in podeli prepoved nastopa do poravnavo klubskih obveznosti napram SSK Maratona. Slednji jo po JLAZ-i verificiran z zabrano nastopa do 1. januarja 193S. Pozivamo SSK Maraton, da precizira ugovor v pogledu nepornvnnnjn klubskih obveznosti. Verifikacije: čitajo « pravico takojšnjega nastopa: za SK Elan: Vovk Franc, Hočevar Silvo (191.0), Gnnde Milan ((1922), Kiissel Smiljan (1022), Preželj Jože (1921). Zibert Frane (1921). — Točaj: ker niso zadostili pozivu Zveze in 11 do 15. TV. prijavili udeležence tečaja s toč nimi njihovimi podntki: pozivamo Slogo Ilirijo, Ze lezničar. Maraton, Rapid, Amnler, Trbovlje, Kranj. Svobodo in Planino, da do prihodnje seje v izogib posledicam po k. p. zadostijo pozivu. — Opozarjajo so vsi klubi, da v bodoče dodajo v razpisih zapisnikih in poročilih juniorskih tekmovanj vselej juniorsko kategorijo in težino orodja. — JLAS opozarja vso klube, da bo odslej prlporočnl njihove prošnjo za podporo naslovljeno na MFVN-n lo za potrebe njihovih lahko atletskih sekcij. — Crons-country Zveze, 14. III. za soniorska moštva se anulira, ker ni na cilj prispelo pre.dnisano število pravilno verificiranih in prijav-ijenlh tekmovalcev. Verificira se seniorsko cross-eountry prvenstvo Zvezo zn poedince, kakor sledi: 1. Gcrmovšek (MIh) 17:51. 2. Podnečnn (Z) 18:12. 3. Končan (Jugoslavija) 18:13.1, 4. Strnel (MIh) 18:22.3. 5. Herič (Z) 18:27.3. 6. TToš (Mth) 18.337. 7. Tron 17.) 19:12.3, 8. Kanerler (Z) 19:18. 9. Stranh (Z) 19:57.1, 10. Soršen Jože (Mth) 20:11.3, 11. Gril (Mth) 20:15.4 in ju- niorsko prvenstvo Zveze (poedincl): 1. Sclimidcrei (Rapid) 8:337, 2. Stojnšek (MIh) 8:13.1, 3. Košir (Planina) 8:56, 4. Rotner Viljem (Ž) 8:57.1, 5. Pukl (Mth* 9:05, 6. Sodce (Mth) 9:14.3, 7. Šurknlovič (MIh) 9:21.3, S. Stcrn (2) 9:56.4, 9. Kluglcr (Mth) 10:31.1. Tajnik I. Radio Danes ponoči od 1,—2.15 po polnoči bo dala kratkovalna radiopostaja Centralnega presbiroja svojo četrto emisijo, namenjeno našim izseljencem v Severni in Južni Ameriki. Spored so bo prenašal preko Oceana s pomočjo berlinske kratkovalovne radioposlaje DJO, valovna dolžina 25.43 metrov, odnosno 11853 kilociklov v praven proli Nc\vyorku in DZC valovna dolžina 29.16 metrov, odnosno 11290 kilociklov v pravcu proti Buenos Airesu. Program so prične točno ob 11. z naslednjim spo-redom: 1. Govor ministra dr. M. Kreka o majski deklaraciji ob priliki 20 letnice. 2. Pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva zapoje »Triglav od Flajšmana, »Kaj ti je mojca« od Adamiča, »Molitev: od Jenka. 3. Moški kvartet Slovenskega prosvetnega društva zapoje: »Imel sem ljubi dve od Ipavca in »Slanica« od Švaba. 4. Ga. Lela Djordjevičeva in g. Sima Begovič: »Sinoč mi dojde ludo mlado«, »U jesenske dugo noči«, »Ti plaviš zoro zlatno«, »Ja sam majko cura fina: in »Regiment po cesti gre*. 5. Melanija Bugarinovičeva, članica belgrajsko opere: »Da su meni oči tvojem od Biničkoga, »Pesma o duriji« od Golovca in »Ju-tarnje pesmi« od Gotovca. 6. Vesti iz domovine. 7. muzi kalno ilustrirano predavanje »Glasovi iz Južne Srbije: od Miroslava Joliča. V muzikalni ilustraciji sodelujeta ga. Lela Djordjevičeva in Sima Begovič. Programi Radio Ljubijanat Petek. ti. maja: 11.00 Šolska ura: Sleklo ln stekleni izdelki — dialog z učenci, vodi g. Miroslav Zor — 12.00 Domači zvoki (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Ploščo — 14.00 Vremo, borzn — 18.00 Organizacija zaščite matere in otroka (ga. prof. Olga Grahor) — 18.20 Koračnico (ploščo) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Lebeu) — i.OO Cas, vremo, poročila, spored, obvostila — 19.30 Nac. ura: Mesečni kulturni pregled (Belgrad) — 19.50 Zanimivosti — 30.OO Kmečki trio (cg. Janko Gregore, Stanko Avgust in Nachffirg Franc) in c. S. Banovco — 21.00 Plošče — 21.10 v. Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (Gahriol Faure) — 22.00 Cas, vreme, poročila, sporod — 22.30 Angleške plošče. Dragi programti Petek. II. maja. Belgrarl: 20 Konc. Jos. Rijavc« 20.30 Zagrob — 22.15 Rad. ork. — Zagreb: 20 Konc. zagrebških mndrigalistov — 21 Več. kcnc. — Dunaj: 19.25 -Vesela gl. — 20 Strindborg: GohIiiv Wasa — 22.20 Zab. gl. — Trst-MUan: 21 Mod. gl. — Rim-liari: 21.05 Oporota e trajne sledove. V severni Hrvatski so znane prikazni hospites Tentoniči — to so še danes znani zagrebški »šo-štari«, ki so bili pozvani od zunaj in so prinesli obrt. Celo v Bosni sp živali sašk; rudarji po meščanskem pravu in so jih zvali n pr v rudniškem kraju Olovo »purgarji« f i tal. borghesi) Dejstvo je, da so ta mesta, ki so bila ustanovljena po naših krajih, kot otoki germanstva začela počasi hirati iz raznih vzrokov, predvsem gospodarskih. Tako vidimo, da so se v začetku novega veka mesta že siovenizi-rala. Borni ostanki nemškega meščanstva so razna mesteca tako kakor Kostanjevica, nekdanji trg Kro-novo na Dolenjskem, izginil je docela Gutenvverde v škocjanski fari in drugo. Veliko vlogo v teh časih je igrala cerkev, kar je še precej obdelano. Važno je poglavje o folklori in narodni književnosti, predvsem kar pripoveduje avtor o slovenskem narodnem plasu »vrtcu«, ki odgovarja nemškemu »der Gart« V okolici Stične še danes plešejo, oziroma »ravnajo vrtec«. Tako se mora rajec (raj, Reihen, Reigen) umakniti starejšemu vrtcu. Vprav poglavje o folklori je poziv, da poiščemo in preiščemo še enkrat naše pristne kulturne tradicije. Zaključno poglavje govori o književnikih slovensko-nemških stikov. Rezultata brskanja po samostanskih virih nam je precej otežkočen, ker je ves pretežni del tega materiala izven dežele. Citat dr. Kidriča glede slovenskega deleža v teh stoletjih nam mora torej biti bolj v vzpodbudo, saj bi se še gotovo našle kakšne slovenske »molitvice«... Globoka razprava govori, kakor pravi naslov, predvsem o slovensko-nemških razmerah, vendar pisatelj išče stike in analogije tudi z Istro, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, saj je v srednjem veku odnose teh problemov težko ločiti. Stanek Leopold. * Pravkar je izšel letošnji Savremenik« Srpske književne zadruge v že tradicionalni rdeči obleki. Prinaša knjigo pesmi, roman, knjigo novel in zbirko književnih člankov. Že lani sem na tem mestu dejal, da je ta pred nekaj leti upeljana zbirka SKZ, ki je posvečena delom živih pisateljev, sodobnejša in aktualnejša od rednega kola. Tako je tudi to pot. »Antologija srpsko-hrvatske posle ratne lirike«, ki jo ie uredil mladi Djuro Gaveia, je zanimivost zase. Knjigi je Gaveia napisal tudi obširen predgovor. Ta knjiga je nekako dopolnilo »Antologije novijc srpske lirike« Pavla Popoviča, ki se tudi v najnovejšem šestem ponatisu ni v ničemer spremenila in povojni pesniki sploh niso vzeti v poštev. — Obširen psihološki roman jc napisal Stojan Ziva-dinovič in ga naslovil »Trideset godina čutanja«. — Kot tretja knjiga je izšla zbirka šestih novel »nega najoriginalnejših bosenskih pripovednikov Borivoja Jevtiča. — Ilija Goleniščev-Kutuzov pa je zbral v knjigi z naslovom »Iz nove ruske književnosti« nekaj svojih člankov. Na posamezne pomembnejše knjige se bom še vrnil in obširneje spregovoril o njih, ker to zaslužijo. Vse štiri knjige stanejo v platno vezane samo 60 Din. Dr. Nikola Mirkovič, ki spada med najresnejše propagatorje bolgarske književnosti med Srbohr-vati, je v založbi Jugoslovansko-bolgarske lige v Belgradu izdal »Dilerencijslni bugarski rečnik , ki bo dobro služil zlasti sedaj, ko se odnošaji med obema narodoma normalizirajo. Stane samo 5 Din. Isti pisatelj je pred nekaj meseci v isti založbi izdal tudi priročno bolgarsko slovnico. Ob tej priložnosti b: omenil, da bi podobna slovnica kakor tudi kratek bolgarsko-slovenski slovar bila it zdavnaj potrebna. Ko sem že pri Bolgarih, naj omenim, da je v založbi D. Čukiea v Belgradu izšla v prevodu Siniše Paunoviča zbirka desetih političnih in družabnih satir enega najboljših bolgarskih pisateljev, Elina Pelina, z naslovom »Rod rodjeni«. V Vranju sc pripravljajo na postavitev spomenika Bori Stankoviču, ki spada med najmočnejše srbske prozaiste sploh. Tako bo zadnji čas tako pozabljeni pisatelj le dobil v svojem rojstnem kraiu svoj prvi spomenik. Zgodovinski dnevi na Angleškem Takle čoln je iznašel ameriški tehnik George Powell. Izdelan je tako, da je obenem motorni čoln in obenem avtomobil. Kadar hoče voznik, ga uporablja za avto pn suhem, kadar pa je treba, je lahko motorni čoln. Na trgu Veneiia v Rimu so Italijani slovesno praznovali obletnico ustanovitve rimskega imperija. drugo pa je silno hiter. Kronanje angleških kraljev Avtomobilski čoln Angleške elavnosti so minile. Kronanje je končano. Rečeno je že bilo, koliko bo vse to veljalo. Ni čudno! Kaj slane obleka Seveda slava in . .. ' staneta drag denar. Tako stane na primer predpisana slavnostna obleka s hermelinom 36.000 Din, če pa ni herme-lina in je mesto njega samo zajec ali kunec, stane ta obleka samo 12.000 Din. Predpisana obleka vojvode stane 19.000 Din, ako pa je mesto hermelina kunec, polovico manj. Krona, ki jo bo nosil na glavi vsak vojvoda stane 5000 Din, krona vojvodi-nje je za tisoč dinarjev cenejša, ker imajo angleške dame manjše glave. Obleka, ki jo bo nosila kraljica je iz rdečega žameta obrobljena s hermelinom in z raznimi zlatimi obšitki. Njena teža dosega skoraj 20 kg in so Angleži silno srečni, ker vedo, da je kraljica Elizabeta utrjena športkinja, ker sedaj so lahko brez skrbi, da bo to težo brez hudih naporov mogla nositi celih osem ur in pri tem še delati smehljajoč in sladek obraz tisočerim , ki se ji bodo klanjali. Šest majhnih deklic bo nosilo kraljičino vlečko. Dvorni ceremonijar je zato izbral dekleta , , ,'. Častne dame, ki bodo kraljico spremljale, bodo oblečene v zlato obleko. Štiri vojvodinje, ki bodo nosile nebo, pod katerim bo hodila kraljica, to so vojvo-dinja Norfolška, vojvodinja Rutlandska, vojvodinja Roxburgheška in vojvodmja Buccleucheška, pa bodo oblečene v belo svilo z zlatimi obšitki. Zgodovinska pojedina o dpravljena Starejši rodovi, ki so v svojem življenju doživeli že kronanje prejšnjih angleških kraljev, pa iskreno obžalujejo, da je letos na zahtevo kralja samega odpadla zelo pestra točka kronskih slovesnosti, namreč veliki banket v Wesminster Hal-lu. Ta banket je bil na večer po končanih obredih kronanja in je bil nujno potreben da so se udeleženci oddahnili in se okrepčali po strašnem celodnevnem naporu. Kajti dogaialo se je svoje dni da so kralji od napora omedlevali in Riharda II. so morali vitezi na svojih ramah prinesti v banket-iio dvorano, kjer si je opomogel z eno pečeno kuro •in s par globokimi požirki pristne angleške medice. Najbolj v spominu je ostal banket o priliki kronanja Jurija IV., ki je povabil na večerjo 334 najbolj odličnih gostov. Ti so pojedli 160 loncev žel-vine juhe z rižem in rezanci, 160 ščuk in sulcev, 160 pekač, v katerih se je speklo 320 srninih, jelenovih in prašičjih stegn, nadalje 160 velikih loncev zelnatih prikuh. 70 gnati, 400 porclj močnatih jedi, politih z vviskijem. Vsega skupaj so pospravili na tem zgodovinskem banketu 4442 funtov govejega mesa, 2047 funtov ovčjega mesa, 338 telečjih rog, 1610 piščancev, 1730 funtov gnati, klobas in danine, 8400 jajc. Te ogromne količine živeža pa so zalili s 3000 litri piva, 1200 buteljkami šampanjca, 224 buteljkami rdečega burgundca, 1400 litri belega bordočana, 600 litri vročega rdečega ma-derskega vina, 350 1 ognjenega vina iz Ceresa in ravno toliko, to je 300 1 porto vina. Količine zaužitega vvhiskija in drugih angleških žganj kraljevski ceremoniar za časa Juirija IV. ni zapisal. Vse to samo za 334 ljudi. Kralju pa so takrat prinesli posebno, po starodavnih navodilih pripravljeno jed, ki se je imenovala »Mess of Dillegrout«, ki je bila neka čudna mešanica, pripravljena iz krompirja, ledvic divjega prešiča, jelenovega hrustanca in volovskega gobca ter polita z nekimi strašnimi polivkami, pripravljenimi iz gorčice, raznih grenkih korenin, česna in čebule, starih slanikov in surovega masla. Ko je kralj pospravljal to jed so okrog njega stali s kronami na glavi lordi vsega kraljestva ter so iz načina kako je jedel proirokovali srečo njegovega vladanja. — Tudi ta jed je bila letos črtana s programa in kralj se bo smel okrepčati kakor vsi drugi smrtniki z običajno človeško hrano. Zgodovinske nevšečnosti Tudi sicer je vse tako pripravljeno, da ne pričakujejo pri obredih nobenih večjih težav. Vedno pa ni tako gladko šlo. Letos se bo brez dvoma vse razvilo v najlepšem redu in spomini, ki jih bodo Angleži pri sedanjih slavnostih obujali, bodo samo pompozen doprinos k njihovemu ponosu, da je njihovo kraljestvo staro že 12 stoletij. Pri kronanjo kralja Edvarda III. je dvorni maršal lord Effingham, ki bi bil moral kralju izročiti državni meč, docela pozabil ta meč prinesti seboj h kronanju. Prišel je trenotek, ko bi bi bilo treba kralju meč izročiti, toda meča nikjer. Stvar je postala nevarna V zadnjem hipu je priskočil na pomoč i londonski župan, ki je ponudil svoj meč in s tem rešil nevarni položaj. Vsekakor pa je to kralja silno raztogotilo. Še bolj ga je pa baje raztogotilo lordovo opravičilo, ko je dejal: »Prosim oproščenja, veličanstvo, drugič bom bolj previden!« Ko so kronali kralja Jakoba II., se je poleg drugih nerodnosti zgodila tudi tale: Pred kronanjem Vaje angleških letalcev. Letalci vseh angleških dominijonov se morajo na angleškem letališču enotno uriti, da bodo sposobni voditi vsakršno letalo. Na sliki vidimo letalce, ki na dano znamenje hite k letalom, da se takoj dvignejo. V V Španski begunci na Češkem Od 6. t. m. se je v lepem češkem mestedu Lažne Sedmiborky naselilo 47 španskih beguncev, ki se jim je posrečilo, da so ušli peklu Madrida. Lažne Sedmiiiorky je kopališče, last rodovine Aehrentalov, katera je stari Avstro-Ogrski dala zunanjega ministra. Španski begunci, ki so prišli na Češko, so po večini mladi ljudje, en plemič, en poslanec z ženo in en španski diplomat, vsi drugi pa so meščanskega rodu, povečini bogati ljudje, 6amo nekaj siromašnih študentov je med njimi. Med njimi je 7 žensk, od katerih so 4 omožene žene, ki so prišle s svojimi možmi, druge 3 pa so prišle e svojimi brati. Ti begunci žive sedaj v tem letoviškem hotelu kakor pravi gostje, so dobro oskrbovani, igrajo razne družabne igre, samo njihovo gibanje je omejeno ler pod strogo policijsko kontrolo. Vsi ti begunci so pristaši generala Franca, toda med seboj ee po svojih nazorih precej razlikujejo. Močnejša skupina kakih 7 beguncev bi hotela prevzeti vodstvo vseh beguncev, toda policijsko nadzorstvo, ki deluje sicer dovolj taktno, ne dopušča, da bi se med seboj preveč trdno povezali. Kakih 2C0 Francovih pristašev se je v Madridu zateklo na češkoslovaško poslaništvo, kjer so iskali rešitve. Večina je bila žensk in otrok. Toliko ljudi pa seveda ni dobilo prostora v poslopju poslaništva, zaradi česar je češkoslovaški poslanik najel v bližini večjo hišo. kamor je potem spravil vse begunce, ki so se zatekli pod njegovo varstvo. Na to hišo so potem izobesili češkoslovaško državno zastavo, nakar so begunci bili v njej varni. Življenje v tisti hiši je bilo seveda zelo preprosto, vendar je morala češkoslovaška država skrbeti za preživljanje beguncev, ki so sc sredi Madrida zatekli pod njeno varstvo. To pa seveda ni bilo trajno mogoče, zlasti, ker je bil Madrid od belih čet hudo obstreljevan. Zato je češkoslovaška vlada sklenila tislo hišo s poslaništvom vred izprazniti, čemur je potem pritrdila tudi španska rdeča vlada v Valenciji. Tako sc je vse skupaj izselilo na Francosko. Ženske in otroci so povečini ostali na Francoskem, medtem ko je valencijska vlada zahtevala od češkoslovaške, da ne sme tamkaj pustiti za boj sposobnih moških. Tako so potem moški morali naprej na Češko ter so se morali vrhu tega še zavezati, da se med tem časom ne bodo ukvarjali s politiko. Ko so begunci pri Hebu prestopili češkoslovaško mejo, 60 jim pobrali njihove potne liste, da se torej niso več mogli svobodno gibati po Češkem. V posebnih železniških vozovih so jih nato skozi Prago prepeljali v kraj sedanjega njihovega bivanja. Takoj prvi dan jih je obiskal bivši španski poslanik v Pragi Gašper Sanzy Tovar, katerega je rdeča vlada odstavila ter sedaj živi kot zasebnik v Pragi. Kmalu nato jih je obiskala tudi gospa Formankova, žena češkoslovaškega diplomata, ki deluje v Madridu. Dva begunca je povabil v svoj grad grof Aehrental, ki je pred nekaj časa sam bil na Španskem. To je bilo takoj spočetka. Sedaj pa je beguncem strogo prepovedano občevati s tujimi ljudmi. Pač se-lahko v kopališču in v okolici prosto gibljejo, lahko hodijo v bližnje mestece nakupovat potrebščine, toda V6e pod nadzorstvom policije in v spremstvu nadzorniii organov, ki pa hodijo z njimi peš, da ni preveč zgledovanja po cestah. Navadno jih spremljajo trije možje: eden je od češkega notranjega ministrstva, to je ministrski uradnik. Drugi je orožnik. Tretji pa je kot jezikovni posredovalec g. Antonin Kalenda, češkoslovaški državljan, ki je nad SO let imel v Madridu svoje krojaško podjetje. Ta mož se je v Madridu oženil, dobil družino, pa je sedaj med državljansko vojno tudi moral bežati na češkoslovaško poslaništvo, odkoder se je že pred skoro 3 meseci vrnil domov na Češko. Ta mož torej nekako posreduje za te španske begunce. Z uslužbenci nekateri Španci govore polomljeno nemščino, večina pa niti tega ne zna. Za njih preživljanje skrbi sedaj Rdeči križ. Ker pa imajo nekateri begunci precej denarja, ki so ga že med begom dvignili iz svojih naložb v mareelj6kili bankah, bo najbrž kmalu izšel ukaz, da morajo skrbeti ti sami za sebe. Kaj pa bo z drugimi, to sedaj še študira češko notranje ministrstvo. Najbrž jih bodo razdelili v dve kategoriji. V eni kategoriji jih je 10, v drugi pa 37. Na Od povsod Za zračno zvezo med Prago in Rimom je bila 11. t. m. sklenjena med obema državama posebna pogodba. Obvezno delovno dolžnost je uvedla Japonska. Vsakdo bo moral 6 mesecev delati za povišanje domače industrijske produkcije. Kuga je izbruhnila v kitajski provinci Fukijen ter je začela posegati že v provinco Anhvaj. Več sto ljudi je kuga že pobrala. Smrtna nesreča v kraljevem sorodstvu med kronanjem. Med kraljevim lironanjem v Londonu se je v sorodstvu kraljeve družine zgodila smrtna nesreča. Bližnja sorodnica moža kraljeve sestre earla of Harewood je stara šele 4 leta. Piše se Joan Hamilton Russel. Njen oče je kot grof v sprevodu moral pred kraljevo princezinjo^nositi krono_. Medtem je bila tudi njena mati zadržana v službi kraljice matere. Mala deklica pa je hitela v hiši, odkoder bi morala gledati sprevod, k oknu, pa je padla skozi odprtino odprtega dvigala v globočino. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla. Oče do konca slovesnosti ni smel izvedeti za nesrečo, medtem ko je mati prihitela k umirajoči hčerki, toda je po njeni smrti takoj morala hiteti v opatijo, da se ne bi opazilo, kaj se je zgodilo. Zemeljski plin se je vžgal pri kopanju novega petrolejskega vrelca v Kosovu v vzhodni Poljski. V nevarnosti so bližnji gozdovi. ' Poldrugi kilometer dolg snežni plas je v So> \vardu na Aljaski zasul in usmrtil 6 zlatokopov. Sneg leži tam do 9 metrov na debelo. 106 let stara ženska zasadila spominski hrast. V angleškem kraju Taunton 60 te dni imeli slovesnost posebne vrete. V spomin kronanja je najstarejša ženska Anglije, 106 let stara gospa Conte, zasadila tamkaj spominski hrast. Ženska je preživela že 6 kraljev ter se spominja žo treh kronanj. Mladi kraljevi dvojici je poslala pozdravni brzojav. to drugo kategorijo se nanaša dogovor z rdečo špansko vlado, ki je češkoslovaška vlada nanj vezana. Teh 37 ne sme nikamor brez nadzorstva. Drugih 10 pa lahko gre, kamor hoče. Ti so prostovoljno prišli z onimi 37 ter se lahko tudi, če hočejo, ločijo od njih. Lahko gredo celo v Nemčijo, če žele. Med onimi 37 je tudi Španec, ki 6e mora v Pragi dati operirati, za kar pa mora dobiti posebno dovoljenje češkega notranjega ministra. niso kralju pomerili državne krone, ali mu je prav. Pri kronanju pa se je izkazalo, da je krona kralju mnogo premajhna, ter da se le slučajno drži na glavi, da ne pade na tla. Ker pa je moral kralj z obema rokama držati druge predmete kronanja, zato ni mogel držati še krone, da ne bi padla. V eni roki je držal kraljevsko žezlo, v drugi pa težko državno jabolko. Krona se je nenadno odmaknila ter bi bila padla na tla, ko ne bi je bil v zadnjem hipu prestregel plemič sir Henry Sidney ter pri tem izrekel Desede: »Ni se zgodilo prvikrat, veličanstvo, da je Sidneyeves rešil angleško krono padca.« Velike muke je morala pri kronanju prestati mlada kraljica Viktorija. Ob njenem kronanju pa se je njena okolica kaj malo pobrigala, da bi šlo vse gladko v redu. Prav nič niso kraljice poučili, kaj naj stori, dabo prav. Ko so ji potisnili v roke državno jabolko, je vprašala: »Kaj pa naj sedaj s tem storim?« Odgovorili so ji: »Vaše veličanstvo naj to, prosimo, drži v roki!« Mlada Viktorija pa je naviona vprašala: »Ali res? Ko je pa tako težko!« Toda njenega kronanja muke s tem še niso bile končane. Anglikanski nadškof je kraljici nataknil prstan z rubinom, kar naj bi pomenijo kraljičino zvezo z ljudstvom, na napačni prst. Ker seveda pr-stanni šel rad na prst, ga je nadškof s silo porinil, da je kraljica zaječala. Po kronanju je potem morala dolgo časa držati svoj prst v vodi, da ji je toliko splahnil, da je mogla sneti prstan. Takrat je kronanje v vvestminstrski opatiji trajalo cele 4 ure. V opatiji je bilo zbranih 8000 ljudi, takrat ni bilo take ventilacije, kakršna je vpeljana dandanes. Zato si vsakdo lahko misli, kako slabo je moralo biti nežni mladi kraljici v tem zraku in v teh naporih, če so že škofje in moški plemiči skoro omedlevali. Ko je bilo pravkar vse že skoro končano in bi bila kraljica že lihko odšla, je opazil dvorni ceremonijar lord John Thynne, da je škof, ki je bral zadnje besedilo, preskočil dve strani. Ministrski predsednik lord Melbourne je dejal: »To nič ne de, saj tega ni nihče opazil!« Toda lord Thynne je bil strog in natančen mož ter ni popustil. Zahteval je, da je kraljica morala sesti na prestol in poslušati še tisti dve strani, kateri je bil škof preskočil. Komaj, komaj je prenesla še to. Ko so leta 1821 kronali kralja Jurija IV., so se po kronanju zbrali gostje v vvestminstrski dvorani k banketu. Bili pa'so nemalo začudeni, da kralja še ni bilo. Šli so ga iskat, pa ga niso mogli najti. Nazadnje so ga našli v njegovi spalnici, kjer je napol slečen, toda s krono na glavi, tekal po sobi. Ko so ga vprašali, zakaj to, je odgovoril, da mora tekati, da mu začne zopet pri krožiti po žilah, ker je popolnoma zastala zaradi dolgega sedenja. V naglici in utrujenosti pa je pozabil sneti težko krono z glave Sloveči švicarski letalec Mittelholzer, ki se je smrtno ponesrečil v avstrijskih Alpah. Mittelholzer je znan po svojih letih čez Afriko. Grob kralja Atarika odkopavajo Pred nekaj dnevi 6mo poročali, da je mlada francoska znanstvenica Crevolin s pomočjo svojih instrumentov dognala, da je grob kralja Alarika 7 metrov pod zemljo na mestu, kjer so blizu reko Busento pravkar začeli kopati temelje za novo apnenico. Njene trditve so imele na sebi precej verjetnosti, ker so med kopanjem temeljev za apnenico tamkaj res izkopali marsikaj zanimivih 6tvari. Dognala je tudi, da je reka Busento nekdaj tekla prav po tistem kraju, kjer so 6edaj kopali. Zato je svoje izkopavanje nadaljevala. Sedaj je izkopala med velikimi skalami, ki so nekdaj bile zakopane tja, tudi človeške ko6ti, ki so bile od 4 ljudi. Ti ljudje so bili pokopani na tistem kraju že pred mnogimi stoletji. Ta najdba morda potrjuje tisto zgodovinsko pripovedovanje, da eo Alarikovi vojaki, ko so dali zakopati truplo svojega kralja, umorili in zakopali tudi tiste sužnje, ki so za kralja kopali grob, da ne bi nihče nikoli ne izvedel, kje je jx>kopan kralj zahodnih Gotov. Morda so izkopane kosti res ko6ti tistih sužnjev, zlasti ker so Gotje na trupla umorjenih sužnjev zavalili velikanske 6kale. Te skale so res našli. Trupla so našli 4.60 m globoko. Do tja so sedaj prikopali. Sedaj pa morajo jjočasneje kopati, ker je treba jamo zavarovati, da je ne zalije voda, ki sili vanjo. Palčiča francoske znanstvenice pa nakazuje, da se v globočini 7 m nahaja vse polno zlata in dragocenih kovin. Tam je najbrž res Alarikov grob. KODAK VOLLENDA 620 S sproillcem na kameri je pravo malo tehnično čudo! Kajti - tudi krajše časovne posnetke od 1/2 do Vio lahko napravite iz roke - ostro in jasno - brez stojala Pomnite: Kodakova Vollenda 620 predstavlja tO, kar si Vi želite! Različne jake optike, vgrajeni samosprožilec, izvedba v kromu itd. Zahtevajte ponudbe od Vašega foto trgovca ali naravnost od tt. KODAK,d.so.j. ZAGREB ILIC A 24 Mozart: Requiem Žalni koncert za + M. Hubadom. Zelo primerno je Glasbena Matica ljubljanska počastila spomin svojega nekdanjega ravnatelja in velikega pevovodje t Mateja Ilubada z izvedbo plomenite umetnine, kol jc Mozartov »RequienK; za soli, zbor in orkester. Koncert — ki je bil isto-•čaSn«i tndft' tesna iu pomembna umetniška prire-;ditev-in.'na- kateri so sodelovali pevci-solisti (so- , pranistinja Zupevčeva, altistinja Bernot-Uolobova, lejiorist Banovec in basist Betetto), orglavec (pia-ffl^SfflkS Ravnik),' mešani .zbor (Glasbena Ma-. wl1'v1W rtporni orkester pori vodstvom dirigenta Mirka Poliča, — je izzvenel v resni umetniški ubranosti. Svoje poslednje delo, v katerm se je poslavljal od zeniskega življenja in v katerem je nakazoval že bližajoče ee skrivnosti onostranstva, je Mozart odel v obliko requicma, ler tako najbolj verno in močno upodobil kot človek svoja poslednja doživetja. In ta dih smrti, ki jc velikega mojstra v zadnjih življenjskih utripih obdajal, jc prešel in so upodobil tudi v glasbenem liku, ki se je kot poslednja pesem izvil iz razboljene iu žaljene, a vedno dobrotne in odpuščajoče umetnikove narave. Zato to Mozartovo delo ne more utajiti, da je prejelo od svojega stvaritelja na pol njegov poslednji blagoslov, lfi počiva od tedaj v tem delu temeni, a se vedno znova razliva na vse, ki se mu približajo z dobro mislijo in s čistini srcem, da morejo tako ob njem doživeti kljub grozi poslednjih stvari polno miru in lepote ler blago nakazilo odrešenja. — Kakor je bil sicer Mozart v svoji umetnosti najčistejši kiasik. ki ga jo v oblikovanju neupogljivo vodila zakonitost čistih glasbenih oblik, kot jili nosijo toni že sami v sebi, kadar se kakorkoli družijo med seboj, in kakor je zato Mozartova umetnost kristal glasbene umetnosti, tako se je velikemu umetniku v poslednjih delih ta čistost zameglila, ker jo je skalil problem človeka. Rastoča notranja .razdvojenost, iz koje neprizanesljivega trenja se je vedno znova izvijal krik po rešitvi; po spoznanju končne rešitve, ta razdvojenost človeka je narekovala umetniku novo obliko, ki je razrahljala, že postavljene meje in se svobodno razpela v širino in dolžino, da manifestira človeka, ki je z vso svobodoljubnOstjo in z vso odkritosrčnostjo razgrebel samega sebe v duši do skrajnih meja,.da se mu kakorkoli že odstre pot do resnice in s tem do odrešenja. — V toliko pa je Mozart v svojih poslednjih delili in predvsem v svojem labudjem spevu, kot ga pomenja silni, v vso skrajnosti človeške duševnosti posegajoči in ze v onstran umikajoči se »Requiem«, postavil skladni kamen za vso silno romantično in prekoromanticno glasbeno umetnost do zadnjega časa. Ta umetnina je bila za. izvedbo dostojno pripravljena ler z resnobo in s spoštovanjem podana. Dirigent je vodil z gotovostjo, s posebnim zmislom za široke, v zvoku močno izražene misli in povezoval v enotno pestro zvočno gmoto. Pevci-solisti so s primerno poglobljenostjo in v zmislu koncertnega podajanja oblikovali svoje melodične like in jih povezovali v lepo pisano tkivo. Pevski zbor je svoj del podal .ubrano in v pravem sorazmerju glasov in motivov, pri čemer ni popustil, Čeprav se je hotela mestoma zamajati zapletena zvočna snov. Cisto jasno in v pravem sorazmerju £e je spajal 7, zborom lepo barvani zvok orgel. In ker se jo s celoto lepo zlival tudi orkester, je izzvenela umetnina lepo in primerno svojemu značaju. Le lihe poglobljenosti in prave zamišljenosti jo bilo manj in jo je prehudo nadomeščala'neka trda doslednost, ki je nastala, nevem, ali iz neupogljive volje, ki v zvezi s skrivno bojaznijo stremi po čim trdnejši ritmični in sploh zvočni ubranosti, ali pa iz zavestnega namena, ki izvira iz tako okrenjejiega stilnega pojmovanja, ki pa utegne biti preveč bo-teno in premalo občuteno. Za uvod je oortal v izbranih besedah Marjan Lipovšek osebnost Mateja Ilubada in njega pomen za slovensko glasbeno kulturo. Koncert so je vršil v veliki Filharmonični dvorani (lahko bi bil bolje obiskan!) in je treba kol posebno razveseljivo dejstvo omeniti, _ pa Ji a j bo vse že kakorkoli, da smo vendar enkrat tudi v Ljubljani doživeli donenje orgel v koncertni dvorani. ' v- u- Ljubljanska drama: Gostovanje v Nušičevi komediji tt Dr.'* Zanimivo priliko, da bolje spoznamo bistvo Nušičevih srbskih komedij, nam je nudilo dvoje gostovanj v vlogi Živote Cvijoviča, ki je glavna oseba v komediji "Dr«. Pri nas igra starega Cvijoviča g. Cesar in mu je dal podobo denarnega mogotca, katerega je nalahno prekrila zapadna civilizacija, pa tembolj ostro udarja iz njega samozavestna lokavost in poslovna pretkanost. Popolno drugačno podobo nam je dal g. M. Markovič, ki je gostoval okoli velike noči. Ta Života je bil človek, ki je prišel od spodaj in tudi z vsem svojim bistvom tam ostal, človek ki mu denar ni samo v krvi in glavi, ampak v vsej prvotnosti — prehitela ga je vsa družina, on je edini stari cincar, kakor da je vos oživel iz komedije Sterija Popovi ča. Zato je režala velika neskladnost med našo celotno igro med prizoriščem in Jslavnim igralcem, ki je bil sam zase kot star realističen spomenik, nikjer teatraličen, v vsem globoko resničen. —- Popolnoma nova pa je podoba, ki jo nam je sedaj prinesel g. Dušan Radenkovič iz Rel-grada. Njegov Života ni toliko realističen kakor reprezentativen. Zato je tudi najvidnejša poteza njegove igre, da se obrača k občinstvu, kar je precej v bistvu Nušičeve satirične oziroma gla-satorske komike, namenjene resnici in zadoščenju obenem. Zato se zdi, kakor da g. Radenkovič z Nušičem samim hoče igrati Nušiča, v njegovi podobi je obenem že tudi opazovalec in celo neka samozavest podobe. Zato je ta podoba premaknjena v junaške poteze, v občutek avtorjeve in igralčeve zmagovitosti in priljubljenosti. Postavila nam jo dobrodušen komičen kolos, ki je smešen samemu sebi in občinstvu. V Radenkovi-čevem Životu Ovijoviču ne gre tedaj več samo za umetnost, ampak za družbo, ne za globine, ampak za širino. Pa kljub temu mu ne moremo odrekali resničnosti, zakaj prav ta zunanja polnost in notranja ustrojenost prehaja v moralni lip, ki je žalibog reprezentativni 7,astopnik balkanstva. — Tako smo v Radenkovičevem pa tudi Markoviče-vem Životi poleg žive Nušičeve besede občutili tudi njeno živo podobo, vsako v svoji posebnosti. Pripomnil bi še, da se je ob zadnjem gostovanju posrečila tudi večja skladnost celotne igre, zlasti po zaslugi g. Daneša, ki je močno podpiral gosta, čeprav bi smel imeti pravico do neslovenskega jezika samo gost. F. K. Pri 40 letih že plešast? Morda se tudi pri Vas pri 30 letih koža že sumljivo svetlika skozi lase, Potem boste plešasti še predno dopolnite 40 let. In to po lastni krivdi, ker lasišču kratite potrebno hrano Nega las, ki tkivu za rast las ne dovaja hranivih snovi, potrebnih za rast las, nima prav gotovo nobene vrednosti. Znanstveno je dokazano, da v vseh slučajih izpadanja las vsled prevelikega duševnega ali telesnega napora, ali vsled splošne slabosti, od prhljaja ali izčrpanosti lasnega korena — vedno je temeljni vzrok v nezadostni prehrani tkiva za rast las. Priznajte, da ste tudi Vi že poskušali s posebno frizuro prikriti svoje razredčene lase ? Vam ni potreba, da ste takšni! Odkar je imejitelj Nobelove nagrade za kemijo, znani raziskovalec vitaminov Sir Frederick Hopkins dognal, da je tryptophan neobhodno potreben za vsako rast, za vsako pre-prečenje pleše — od takrat ni več nevarnosti za izpadanje las. Na temelju del Sir Frede-ricka Hopkinsa ie dobil znani biolog Dr. Weidner iz neke keratinske baze ne samo tryptophan, ampak vseh 14 substanc, ki so potrebne za rast las. On je le organske substance kombiniral v idealno hrano za lase, ki je danes že po vsem svetu znana pod imenom Neo - Silvikrin. naravna hrana za lase Silvikrin takorekoč prekopava lasišče, preskrbuje oslabljeno tkivo za rast las s hra-nivimi substancami za krepitev in utrjuje lasne korenine. Ugodno delovanje prične takoj. Že v nekoliko dneh lahko ugotovi e uspeh. Prhljaj izgine čudovito hitro, lasiščte postane čisto ter ostane zdravo, lesne korenine zopet normalno delujejo izpadanje las preneha in lasje prlčno nanovo rasti S11 v I k r t n se prodaja po celem svet u. Proizvajanje je zavarovano z mednarodnimi patenti. \Kaj Vxmv paUe&fu>/ Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin. Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča tvorbo prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Mala steklenica .... Din 27"— Steklenica za 2 meseca Din 48*— Za rast las in proti prhljaju zahtevajte naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvaianje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica za 1 mesec . Din 66'— Silvikrin Laboratories London - Pariš - Berlin - Bruxelles Rotterdam - Ziirich Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Hinko Mayer i drug, Zagreb Dobi se v vseh strokovnih trgovinah Silvikrin tUGAŽ IQA Solarski koncert pri Dev. Mariji v Polju V nedeljo, O. maja 1937 pop. je priredil mladinski pevski zbor tukajšnje ljudske šole poti vodstvom šol. U|jravitelja g. Ivana Primožiča v šolski dvorani pevski koneert v korist naraščaju Rdečega križa. Na sporedu, ki je bil skrbno in posrečeno izbran ter smiselno urejen, je bilo kar 25 mladinskih pesmic. Reči moramo, da je mladi zbor, ki jc jired širšo javnostjo prvič nastopil, stavljeno nalogo jjod spretnim vodstvom 6vojega g. pevovodje odlično rešil. Vse pesmice je zapel zbor brez not na pamet. Pesmica za pesmico je donela iz mladih, svežih, že dobro izvežbanih grl prisrčno ljubko, toplo občuteno, smiselno, dinamično pravilno, j>re-senetljivo gladko in dovršeno. — Poslušalci smo imeli ob nežnih zvokih ljubkih mladinskih pesmi nmogo plemenitega veselja in užitka, zato nismo štedili s pohvalo in pritrjevanjem Žal pa, da je javnost pokazala tako malo smisla in zanimanja za j->lemenito prizadevanje mladinskega zbora. Udeležba je bila proti pričakovanju pičla, zlasti od strani tistih, od katerih bi no pravici smeli pričakovati več zanimanja. — Mladinskemu pevskemu zboru, posebno njegovemu pevovodju g. upravitelju, k doseženem uspehu čestitamo in ga pozivamo, naj na začeti poti vztraja in gre dalje k novim uspehom ter z lepo slovensko pesmijo dviga duha in razveseljuje srca s plemenitim veseljem. Spoti Lahkoatletske tekme ASK Primorja Sobota ob 18., nedelja ob 15.30. Igrišče ASK Primorja. Nacionalni meeiing ASK Primorja v soboto in nedeljo po JLZ in Zvezi slovenskih lahkoatlet-skih klubov določen kot izbirni za določitev državno reprezentance, ki nastopi konec toga meseca v Zagrebu v revanžnem dvoboju proti Češkoslovaški. Ta sklep bo spravil na igrišče najboljše lahko-alletc vso h klubov dravske banovine, ki bodo skušali v najostrejši borbi 7. našimi rcprezentanli dokazati, da bo treba v doglednem času računati tudi na nje o priliki rezprozontativnih tekmovanj. Doslej prispele prijave: Rapid pošilja najboljšega svojega sprinterja Mondererja, Železničar odličnega dolgonrogaša Podpečana, srednjeprognša lloriča in Lodineka, metalca Hladeta in izvrstnega jnniorja Straniča, Litija pošlje nekoliko svojih najboljših, Jugoslavija (Celje) številno ekipo, pred-vodeno po najboljšem slovenskem metalcu krogle Osetiču, ki je žo na svojem letošnjem prvem nastopu zboljšal naš rekord na 13.22 m, in srednjc-progaša Končana, obetajo, da bo prireditev ne samo po številu, temveč tudi po kvaliteti prekosila vse dosedanje. Ker je poleg tega tudi vstopnina propagandno nizka, računamo, da bo športno ob- činstvo s polnoštevilnim obiskom nagradilo lepa stremljenja naših lahkoatlelskih pionirjev. Binkoštni nogometni brzoturnir s sodelovanjem SK Ljubljane, ŽSK Hcrmesa, SK Jadrana in SK Mladike. Turnir za pokal ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča bi so imel vršiti v režiji SK Mladike žo za velikonoč. Vendar pa takrat vremenarji prireditelju niso bili naklonjeni, zaradi česar homo gledali to prireditev na binkoštno nedeljo dopoldne pri izločilnih, popoldne pa pri finalnih tekmah. Imena sodelujočih klubov pomenjajo najboljše, kar premore nogometna Ljubljana. Pa tudi način igranja je nadvse privlačen, saj so razvijajo dogodki v teku enega dne od izločilnih tekem do finala. f'e bo tudi organizacija tako brezhibna, kakor preteklo loto, potem bo obisk in finančni efekt za pri-reditelja brez dvoma še močnejši, kakor preteklo loto. Želimo, da bi naše športno občinstvo podprlo prizadevanje organizatorjev, ki mu žele nuditi za praznike revijo najboljših moči. Vstopnina j>_. propagandno nizka. Preskrbljeno bo tudi za udobne sedeže. Tekmo v slalomu priredi SPD Celje na binkoštni ponedeljek pod Ojstrico v Savinjskih Alpah. Dohod na severno pobočje Ojstrice, kjer so prične ob 10. smuško tekmovanje, jc najpriklad-neji iz Logarske doline. Tekmovalci naj sc prijavijo prireditelju. Prijave se bodo sprejemale do nedelje zvečer ludi v Aleksandrovem domu v Logarski dolini, ki jc že oskrbovan in nudi vsem svojo gostoljubno streho. — O praznikih bo odprt tudi Frišaufov dom na Okrešlju, kamor bodo pohiteli mnogi izletniki. Korošica j t še vsa v zimskem razpoloženju, pokrita s 4 m debelo snežno plastjo. Smučarji imajo tam pravi raj, idealen sneg in solnč-no nebo. Sckcija lahko atletskih sodnikov JLAZ-e za dravsko banovino, Ljubljaua (službeno). Na ustanovnem občnem zboru sekcije lahko atletskih sodnikov JLAZ-e za Dravsko banovino v Ljubljani, dne 9. t. m., kateri so podrejeni vsi sodniški odbori na teritoriju Zveze slovenskih lahko atletskih klubov, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Gorjanc Jakob, tajnik Sancin Savo, blagajnik Šoukal Čiro, revizorja Cimperman Maks in Trtnik Melod. Oficielni naslov sekcije jc: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica 1-1II. Predsednik: Gorjanc Jakob v. r., tajnik: Sancin Savo v. r. Razpis Kolesarska sclccija ZSK tllmnes« — Ljubljana T. razpisuje za nedeljo, 30. maju 111,17 ol> 1,1 pod pokroviteljstvom podpredsednika kolesarske podzveze »Ljubljana« g. ing. Karla Jax-a, veliko mcdkluhsko cestno krožno dirko za glavno in juniorsko skupino na ohi-čajni progi: Zgornja SlSkn • Koseze - Podutik - Glliieo -Dolnico - Pravijo - Zgornja Siškii s startom in ciljem pred restavracijo »Carman . Proga, ki je dolga S km. prevozijo juniorji 5 krat (40 kra), prvovrstni dirkači pa 10 krat (80 km )in so za lo razpisano sledeče nagrade: Juniorji: l, pokal, 2, 3 ln 4 praktično nagrade, in fi spominsko diplome, 7 spominsko kolajno. (•lavna skupina: ]. krasen pokal, 2. labalnr lit spominsko diplomo. 3, 4 in a praktična darila, li in 7 spominsko kolajno. NAVODILA ki sc jih morajo dirkači brezpogojno strog,, držati: I. Pravico slnrtnli inin vsak dirkač, ki poseduje pravilno izdano legitimacijo kolesu Zveze kr. Jugoslavije zn leto 1037. II. Vsak dirkač vozi na lnstno odgovornost in se mora strogo ravnali po cestno-pollcijskih predpisih. III. Kolesa morajo hiti 7. ozirom nn nevarno pro go oproiuljcnn s sigurnimi zavorami na sprednjem in zadnjem kolesu), lirez katerih ho dirkaču sinit prepovedan. IV Dirkač, ki se v trku dirke količkaj poslnži vodsivn kake tretje osebe (najsiho motorist«, nvtoino-bilistn ali kolesarja) r;r/,t.'ii uokoukureulu. bo takoj diskvalificiran. V. Kventnolni protesti se morajo vložiti najkasneje pol uro po končani dirki (za vsako skupino ločeno) 7. vlogo Din 'ii prireditveni komisiji, katera se v primeru, d apritožnik dokaže upravičenost svoj« priložite, vrne, sicer pn ta znesek pripade v korist prireditelja. VI Vpisnina t. dirki je določena na Din 5. za garancijo nnhrhlne Številke se poleg vpisnine pobere še Ilin 10. ki se pn po oddaji številke povrnejo. Vil Dlrknei se morajo javiti prireditveni komisiji nnlinnnj eno uro pred pričetknin dirke. VIII. Vsak dirkač se mora odredbam prireditve-ne komisije pokoriti, nasprotno pa se Izključi od tek-inovnn.In in preda v nadnljni postopek. Vse razpisane nngriide se razdelijo nn družnhnt zabavi, ki ho pn končanih dirknh v CarmaniJVl restavraciji. Nadaljevanje športnih uoročil na 5 strani. Krasna birmanska darila po globoko znižanih cenah Vam nudi znana tvrdka F. M. Schmiif Pred Skotijo 2, Ljubljana, Lingarjeva 4 Oglejte si blago brezobveznol m M' □ i MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokoionska. 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2-oQ. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Postranski zaslužek nudim osebi s prav lepo majhno pisavo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tiskane črko« 759S. (b) »lin l • Fotokopista iščemo za takoj. Ponudbe pod »Drogerlja« št. 7604 upravi »Slovenca«. (b) Praktikantinjo trgovsko izobraženo, resno, pridno moč Iščem za pisarno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Začetnica« 7597. (b) Prodajalka marljiva ln prlkupljiva mlajša moč, dobro vzgojena, ki bi pomagala po potrebi tudi v gostilni — se sprejme v meš. trgovino blizu Celja. Ponudbe nasloviti na: Poštni predal 55, Celje. (b) in Zahtevajte povsod pristno »Jogourt« mleko od Prve ljubljanske mlekarne«, Tyrševa cesta 17. Imam veliko zalogo čajnega masla. (1) IE3UEM Danes p os I e d n 11 (s Filmska zgodba lz življenja malega dečka Ulica do raja Bans Moser Peter Bosse Dodatek: Slovenski film o kajak športu v savski srtesKl pri Troovljall ln na Cii Umskem Jezeru. Foto: prot. Kavmk. MM!i Na splošno željo samo še danest Prekrasna ljubezenska romanca Demon ljubezni Loretta Joung Robert Taylor MATINEJA ob H iti uri Mala Shirley Temple v ljubki vlogi Mali polkovnik m ul K5HWi Danes posle dnjičl Vesela Ulniska komedija Rvofčke v en! osebS Ade a Sandrock Kalph, Artur Koberts Danes predstava samo od 16 m 2116 url, predstava oo 19-15 odpade vsied koncerta. Za potovanje ročne kovčege, torbice, nahrbtnike Itd. v veliki Izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor. Aleksandrova cesta 13. (1) Ure za birmo nudi najcenejše PAICI2 IVAN, Ljubljana, Pred škofijo 15. (1) Poinomasten sir polemendolski in line domače salame dobite pri I. Buzzolini, Lingarjeva ulica. (1) Vsa oblatila prodajamo po neivlSanlh ccnali! Zaradi bogate zaloge Vam je omogočen lahek in dober nakupi SO«©- Prodatalne: ljubljana, maribor, celje, kranj, jesenice, litija, murska sobota,vrhnika, tržič Trenchcoate vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (I) Za birmo ročne torbice od 8 Din naprej v veliki Izbiri pri Ivanu Iiravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1 la. cvetlični med novi, 10 kg 140 Din, 30 kg 350 Din, jajca, 720 kosov, sveža, zajamčena 350 Din, franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (I) Upravo »Slovenca« MariDor Koroška cesta I Podružnica: Aleksandrova B Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. jossm Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Kre' ov trg 10, tel. 37-52 IŠČEJO: 15 Din stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga: Ljubljana, Slška, Jernejeva št. 26. Gumbe, plise, entel, ažur pred tisk ln monograme hitro izvrši Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 vam v n o v č1 VLOGE vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk. iebbbbi Lepe stavbne parcele v bližini Sv. Jožefa naprodaj. Vprašati: Fanin-ger, Celje, Glavni trg 8. Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra S, telefon 37-33 . ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih' hlS tn vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p) Stanovanja IŠČEJO: Državna uradnica išče za julij ali avgust dvosobno, sončno stanovanje v mestu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Brez družino« 7592. (c) Komfortno stanovanje 2—3 sobno, Iščem za ta- 1 koj, po možnosti v bližini Tivolija. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Dve osebi« 7615. (c) Opremljeno sobo s posebnim vhodom iščem za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Soba« št. 7600. (s) ODDAJO: Odda se soba najrajši kakšnemu uradniku. Vidovdanska c. 4. s Lepo opremljeno sobo zračno, oddam po nizki ceni resni osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7611. (s) Telefon 24-35 Trgovci popust. Največja Izbira vseh vrst ženskih, moških in otroških čevljev, sandal, sandalet i. t. d., po nizkih cenah v veletrgovini a čevlji Aleks. Oblat Ljubljana Sv. Petra cesta It. 18. Obhafllne slike čez 50 različnih vzorcev po velikosti od Din 1'--dalje nudi trgovina H. NIČMAN, LJUBLJANA KOPITARJEVA «1.2 Dotrpela je naša zlata, dobra mama, stara mamica, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa Roza Gerlovič roi. Sadar vdova hranilničnega ravnatelja v p. Poslovila se je od nas v starosti 67 let. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 14. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Kostanjevica, dne 12. maja 1937. Žalujoče rodbine: GAJŠEK, SADAR, GERLOVIČ. Za birmance: vsakovrstne molitvenike kot: »Pri Jezusu«, »Večno življenje« i. t. d., rožne vence, verižice, svetinjice, trakove, mirtine venčke in šopke, ročne torbice kupite najceneje v trgovini: H. NIČMAN, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2, Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naš preljubi soprog, oče, brat, svak in stric NAHIJ PIRC sodni uradnik v najlepši moški dobi, v 46. letu, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 15. maja, ob 16 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maša zadušnica se bo darovala v torek, 18. maja, ob 7 zjutraj v mestni in stolni župni cerkvi v Mariboru. Maribor-Bovec-Kobarid, dne 13. maja 1937. Žalujoče rodbine: PIRC, PRINCL in PAULIN. Končala je življenja težko pot, po hudi, mučni bolezni, pololažena s sveto popotnico ter odšla k Njemu po svoje zasluženo plačilo naša predobra, zlata žena, hčerka, sestra, svakinja, teta, nečakinja in sestrična RUŽA PEROVIC ROJ. GOSAK učiteljica in soproga iinančnega poverjenika Pogreb naše ljubljene, nikdar pozabljene, bo v soboto, dne 15. maja, ob pol 2 pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 17. maja, ob 7 zjutraj v larni cerkvi v Zičah. Ž i če, dne 13. maja 1937. Rado Perovič, soprog; Marija Gosak roj. MartidoTšek, mati; Terezina Goričan, Marica Podbukovšek, Lina dr. Dobovišekova, sestre — in ostalo sorodstvo. Rudolt Timmermans: 45 Junaki iz Ilcšzarja Mlada ženska obstane za hip ko ohromela, nato pa švigne blisk iz njenih temnili oči in ponosno dvigne glavo in strese lase nazaj. »Prečastili! Ce Bog hoče, nas bo rešil. Toda me ženske, prav vse, ne bomo nikoli odšle iz trdnjave, da Di se predale rjiv-im sovražnika. In če bodo popadali možje, bomo m e zgrabile za orožjek Camarasa je pobledel. Po vsem tem, kar je bil videl, skoraj ni pričakoval, da bi zaslišal kak >ne« na njegovo vprašanje, vendar ni mislil, da bo videl tak junaški ponos. Čas je potekel. Camarasa gre z zavezanimi očmi. Pri Puerti de caros mu oči odvežojo, gre po poli nazaj, po kateri je bil prišel. In nato kar mahoma zamenja grmenje topov lo nenavadno tišino dneva. Posadka Alcazarja se z novo močjo zazre v bodočnost. Ce bo treba, bodo tudi smrt prestali v boju, ki ga žrtvujejo domovini. Spodaj na dvorišču so na kamnitem podstavku spomenika največjega španskega kralja Karla V, ko-vinaste črke besed tega velikana in le besede so tudi njihove: >SI EN LA PELEA VEIS CAER MI CABALLO J MI ESTANDARTE LEVANTAD PRIMERO ESTE QUE A MI.« >ČE VIDITE, DA V BO.TU PADETA MOJ KONJ IN MOJA ZASTAVA, POBERITE NAJPREJ TO. POTEM ŠELE MENE.« Letalske bombe na drugo stran. Besneči topovski ogenj je silnejši in silnejši. Ruševin in podrtij je več in več in zlasti so nevarne na zahodnem pročelju. Zakaj ondi se ruševine ne kupici,jo na notranjem dvorišču ko na severni strani, marveč padajo na spodaj ležečo esplanado, tako da ne tvorijo obrambe ko na severnem pročelju. Ondi so severovzhodni stolp prav do poslednjega delca sestrelili; severozahodni slolp je do dna izginil in njegove ruševine so se zvalile na cesto, ki drži na Plažo Zocodo\ver. Ker se je ta stolp porušil in zaradi velikanskih delov stolpa, ki so popadali nizdol, so mahoma dobili branilci novo ugodno postojanko. Z Alcazarja vodi spodaj pod glavnim trgom podzemski hodnik z nekaj okni na cesto. V ta hodnik so razpadajoči kamniti skladi zasekali novo luknjo, ki je videli ko kako okno in gleda nekoliko proti jugozahodu. Branilci so takoj postavili tjakaj lahko mrtvaško ragljo, ki more zdaj braniti zahodno pročelje Alcazarja spričo napadov. Tudi ime za ta hodnik z novo strojno puško so si šaljivci naglo izmislili. Dali so mu ime: sSimplonski predor.« Položaj Gobierna militar je ostal isti: vojaki imajo poslopje trdno v rokah in rdeči miličniki se ne upajo nič več napadati. Sedem in pol centimetrski top je izginil. Zaradi bistroumnega ravnanja branilcev ne morejo doseči nobenega uspeha več in sploh pade zaradi topovskega streljanja prav malo človeških žrtev. Podnevi, ko ni zaradi granat prav nobenega ranjenca ali celo mrtveca, dasi rdeče baterije še sil-neje pošiljajo granate na Alcazar in je na dan povprečno sto petdeset strelov iz 15,5 centimetrskih to-jiov. Mimo lega pade na dan nešteto granat manjšega kalibra in obmetavajo trdnjavo še letalci z bombami. Med neštevilnimi izstrelki, ki vihrajo vsak dan na Alcžzar, je tudi dosti slepih zadetkov. S temi izstrelki pa ravnajo nekateri prav lahkomiselno, tako, da mora polkovnik Moscardo v dnevnem povelju posvariti posadko, češ, >da je nedopustljivo, da si sami prizadevamo škodo, kar nas že sovražnik sam zadosti ne oškoduje.« In časopis hudomušno meni,, da je nevljudno dotikati se granat, preden imajo priliko izvršiti svoje poslanstvo. Ko je sila tako velika in je bridkosti na zvrhane kupe, se spet in spet dogajajo srečne prilike, ki vplivajo na oblegance ko poseben prst božji in ki jih iz-nova ohrabrijo in bodrijo. Neka petnajst in pol centimetrska granata pri-hrumi na dvorišče Alcazarja, razpara enega izmed obokov, ki ga nosijo stebri in oba težka dela oboka padeta po dolgem skozi ozki svetlobni rov, ki vodi v kleti, prav v sredo žensk in otrok. Toda, glej, nihče ni ranjen. Neka vžigalna bomba zaneti požar v risalnici Alcazarja. Navzlic hudemu obstreljevanju s topovi se spravijo kadeti, falangisti in še nekaj drugih, da pogasijo ogenj. Tri težke, 15,5 centimetrske granate udarijo sredi mednje in medtem ko njih predhodnice in naslednice krog in krog crkavajo, pa se prav od teh treh niti ena ne razstreli. Vse tri so slepi strelki! 1Z- Med grmenje baterij se razlegne krik straže: »Avion!« Trije težki bombniki se bližajo s severa. »Ti so pa videti prav takšni, ko da nam hočejo spet zagnati na glavo bombe po 50 kil!« "S o o o > 11 ? Za Jugoslovansko tiskarno v Liubiiani: Karei Ceč i zda ra tel i: ivan Rakovec Urednik: Viktor Ceniit