(iorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako^ pade na ta dneva praznik, dajff! poprej. g* llrediil&tv» '{LL se nahaja v „Narodni Tiskanii","^ ulica Vetturini 5t. 9. kamor je naslavljati pisma. N «frankIran a pi hid a se ne sprejemajov enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Hokopini dopisov se ne vračajo „Gurir.a* stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za Četrt leta 250. llpravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulira Vetturini St. 9. A a umlaut* se piačuje od čvetfrostopm- petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoHaine/.nt' itcvilke stanejo 8 vin. in se proriajajo v raznih goriSkih trafikah. Jt. 68. V Gprici, v soboto dne 27. av^usta 1910. Leto XII. Kobilice in Gabrščekova „Soča". (Konec.) Mi se nočemo na dalje spuščati v posameznosti, ki se navajajo v nam doslih dopisih, in le še omenjamo, kar se splošno povdarja, da se „Sočino" neprenehano hujskanje in ruvanje proti „klerikalcem", proti poslancem S. L. S. samo ob sebi obsoja, in da so napra- vila ona vže znana lažnjiva očitanja in predbacivanja v „Sočinih" člankih pri ljudstvu ravno nasproten učinek, kakor si ga je „Soča", posebno pri Kraševcih, domišljevala. Sliši se iz ljudstva glas, kako naj bi prišlo med nami do vspešnega dela, ako skuša Gabrščekova „Soča" vže v kali zatreti vsako pametno misel in preprečiti tudi najboljše namene le za to. ker so se porodili v drugi stranki?! V složnem, nesebičnem, medsebojnem sodelovanju je spas v sedanjih težkih časih, ko nas ne le obdajata močna so- vražnika od vseh strani, marveč ko sta vže vdrla v naš šotor in nas hočeta pokončati. Ta zavest mora zavladati v vseh slovenskih srcih in mora biti vir vsega življenja! Kar je za narod koristnega, treba podpirati, bodi to plod ene ali druge stranke! Ako se vže noče hvaliti, kar je hvale vrednega, naj se o njem vsaj molči, nikakor pa ne gre, da bi se je grajalo. in s tem naše pošteno ljudstvo demoraliziralo. — Tudi nasprot- stvo med strankama imej svojenepreskočljive mejein bistrenje pojmov, da ne rečemo boj, naj se vrši vmejah dostoj- nosti! Uči se g. Gabršček iz tega na šega članka, kako se stvarno poprav- Ijajo najpodlejše laži in najgrša očitanja, katere je Tvoja „Soča" v člankih „Ko- bilice in klerikalci" napisala in kako se z fino ironijo plačujejo njena za- smehovanja — ne da bi se pri tern niti omenjalo, še manj pa psovalo proti- stranko z najgršimi psovkami, kakor jih je „Soča" rabila. Misli si — seveda samo za en hip, če ne bi padel v omedlevico — da bi bila Tvoja „Soča" —- klerikalna; ua bi bila „Gorica" kot glasilo nasprotne stranke napisala članke jKobilice in klerikalci" in da bi „Soča" sedaj na te članke odgovarjala. Kaj ne, to bi bilo kar mrgolelo od onih Čednih psovk iz Tvojega repertoirja, češ, ako vže po na- vadi psujem, zakaj bi pa sedaj ne, ko na „lumparije" odgovarjam. In saj vendar se s psovanjem — ne glede na to, da je le znak surovosti — nič ne doseže, ^večeniu se izvabi zasmehovanje od s.rani drugih narod- nosti, čeŠ, so pač le Slovenci, ki uteg- nejo tako pisati! Da se z v jedru stvarno in mirno pisavo več doseže nego drugače, je naj- boljši dokaz nepričakovani uspeh, ko- jega so imeli sedanji naši Članki. — Ljudje — posebno pa Kraševci — so se tako razgreli proti pisavi „Soče", da zahlevajo, naj bi se Slovenci na Goriškem vendar enkrat otresli Gabr- ščekove diktature in strahovlade. ki nirna drugega uspeha, nego da neti na škodo napredka vnarod- n e m , k u 11 u r n e m , s o c i j a I n e m in gospodarskem oziru ne- slogomedobstoječima stran- kama. Pnporočujejo nam, naj delarno na to, da ne bodeizvečinoma pretiranih nazorov ene same, osebe trpel napredek vseh Slo- vencev na Goriške m. Tozadevno se navaja, kako se vedno zrcali v „Soči" znana Gabršče- kova osebna nasprotnost proti „Šol- ke m u", proti „G reg orčičevem u" in „Mai emu Domu", proti ustanovitvi zasebne g i m n a z i j e. In vendar se ne da utajiti, kar tudi priznavajo fak- tično vsi zavedni Slovenci, abisolutno in veliko korist teh zavodov^fca obsta- nek in za bodočnost Slovencev na Go- riškem! Navaja se vedno osebno napa- 'ianje slovenskih deželnih od- bornikov. dr.si se popolnoma zave- data svojih težkih dolžnosti in se tudi vestno trudita, da bi, kolikor je le mo- goče, pomagala slovenskemu delu de- žele. Takšni neprenehani neopravičeni napadi iz gole osebne mržnje nimajo po sodbi razumnih Ijudi nikakega smisla, so obsoje vredni in niso gotovo pri- merno sredstvo, ki bi moglo kaj po- magati. — Pri akciji proti kobilicam smo videli in siišali, kako se je deželni odbornik Stepančič do skrajnosti trudil, da bi akcija vspela na korist Krašev- cev, a kljub vsemu temu ie Gabršče- kova „Soča" omalcvaževala njegovo delo, ga je hotela le smešiti, češ da je imel „ganljive" in „mile" govore (menda si bo gospod Gabršček zapomnil toza- devne zafrkacije dokler bo živ! Opom. stavca) in je ni bilo niti sram celo tr- diti, da je imel skupaj z drugimi po- slanci le Kraševce za norca! Navaja se dalje brutalno m e - s e c e in mesece trajajočo gonjo Ga- brščekove „Soče" proti bivši „Krojaš- ki zadrugi" in proti „Centralni poso ji 1 n i c i", koji je hotel GabršČek na škodo mnogih revnih slovenskih udeležencev brez vsega usmiljenja iz same škodoželjnosti in maščevalnosti uničiti in žalostno usodo „Mizarske za- druge" v Solkanu, kjer je baje tudi igrala Gabrščekova samoglavnost svojo narodno ulogo. Kraševci se pa posebno spodtikajo nad tem, da jih je hotela imeti Gabr- ščekova „Soča" s svojim pisarenjem o kobilicah. kakor oni pravijo. očividno za norca. da jih je imela za takšne kratkovidneže, da jim je hotela ubiti v giavo, da so kobilice med tem. ko so na lastne oči videli, da jih ni. da je pa pri tem popolnoma molčala o vladi, ki je Kraševce tako po nezasluženem razžalila. Interesantno je pri vsem tem. da so prišli KraSevci „Soči". koja jih je imenovala svoječasno „ničvredno in neumno ljudstvo" na sled, da jih je farbala tudi prigodom zadnjih deželno- zborskih volitev, troseč med nje skrivaj letake z kaznjivo. lažnjivo vsebino o kandidatih S. L. S. in o delovanju S. L. S., češ, da hočejo „klerikalci" obdačiti do 12 K vsak hekto vina. ki se proda zasebnikom na debelo. med tem ko se je bil dež. zbor enoglasno in energično uprl takšnej vladnej nakani. Iz navedenih pojavov iz ljudstva se vidi. da so naši članki napravili pravi učinek, in zaradi tega. ker je slo- venska javnost GaberŠČekovo „Sočo" in Gabrščeka. kakor navedeno. vže obsodila, se moremo mi vzciržati vsake daljne sodbe. Gabrščekovi „Soči" pa kličemo: Ne misli. da Tvoji čitatelji so vendar takšni......da Ti verjamejo vse. kar pišeš: opusti Tvoje principijelno načelo „Le obrekovati — zmeraj nekaj o stane"; saj veš in vidiŠ. da laž ima kratke noge in da resnica konečno ven- dar zmaga! Pomni. da če bodo Tvoje zvijače v laži še takö umetno zavite, pod „Goričinim" niikroskopom se bodo vendar našli nevarni bacili in potem javnosti razkrili. Poglej — in stem končamo — kako sama sebe in Tvojega gospodarja. go- spoda Gabrščeka, smešiš pred svetom, pisoč v torkovi števiiki zopet: „Kar je bilo v „Soči", je bilo vse stvarno, resnično in natančno. Helen Keller. Eden najzanimivejših pojavov v moderni psihologiji je gotovo Ameri- čanka, katere ime stoji v naslovu. Že v rani mladosti je vsled neke hude bo- lezni izgubila vid in posluh in vendar je sedaj ne le navadno, ampak zelo fino izobražena in celö pisateljuje. 0 njej se je pisalo že nebroj člankov in študij, psihologi vsega sveta so hodili in Se hodijo k njej na obiske in se čudijo tej izredni prikazni. Že navadni slepci, ki tavajo včasi precej gotovo preko ulic, so nain uganka. Kdö ve, kaj se godi v duši teh Ijudi, ki niso nikdar še videli božjega solnca ne zelene trate. A ti vsaj slišijo. Sicer so psihologi in učitelji za slepce bili še pred kratkim mnenja, da slepci najbolj uporabljajo čut t i p, ker si le s tipanjem pomagajo naprej. Toda skušnje in eksperimenti zadnjih let so dokazali, da to ni res, ampak da je pri slepcu glavni cut s I u h. Helen Keller je pa tudi gluha, tedaj nirna niti enega višjega čuta, katerega bi se lahko po- služila. A vkljub temu se je naučila po metodi za slepce čitanja in drugih stvari. Jako zanimivo pripoveduje o njej W. Stern v svojem listu „Zeitschrift für angewandte Psychologie" 3. letnik (1910). Ker je bil Stern sam pri Heien Keller in je sin učenjak, so nje- gove opazke Še zanimivejše. Stanuje Heien Keller pri svoji bivši učiteljici kaki 2 uri od Bostona. Stara :-----1_;---------------1.„: x,.„ ta l„i /„^: :„ 27. junija 1880.) visokc, elegantne po- stave in izrazitega lica, tako da človek še pozabi, da nima oči, kakor pravi Stern. S svojo okolico se razume na dva načina: ali prime dotičnika za ust- nice in tako s tipanjem „posluša", kaj pravi, ali pa po prstnem govoru (Finger- sprache), kar ji bojda gre res izborno izpod rok. Z modeliranjem ilovice se Heien Keller ne peča. Ta način ozobraževanja je namreč dandanes pri slepcih zelo važen in tudi razširjen. Res, da so taki izdelki zelo okorni, a zanimivo je ven- dar, kako si tak otrok predstavlja razne predmete, ki jih ne vidi, ampak le de- loma otiplje. Kdor se za to zanima, temu priporočam članek „Die Plastik des Blinden" (Zeitschrift für angew. Psy- chologie zv. 4.), kjer so tudi fotografije takih izdelkov. Heien Keller je razmeroma jako izobražena. Naučila se je tudi govoriti in napisala je (oz. dala napisati) že več del, ki so radi svoje posebnosti znana vsemu znanstvenemu svetu. Najvažnejša so sledeča (v neniškeni prevodu): „Ge- schichte meines Lebens", „Meine Welt" in „Dunkelheit". Jako zanimivo je dejstvo, da ima ta gluha ženska toliko smisla in čuta za godbo. Pripoveduje, kako ji pride po životu neko vibriranje, neko tresenje in sicer tako natančno, da čuti ali kdo gre v taktu godbe ali ne. Ce kdo igra na klavir, se ona nasloni ob instrument in Sama pravi o tem sledeče: „Die Musik des Pianos genieße ich am meisten, wenn ich das Instrument berühre. Wenn ich meine Hand auf dem Gehäuse liegen lasse, entdecke ich ein zartes Erbeben, ich fühle melodische Wiederklänge und die Stille, die darauf folgt. Ich unter- scheide den fröhlichen Tanz, wie er über die Tasten hüpft, das langsame Klage- lied, die Träumerei." (Zeitschrift für Psych. 111. 337). To je psihologa Sterna najbolj zanimalo in je pravzaprav tudi najzani- mivejše: glüh človek in vendar ima Čut in smisel za glazbo ! Stern se je hotel o tem prepričati in je napravil sam te poskuse. lgral je veČ kosov in Keller je slonela med igro na klavirju. Ko je igral navadno koračnico. je to zazna- movala kot „vojaško pesem". Pri igra- nju Strautöovega valčka se ji je tudi na obrazu videlo tisto prijetno razpolože- nje, ki ga pozna vsak izmed nas, ki ima smisel za glazbo. Ta košček je imeno- vala „seljaški pies". In mirno. elegično pesem Chopinovo je označila kot „vspa- vanko". Da to niso kake fantazije, am- pak resnična opazovanja. zato nam je porok resno in solidno delo Člankovega avtorja. Čudne so res te stvari. ti pojavi, a na vsak način resnični Mi normalni ljudje tega ne moremo tako lahko umeti, ker se ne moremo poglobiti v duševno življenje te ženske, katero je nam čisto tuje. ^e dvoje bi rad omenil o tej zani- mivi osebi ki je, kolikor vem, pri nas skoro neznana. Helen Keller namrefi Ču- dnvitn nntiin^nn nnvnii v<-'ilcn n«s^hn tlldi po vonju. Vsakega posameznika loči od drugih samo po vonju. Kakor pravi, so pa tudi ljudje, ki nimajo izrazitega vo- nja in to so navadno duševni slabiči. Ljudje pa. ki izhlapevajo izražen. dolo- čen vonj, so navadno energični. moški in duhoviti. Potem Keller določi po prstih na roki skoro vsakemu niegov značaj. Natančno pozna. kdo je nagel, siten, kdo miren. potrpežljiv. Da le prime dotičnika za prste, pa že ve, s kom ima opraviti. — Toliko za enkrat o tej čudoviti ženski, ki je sicer izgubila vid in po- sluh, a ima zato druge čute tako raz- vite. da skoro ničesar ne pogresa. Po naših pojniih je gluha, a glejmo. kako pise o orgljah : „Ich liebe das Instru- ment, das alle Melodien des Ozeans zu schwellenden Fluten zusammenfaßt und • ausströmen läßt: die vielstimmige Orgel. Könnte Musik gesehen werden. s.o k ö n n te ich anzeigen, wohin die Orgel- klänge gehen, wie sie steigen und fallen, wie sie höher und höherklinimen. wan- ken und schwanken, jezt laut und tief, je/t hoch und stürmisch, dann wieder sanft und feierlich, mit eingestreuten und dazwischenrufenden leichteren Schwin- gungen." Kdo bi rokel da je to napisala gluha ženska ? To je glasbeno pojmo- vanje. za katero jo lahko marsikdo iz- med zdravih zavida. S temi vrsticarni sein hotel le opozoriti na to čudovito bitje. ki ni zanimivo le za učenjake-du- šeslovce, ampak za vsakega človeka. d. b. Močno prizadeti klerikalni razkrinkani ljudski sleparji (To jettidi stvarno ?!) sedaj nruhajo zaradi tega ogenjin žveplo na g. poslanca (iabrščeka, ki ni ne pisal, ne inspiriral onih Člankov. — P o k a- zali sino, kako so klerikalci vlekli za nos Kraševce glede k obi I ic". üospoda „SoČini" Čitatelji! Se li ne smatrate žaljenih. da se je drznila „Soča" še sedaj — vkijub naSemu jas- nemu in natančnemu pojasnilu — Vam nasproti vstrajati pri trdilu. da je samo r e s n i c o napisala ?! „Soča"! Kar se Tvojega gospoda šefa tiče. si pa res slaba zagovornica! Sedaj — če bi to prvotno faktično ne bilo — mora pač gospod Gabrsček. ki vendar čita „Sočo" in „Gorico", v e- deti. da so vsebovali inkriminirani članki vsaj mnogo krivičnega in skrajno žaljivega! ln vendar je „Soča" sedaj pred njegovimi očmi zopet povdarjaia. da je bilo v s e. kar je napisala. gola resnica ter je zopet izjaviln. nanašaje se na prejšne navedbe v predmetnih Člankih : „Pokazali s m o. kako so klerikalci vlekli za nos Kra- Ševce glede kobili c". (N e z a s 1 i- šano! še jaz. kot priprost stavec. sem prepričan. temeljem natančnih navedb v „Gorici", da je „Soča" lagala. Opom. st.) S tern edinim činom. napravljenim v sedanjem stadiju razprave. je doka- zano, da mora soglašati tudi go- spod Gabršček z vsern, kar je njegova „Soča" napisala. Da bi se ne bila vsaj sedaj pred sodbo pokazala tako trdo- vratno grešnico in da bi bila navedla. katerikoli. vsaj na videz utemeljeni za- govor. bi se b-ili mi v dvomu gotovo iz- rekli proti razširjenju obtožbe tozadevno tudi na osebo gospoda Gabrščeka. Ka- kor pa sedaj stvari stoje. se temu na podstavi razpravnih podatkov ne mo- remo upirati in se tedaj popolnoma pri- družujemo od slovenske javnosti vže izrečeni obsodbi. ker jo tudi mi smatramo za popolnoma utemeljeno. Kar se pa tiče predlagane obsodbe gospoda Gabrščeka kakor poslanca. se proglasimo nekompetentnim, ker to je zadeva pridržana visokemu deželnemu zboru. Z ozirom na opazko v zadnji ,.Soči", da dobimo zasluženi odgo- vor, odgovarjamo. da ga pričakujemo z mirno vestjo, želeč, dabi iz njega razvideli razveseljivo novost. da t u d i pri „S o či" n aš e d ob ro- hotne besede niso padie na popolnoma neplodovita 11 a ! Na vsak način bomo pa smatrali v bodoč- nosti odgovornim gospoda Gabrščeka za vse, kar bo njegova „Soča" v važ- nejših zadevah pisala! HumanisHcna in realna gimnazija. Do novejše dobe smo imeli v Av- striji takorekoč le dve vrsti srednjih sol, namreč gimnazije in realke. Na splošno se laliko reče, da je pripravljala gim- nazija mladino za teologične, filozofične juridične in medidnske s"tudije, realka pa za tehnifnc. Na druga visoka učilišča, ki so nastala v naši dobi, kakor živi- nozdravniška, montanistiška, poljedelska visoka sola, vojaška, eksportna in kon- zularna akademija. so imeli z enakimi pravicami pristop absolventje giinnazij in realk. Znano je pa vsem, da se je v zadnjih letih veliko govorilo in pisalo o reformi avstrijskih srednjih Šol. Po- sebno veliko jih je mogla pretrpeti gim- nazija. Vsakdo, ki je dobil kdaj v prvem gimnazijskem razredu dvojko iz latir- Ščine, se je Čutil poklicanega, da kriti zira in izboljšuje ustroj avstrijske gim- nazije. Zahtevalo se je splošno, da se odpravi na gimnaziji grščina ali celo latinščina, z eno bescdo, predlogov, kako naj se reformira gimnazija, je bilo to- liko, da jih je ležko prežteti. Učna uprava ni ostala gluha nasproti glasovom in častje in uk je sklicalo na Dunaj po- sebno srednješolsko änketo, kjer so imeli najrazličnejSi faktorji priliko izra- ziti svoje mnenje o preustrojitvi sred- njih Šol. Oni, ki so pričakovali, da bo ta anketa uničujoča za hunianistično gimnazijo, so se ljuto varali. kajti nasla je zagovornike celo tain, kjer jih ni bilo pričakovati. tako n. pr. med social- nimi demokrati. Da bi se gimnazija tako preosnovala. kakor so zahtevali nekateri reformatorji. o tern ni moglo biti več govora. Vendar je hotela uČna uprava ustrcči tudi onim, ki z dosedanjim ustro- jem srednjih šol niso bili zadovoijni in oJločila se je za neke reforme. Njeno stališče je bilo: Gimnazija in realka naj ostanete bistveno nei/.premenjeni, poleg teh se pa ustanovita dva nova tipa sred- njih sol. Zategadelj je z naredbo z due 3. avgusta 1908. št. 34180 poklicala v življenje osemrazredno realno gimnazijo (takozvani tip A) in reformno realno gimnazijo (tip H). prva se naslanja na učni načrt liumanistične gimnazije, druga na učni načrt realke. Pri reformni re- alni gjmnaziji se učni načrt za prve stiri razrede popolnoma krije z realčnim, a za štiri višje je najbolj karakteristično to, da se poučuje latinščina v 30 teden- skih urah (v 5. in 6. raz. po 7, v 7. in 8. po 8 ur). V 7. in 8. raz. se poučuje tudi filo/.ofična propedevtika, katere ni v učnem načrtu za realke. — Realna gimnazija (tip A) se pa razlikuje od stare humanistične najbolj v tern, da nima grščine. Namesto grščine se pou- Čuje kak živ jezik, n. pr. francoščina. V bolje umevanje naj sledi pregled teden- skih ur humanistične in realne gimnazije: Humanlstična Limnazlja. (Po min. naredbi z dne 20. marca 1909., št. 11()(>2). L'cni predmeti : 1. i 11. 111. , IV. V. VI. VII. , Vlll. . Skupaj Verouk . . . . ?! 2 ! 2 2 : 2 1 2 2 2 2 16 Cčni jezik ...'44333 3 3 3 26 Latinščina . . 8 7 6 o o o 5 5 ' 49 Grščina ....— —• 5 4 5 5 4 (5) 5 28 (29) Zgodovina . ) - 2 2 2 3 4 3 Jj *j \ 20 (19) Zemljepis | 2 2 2 2 1 1 — — 10 Matematika ..333333 3 2 23 Prirodopis . . i 2 2 — — 3 2 (3) — — 9 (10) Fizikainkemija ! — — 2 *3 — — 4 Jj *j ^ 12 (13) Fil. propedevtika' — — ___^_ — 2 2, 4 Risanje ....3322— — — — j io Pisanje .... 1 — — — — — — — \ \ Telovadba ..22222 2 2 2 : lo Skupaj .... 27 27 29 29 2S 28 (29) 28(29) 28 224(220) Realna gimnazija. L'cni predmeti 1. II. III. IV. V. VI. . VII. VIII. Skupaj Verouk.........l 2 222 2 2 2 2 16 Učni jezik....... 4 4 3 3 3 3 3 3 26 Latinščina.......| 6 } 6 6 6 6 5 5 5 45 1 moderni jezik.....' — — 5 4 4 3 3 3 22 Zgudovina.......). — 2 2 2 3 3 3 3 18 Zemljepis.......)i 2 i 2 2 2 11 1 11 Matematika.......:i 3 i 3 3 3 3 3 3 2 23 Op'sovalna geometrija ..¦!•¦! — ,— ; — 2 2 — — 4 Prirodopis.......:; 2^! 2 — ' —¦ 2 2 2 2 12 Kemija........__.___. i i 4 Fizika.........— — 2 3 — — 3 4 12 Fil. propedevtika .... - — - — — — — l — 3 3 Risanje........' " 3 3 2 2 — ! _ — 1 10 Pisarie......... 1 — - -- — ; — ¦ — — 1 Telovadba....... 2 2 2 2 2 2 2 2 16 Skupaj.........25 26 29 29 28 . 28 29 29 223 i; ; ' 1 I. ; ; I Iz tega pregleda je razvidno, da tiči, kakor rečeno,. bistvena razlika med obema tipoma v tem. da ima realna gimnazija narnesto grš:ine kak živ jezik in da so na nji nekoliko bolje zasto- pani realni predmetje. Vsled min. na- redbe z dne 29. marca 1909, št. 1997 imajo absolventje realnih gimnazij skoro iste pravice kakor absolventje hurrani- stičnih. Ker duh časa ni naklonjen gr- ščini, utegne imeti ta tip srednje sole bodočnost. Posebno prikladen je za mala mesta. v katerih bi dve srednji Soli ne mogli obstojati. In res. že v rnnoglh krajih so izpremenili humani- Dopisi. Iz Gorice. Prebivalci predmestja „Grčna" so vložili prošnjo na c. kr. deželni šolski svet, da bi jim ustanovil c. kr. mestni šolski svet goriški potrebno žolo, ker biva tarn po zakonu zadostno število šolodolžnih otrok za eno solo. Starši, kateri so podpisali prošnjo, bili so povabljeni na magistrat. Naj- lepša je ta; kakor so sami pravili, da jih je po podatkili izprašajoči nustni uradnik begal z plačevanjem velikih troškov za solo in drugim, a nekdo mu je na to krepko odgovoril, da rnu je potem znianjkalo sape; morda je tudi s tem koga preslepil, ker zvedelo se je, da je izjavil en oče, da ne potrebuje stično gimnazijo v realno. Ponekod so to drugače napravili. V Trstu so na komunalni in na nemški državni gim- naziji uredili 1 paralelko kot realno. Tako bodo imeli Lahi in Nemci v Trstu tekom 8 let vsak po 1 sred. šolo veČ. Napisali smo te vrstice, ker so nas razni ugledni rodoljubi vprašali, zakaj se kuraterij slovenske zasebne gimnazije ni odločil za nov tip. Zvedeli smo, da se je kuratorij obširno bavil s tern vpra- šanjern, a po vsestranskem preudarku se je za zdaj iz razlogov oportunitete odločil za humanistično g;imnazijo. v „Solski Dom"; skoro ni verjeti, da se znajde na svetu tak bedak. ki noče dobrega lastniin otrokom. Neki delavec, ki dela pri magistrate bii je pa tako moder. da je zahteval laško šolo. Za- služi, da ka?ejo „Grčani" s prstom za njim. O izjavi staršev napravil je po- tem uradnik laški zapisnik, katerega so morali starši podpisati. Kaj so pod- pisali, to sami ne vedo, ker ne razu- mejo toliko italijanščine, lahko tudi smrf — na vešaiih, na kar se posebno opo- zarja c. kr. deželni šolski svet in druge merodajne gospode. Št. Aodrež. Včeraj popoludne je 10 letni Leopold lioban spremil očeta, ki je sei z vozoni po kamenje k SoČi. Ko je bil voz poln, se je mali Leopold voz in deček pade z voza tako nesrečno, da je prišel pod kolo, ki mu je šlo čez levo roko nad koniolcem. Prepeljali so ga v tuk. bolnico, kjer so mu morali roko odrezati. Iz idrijske doline. V Zapotoku so dne 18. avgusta praznovali rojstni dan naSega presv. cesarja. Sv. maše se je udeležilo občinsko zastopstvo, obilo Ijudstva in šolska mladina. PogreŠalo se je pri sv. maši finančno stražo. — Cerkvenega petja ni bilo, kajti izučenih pevcev nimajo. Duhovnika nimajo, uči- telja nimajo, potem ni čuda, da je bilo tiho pri sv. maši. Priporočali bi, da bi se pevci učili raje cerkvenega petja kot pa klanfarskih ali pa drugih pesmi. Iz dežele štajerske. «— Čujte, vi wnapredni" Slomškar, ki ste se v zadnji ,,Soči" norčevali s Sv. Goro in Božjo Porodnico. Vi presegate že vse meje — nesramnosti in podivjanosti in ste hujši kot Lucheni. „Tutti frutti" so bili ničla proti vaši zbesneli pisavi, ker pečali so se le z nami revnimi zemljani. A vi ste se drznili poniževati Mater Božjo! Nam revnim deželanom ni mari — če ima (jyra pravo Marijino sliko. Nam je le posvečen prostor Sv. Gore svet in sveta nam je Mati Božja, do katere se vsaki dan obračamo pri svojih težkih delih. ČudeŽi pa se že dogajajo nad Križ- mani in L'rbancici. Ti in enaki Ijudje ne bodo sklatili zvezd z nebesnegaoboka. Če že mora priti pohujšanje, naj pride. Toda protestirati moramo proti temu, da bi ravno učitelji, katere mi plačujemo, to polmjšanje širili rned našo mladino. Politični pregled. Cesarjeva zahvala avstrijskim narodom. Ministersko predsedstvo objavlja : Njegovo cesarsko in kraljevo apo- stolsko VeliČanstvo je blagovolilo naj- milostneje izdati sledeče lastnoročno pismo: L j u b : b a r 0 n p 1. B i e n e r t h ! Ob Mojem osemdesetletnem rojst- nem dnevti so mi došle iz vseh delov Mojih dežela neštevilne čestitke in do- kazi zveste udanosti, ki so Moje srce, ki enako toplo bije za vse Moje narode, globoko ganile, razveselilc in Me okre- pile za nadaljnje delo. S čustvi globokočuteče zahvale za varstvo in za pomoč, ki Mi jo je med Mojim dolgim Življenjem pode!.jevalo nebo, se dvigajo k Vsemogočnemu Moje goreče inolitve, naj Vsemogočni tudi v bodoče Mojemu blagru skupnega pre- bivalstva Mojih držav posvečenemu de- lovanju ne odreče Svojega blagoslova. Vsem, ki so se Mene v teh dneh spominjali v ljubezni, izražam iz celega srca zahvalo in Vam naročam, da to izporočite splošnosti v vednost. Bad Išl, 21. avgusta 1910. Franc Jožef I. Pismo cesarja Franc Jožefa I. črno- gorskemu knezu. Naš cesar je poslal knezu črno- gorskemu Nikiti pismo, v katerem mu častita k povzdigi Crnogore kraljestvom in njenega „Gospodarja" kraljem povo- dom njegovega 501etnega vladanja. Pod- pisal se je cesar kot dober prija- telj Njegove Visokosti. Aehrenthal in di San Giuliano. 29. t. m. se snideta avstrijski in italijanski minister za zunanje zadeve, Aehrenthal in di San Giuliano, v Sol- nogradu. Sestanku bodeta prisostvovala tudi avstrijski poslanik v Rimu in ita- lijanski poslanik na Dunaju. Temu se- stanku se pripisuje veliko važnost. Hrvaško srbska koallcija ostane. lirvaško-srbska večina hrvaškega sabora je 22. t. m. sklenila, da ostane kot koalicija skupaj in bo šla kot taka Proglašenje Črnegore za kraljestvo ^ „Fremdenblatt" poroča, da bo jutre proglašena Črnagora za kraljestvo. Darovi. Za „Šolski Dom" so plačali predsedništvu: N. N. iz Di- vače 10 K; „Primorsko katoliško dru- štvo učiteljic" 150 K; Ivan Torkar, Pod brdo 2 K. Srčna livala! Domače in razne vesli. Cesarski dar. — Naš prevzvišeni knezonadškof je prejel od Njeg. Veli- čanstva cesarja ob priiiki 80 rojstnega dne lep dar in siccr cesarjcvo sliko iz- delamo v broncu na marmornatcm stalu. Odlikovauje. — Kakor smo že po- ročali, jc Njeg. Veličanstvo ccsar povo- doin 80. rojstnega dne odlikoval preč. g. Antona Z a r 1 i j a, župnika v Volčah, z zlatiin zaslužnini križcem s krono. Zaslužnemu preč. župniku iz srca če- stitamo na tem izrednem odlikovanju. Bog ga živi še mnogo let! Poroka. V četrtek se je poročil v Podklostru na Koroškcm prof. dr. K. Ozvald z vrlo Ziljanko gč. Hanico ČeliSnik. Čestitamo! Iz poštne službe. Višji poštni ofi- cijal Rudolf Stock v (iorici je imcnovan za poštnega kontrolorja. Kdo Je Gredolčič? — Slovenci ni- maino casnika, ki bi se mogel meriti v tvoritvi psovk z našo prijateljico „So- čo". In kake so te psovke? Večkrat tako neslant* in otročjc, kakor je iziun- ljajo le poulični „junaki", katerim visi še srajčka iz razklanih lilačic in polžck izpod noska. Zdi se,- da so si ¦ hotel i gospodje pri „Soči" - vsem naprcj seveJa deželni poslanec velečastni go- spud Gabršček — steči nekak rekord v tcMii žanru besedotvorja. Nekaj iz- gledov! Našo „Gorico" so prekrstili v „Norico", „Primorski List" v „Pris'.no- jenca", „Centralno posojilnica" v „Cen- trifugo", nekega svetnika v cvetnika, nekega dež. poslanca v deževnega po- slanca, dr. Gregorčiča v (iredolčiča itd. Oslanimo pri zadnjem! Ali je nas" dr. (iregorčič res Gredolčič? Menda ne! Na političnim polju goriškem ima mogočno besedo kakor je ni še iinel. Laški kons. poslanci so pisali v svojih glasilih in izjavljali na shodili, da je dr. Gregorčič zdaj gospod gor. pol. situacije; na kul- turnem polju doscga nov napredek, če- trto šolsko poslopje, „Novi Dom"; na gospodarskem polju imenujemo — da o drugem molčimo — le njegovo vedno bolj cvetočo „Ceniralno posojilnico", „Goriško zvezo gosp. zadr. in društev", dalje ravno zdaj s pozorišča velečastno ^'opajočo „Krojaško zadrugo", katero je on (dr. Gregorčič) rešil pred „mesar- skim nožem" Gabrščekovim. To so uspelii. draga „Soča", to je napredek! Naš voditelj gre torej gor! A kako je pa s tvojim, draga „Soča"? Nekdaj cve- toča in obljudena „Ljudska pos." živo- tari in samotari; „Trg. obrt. zadruga" boleha, da ji ljubljanski in tržaški doh- tarji brskajo po životu, „Mizarska za- druga" je izdihnila, „Narodni piruhi" so že klopotci, in Tvoj šef, draga „Soča", inia kot načclnik v „Trg. obrt. zadrugo" tako vero, da ji je zaupal 150 tisoča- kov — dolga ! Ali iii to pristria pot na- v/.dol ? Zatorej „SoČa", bodi pametna, bodi pravična! Ne blamiraj se pred sve- tom, obleci svojega Gabrščeka v Gre- dolčiča, kar v resnici je, in zapiši mu na steno: Kdor drugim janio koplje, sam vanjo pade! Ko Jlm gre voda v grlo, se inor- narji lotijo niuliti. To nam prihaja na um, ko piše „Soča", „da velja za njo sklep slovenskega narodno-gospodar- skega shoda, da naj strankarstvo ne sega tako daleč na gospodarsko polje. Doslej se je niorda preveč grcšilo od obeh stranij pač po pravilu: kakor se v gozd trobi, tako iz njega odineva. Ali odslej na to stran ne boino več sledili!!" „Soča", odpri svoje stare letnike in prečitaj tvoje napade na „Krojaško zadrugo", „Centralno posojilnico", „Go- riško zve/o" in slehrno našo gospo- darsko napravo. Potrkaj se na prsa in priznaj, koliko si v falotstvu v tern oziru grešila. Toda tvoji napadi na naše zavode so bili brezuspešni. Sedaj, ko je M. z. šla v zrak, ko je tvrdka K. & Z. prišla v konkurz, ko „.Jelenu" trda prede, ko požira težke tisočake pone- srečeno podjetje „Siidbalm" in ko bu- tajo celo valovi nezaupanja lastnih so- mišljenikov ob „Trgovski Dom", sedaj — ko grozi polom vsega ponesreče nega gospodarskega delovanja libe- ralcev na Goriškem, sedaj pravis, da „n a to stran n e bošvečsle- d i I a !!" Pokoro obetaš. ker ti sili voda v grlo, ker ti stopa pred oči fantom — kazen rovarskega. podirajočega tvojega delovanja! Drnštvo krščansko-mislečih uči- teljev je priredilo v sredo izlet na Sv. Goro. Tega izleta so se udeležili tudi učitelji in učiteljice s Kranjskega. Vseh skupaj je bilo na Sv. Gori do 100 uči- teljev in učiteljic ter še nekaj drugih prijateljev učiteljstva. S Kranjskega jili je hilo 22. — Na Sv. (jori so imeli ob 9. uri slovesno sv. inašo. katero je daroval proc. g. vikar I: r a n k e iz Oseka. Pel je učiteijski zbor, orgljal pa g. uči- telj V o d o p i v e c. Cerkveni govor je imel preč. g. kurat Vuga iz Pod- gore. — Po sv. maši so uČitelji in uči- teljice zborovali v gostilni pri g. Č e r - netu. Zborovalce je pismeno pozdravil tudi naš prevzvišeni kne/.onadškof. Na zborovanju so govorili in sicer: pred- sednik g. Rustja, državni in deželni poslanec kranjski učitelj g. J a k 1 i č\ učiteljica gdč. G ulin, veleč. gosp. dr. Srebernič in drugi. Več prihodnjič. Ljudsko štetje. Ne narodnost, a in p a k „o bčevalni jezi k". Zad- nja številka državnega zakonika ima naredbo ministerstva notranjili stvari od 20. avgusta t. 1. glede izvedbe Ijudskega Štetja. Po tej naredbi ostane tudi p r i 1 e t o Š n j e m 1 j u d s k e m š t e t j u r u b r i k a „o b č e v a I n i j e z i k". Kljubu temu, da je poslanska zbor- nica v seji dne 22. junija t. 1. vsprejela resolucijo, zahtevajočo, da se ima pri letošnjem ljudskem štetju vpoštevati tudi narodnost, se vlada vendar ni ozi- rala na omenjeni sklep zbornice, mar- več je odredila, da se ima ljudsko štetje vršiti edino le na podlagi občevalnega jezika. SemenJ sv. Jerneja. — Seinenj sv. Jerneja, ki je bil v sredo v Gorici, je bil jako slabo obiskan Da ne bi bili videli po mestu prenašati malih prešičev ter preganjati kakega vola ali kravo, bi niti na um ne pri.^lo človeku, da je bil vče- raj semenj sv. .Jerneja. Tako malo Ijudi je bilo videti po mestu. Zdravstvene odredbe. — Goriški municipij je na različne odloke trža- škega namestništva v svrho prepečenja eventualnih kužnih bolezni odredil. da se ima vsaki tujec, ki bi prise! iz Puglije, podvreči petdnevni kvaranteni. Vsak, ki bi dal prenočišče kakemu iz gnili krajev prihajajočemu tujcu, je v izogib kazni primoran prijaviti prihod takega tujca tuk. municipiju. Nadalje se opozarja liišne lastnike kakor tudi posamezne prebivalce, da odstranijo vse snovi, ki bi mogle pro- uzročiti ali žiriti kako kužno bolezen. Skr- beti mora vsakdo na čistost stanovanj, posebno pa smetišč, stranišč in dvorišč. Ogibati se ima prenapoinjenih preno- čišč. Vsaka sumljiva bolezen se ima koj naznaniti municipiju. Posebna komisija si bode ogledo- vala zdravstveno usposobljenost stano- vanj in je tej komisiji označiti toza- devne nedostatke. Tudi glede jedil in posodi v kate- rih se ista nahajajo. ima v vsakem po- gledu vladati največja snaga. Kdor bi se teh predpisov ne držal. bode kaz- novan. Na c. kr. moškem učiteljišcu v Gorici bode vpisovanje za solsko leto 1910 11 - radi vročinskili počitnic. do- voljenih za čas od dne 9. do vštetega 17. septembra t. 1. — Še le v p o n e- d e 1 j e k. d n e 1 9. s e p t e rn b r a t. 1. od 9.—12. dopoludne in od 3.—6. po- poltidne. Do tega dne imajo prinesti ali po pošti poslati zadnje solsko izspričevalo vsi dosedanji gojenci tega zavoda, ka- teri ga mislijo še posečati v prihod- njem Šolskem letu. Od dne 20. do vštetega dne 23. septembra t. 1. bodo pismeni in ustni sprejemni. ponavljalni in naknadni izpiti. V s o b o t o, d n e 2 4. s e p t e m- bra pa se prične novo šolsko leto z otvoritveno službo božjo. Odprti lekarni. — Od 28. avgusta do 4. septembra bodeta imeli ponočno službo lekarni: Cristofoletti-Kiirner. Vojaška vest. V pondeljek se poda tukajšnji pešpolk št. 47 na ma- novre na Kras. Bataljon cesarskih strelcev, ki je po zimi v Gorici. se administrativno priklopi 27. domobranskemu pešpolku. Ta bataljon bode imel od prihodnjega leta svoje poletne garnizije (Sommer- stationen) v Brdih in ne več, kot do se- daj, v Soški dolini- Tozadevne komisije so se že vršile. Rezervniki 47. pešpolka so do- speli iz Marihora sinoči v Gorico. Bilo jili je do 500. Na kolodvoru so jili ča- kali polkovnik in častniki tukajšnjega pešpolka z godbo. Prišli so na vaje. Pozor, koiesarji. Tukajšnja državna policija ima strog nalog, da pazi na ko- lesarje, ki bi vozili zvečer po mestu brez luči. Vsak tak kolesar bo kazno- van. Do sedaj je naznanjenih uže mnogo kolesarjev, ko so voziii po mestu zvečer brez luči. Pa tudi po za pešce odločenih poteh ne smejo koiesarji voziti. Kdor bo zasačen, bo kaznovan. Vabilo k veselici, katero priredi: „Kršč. soc. izobraževalno društvo" v Rihenbergu dne 28. avgusta na dvorišču na Governi. Vspored: l.Foerster: „Naše gore", poje mešani zbor. 2. — d. —: „Kmet in nebeška tica", deklamacija. 3. A. Nedved: „Na straži", poje moški zbor. 4. H. VolariČ: „Pregovorjena otož- nost", poje alt solo. 5. D. Vodopivec: „Dvu teti", šaloigra v enem dejanju. 6. Iv. Laharnar: „Kadar mlado leto", poje me.šani zbor. 7. Dr. 1. Vošnjak: „Svoji k svojim", prizor iz kmečkega živ- Ijenja. 8. P. Ang. Hribar: „Slovo od la- stovke", štiriglasni ženski zbor. 9. V. Vodopivec: „Kovačev Student", opereta v 3. dejanjih. 10. Fr. Ferjančič: „Pla- ninarica", mešani zbor s sopran-solom. ZaČetek točno ob 4. uri popoldne. Vstop- nina s sedežem 1 K. stojišče 40 v, člani 20 v. K obilni udeležbi uljudno vabi— odbor. Razglas. Vsrednjem g o v e - dorejskem ozemlju se pri- rede sledeče razstave: a) Raz- stava v K a n a 1 u dne 20. septembra t. 1. za občine sodnega okraja kanal- skega. b) Razstava na C e s t i pri aj- doskem sv. Križu dne 31. septembra t. 1. za občine sodnega okraja ajdovskega. c) Razstava v Gorici dne 23. sep- tembra t. I. za občine sodnega okraja goriškega (torej tudi za mesto goriško) izvzemši občino Ločnik in pristevši ob- čine Dolenje. Kožbana, Medana in Bi- ljana. d) Razstava v K o m n u dne 27. septembra t. 1. za občine sodnega okraja komenskega, prištevši občini Devin in Doberdob. e) Razstava v S e ž a n i dne 28. septembra t. 1, /.a občine sodnega okraja sežanskega. Pri teh razstavah nakažejo se darila v denarju v skup- nem znesku K 2000. Kdor namerava vdeležiti se teh razstav, naj se prijavi potom županstva na deželni odbor do 15. septembra t. 1. Natančni vzporedi razstav se dobe pri županstvih. pri ko- misijah za dopuščanje bikov v Sežani, v Gorici (magistrat) in Podgori (Attem- sova palača). pri c. kr. kmetijskem dru- štvu. pri slovenskem kmetijskem dru- štvu in pri deželnem odboru. \' planinskem govedorej- skem ozemljuse prirede sle- deče razstave: a) Razstava v Cerknem dne 3. oktobra t. 1. za ob- čine sodnega okraja cerkljanskega. b) Razstava v T o 1 m i n u dne 4. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja tolmin- skega. c) Razstava v Kobaridu dne 6. oktobra 1.1. za občine sodnega okraja kobaridskega. d) Razstava v B o v c u dne 7. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja bovškega. Pri teh razstavah na- kažejo se darila v denarju v skupnem znesku K 2000. Kdor namerava vdele- žiti se teh razstav, naj se prijavi potom županstva na deželni odbor do 15. sep- lembra t. I. Natančni vsporedi razstav se dobe pri županstvih. pri komisiji za popuščanje bikov v Tolminu, pri c. kr. kmetijskem društvu v Gorici. pri slo- venskem kmetijskem društvu v Gorici in pri deželnem odborti. Z ozirom na važnost teh raztav za povzdigo naše govedoreje se pričakuje. da se živino- rejei polnoslevilno udeleže rastav. Vsled odkloka c. kr. dež. šol. sveta bo vpisovanje učencev na c. kr. pripravnici za srednje sole v Kobaridu šele dne 17. septembra. Vodstvo. Delna odprava oddajnih listov. — C. kr. poštno ravnateljstvo razglaša: S 1. septembrom t. 1. stopijo v ve- ljavo (in sicer za sedaj samo začasno) V monufahturni trgouini TEOD. HRIB9R prej „Krojašha zadruga" ^^------= se vdobi najboljše platno in bombaževino za perilo. =^ o predpisili o dostavljanju brzojavk sle- deče spreniembe: 1. Proti podpisu oddajnega lista se bodo dostavljala samo sledeča brzojavna naznanila: a) državne brzojavke; b) pristojbin prosta in istim pod- vržena službena obvestila, kateiih vse- bino je sporočiti strankam ; c) zasebne brzojavke s predplača- nim odgovorom: d) zasebne brzojavke z brzojavnim ali poštnim prejemnim, kakor tudi ta naznanila sama; e) zasebne brzojavke, ki naj se na- slovniku lastnoročno dostavijo : f) zasebne brzojavke, ki se v smislu § 5 brzojavnega reda izročajo sodisčem ali upravnikom konkurznih mas; g) zasebne brzojavke. od katerih mora naslovljenec plačati potnino ali naknadno pristojbino; 2. Vse ostale brzojavke se bodo naslovniku. oziroma po § 26 brzojav- nega reda v sprejem sposobnim osebam splošno brez oddajnega lista izročevale, in odpada torej za naprej izdajanje od- dajnih listov k brzojavnim sporočilom, katera niso navedena pod točk 1. a) do g). — Brzojavke, ki naj se izroče brez oddajnega lista, se sme eventuvelno vlo- žiti tudi v zasebne pisemske škrinjice naslovnikov, ako se na namembenem kraju nihce ne nahaja, ki bi se mu jih moglo pravilno vročiti. Novo cesto, ki bo vezala Podturen s trgom sv. Antona v Gorici. so že pri čeli graditi. Najprej podro kolonsko stavbo, ki stoji na vrtu posestva Lan- thieri. potem neko drugo poslopje na trgu sv. Antona. Nova cesta bo 14 m široka in 400 m dolga. Nekdanji trg sv. Antona spremene v javni vrt. Slovenska zmaga na Štajerskem V torek so se vršile občinske volitve v občini celjske okolice. Nemci so napeli vse sile. da bi dobili občino v svoje roke. Na roke jim je šel tudi ves vladni aparat. A vse to ni Nemcem nič poma- galo; kajti združenim Sloven- cem se je posrečilo odbiti s sijajno zmago ta nemški napad. Slovenci so namreč zmagali v vseh treh volilnih razredih. Najhujši boj ;e bil v prvem volilnem razredu, v katerem so sloven- ski kandida.je dobili 13, nemški pa 12 glasov. Eolera na Dunaju. Sanitetni de- partma notranjega ministrstva je v bak- terijološki preiskavi dognal, da sta umrli ženski Held in Hoffman umrli na pravi azijski koleri. Ministrstvo javlja, da je odredilo obširne varnostne odredbe. Železniška oblast nadzoruje pot- nike, ki prihajajo iz Rusije v Avstrijo, Ruski potniki se vozijo, kolikor Ie mo- goče, v skupnih vrgonih. Tudi potniki, ki prihajajo v Avstrijo iz Italije so od železniške uprave strogo nadzorovani. Potnike iz Italije preiščejo ¦' Ali in Grignu zdravniki. Zelo strogo in na- tančno preiskujejo potnike, ki se pri- peljejo v Galicijo iz Rusije. Z ozirom nevarnost kolere so odpovedali v Rumuniji kraljevske vaje. Uradno se izjavlja, z ozirom na vesti o koleri v Trstu, da v Trstu še ni nihče obolel na tej bolezni. V Trstu se ni pojavil še noben količkaj sumljiv slučaj kolere. — Lloydovo ravnateljstvo poroča, da bodo z ozirom na to, ker je Turška in urška odredila napram pro- veniensam iz Italije 5dnevno kvaran- teno, odslej Lloydovi parniki grške in orientalske linije A in B, kakor tudi carigrajski brzoparniki sprejeli v Brindisiju sanvo pošto; izkrcavalo in ukrcavalo se ne bo potnikov niti blaga. Aleksandrijski in sirijski parniki se pre- iščejo zdravnisko v Aleksandriji. K o 1 e r a v 11 a 1 i j i. Zadnje dni se je mislilo. da je začela kolera v Ita- liji ponehavati. Ali temu ni take, kajti v zadnih 24 urah se je pojavilo zopet mnogo novih slučajev. Tako n. pr. v Barletti 15 slučajev, v Aiulriji 1 slučaj. v Trani-ju 3 slufaji. v Alargeriti 3 slu- čaji in v Trinitapoli-ju 4 slučaji. Draginja mesa. — DunajsUa trgov- ska zbornica je sklenila zahtevati od vlade. da se otvorijo meje za uvoz žive klavne živine iz balkanskih držav tor naj se dovoli uvoz zaklane živine iz Argentinije. Trgovska zbornica bo v tern smislu posredovala pri trgovinskem mi- nisterstvu. Našel se je na mirenski cesti okrasek jedilne omare. Kdor ga je zgu- bil, naj se oglasi v naši tiskarni. Velike vaje koujeništva v Ga- liciji. „Zeit" poroča, da se bodo v krat- kein vršile v Galiciji velike vaje konje- ništva. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. Mladenic. ki je dovršil učno dobo v delikatesni trgovini ali v trgovini jestvin, se sprejme kot trgovski pomočnik pri tvrdki Julius Orippa Maribor ob Dravi. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo omenjeni tvrdki. — Zahteva se poznanje nemškega jezika. Velika za- loga dvo- koles od K 30-300; ši- I val. stro- i jpv od K 30-250; ' ?ra rnofo- nov od K 15 - 1500; 'plošče od K 1-4 ; vsako- vrstnih kmetijskih stro- jev. orkestrijonov i. t. d. Mehanična delavnica pri BATJEL-u GORICA, Stolna ulica 3-4. Prodajatudi namesečne oDroKe. i\ovi siovensKi ceniKi in lepaiu za go- stilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. Najnovejše acetilen svetilke za gostilničarje in društva, od 8 krön naprej. Martin Suligoj , J|___S: jurar 6Qrica,ul. Bappiepa'y, pri držiivncm holodvoru, ima v zalogi švicarske žeprie in stenske uro, ši- valne stroje vsakovrst- nih siEtemov dvokolesa » I'uch« , »Sleiyr-waff'en- rad «, zastopnik tovarne ni*lriiC(T11Ali A ir 111 rrrtrt •-*-» *t. fonov. Vse pod več- letno garaneijo. Priporoča se slavnemu občinstvu. T | Zagrebški J^ i J-oooooc^-oöoooooooo^T-;fo" iJvarnižko znamko pr/poročujemo ff^t^kXI pridatek / kotpriznano IlU/l/UJ/M lakavo! I Rojaki! podpirajte slovensko šolstvo! ; „ Kmecka del. gosp zadruga" | v DOBRAVLJAH ; > naznanja s tem, da odda delo zadružne ^ kleti v Dobravljah. Ponudbe, kolekovane z \ [ eno krono, vložiti je do 31. avgusta t. 1. ) pri predsedniku Anton VrSon v Skriljah, \ kjer se pregleda pogoje in naerte. [ Dobravlje, ilne 22. niujusta 1910. [ ODBOR. Poštena družina išče 1 ail 2 dijaka na hrano In stano- vanje. Več pov6 naše uprav- nlštvo. — Glasovirv --d-'anu MINMMVII Kje, pov^ naše u p r a v n i š t v 0. av av a\ m. m. a\ a\ Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že št>plpi stioj* /Ho ^ nirrpte. otrislite «< najnovejšo marko „Original- Viktoria" M» najboljšega izdelka. Pf dolgnletnih skušnjah sva nrišla do orepri- canja, pa <~>?iane „Original" vedno le najboliši Original Victoria st^oj delajo še po 10 ni uporabi brezšumno Original Victoria stroji Sl. icpifKOSlH v Lit ') 1UČO rabo in ihrtne namciif Original Victoria stroji vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi \\# .azpolayo strankam »<*itelji(o. ki poučuje > ez- piain< Original Victoria stroji sedat \>b-M»iečih tova^ i. Za vsak stroji jamčiva 10 let Nikdt' ua; nt ^